Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 21. januarja 2022, leto 7, šte­vil­ka 2 Povpraševanje po delavcih izjemno Največ zanimanja za tretji odmerek Povpraševanje po delavcih je bilo v minulem letu tudi na Kamniškem v izjemnem porastu in je presegalo tudi povpraševanje v letu pred epidemijo, pravijo na kamniškem uradu za delo. Od začetka epidemije covida-19 do danes se je v občini Kamnik z virusom okužilo nekaj več kot 7800 oseb, polno cepljenih pa je dobrih 17 tisoč občanov. Tudi na nedavnih dnevih cepljenja so občani večinoma prihajali po drugi ali tretji odmerek cepiva, malo pa je bilo tistih, ki so se odločili za prvi odmerek. Aleš Senožetnik Kamnik – V času, ko se delodajalci soočajo s kadrovsko krizo, država pa beleži rekordno zaposlenost in nizko stopnjo brezposelnosti, tudi na območju kamniškega urada za delo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje beležijo veliko povpraševanje po delavcih. Ob koncu decembra je bilo v Sloveniji registriranih skoraj četrtina manj brezposelnih kot ob koncu leta 2020. Stopnja registrirane brezposelnosti na območju Upravne enote Kamnik znaša 5,3 odstotka, kar je nižje od povprečja v osrednjeslovenski regiji in tudi manj, kot znaša državno povprečje. Trenutne epidemiološke razmere v občini Kamnik sta pojasnjevala koordinatorica za covid-19 v kamniškem zdravstvenem domu Judita Trunk in direktor Sašo Rebolj. prišlo 34 oseb, v petek 53, v soboto pa 25. S prvim odmerkom pa se je v četrtek cepilo 15 oseb, v petek pet, v soboto pa 11. V vseh treh dneh skupaj je torej prvi odmerek prejelo 31 oseb, drugega 112 oseb, s poživitvenim tretjim odmerkom pa so cepili 556 ljudi. Kot so povedali v kamniškem zdrav­stvenem domu, je bila slika podobna tudi v času decembrskih dnevov cepljenja, ko je prav tako večina ljudi prihajala po drugi ali tretji odmerek cepiva, malo pa je bilo tistih, ki bi se za cepljenje proti okužbi s covidom-19 odločili prvič. Da je epidemija v vzponu, kažejo podatki, ki jih je predstavila koordinatorica za covid-19 v kamniškem zdravstvenem domu Judita Trunk. Kot je dejala, v zadnjem času beležijo povečano število klicev in povpraševanj po informacijah glede bolezni. V zadnjih tednih se je denimo povečalo tudi število odvzetih PCR-brisov. Tako so prejšnji torek opravili že 195 PCR-brisov, medtem ko so jih v tednu prej opravili v povprečju okoli 150 na dan. Rasel je tudi delež pozitivnih izvidov, ki se je prejšnji teden povzpel iz 45 na 65 odstotkov. Precepljenost je tudi v občini Kamnik na podobni oz. malenkost višji ravni kot v državi. Polno cepljenih je nekaj več kot 17 tisoč ljudi oz. dobrih 57 odstotkov občanov, z enim odmerkom pa je zaščitenih 59,6 odstotka prebivalcev. Kot je dejala Trunkova, so lani tudi v kamniškem zdravstvenem domu začeli cepiti takoj, ko je bilo to mogoče, do prejšnjega tedna pa so porabili skoraj 42 tisoč odmerkov cepiv. Ob tem pa je poudarila: "Cepljenje je množično, odločitev zanj pa je individualna. Tistim, ki so v dvomih, poskušamo svetovati. Kadar se pojavi dvom, ali je za posameznika primerno, da se cepi, pa se ta lahko posvetuje tudi z osebnim zdravnikom." V zadnjih dnevih opažajo tudi več klicev ljudi, ki so bili v tveganem stiku z okuženimi in bi na hitro želeli prejeti drugi ali pa poživitveni odmerek. "Tem ga odsvetujemo, ker je odziv imunskega sistema ob morebitni okužbi in hkratnem cepljenju nepredvidljiv," je dodala Trunkova. Razloge, zakaj je cepljenje pomembno, pa je ponovil direktor zdravstvenega doma Sašo Rebolj: "Veliko ljudi zboli tudi če so cepljeni, a je potek bolezni, tudi po naših izkušnjah, bistveno blažji. Mislim, da je cepljenje izredno pomembno in nam koristi. Še posebej učinkovita je revakcinacija, torej tretji odmerek." KULTURA ŠPORT MLADI ZADNJA K čutenju nežnosti Od stave do svetovnega vrha Vzgoja mladih v aktivne državljane Za zdravje k Sv. Primožu Pogovarjali smo se z Duša­ nom Papežem, predsedni­ kom Kluba gorskih tekačev Papež, ki je pred nedavnim zabeležil dvajsetletnico de­ lovanja. Dijaška skupnost Gimnazije in Srednje šole Rudolfa Mai­ stra Kamnik je izvedla simu­ lacijo referenduma, kjer so dijake spraševali, ali so za to, da se zamenja melodija šolskega zvonca. Tudi v minulem letu so naj­ bolj zvesti pohodniki k cerkvi sv. Primoža zbrali več sto pohodov. S podelitvijo medalj najboljšim bodo si­ cer počakali na ugodnejše epidemiološke razmere. stran 10 stran 9 stran 16 Serijo fotografij z naslovom Približati nežno je Anja Pa­ puga na prav poseben način predstavila na performativni fotografski razstavi v Parku Evropa. stran 6 Število brezposelnih je v minulem letu upadalo tudi v občini Kamnik. Januarja je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 1057 občanov, nato pa je število brezposelnih ves čas padalo. Marca se je spustilo pod tisoč, septembra pod osemsto, decembra pa je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 763 občanov. Na območju kamniške upravne enote, ki vključuje tudi sosednjo občino Komenda, je bilo minulega oktobra 14.328 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 5,3 odstotka več kot leto prej. 63.216 brezposelnih oseb, sredi tega leta celo 59.303. Nato je število brezposelnih do januarja 2014 naraščalo in doseglo višek s 129.843 brezposelnimi. Do decembra lani se je število praktično spet prepolovilo na 65.969 brezposelnih oseb. Podobna gibanja so bila značilna tudi v našem lokalnem okolju." Povpraševanje po delavcih na Kamniškem je bilo v minulem letu izjemno, pravi vodja kamniškega urada za delo. 3. stran Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si www.pohistvo-dabor.si kuhinje Alples -20 % 42. stran DABOR D.O.O., ULICA JAKOBA ALEŠOVCA 7, KAMNIK Kamnik – Tako kot v državi v zadnjem času tudi v občini Kamnik beležimo precejšen porast števila okuženih s covidom-19. Strmo rast krivulje in rekordne številke epidemiologi pripisujejo predvsem širitvi precej bolj kužne različice virusa omikron, deloma pa tudi povečanemu druženju v času praznikov. V začetku tega tedna smo imeli po podatkih Covid-19 Sledilnika v kamniški občini že več kot 1300 aktivnih primerov okužbe, v začetku letošnjega januarja pa denimo 237. V času celotne epidemije, ki traja že skoraj dve leti, pa se je v občini s covidom-19 okužilo več kot 8300 občanov, kar predstav­ lja dobro četrtino vseh prebivalcev občine Kamnik. Glede na trenutne razmere v državi se je ministrstvo za zdravje odločilo tudi v januarju ponoviti dneve cepljenja, ki so potekali že sredi decembra. Ob tej priložnosti so sredi prejšnjega tedna tudi v kamniškem zdrav­ stvenem domu pozvali k cepljenju vse, ki se za ta korak še niso odločili, ter cepljenju s poživitvenim odmerkom. Hkrati pa so predstavili tudi nekaj statističnih podatkov. Na dneve cepljenja, ki so potekali od prejšnjega četrtka do sobote, so se sicer pričakovano najbolj odzvale osebe, ki so se cepile z drugim ali tretjim odmerkom, manj pa je bilo takšnih, ki bi se v tem času cepili prvič. Tretji odmerek je tako v četrtek prejelo 209 oseb, v petek 198, v soboto pa 149. Po drugi odmerek je v četrtek Foto: Aleš Senožetnik Aleš Senožetnik Stopnja registrirane brezposelnosti pa znaša 5,3 odstotka, kar je nižje od povprečja v osrednjeslovenski regiji (6,6 odstotka) in tudi manj, kot znaša državno povprečje (6,8 odstotka). Kot pravi Dragica Ribnikar, vodja kamniškega urada za delo, se trenutne številke gibanja brezposelnosti primerljive s tistimi leta 2008, ko smo beležili najnižjo brezposelnost v času po osamosvojitvi: "V Sloveniji smo imeli ob koncu leta 2008 spalnica Arabeska -15 % Akcijski popusti veljajo do konca januarja. vgradne omare po meri -20 % 2 petek, 21. januarja 2022 Občinske novice Prenovljena atletska steza na Duplici Investicije v državne ceste Država v letošnjem letu namenja sredstva za investicije v ceste tudi na območju občine Kamnik. Aleš Senožetnik Ljubljana – Direkcija za infrastrukturo upravlja skoraj šest tisoč kilometrov glavnih in regionalnih cest ter 1200 kilometrov dolgo železniško omrežje. Za investicije v cestno in železniško infrastrukturo ima v letošnjem letu predvidenih 916 milijonov evrov, v prihodnjem pa dobrih 976 milijonov evrov. Med načrtovanimi investicijami je tudi nekaj odsekov na območju kamniške občine. Kot so sporočili z direkcije, je že podpisana pogodba za obnovo dveh odsekov na cesti Stahovica–Črnivec, v skupni vrednosti slabih devetsto tisoč evrov. Prvi odsek meri 2,7 kilometra, drugi pa je dolg dvesto metrov. Izvajalec bo v delo uveden takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, so še dodali na direkciji. V teku pa je že obnova dveh odsekov ceste Kamnik–Ločica v skupni dolžini 4,75 kilometra. Dela bodo predvidoma zaključena konec maja, Pred koncem lanskega leta je bila dokončana obnova atletske steze in steze za skok v daljino ob Osnovni šoli Marije Vere na Duplici. Investicija je znašala dobrih 212 tisoč evrov. pogodbena vrednost pa znaša slabih 1,7 milijona evrov. Na tej cesti je v zaključni fazi tudi ureditev prehoda za pešce v naselju Potok, kar bo državo stalo 32 tisoč evrov. Aleš Senožetnik Kamnik – Pred nedavnim je novo podobo dobila dotrajana atletska steza ob Osnovni šoli Marije Vere na Duplici. Občina je namreč stezo skupaj s skokom v daljino obnovila, opečnat zdrob, ki je služil za podlago, pa zamenjala z umetno maso. "Steza je bila zgrajena leta 2004 in je bila potrebna temeljite prenove. Prvotna podlaga je bila opečnati zdrob in je bila že zelo dotrajana, saj se je na stezi zadrževala voda (luže), zaradi česar je bilo treba na novo urediti odvodnjavanje," so nam pojasnili na kamniški občinski upravi. Gradbena dela so stekla v začetku septembra lani, dokončana pa so bila ob koncu novembra. Izvajalec je na novo uredil krog v dolžini 250 metrov, z dvema progama širine 122 centimetrov, kar ustreza standardom. Na Z izbranim izvajalcem je že podpisana pogodba za obnovo dveh odsekov na cesti Stahovica–Črnivec v skupni vrednosti slabih devetsto tisoč evrov. Približno dve tretjini sredstev direkcije je namenjenih izgradnji in obnovi železniške infrastrukture. Na območju občine Kamnik je v fazi umeščanja v prostor nadgradnja železniške proge Ljubljana Šiška–Kamnik Graben. Kot so sporočili z direkcije, bo ocenjena vrednost projekta znana, ko bo projektantsko obdelan, rang vrednosti pa je ocenjen na 250 milijonov evrov. Občina Kamnik obvešča, da bo dne 21. 1. 2022 na spletni strani www.kamnik.si objavljen Javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2022, in sicer za naslednje ukrepe: OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 4. februarja 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 27. januarja 2022. čje občasno uporabljajo tudi otroci iz sosednjega vrtca Antona Medveda. "Celotno območje športnega parka ob šoli je sicer od- Pogled na prenovljeno atletsko stezo ob Osnovni šoli Marije Vere na Duplici / Foto: Aleš Senožetnik prtega tipa, kar pomeni, da ga v času izven pouka uporabljajo vsi občani Kamnika. Šola stoji sredi večstanovanjskega naselja in atletska steza omogoča varen prostor za rekreativni tek ali treniranje teka mladih in starejših," so še pojasnili na kamniški občin- ski upravi, kjer dodajajo, da je s prenovo park pridobil funkcionalnost, saj sedaj učenci lahko stezo uporabljajo skorajda vse leto. Vrednost investicije znaša dobrih 212 tisoč evrov, pri čemer je občina dobrih 35 tisoč evrov pridobila s strani Fundacije za šport. 31. stran www.kamnik.si – Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo: – posodabljanje kmetijskih gospodarstev – urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov – Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, – Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije, – Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si V dopoldanskem času športni park uporabljajo učenci, popoldne pa je na voljo vsem občanom. Največ zanimanja za tretji odmerek OBVESTILO Matej Slapar l.r. ŽUPAN ravninskem delu steze je urejeno tudi tekališče v dolžini sto metrov, kjer so na voljo štiri proge. Atletska steza je sicer del športnega parka ob osnovni šoli, kjer na voljo tudi košarkarsko igrišče, igrišče za nogomet ter otroško igrišče z igrali. V dopoldanskem času je območje namenjeno predvsem pouku športa na dupliški osnovni šoli, učenci pa jo uporabljajo tudi v času rekreativnega odmora in podaljšanega bivanja. Obmo- Kot je dodal Rebolj, tretji odmerek sicer ne ščiti stoodstotno, vseeno pa skoraj popolnoma zaščiti pred težkimi poteki. Primerljivi podatki o cepljenih s tretjim odmerkom se na ravni države ne zbirajo. V kamniškem zdravstvenem domu pa so od septembra do konca decembra s poživitvenim odmerkom cepili 6563 ljudi. Kot je dejal, si veliko ljudi želi čim prej prejeti tretji odmerek, nekaj pa je tudi takšnih, ki so imeli po cepljenju s cepivoma Janssen in AstraZenece stranske učinke in jih skrbi, da se bo to ponovilo. Ob tem poudarja, da je po cepljenju s Pfizerjem, s katerim sedaj cepijo veliko večino ljudi, ter Moderno takšnih težav bistveno manj. Zahvalo zaposlenim v zdravstvenem domu, občinskemu štabu Civilne zaščite ter drugim, ki se spopadajo z zaostrenimi epidemiološkimi razmerami, je izrekel tudi župan Matej Slapar. Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Matjaž Srša pa je poudaril pomen sodelovanja tako med zdravstve- V zadnjih dneh se povečuje tudi število odvzetih PCR-brisov. / Foto: Gorazd Kavčič nim domom in ostalimi službami zaščite, reševanja in pomoči za uspešno spopadanje z epidemijo. Poudaril je dobro delo deležnikov v sistemu gasilcev, gorskih reševalcev, policije, Doma starejših občanov Kamnik, prostovoljcev in občanov. PCR-testiranje tudi pred Domom kulture Kamnik Zaradi povečanega števila PCR-testiranj na točki pri kamniškem zdravstvenem domu je ob predhodnem pozitivnem izvidu hitrega testa od ponedeljka PCR-test mogoče opraviti tudi na lokaciji hitrega testiranja pri Domu kulture Kamnik. S seboj je treba imeti zdravstveno kartico, osebno izkaznico in pozitiven hitri test, ki mora biti obvezno vložen v plastično vrečko. Na PCR-testiranje se ni treba predhodno naročiti. Termini odvzema v naslednjih tednih so vsak ponedeljek od 8. do 12. ure, vsako sredo od 15. do 19. ure in vsak petek od 14. do 18. ure. Tisti, ki imajo bolezenske znake, nimajo pa opravljenega hitrega testa, se morajo na PCR-test še vedno naročiti pri osebnem zdravniku ali po koronamobi številki 051 642 922, in sicer vse dni v tednu med 7. in 10. uro. Odvzem PCR-brisov za naročene, kot doslej, poteka pri zdravstvenem domu. 3 petek, 21. januarja 2022 Občinske novice Povpraševanje po delavcih izjemno 31. stran munalno podjetje Kamnik, Livarna Kamnik, Dom Kamnik, podjetja iz živilskopredelovalne industrije, kot sta Eta Kamnik in Meso Kamnik, v luči aktualnih zdravstvenih in demografskih razmer pa tudi Dom starejših občanov in Zdravstveni dom. Veliko delavcev so iskala tudi podjetja v Poslovni coni Komenda, številna gradbena podjetja ter šole in vrtci," še dodaja Ribnikarjeva. Občina Kamnik je devetim osnovnošolcem podarila obnovljene računalnike. Aleš Senožetnik "Glede na leto 2020 je bilo za skoraj polovico večje in je celo za 20 odstotkov preseglo tudi povpraševanje v letu pred epidemijo," pravi sogovornica, ki dodaja, da so podjetja največ iskala proizvodne delavce in druge delavce za enostavna dela. Povpraševanje je bilo tudi po delavcih v gradbeništvu, v elektro, kovinski in avtomobilski industriji, voznikih, precej se je zaposlovalo v trgovini, ves čas je bilo veliko tudi povpraševanja po kadru za delo v šolstvu, zdravstvu, negi in oskrbi. "Največ potreb po kadru so sicer prijavile različne zaposlitvene agencije (Adecco, Naton, Manpower, Workforce), Ko- Pričakujemo lahko, da se bo brezposelnost v prihodnje še nekoliko znižala. Računalniki za učence Kamnik – Občina Kamnik je ponovila akcijo doniranja obnovljenih računalnikov, ki so jo izvedli že v letu 2020. V času, ko se je pouk zaradi epidemije v precejšnji meri odvijal od doma, se je namreč marsikatera družina srečala s pomanjkanjem ustrezne računalniške opreme. Glede na dober odziv so akcijo ponovili tudi tokrat in računalnike podarili učencem, ki takšne opreme nimajo. Kot so sporočili s kamniške občinske uprave, so osnovne šole v občini povprašali o potrebah po tovrstni opremi med njihovimi učenci, na podlagi zbranih odzivov pa so računalnike v začetku januarja podarili devetim učencem iz osnovnih šol Marije Vere, Toma Brejca ter Šmartno v Tuhinju. Veliko zanimanja je še vedno za delavce v proizvodnji oz. za enostavna dela. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič Kot pravi, delodajalci že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje kadra. "Tudi iz ugotovitev jesenskega napovednika zaposlovanja, ki ga Zavod za zaposlovanje vsake pol leta pripravi na osnovi anketiranja podjetij, razberemo, da imajo podjetja vedno več težav pri zagotavljanju delavcev. Podjetja v našem lokalnem okolju so poudarila, da imajo težave predvsem pri zagotavljanju kadra iz različnih tehničnih profilov, skladiščnikih, voznikih, monterjih, livarjih, vzdrževalcih in tudi učiteljih, zdravnikih, bolničarjih, negovalcih. Gre torej za deficitarne kadre, ki so med brezposelnimi zelo redko ali pa kratek čas," pravi sogovornica. Kljub nizki brezposelnosti pa lahko pričakujemo, da se bo ta v prihodnje še nekoliko znižala. "Praktično vse uradne institucije, ki se ukvarjajo z napovedmi makroekonomskih gibanj, Sloveniji za leto 2022 in 2023 napovedujejo pozitivne rasti BDP, znižanje stopnje anketne in registrirane brezposelnosti, delodajalci pa napovedujejo nadaljnjo rast zaposlovanja. Na osnovi teh napovedi ocenjujemo, da se bo brezposelnost tudi v našem okolju v prihodnjih dveh letih še nekaj znižala, tako zaradi demografskih sprememb kot tudi prizadevanja zavoda za zaposlovanje, da se v dogovoru z delodajalci z različnimi spodbudami, usposabljanji in izobraževanji v zaposlitev čim bolj vključijo ranljive skupine na trgu dela, ki so še v evidenci brezposelnih oseb. Pri napovedih pa vseeno ne smemo povsem izključiti tudi del negotovosti poslovnega okolja, ki je lahko posledica nepredvidenega razvoja zdravstvenih razmer v prihodnosti," še pravi Ribnikarjeva. Računalnike je dostavil župan Matej Slapar. / Foto: Občina Kamnik Nove opozorilne table na Ljubljanski cesti Kamnik – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik je v sodelovanju z Občino Kamnik na Ljubljanski cesti namestil nove opozorilne table na prehodih za pešce. Opozorilne table s svetlobnimi elementi opozarjajo na hitrost vozila, ki se bliža prehodu za pešce. A. Se. Tudi mesto povezovanja Z vsakoletno slovesnostjo so se v Rudniku pri Radomljah spomnili na dogodke iz časa druge svetovne vojne. Rudnik – V začetku januarja je pri spominskem parku v Rudniku potekala vsakoletna slovesnost v spomin na dogodke 6. januarja 1945, v katerih je padlo 19 borcev, še deset pa so jih Nemci ustrelili naslednji dan. Kot je v svojem nagovoru povedal kamniški podžupan Bogdan Pogačar, obstoj slovenskega naroda temelji na pogumu in odločnosti takratnih mož in žena, ki so se uprli okupatorju naše dežele. Temelj naše države pa je prepojen s krvjo vseh teh, ki so za domovino dali življenje v drugi svetovni vojni in kasneje osamosvojitveni vojni. "Spominski park v Rudniku pri Radomljah ni le mesto spomina in opo- Foto: Aleš Senožetnik Aleš Senožetnik Delegacija se je padlim poklonila s polaganjem venca. mina, je tudi mesto povezovanja in sodelovanja. Tako Občina Kamnik kot Občina Domžale skrbno sodelujeta pri skrbi za spominski park," je še dejal Pogačar in nagovor zaključil z besedami: "Svoboda, enotnost, mir in predvsem varnost so vrednote, za katere se moramo boriti tudi danes, in to bolj kot kadarkoli prej. Pojdimo proti svetli prihodnosti skupaj, ponosni in odločni, tako z levim kot desnim korakom. Spomin- ski park pa naj nas navdaja z navdihom, ponosom in hvaležnostjo do vseh, ki so tu tlakovali pot v svobodo in svetlejšo prihodnost." Zbrane je nagovoril tudi Dušan Božičnik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, ki je slovesnost organiziralo skupaj s krajevno organizacijo Združenja borcev za vrednote NOB Duplica. Spomnil je predvsem na Vinka Žebovca - Vilka, ki je sam doživel dogajanje med vojno in se vse do svoje smrti v letu 2019 tudi redno udeleževal spominske slovesnosti v Rudniku. Slovesnost, ki jo je povezovala Dragica Požek in so jo pospremili zastavonoše, je s kulturnim programom obogatil kvartet pevcev pod vodstvom Primoža Leskovca. Opozorilne table na Ljubljanski cesti / Foto: Aleš Senožetnik Skoraj dva tisoč pregledov Aleš Senožetnik Kamnik – Zdravstveni dom Domžale je izdal poročilo o delu ambulante za bolezni dojk za občino Kamnik v lanskem letu, za katero je občina lani zagotovila dobrih devet tisoč evrov. Na pregledu je bilo 839 žensk in 19 moških. Opravljenih je bilo 1932 pregledov, od tega 883 prvih; 79 pregledov je bilo preventivnih, 1794 pa kura- tivnih. Opravljenih je bilo 559 mamografij in 409 ultrazvokov dojk. Odkritih pa je bilo 15 novih primerov karcinoma dojk. Glede na starost je bilo sedem primerov ugotovljenih pri osebah, mlajših od 49 let, en primer pri osebah med 50. in 69. letom starosti ter sedem primerov pri osebah, starejših od 70 let. Vsi pacienti so bili napoteni na zdravljenje na onkološki inštitut. 4 petek, 21. januarja 2022 Občinske novice, mnenja Aleš Senožetnik Kamnik – Pri terenskem ogledu celotnega kompleksa gradu Zaprice s strokovnimi službami kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo ugotovljeno, da je pred sanacijo obeh stolpičev, ki sta v najslabšem arhitekturnem in Mnenje občinskega svetnika Skupaj zmoremo veliko … statičnem stanju, nujno treba pristopiti k čiščenju zidu in brežine. Kot so sporočili s kamniške občinske uprave, so zato že posredovali povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo del. Zid in brežino je namreč treba očistiti samosevnih rastlin, obrezati divji kostanj in odstraniti suha drevesa. Dušan Papež, svetnik LDP Delo svetnika in predsednika LDP v občinskih organih mi pomeni tako dolžnost kot čast obenem za dobro vseh. Dolgoletne vodstvene izkušnje v podjetništvu in organizacijske v športu so mi vodilo, da le skupaj zmoremo veliko. Zato sem vesel tudi pobud in dosežkov drugih svetniških skupin. Kot svetnik in podjetnik pozdravljam projekt CINEMA in razpis Kamnik, moje podjetniško mesto, ki želi oživiti naše prelepo mestno jedro. Tako Občina Kamnik s sofinanciranjem najemnin poslovnih prostorov (vavčer za pet tisoč evrov) želi pomagati podjetnikom. V letu 2021 je bilo izvedenih veliko projektov v občini in moji neposredni okolici. Naj začnem pri Samostanu Mekinje. Ponosen sem na celovito prenovo: edinstven muzej klaris in uršulink, blagovna znamka Doroteja, zeliščni vrt, protokolarni dogodki in prenočišča so bogat kulturni in turistični potencial. V letu 2022 se veselim vožnje po kolesarski poti od Kamnika do Godiča in nazaj tja do Ljubljane. Na poti se pelješ mimo Zduše, kjer je pogodba za posodobitev vodovoda in ureditev meteorne kanalizacije tudi že podpisana. Na Vovar in Gozd se lahko peljem po obnovljeni cesti Godič–Kršič–Brezje–Gozd, kjer je že vse pripravljeno za gradnjo večnamenskega igrišča in prizidek h gasilskemu domu. Po šolske potrebščine smo se z vnučki odpeljali z novim vlakom s prenovljenega postajališča na Grabnu. Moja vnuka zdaj lahko hodita v OŠ Stranje po bolj varnih šolskih poteh, potrebna pa bo še ustrezna signalizacija, tabla za omejitev prometa. Predvidena je tudi gradnja novega Obnova vodovoda Aleš Senožetnik Zduša – V minulem tednu se je začela obnova vodovodnega omrežja na Zduši, in sicer od glavne ceste Mekinje–Godič in mimo objekta Zduša 16d do objekta Godič 85a. Kot pravijo na kamniški občinski upravi, bodo obnovili 550 metrov vodovnega omrežja, s postavitvijo hidrantov pa se bo uredilo tudi hidrantno omrežje. Na celotni širini ceste bodo položili nov asfaltni sloj, uredili bodo tudi odvodnjavanje meteorne vode s cestišča. Pridobivajo dokumentacijo za skulpturo mamuta Kamnik – Občina Kamnik je naročila projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo za umestitev skulpture mamuta skupaj z ureditvijo ožjega območja. Kot so sporočili z občinske uprave, je naročen tudi dokument identifikacije investicijskega projekta. A. Se. Mestna tržnica – sotočje ljudi mostu. Pri OŠ Marije Vere je bila opravljena sanacija atletske steze in površin za skok v daljino. Pri gradnji težko pričakovane OŠ Frana Albrehta sodelujem tudi kot član gradbenega odbora. Za investicijo so zagotovljena občinska sredstva, bančni kredit in sredstva šolskega ministrstva. Z nekaterimi spremembami projektov nam je investicijo uspelo znižati za okoli dva milijona. Kaj pa naša edinstvena Velika planina? Asfaltiranje ceste se bo izvedbo spomladi. Minula poletna in zimska sezona sta pokazali tudi potrebe po večjem parkirišču, zato je že dogovorjen najem dodatnega dela parkirišča nasproti že obstoječega. Na novo urejena cesta od Šimnovca do Zelenega roba že služi kot odlična sankaška proga. Leta 2025 poteče obratno dovoljenje sedežnice, zato se že išče nov dobavitelj. Glede na razpis Ministrstva za gospodarstvo že pripravljajo dokumentacijo za subvencioniranje le-te. Potrebno bo še veliko napora glede komunalne infrastrukture. Za zagotovitev dovolj pitne vode v zajetju Iverje bo občina pridobila projektno dokumentacijo in dovoljenje za izgradnjo štirih globokih vrtin. V pripravi pa so tudi projekti za pridobitev evropskih sredstev za ureditev kanalizacije. Na Vrhpoljah obnavljajo kanalizacijo in vodovod. Aleš Senožetnik Kamnik – Minuli teden je družba Euro grad začela z obnovitvenimi deli na kanalizacijskem in vodovodnem omrežju na zahodnem delu Vrhpolj. "Predvidena je sanacija mešanega kanala za padavinske in odpadne komunalne vode ter sanacija vodovoda in obnova hidrantnega omrežja. Celotna dolžina izgradnje kanalizacije za odpadne vode znaša približno 385,75 metra, dolžina Policisti so minuli konec tedna prejeli več prijav o vožnji z motornimi sanmi na Veliki planini. Aleš Senožetnik Velika planina – Policisti kamniške policijske postaje so minuli konec tedna zaradi več prijav vožnje z motornimi sanmi na Veliki planini izvajali poostren nadzor. Kot so sporočili s policijske postaje, je nadzor potekal po zakonu o ohranjanju narave in zakonu o varstvu na smučišču in so ga opravili skupaj s pripadnikoma gorske enote policije, v nadzoru pa Obnovitvena dela na Vrhpoljah Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Kamniška mestna tržnica se nahaja na desnem bregu so­ točja Kamniške Bistrice in Nev­ljice, na robu starega me­ s­­tnega jedra, pri Maistrovem mostu. Predstavlja živahen javni prostor srečanj in izme­ njav. Odkar je Občina Kamnik tržnico pred nekaj leti preno­ vila, tako da je dobila novo podobo, prometno ureditev in tržni red, pa je postala še privlačnejša. Hkrati so bile ob prenovi odstranjene tudi ar­ hitektonske ovire za starejše in gibalno ovirane. Za trgova­ nje je odprta dvakrat te­ densko, ob torkih in sobotah, in tako poleg gospodarske dejavnosti narekuje tudi utrip družabnega življenja v Ka­ mniku. Ključna vloga mestne tržnice je, da omogoča neposredni stik med lokalnimi prideloval­ ci kakovostne, zdrave in varne hrane ter potrošniki. Drugače povedano, tržnica omogoča, da kmetje iz bližnje okolice lahko sami neposredno pro­ dajajo svoje pridelke in proi­ zvode potrošnikom, s tem pa se vzpostavljajo in ohranjajo pristni medčloveški odnosi na prijetno urejenem, ravno prav velikem prostoru pod starodavnimi kostanji, na sve­ žem zraku, ob prijetnem šumenju dveh največjih rek v naši občini. Tržnica je ena naj­ boljših naložb občine, kar za­ deva podporo kmetom iz bliž­nje okolice oz. podporo razvoju podeželja in ohranja­ nju zaledne kulturne krajine naše občine. Je namreč sredstvo, ki najbolj neposred­ no pomaga gmotno preživeti številnim lokalnim kmetijam v teh negotovih in sonarav­ nemu kmetijstvu vse preveč­ krat nenaklonjenih časih. Posebna odlika kamniške mestne tržnice pa je gostinski lokal na njenem severnem delu. Tudi ta je prenovljen in posodobljen: prostori so so­ dobni, slogovno usklajeni s preostalo tržnico in dostopni gibalno oviranim. V tem loka­ lu vse dni v tednu deluje ok­ repčevalnica z letnim vrtom. Upravičeno jo lahko imenuje­ mo srce mestne tržnice. V njej se je mogoče okrepčati vsak dan, ob torkih in sobotah pa je tudi zaradi okrepčevalnice še bolj živahno – in še več pri­ ložnosti za nakup ter prodajo zdravih lokalnih živil nepo­ sredno od tistih, ki jih pridelu­ jejo in predelujejo. Ob koncu se želim zahvaliti vsem kmetom, ki na kamniški tržnici že ponujajo živila vrhunske kakovosti, in spod­ bujam še ostale okoliške pri­ delovalce, naj se jim pridruži­ jo ter predstavijo svojo po­ nudbo, da bo zakladnica do­ mačih dobrot še bogatejša. Anton Iskra, občinski svetnik NSi Nadzor na planini meteorne kanalizacije 403,4 metra, dolžina vodovoda pa 410 metrov. Hkrati se bodo obnovili tudi omenjeni odseki javnih poti," so pojasnili na občinski upravi. Na tem območju so namreč kanalizacijske cevi betonske, in ker gre za mešan sistem, že vrsto let prihaja do posedanj cevi ter vdorov zalednih meteornih voda, kar se odraža tudi na cestni infrastrukturi. Pri večjih količinah vode pa je prihajalo tudi do izlivov v Kamniško Bistrico. je sodeloval tudi policijski helikopter. Po obeh zakonih so ugotovili kršitve. Vožnjo z motornimi sanmi, nad katero se pritožujejo pohodniki in lastniki koč na planini, prepoveduje tudi odlok o javnem redu na območju Velike planine. Vožnja z motornimi sanmi je namreč dovoljena le za potrebe oskrbovanja objektov po predhodni pridobitvi ustreznega dovoljenja in za nekatere druge izjeme. Foto: Aleš Senožetnik Očistili bodo zid Rekreativna vožnja z motornimi sanmi v naravnem okolju Velike planine ni dovoljena. Fotografija je simbolična. Za kreativne potrošniške izkušnje Aleš Senožetnik Kamnik – Občina Kamnik je prejšnji teden objavila povabilo k sodelovanju na natečaju za inovativno storitveno izkušnjo pod sloganom Spreminjanje povprečnih vsakodnevnih storitev v kreativne potrošniške izkušnje, ki ga izvaja v okviru projekta StimulArt. Kot so zapisali na občinski spletni strani, je natečaj namenjen vsem kulturnikom, ustvarjalcem, podjetnikom in drugim, ki jih je pandemija covida-19 pripravila do tega, da so morali svojo dejavnost nadgraditi, predrugačiti oz. jo na kakršen koli kreativen način spremeniti in s tem novo realnost narediti privlačnejšo za svoje uporabnike. Vse, ki so med marcem 2020 in decembrom 2021 kreativno nadgradili svojo storitev ali produkte, vabijo, da delijo svojo izkušnjo. Sodelovanje je mogoče še do 26. januarja, nato pa bo štiričlanska komisija pregledala prejete dokumente, med katerimi bo izbrala zmagovalca, ki bo prejel simbolično nagrado in sodeloval v izboru za zmagovalca natečaja StimulArt Award na ravni projektnega partnerstva. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani Občine Kamnik. Zaposlili bi pet oseb Aleš Senožetnik Kamnik – Občina Kamnik je na javni razpis Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2022 prijavila program urejanja javnih površin. Če bodo na razpisu uspešni, bodo za- poslili pet brezposelnih oseb, ki bodo izpolnjevale pogoje, ki jih je določil Zavod RS za zaposlovanje. Prav tako so na javni razpis prijavili tudi program za eno brezposelno invalidno osebo. Za razvoj podjetniških idej Kamnik – Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je objavila peti razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji. Namenjen je vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje, manjkajo pa jim nekatera znanja. Udeleženci bodo vključeni v štirimesečni mentorski program. Prijave so možne še do 14. februarja. Podrobnosti so objavljene na spletni strani agencije. A. Se. 5 petek, 21. januarja 2022 Aktualno Plečnikovi dnevi Dober obisk na smučišču Bogato arhitekturno zapuščino Jožeta Plečnika v Kamniku bodo približali na Plečnikovih dnevih. Smučišče na Veliki planini je doslej zabeležilo 22 smučarskih dni. Dobremu obisku v zadnjih dneh in ob koncih tednov, ko so našteli okoli tristo smučarjev dnevno, je botrovalo tudi lepo vreme. Aleš Senožetnik Kamniška Bistrica – Zima je bila doslej precej radodarna s snegom, česar so se najbolj razveselili tudi ljubitelji smučanja. Smučišče na Veliki planini, ki je v celoti odvisno le od naravno zapadlega snega, tako obratuje že od decembra. Proga privablja predvsem družine z otroki, smučarske užitke pa najdejo tudi zahtevnejši smučarji. Aleš Senožetnik Kamnik – V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ob pomembnem jubileju pa je letošnje leto tudi vlada razglasila za Plečnikovo leto. Najpomembnejši slovenski arhitekt je pomemben pečat pustil tudi v Kamniku in okolici, kjer je ustvaril nekatera svoja izjemna dela. Z njegovo bogato kamniško zapuščino se bodo ta konec tedna lahko pobližje spoznali udeleženci Plečnikovih dnevov, ki jih organizira Zavod za turizem in šport Kamnik v sodelovanju z Javnim zavodom za kulturo Kamnik ter Pax svečarno Stele. "V tem koncu tedna, od 21. do 24. januarja, ste vabljeni, da prespite v samostanu Mekinje, kjer si v uradnem času lahko ogledate tudi stalno strokovno razstavo o Plečniku. V počastitev slovitemu arhitektu je Zavod za manj, pa za ponovno odprtje čakajo na nove snežne padavine. Že nekaj let na Veliki planini zagotavljajo tudi nočno sankanje. "Nočno sankanje je iz leta v leto bolj priljubljena aktivnost, zato imamo skoraj vsak petek in soboto vsa mesta povsem zasedena," še pojasnjujejo na Veliki planini in dodajajo, da bo sankališče odprto še naprej vsak petek in soboto. Nočno sankanje se začne ob Zaradi ugodnih vremenskih razmer so v tokratni zimi smučišče prvič po nekaj letih odprli že decembra. ko imamo v povprečju okoli tristo smučarjev dnevno," pravijo v družbi Velika planina, kjer dodajajo, da dobremu obisku botruje tudi lepo vreme v zadnjih dneh. Ker pa so odvisni le od naravnega snega, ki ga je vse V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ob pomembnem jubileju pa je letošnje leto tudi vlada razglasila za Plečnikovo leto. znamki sta vam na razpolago na TIC točki v Kamniku. Prav tako bo 21. januarja na Pošti v Kamniku moč dobiti poseben Plečnikov žig," pravijo na kamniškem Zavodu za turizem in šport. Kot še dodajajo, na TIC točki filateliste čakajo tudi pisemske ovojnice s Plečnikovo motiviko, od danes pa bo na Dolgoletni turistični vodnik prof. v pokoju Mihael Babnik ter turistična vodnica Irena Grmek bosta skupine popeljala po mestu in predstavila Plečnikova dela v centru mesta. Udeleženci si bodo ogledali železniško postajo Kamnik – mesto, obnovljeno Plečnikovo fasado na Glavnem trgu, Plečnikov most čez Nevljico in kapelo Božjega groba v frančiškanskem samostanu. Ogledi bodo potekali ob 10., 12. in 14. uri, vsakokrat se bodo udeleženci zbrali v TIC Kamnik. Dopoldanska in popoldanska skupina pa si bosta lahko ogledali tudi posebno Plečnikovo sobo v Pax svečarni Stele. Arhitekt je namreč za svojega prijatelja Janka Steleta, nosilca družinske tradicije izdelovanja sveč, ki jo danes nadaljuje njegov vnuk Janez Stele, oblikoval pohištvo. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi izdelavo Plečnikovih sveč na tradicionalni način. ogled filatelistična razstava v izvedbi Mirana Jereba. Danes ob 18. uri bo o Plečniku predaval Noah Charney, ameriški pisec, profesor umetnostne zgodovine, kolumnist in avtor svetovne uspešnice Tat umetnin, ki je doktoriral prav iz poznavanja njegove arhitekture. Zaradi precejšnjega zanimanja so organizatorji morali predavanje iz kamniške knjižnice prestaviti v Dom kulture Kamnik. Razkril bo zakaj ga je kot tujca iz daljne Amerike Plečnik tako očaral in zakaj ga je od vseh Plečnikovih del najbolj fascinirala ravno kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu. Brezplačne vstopnice so na voljo na spletnem mestu mojekarte.si. Predavanju, ki bo potekalo v živo, pa bo mogoče prisluhniti tudi preko prenosa v živo na družabnih omrežjih. Precejšnje zanimanje vlada tudi za brezplačno vodenje po Plečnikovi zapuščini. NAROČANJE BREZPLAČNEGA ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV Smučarjem je na voljo 3,5 kilometra prog. / Foto: Aleš Senožetnik Smučišče je doslej zabeležilo 22 obratovalnih dni. "Letošnja zima nam je naklonila kar nekaj snega, zato smo prvič po nekaj letih smučišče odprli že v decembru. Z obiskom smo zadovoljni, predvsem ob koncih tednov, turizem in šport Kamnik izdal tudi dve Plečnikovi znamki, eno z motivom Plečnikove sobe v svečarni Stele in drugo z motivom Plečnikovih sveč. Obe Vsako gospodinjstvo ima 2-krat letno možnost naročiti brezplačni odvoz kosovnih odpadkov. Naročilo lahko izvedete z izpolnitvijo in posredovanjem KUPONOV, ki ste ju prejeli skupaj z decembrsko položnico, ali pa z izpolnitvijo SPLETNEGA OBRAZCA, ki ga najdete na naši spletni strani www.publikus.si/gospodinjstvo/e-obrazci/ kosovni-odpadki. 17. uri in poteka po 2,4 kilometra dolgi osvetljeni progi. Zaradi omejitve oseb na sankališču je sicer za sanjanje potrebna predhodna prijava. V času nočnega sankanja nihalka vozi ob 17. in 18. uri (gor) in 20. ter 21. uri (dol). Možna je tudi izposoja sani. Aktualne informacije o delovanju smučišča in obratovanju naprav pa velja preveriti na spletni strani družbe Velika planina. Nihalka sicer v času obratovanja smučišča vozi vsake pol ure od 8. do 17. ure, ob petkih pa do 18. ure. Sedežnica obratuje od 8.30 do 16.15, razen ob petkih do 17.15, smučišče pa je odprto med 8.30 in 15.30. Smučišče ponuja 3,5 kilometra prog, od katerih večina sodi med srednje zahtevne, vlečnica Jurček pa je namenjena otrokom in smučarjem začetnikom. ALI VESTE?! Kosovne odpadke lahko tudi sami pripeljete v Zbirni center Suhadole. V tem primeru vam ob predložitvi kupona pripada dobropis v višini 8 EUR, ki ga upoštevamo ob izdaji naslednjega mesečnega računa. Občanom, ki prebivate v večstanovanjskih objektih (blok) in vam stroške ravnanja s komunalnimi odpadki porazdeljuje upravnik, pa 8 EUR nakažemo direktno na vaš osebni račun (ob oddaji odpadkov boste morali pri delavcu na tehtnici izpolniti obrazec Dobropis – direktna oddaja kosovnih odpadkov v Zbirni center Suhadole). PRIMERI ODPADKOV, KI SO KOSOVNI ODPADKI: • POHIŠTVO, • GOSPODINJSKI APARATI, • ZABAVNA ELEKTRONIKA, • KOPALNIŠKA OPREMA, • VZMETNICE, • PREPROGE IN TALNE OBLOGE, • ŠPORTNA OPREMA, • VRTNA OPREMA, • IGRAČE IN ORODJE. KATERI ODPADKI NISO KOSOVNI ODPADKI IN KAM Z NJIMI? Foto: Aleš Senožetnik Smučanje na Veliki planini ponuja tudi izjemne razglede. PUBLIKUS, D.O.O., VODOVODNA CESTA 97, LJUBLJANA • Azbestna kritina in drugi odpadki, ki vsebujejo azbest, • avtomobilske pnevmatike in rezervni deli, • gradbeni odpadki, • izolacijski material, • steklo (avtomobilsko, barvano, lepljeno, pleksi …), • nevarni odpadki (akcija zbiranja s premično zbiralnico), • odpadna oblačila in tekstil (super ekološki otoki), • biološko razgradljivi odpadki (rjava posoda ali hišni kompostnik). ZBIRNI CENTER 6 petek, 21. januarja 2022 Kultura K čutenju nežnosti O kontrabantu Kontrabantarji je strip Martina Ramoveša o dogajanju pred sto leti na naših tleh, ki se bere kot vestern. Foto: Igor Kavčič Kamnik – Stripovski avtor, pevec in kitarist Martin Ramoveš, po rodu iz Suše v Poljanski dolini, ki živi in deluje v vasi Stolnik pri Kamniku, je lansko jesen pri Stripburgerju izdal strip z naslovom Kontrabantarji – njegov četrti po vrsti. V njem nas z zgodbo o tihotapljenju čez nekdanjo rapalsko mejo popelje skoraj sto let v preteklost. Pri snovanju stripa je pri scenariju sodeloval z očetom pesnikom Janezom Ramovešem. Osrednji lik Matija, okrog katerega se v stripu zaokroži zgodba, je namreč Martinov tovorili sladkor, kavo, saharin … Ljudje so tako lažje preživeli, kontrabant pa se ni vedno končal dobro. Ramovševa risba s črnim tušem je zelo ekspresivna, močna in trda, kot je trda zgodba o kontrabantu. Zleze pod kožo zgodbi kot taki. Podobe v stripu, naj bodo to ljudje ali pokrajina, delujejo zelo grafično, hkrati pa v detajlih likovno dovršeno. Prav detajli, ki so pri branju med vrsticami – k čemur strip bralca vseskozi nagovarja – so še kako pomembni za zgodbo, hkrati pa nam pokažejo na še eno dimenzijo stripa. Ramoveš je mojster kadriranja. Ko si sličice sle- Martin Ramoveš se predstavlja s stripom Kontrabantarji. praded. Gre za resnično zgodbo, ki pa je hkrati prilagojena žanru in poetiki stripa in je predstavljena na univerzalen način, saj bi bila lahko zgodba mnogih družin iz Poljanske doline. Tihotapljenje čez mejo je bilo sicer sila tvegano, a donosno opravilo. Za jajca, les in konje so tihotapci na italijanski strani dosegli višjo ceno, v obratni smeri pa so · dijo v zaporedju: štefan vina, karte v rokah in meh harmonike, v naslednji vrsti tipična ikonografija vaške gostilne z rogovjem lovskih trofej na stenah, spet karte in razpelo v kotu pod stropom; pa denar na mizi, slika na steni, pijača in na koncu kvartopirsko omizje. Risbe ne potrebujejo besed. Naj se te nadaljujejo v stripu Kontrabantarji. Visoke grede in v vrtički posodah Miša Pušenjak Priročnik prinaša najsodobnejša dognanja in nazorno slikovno gradivo vsem, ki si želijo postaviti visoke grede ali urediti vrtiček v posodah na balkonih in terasah. Bralca seznani s posebnostmi gojenja vrtnin na gomilah ter vzpodbuja, da si z njimi poveča površino pridelave na vrtu. Igor Kavčič Kamnik – Fotografska razstava z naslovom Približati nežno, ki je sredi decembra – potem ko je bila zaradi ukrepov ob epidemiji za kak mesec prestavljena – presenetila, hkrati pa navdušila vse nas, ki smo si jo ogledali, je bila v svoji inovativnosti namreč drugačna, kot smo sicer vajeni. V parku v središču Kamnika jo je pripravila Anja Papuga, študentka fotografije na sežanski Višji strokovni šoli Srečka Kosovela. Svojo prvo samostojno predstavitev si je zamislila na poseben način – kot performans. V javni prostor je razporedila devet fotografij srednjega formata in jih skupaj s pomočniki, ki so dela držali v rokah, postavila na ogled obiskovalcem in mimoidočim. "Želela sem se osvoboditi pravila, da mora biti razstava postavljena v nekem prostoru na belih zidovih. Razstave so tako pogosto tudi omejene na obiskovalce, ki tudi sicer prihajajo v galerije, moja razstava pa je na prostem in kot taka dostopna vsem mimoidočim. To je bil vzgib za tako predstavitev fotografij, hkrati pa se mi zdi, da se zunaj dogaja več stvari, od šumenja listov do različnih zvokov, ki prihajajo z vseh strani. To prebuja čute, čutenje pa je tudi osrednja točka razstavljenih fotografij. Čutiti tis- Anja Papuga z razstavljeno serijo fotografij gledalcu želi približati nežno. / Foto: Igor Kavčič seboj vzpostavijo topel medčloveški odnos, da se na fotografiji odrazi neko intimno, ranljivo okolje, v katerem ni medsebojne razdalje, ki nam jo pripisuje družba oziroma si jo pripišemo sami, ampak so stkane vezi med različnimi identitetami," o razpoloženju, ki ga je iskala na fotografijah, pripo- to, kar je pristno, kar je v nas, ljudeh," odločitev za razstavo na prostem pojasni Anja Papuga in dodaja: "Pri tem sem želela v metaforičnem smislu sporočiti, da se moramo kot družba osvoboditi tako imenovanih oklepajev, omejitev, predsodkov in stereotipov. Avtorica je kot osrednji motiv na fotografijah upodobila ljudi v naravnem okolju (fotografiranje je lani jeseni potekalo ob Cerkniškem jezeru), ki v skupini ali parih tvorijo različna sožitja. "Sožitje je lepa beseda. Od ljudi, ki sodelujejo na fotografijah, sem želela, da med Obiskovalci so se z zanimanjem sprehodili po živi galeriji. I GLAS ZALOŽBA KMEČK Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. www.gorenjskiglas.si 1600 EUR + po Foto: Igor Kavčič 146 strani; 170 x 230 mm; mehka vezava Cena knjige je št ni n a V Parku Evropa je bilo uro in pol na ogled devet fotografij. nekem grafu, saj je prepričana, da moramo pustiti ljudem tudi pristna občutja, čeprav ta lahko izražajo tudi krhkost. Kot je zapisala Ajda Solker, serija fotografij, skozi katero nežnost pronica v še preostale medprostore hiperkapitalistične ideologije, skuša merljivost tele- Fotografski repertoar Anje Papuga obsega portretno, modno, umetniško (akti) in komercialno fotografijo. Skozi vizualni medij k njej segajo subtilnost, feminilnost, čutnost, nežnost, ranljivost – najraje je na sledi subjektovemu čustvovanju, predana iskanju navdiha ob lepotah avtentičnega. Rada se ji upodablja čutnost, konceptualno zaobjeta skozi pogled Ženske, ki avtorico napotuje k preiskavi lastnih arhetipov in sanjam o resničnosti. Foto: Igor Kavčič Igor Kavčič Serijo fotografij z naslovom Približati nežno je Anja Papuga na prav poseben način predstavila na performativni fotografski razstavi v Parku Evropa. Devet fotografij k nežnosti. veduje Anja Papuga. "Jaz pridem sama s seboj, nekdo drug pride sam s seboj, v medsebojnem stiku pa se vzpostavi nekaj tretjega. To je rdeča nit, iz katere izhajam pri fotografiji." Pri tem ni vselej pomembno, ali so figure na fotografijah akti ali ne – če namreč znamo čutiti, podobe več odkrivajo, kot zakrivajo. In kaj je tisto, kar jo pri fotografiranju ljudi zanima, na kakšen način Anja poskuša pokazati čustva …? "Zanimajo me ljudje – taki, kakršni so, mogoče celo taki, kakršni sploh ne vedo, da lahko so. Včasih ljudi želim opazovati nekako 'na novo'. Tudi sama sebe na ta način vedno znova odkrivam na novo. Všeč mi je tudi modna ali komercialna fotografija, če le drži stebre mojih vrednot." Ob tem dodaja, da smo ljudje mnogo več kot samo številke. Ni treba, da je vse do skrajnosti analizirano in predstavljeno na sa in duha nadomestiti z empatijo, individualizem s kolektivizmom, grobost z občutljivostjo, obenem opozarja na odtekanje mehkobe v medosebnih odnosih, s prizori golote pa pred nas postavlja človeško ranljivost ter sporoča: prebuditi moramo drugačno vrsto osebne moči, prisotnosti, ki bo dopustila svet brez oklepajev in brez opomb pod črto. V projektu so sodelovali: Ida Glušič, Špela Setničar, Anja Pečjak, Veronika Razpotnik, Taja Rihtaršič, Aja Topolnik, Metod Narobe, Gašper Narobe in kostumografinja Katja Rosa, tokrat pa je bilo na ogled devet fotografij. "Izbrala sem devet fotografij, ker mi je to ljuba številka, hkrati pa sem jih tudi povezuje skupna rdeča nit." Časa za ogled žive razstave smo obiskovalci imeli približno uro in pol. Dovolj, da smo se lahko približali nežnemu, če smo bili le pripravljeni na to. 7 petek, 21. januarja 2022 Kultura Reciklirano z glasbo Pesmi o najlepšem trenutku Alenka Brun V Galeriji Pogled je na ogled razstava kolažev mlade umetnice Petje Kolenko z naslovom Reciklirano. obdelanih plastičnih mas. Pojem termično pomeni, da sloje različnih plastičnih materialov – ker je ta neodporen in se ob izpostavitvi visoki temperaturi začne topiti, spaja z uporabo vročine, kar tehnično izvaja z uporabo likalnika. "Plastika, ki se prelevi iz uporabnega v likovno stvaritev, reflektira tudi umetničin odnos, ne le do iskanja izziva v materialu, ampak tudi ekološko ozaveščenost, ki skuša z malimi koraki prizanesti okolju," ob tem poudarja kuratorka razstave umetnostna zgodovinarka Saša Bučan in nadaljuje: "Del plastike tako ne bo zaplaval v reko ali se odložil na robu gozda, ampak se bo prelevil v izjemno zanimivo umetniško vsebino in obliko in se recikliral ter hkrati obstal v času." Plastične folije, vrečke, mrežice in druge tovrstne ostaline potrošništva umetnica s pridom izrabi, izreže in ponovno sestavi ter oblikuje svoje delo. Z materialom v svojem delu vpliva tako na formo kot tudi vsebino. Avtoričin osebni izraz se pri tem morda nagiba k ilustraciji, a tematika in zgodbe, ki nam jih pripoveduje, govorijo o slikah. Kolaži novega vala Fight for your right to party, 2020 / Foto: osebni arhiv Razpis za kulturne projekte in programe Petji Kolenko je glavna inspiracija in vodilo pri ustvarjanju glasba, kar bodo predvsem poznavalci punka in novovalovske glasbene tradicije iz osemdesetih let prejšnjega stoletja lahko hitro prepoznali. Svoja likovna dela Petja Kolenko likovno povezuje z glasbo. vedno znova dopolnjuje s citati besedil iz posamičnih skladb, ki so hkrati tudi pobuda za njen likovni izziv. Prepoznavamo skupine, kot so Niet, Blondie, Beastie Boys … "Besedila tako orišejo idejno nit in inspiracijo, iz katere izhajajo podobe. Gre torej za svojevrsten preplet glasbe in podobe, nekakšen novodobni popart, svojstven dadaizem, ki nas vleče vase tako z vsebino kot tudi s koloritom," je še zapisala Saša Bučan. Umetnica v motivih kot glavni lik pogosto poudarja žensko kot seksualni simbol, hkrati pa spremljamo tudi podobe in z njimi občutja iz vsakdanjega življenja, kar največkrat prikaže na humoren način. Skozi tehniko kolaža na neki način izraža svoj življenjski nazor. Na primer v obsojanju pretiranega potrošništva in nenehne želje po več in še. Petja Kolenko z umetnostjo reciklaže in motiviko izraža nasprotovanje in poziva k bolj razsvetljeni družbi. Odmev gostoval na Jezerskem Jezersko – Kulturno-umetniško društvo Jezersko je povabilo na Božični koncert Cerkvenega pevskega zbora (CPZ) Jezersko in Mešanega pevskega zbora (MePZ) Odmev Kamnik. Gostili so jih v domači farni cerkvi sv. Ožbolta. Korenine Odmeva segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Leta 1990 je njegovo vodenje prevzela takrat študentka na Akademiji za glasbo Anica Smrtnik, rojena Stele, ki ima dirigentsko palico v rokah še danes in prihaja z Jezerskega. V repertoarju MePZ Odmev najdemo stare ljudske pesmi v novejših aranžmajih, zimzelene, cerkvene, črnske duhovne in klasične pesmi ter novejše zahtevne tekmovalne skladbe. Tokrat so skupaj z domačim CPZ Jezersko obiskovalcem koncerta pričarali umirjen večer ter jim približali božično vzdušje z domačimi in tujimi napevi. A. B. Foto: Alenka Brun Kamnik – Do sredine februarja se v galeriji sodobne umetnosti Pogled z razstavo kolažev predstavlja Petja Kolenko, po rodu iz Murske Sobote. Sicer na različnih področjih kulture in umetnosti aktivna ustvarjalka je v preteklem letu pod mentorstvom Zore Stančič na Pedagoški fakulteti v Ljubljani zaključila magistrski študij likovne pedagogike, svojo likovno produkcijo pa je doslej predstavila na številnih sku- pinskih ter samostojnih razstavnih projektih doma in v tujini, tokrat pa prvič samostojno v Kamniku. Naslov razstave je pomenljiv, saj bi lahko rekli, da so kolaži Petje Kolenko nekakšna oblika reciklirane umetnosti. V zadnjih letih se likovnica namreč intenzivno ukvarja z reciklažo odpadnih plastičnih mas – nakupovalnih plastičnih vrečk, folij, embalaže in podobno. Obdeluje jih s posebno tehniko, ki jo je poimenovala recikliran kolaž iz termično Foto: osebni arhiv Igor Kavčič Snovik – V počastitev prihajajočega meseca kulture v Termah Snovik razpisujejo tradicionalni, že 14. literarni natečaj. Tokrat vas vabijo, da ustvarjate na temo Najlepši trenutek. Kot običajno nagradni literarni natečaj poteka v dveh kategorijah: v otroški kategoriji za osnovnošolce do 15. leta starosti in v odrasli kategoriji. Letošnja novost je spodbujanje ne le posameznikov, ampak tudi vrstnikov, razredov v osnovnih šolah, da skupaj zapišejo najboljše rime in si prislužijo nagrado za cel razred. Svoje pesmi lahko oddate do 8. februarja na elektronski naslov animacija@terme-snovik.si. V Zadevo zapišite Za natečaj 2022, v sporočilu pa poleg svoje pesmi dopišite: ime in priimek, elektronski naslov, mobilni telefon, otroci pa tudi starost, osnovno šolo in razred. Zmagovalce bodo razglasili 16. februarja letos ob 18. uri v Termah Snovik ter seveda najboljše tudi nagradili. Za dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 051 313 966 (Katarina Ilić) ali na že omenjenem elektronskem naslovu. MePZ Odmev je takoj po novem letu nastopil na Jezerskem. RENAULT CLIO novo poglavje velike zgodbe Aleš Senožetnik Kamnik – Občina Kamnik je pred dnevi objavila javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju kulture v letošnjem letu. Občina sofinancira oblike ustvarjanja, ki so temelj zagotavljanja javnih kulturnih dobrin in so v javnem interesu na področju kulture za ustvarjanje in posredovanje ljubiteljske kulturne dejavnosti, kot so glasbena, plesna gledališka, lutkovna, likovna, literarna, založniška, filmska in video, fotografska, izobraževalna in raziskovalna dejavnost ter dejav- nost širjenja kulture med občane, nove medije ter druge vsebine s področja kulture, ki bodo na območju občine izvedene v letošnjem letu. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis v letošnjem letu znaša 130 tisoč evrov. Posamezni prijavitelj lahko prejme sredstva za program in največ štiri prijavljene projekte oz. največ en projekt, če je prijavitelj posameznik. Višina odobrenih sredstev je odvisna od dodeljene skupne višine točk za programe in projekte. Rok za predložitev prijave na razpis je sreda, 9. februar, do 12. ure. © s. staub Objavljen je javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju kulture v letošnjem letu. LPG motor skupni doseg nad 1000 km** 119 € že za /mesec z EKO sklad kreditom* 5 let podaljšanega jamstva*** *EKO SKLAD na svoji spletni strani https://ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko: hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za nakup vozila. Informativna mesečna anuiteta za model Renault CLIO Limited TCe 100 LPG v skupni vrednosti 14.690 € s pologom v višini 3.872,50 € in financirano vrednostjo 10.817,50 € za obdobje 96 mesecev, znaša ob najemu kredita preko EKO SKLADA 118,70 € na mesec. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,3 % letno. EOM je 2,75 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 12.012,50 € od tega znašata zavarovalna premija 145,86 € in strošek odobritve kredita 151,44 €. Kreditojemalec mora kredit zavarovati pri Zavarovalnici Triglav, d. d., Ljubljana, v skladu s pogoji poziva. Vse informacije so zgolj informativne in temeljijo na informativnem in izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. Navedena maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoča priporočena cena in vključuje 22-odstotni DDV in DMV. V ceno 14.690 € je že vključen redni popust v višini 800 €. **Ob porabi bencina 6l/100km in plina 7,8l/100km je doseg večji od 1.000 km. ***Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Poraba pri mešanem ciklu: 4,2–6,0 l/100 km. Emisije CO2: 96–137 g/ km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,00230–0,0243. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoča Avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca renault.si 8 petek, 21. januarja 2022 Iz naših krajev Ponovno zapeli božične pesmi Jubilej Ivana Galina Pevci Cantemusa so v frančiškanski cerkvi pripravili tradicionalni božični koncert. Čebelar Ivan Galin je ob koncu lanskega leta praznoval devetdesetletnico. Za prispevek k čebelarstvu sta ga odlikovala Čebelarsko društvo Kamnik in Čebelarska zveza Slovenije. Bernarda Šenk Štefan Virjent Kamnik – Leto 2021 si bomo pevci Mešanega pevskega zbora Cantemus zapomnili tudi po tem, da nam je za svoje poslušalce uspelo na božični večer v frančiškanski cerkvi v Kamniku pripraviti tradicionalni božični koncert. redb izpod peresa naše nove dirigentke Uršule Jašovec, ki je z veliko mero zaupanja v nas, pevce, v septembru prevzela vodenje zbora. S pesmimi in spremnim besedilom, ki ga je pripravila naša najmlajša pevka Ina, smo se podali na popotovanje od božične noči na betle- Nastop Mešanega pevskega zbora Cantemus / Foto: arhiv zbora Nekaj izvedenih skladb na koncertu je bilo priredb nove dirigentke Uršule Jašovec, ki je septembra prevzela vodenje zbora. Pevci smo najprej s petjem sodelovali pri praznični večerni maši, nato pa prisotnim zapeli še venček božično-novoletnih pesmi iz različnih koncev sveta. Nekaj izvedenih skladb je bilo pri- hemskih poljanah pred dobrimi 2000 leti mimo kratke zgodovine o Miklavževem in božičnem obdarovanju do sodobnega doživljanja božiča, kot sta ga v svojih pesmih opisala Avsenik in Mežek, oba v Uršulinih priredbah. Ob zaključku koncerta se nam je pridružil tudi naš gostitelj p. Ciril z nekaj mislimi. Hvaležni za letošnji koncert smo se vsem, ki so nam pri izvedbi posebej stali ob strani, zahvalili še z zadnjo skladbo, Gruberjevo Sveto nočjo, ki je zazvenela v prav posebni, ponovno Uršulini priredbi. Zavrh – Ko se vzpenjamo po vijugasti cesti proti prelazu Črnivec, se nam pogled ustavi na domačiji, prislonjeni v strm breg naselja Zavrh. Pogled nam pritegne lepo urejen čebelnjak, ki s svojo slikovitostjo daje videz urejene kmečke domačije. Malo višje ob cesti stoji mlaj, na katerem piše, da tu živi Ivan Galin, ki je 17. 12. 2021 praznoval častitljivih 90 let življenja in 90 let spominov. Ko sem ga obiskal na njegovem domu, nisem imel občutka, da ima moj sogovornik devet križev. Ivan je kljub zavidljivi starosti zdrav in vitalen ter poln načrtov. Nerad govori o težkih dneh, čeprav se spominja gorja druge svetovne vojne. Spominja se težkega dela po vojni in obnove domačega kraja, požganega med vojno. Spominja se prve zaposlitve in poznejše službe pri vzdrževanju ceste Kamnik–Črnivec. Najraje pa se spominja, kako mu je sosed kot 23-letnemu fantu podaril tri roje čebel v kranjičih. To darilo mu je spremenilo življenje in ga vse do danes zaznamovalo z neizmerno ljubeznijo do čebel. Ivan je postal napreden čebelar, saj je hitro Ivan Galin / Foto: osebni arhiv Ko sem ga obiskal na njegovem domu, nisem imel občutka, da ima moj sogovornik devet križev. Ivan je kljub zavidljivi starosti zdrav in vitalen ter poln načrtov. opustil čebelarjenje v kranjičih in med prvimi čebelarji na kamniškem uvedel AŽ panje. Svoje čebelarstvo je nenehno povečeval, se pri tem izobraževal in izpopolnjeval znanje o skrivnostnem svetu čebel. Kar 67 let traja njegova ljubezen do čebel in v teh letih je doživel dobre in slabe letine. Toda ne glede na letino so mu čebele vedno dajale zadovoljstvo in notranji mir. Skrivnostno življenje čebel ga je vleklo in ga vleče še danes. Rad pove, da je v svet čebel zapeljal tudi svojega zeta Jakoba in vnuka Simona. Oba sta srčna čebelarja in hodita po stopinjah svojega mentorja. Le malo preden je dopolnil 90 let, sta z ženo Slavko praznovala 60 let skupnega življenja. Ivan svojo ljubezen in zvestobo razdaja na dve strani. Ko pa ga povprašam, kam se nagiba tehtnica, se hudomušno zasmeji in pove: »Čebele me vedno pomirijo in nikoli ne razjezijo.« Seveda je ob obisku beseda tekla predvsem o čebelah. Čebele je imel na več stojiščih v okolici doma. Rad se spominja, da so bile tam včasih dobre smrekove paše. Kljub težkim socialnim razmeram po drugi vojni se je Ivan hitro vključil v čebelarsko društvo Kamnik, kjer je opravljal pomembne naloge in zadolžitve. Dolga leta je opravljal naloge pomočnika upravnika na plemenilni postaji Josipa Verbiča v Kamniški Bistrici. Kot poverjenik je spoznal mnogo čebelarjev širom Slovenije, predvsem pa iz sosednjih društev. Tako so nastale prijateljske vezi, preko katerih je Ivan prenašal svoje znanje in izkušnje. Kot odličen čebelarski mentor še danes rad pomaga. »Čebel nikoli nisem prodal, mnogim pa sem jih poklonil«, pove Ivan. »Mnogi me še danes radi obiščejo in povprašajo za nasvet,« še doda. Da je Ivanova domačija res dom čebelarjev, pričajo številni panji okrog hiše, kar preko 70 bi jih našteli. »Pa ni bilo vedno lahko,« še doda. »Včasih ni bilo avtomobilov. Z mopedom sem se vozil v Kamniško Bistrico, in to ob vsakem vremenu. Tudi na vse sestanke in predavanja v Kamniku sem se vozil z mopedom. Rad sem hodil na predavanja in si tako nabiral znanje. Največ sem se naučil ob delu s čebelami. Sedaj po toliko letih sem spoznal, da o čebelah nikoli ne veš vsega. Skrivnosten je njihov svet, vedno presenetijo.« Čebelarsko društvo Kamnik je Ivana odlikovalo z redom Antona Janše III. in II. stopnje, Čebelarska zveza Slovenije pa z redom I. stopnje Antona Janše. Dragi Ivan, ob tvojem visokem jubileju ti vsi čebelarji želimo, da bi še dolga leta zdrav posedal ob svojih in ljubljenkah in si tako polnil dušo in srce. Pestro branje za Tunjičane Tunjičanom pestro branje prinaša nova številka Tunjiškega glasa. Aleš Senožetnik Prijavi se na razpis Kamnik, moje podjetniško mesto v okviru katerega lahko pridobiš vavčer za 5.000 EUR in ugodno možnost najema prostora v Kamniku. Soustvarjaj prihodnost mesta Kamnik tudi ti. podjetnisko-mesto.si Tunjice – Pred novim letom je izšla 27. številka Tunškega glasa, ki vsakoletno povzema dogajanje v Tunjicah. Kot nam je povedala odgovorna urednica Milena Erbežnik Klanšek, kljub epidemičnim razmeram dogajanje v krajevni skupnosti ni bilo bistveno okrnjeno, tako da tudi tokratna številka prinaša pestro branje na 88 straneh. Eden pomembnejših dogodkov v Tunjicah je bilo praznovanje tristote obletnice rojstva Petra Pavla Glavarja, ki je s cerkvijo sv. Ane tudi v Tunjicah pustil pomemben pečat, bralci pa si lahko preberejo prispevke o zgodovini Tunjic, tunjiških domačijah in o drugih zanimivostih in dogodkih v minulem letu. Novost je rubrika, namenjena mladim, v kateri se tokrat predstavljata mlada nogometašica in smučarski skakalec. "Na ta način želimo več prostora nameniti mladim, bodisi da jih spodbudi- Člani društva, ki so Tunški glas dostavili na domove krajanov / Foto: arhiv društva mo k pisanju ali pa da mi kaj napišemo o njih," pravi urednica glasila, za katerega je letos vsebino prispevalo štirideset avtorjev in še nekaj več otrok, ki s svojimi prispevki prav tako obogatijo publikacijo. "Vsaka zgodba je posebna, osebna, unikatna in s prav vsako se je glasilo obogatilo, odebelilo, dalo svojo pestrost, zanimi- vost in kakovost," je v uvodniku zapisala urednica. Skupaj s sponzorji pa je pri nastajanju glasila sodelovalo okoli sto ljudi. Tunški glas so že pred novim letom prejela vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti. Člani Društva Tun'ški glas so jim ga ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dostavili kar na dom. Za vse, Pri nastajanju glasila sodeluje okoli sto ljudi. ki bi si ga radi prebrali, pa je na voljo tudi na društveni spletni strani tunskiglas.si. Uredniški odbor pa počasi že začenja snovati prihodnje številke. 9 petek, 21. januarja 2022 Mladi Vzgoja mladih v aktivne državljane Dedek Mraz obiskal otroke Kot vsako leto je tudi konec minulega leta najmanjše krajane krajevne skupnosti Črna pri Kamniku obiskal Dedek Mraz. Simon Golob Dijaška skupnost Gimnazije in Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik je izvedla simulacijo referenduma, kjer so dijake spraševali, ali so za to, da se zamenja melodija šolskega zvonca. Nepoznavanje volilnega sistema Izkušnja šolskega referenduma je Hrabarja kot člana volilne komisije nekajkrat presenetila. "Veliko dijakov je želelo glasovati brez dijaške ali osebne izkaznice, kljub temu da smo v pripravljenem izobraževalnem gradivu večkrat poudarili, da je ta vedno nujno potrebna na vsakem državnem volišču, sicer ni mogoče glaso- Dijaška skupnost Gimnazije in Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik je izvedla simulacijo referenduma. vati. Izročene glasovnice so obkroževali na mizi pred komisijo, na očeh vseh v avli, in nam izpolnjene podajali nazaj v roko. Poleg tega je bilo veliko glasovnic neveljavnih, saj so dijaki na njih pisali sporočila, risali obraze in podobno," je pojasnil Hrabar, ki se mu tovrstno vedenje dijakov in njihovo nepoznavanje političnega in volilnega sistema ne zdi nenavadno. "Večina dijakov je prvič videla volišče, celotnega protokola pa jih v teoriji nihče ni naučil. Znati glasovati in pristopiti k volitvam se nam zdi samoumevno, a ni nujno tako. Za osvojitev veščine glasovanja ni potrebno večletno izpopolnjevanje, a ker nam je neznano, lahko v nas vzbudi strah. Menim, da je mlade, tudi če tega ne bodo javno priznali, strah iti na volišče, ker ne vedo, kako ta proces poteka, in če bi nam predstavili volitve in glasovanje, bi morda razblinili strah, s tem pa vplivali na volilno udeležbo mladih," je poudaril v upanju, da bodo dijaki po izvedbi šolskega referenduma večkrat zastrigli z ušesi, ko bodo slišali omembo referenduma v javnosti. Aktivno državljanstvo V Dijaški skupnosti Gimnazije in Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik se v letošnjem šolskem letu zavzemamo za aktivno državljanstvo. "Država od polnoletnih mladih oseb pričakuje, da bodo sposobni s kritično distanco spremljati politične dogodke, sprejemati razumne politične odločitve, da se bodo zanimali za vodenje države in bodo svoje zanimanje znali tudi izkazati. Mladi bi seveda morali sprejemati odločitve, ki bodo poskrbele za našo boljšo prihodnost, a na to bi nas morali pripraviti že v šoli, kjer bi nas morali učiti in vzgojiti v aktivne državljane," je svoje mnenje strnil Hrabar, ki je še pojasnil, da se o politiki učenci izobražujejo le v okviru predmeta državljanska in domovinska vzgoja ter etika, ki je v predmetnik umeščen v 7. in 8. razredu osnovne šole, v gimnaziji pa le na kratko pri predmetu sociologija. "Mladi se tedaj prvič seznanijo z osnovami delovanja države, delitvijo oblasti, načinom volitev, sprejemanjem zakonov, pravnim redom, kasneje pa se o tem ne izobražujejo več. V srednjih šolah smo pri odkrivanju kompleksnega političnega sveta prepuščeni sami sebi, redkim prizadevnim učiteljem, ki si želijo politično aktivnih mladih, in družinskim članom, a le, če se ti zanimajo za politiko," je poudaril. Demokratična mladina Da bi vzgojili učinkovito demokratično družbo, je po mnenju Hrabarja potrebna demokratična mladina, ki sicer največ časa preživi v šoli, zato bi morala šola po njegovem postati kraj, v katerem se odraža demokracija. "Zgolj uvedba teoretičnega znanja o državnem sistemu in politiki v srednje šole za večjo politično participacijo mladih ni dovolj. Pomembno je, da mladi pridobljeno znanje tudi izkusimo in vidimo, kako deluje v pra- ksi. Dober primer praktičnega prenašanja znanja so z zakonom predvidene dijaške skupnosti, ki pa na vsaki šoli delujejo različno učinkovito," je dejal in nadaljeval: "V dijaški skupnosti lahko preko predstavniškega sistema vsi dijaki uresničujejo svoje pravice in soustvarjajo šolsko okolje. Poleg tega se naučimo živeti v urejenem sistemu podajanja predlogov, volitev predstavnikov, izbiro lastnega predsednika in ostalih funkcij. S pomočjo dijaških skupnosti odrastemo v zavedanje, da je o določeni temi treba najprej premisliti, se o njej pogovoriti, svoja stališča artikulirano predstaviti in jih zagovarjati, da nas torej v skupen uspeh vodi demokracija." Mlade politika ne zanima Mladi postanejo po besedah Hrabarja aktualna tema za politike le pred volitvami, ko se začne boj za glasove, in mladi so po njegovem ena izmed večjih skupin, ki je običajno neopredeljena. "Politiki pogosto tarnajo, da je mladim vseeno za politiko in da ima ta starostna skupina porazno volilno udeležbo. Tovrstne trditve velikokrat podprejo z ugotovitvami političnih analitikov in strokovnjakov, predvsem pa tako sliko vedno znova prikažejo končni podatki o volilni udeležbi. V Državnem zboru večkrat tudi slišimo, da se morajo mladi aktivirati in izpolniti svojo državljansko dolžnost udeležbe na volitvah ter da je za našo prihodnost nujno, da mladi prevzamejo pomembnejšo vlogo pri vodenju države," je pojasnil Hrabar in še dodal: "Predlogi mladih se po volitvah žal pogosto pozabijo in niso zares implementirani v zakonodajo. Poleg tega mladoletni, ki nimamo volilne pravice, ne moremo neposredno vplivati in nas ne upoštevajo. Kljub temu imamo nekaj načinov, s katerimi se lahko politično udejstvujemo, kot so peticije, protesti, demonstracije, prostovoljno delo, sodelovanje v nevladnih organizacijah. Tudi ideja, da bi volilno pravico spustili na 16 oziroma 15 let, je vredna premisleka, a ni enoznačna, saj ni nujno, da smo dovolj zreli, zlasti zato, ker nimajo dovolj izobrazbe glede politične participacije. Najprej nas je treba vzgojiti v aktivne državljane, da bomo izobraženi in pripravljeni na aktivno ali pasivno volilno pravico." Foto: KS Črna pri Kamniku Kamnik – Po zgledu šol v skandinavskih državah, ki ob državnih volitvah organizirajo šolske simulacije volitev, je Dijaška skupnost Gimnazije in Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik izvedla simulacijo referenduma. "Namen simuliranih volitev je mlade naučiti, kako glasovati, ter jih pripraviti k razmišljanju in pogovoru o tovrstnih temah, kar se v skandinavskih državah pozitivno odraža v aktivni politični participaciji mladih," je pojasnil Matic Hrabar, dijak tretjega letnika in predsednik omenjene dijaške skupnosti. V želji, da bi bilo referendumsko vprašanje relevantno, in ne le samo sebi namen, so izbrali temo šolskega zvonca. "Ta tematika sicer ni izjemno pomembna za reševanje demokracije, kljub temu je vprašanje ponudilo možnost, da se volja dijakov upošteva, pri čemer so lahko spoznali, da ima njihov glas in mnenje vpliv na okolico," je dodal. Šolski referendum z vprašanjem "Ali ste za to, da se zamenja melodija šolskega zvonca?" so izvedli na način državnega referenduma. Imenovali so tričlansko volilno komisijo, ki je pripravila glasovnico, volilno skrinjico, prostor za volišče, na koncu pa preštela oddane glasove. Pred referendumom je komisija skupaj s šolsko VideoPRESS skupino pripravila kratek komičen videoposnetek s koristnimi informacijami o šolskem in državnem referendumu. Dijaki so glasovali na način, da so se zglasili na volišču pred volilno komisijo, za identifikacijo pokazali svojo dijaško izkaznico, se vpisali v volilni imenik in nato med tremi kartonastimi stenami obkrožili za ali proti. Da bi h glasovanju spodbudili čim večje število dijakov, so posameznim razredom dodelili točno določene termine, v katerih so se lahko zglasili na volišču. Foto: Nace Balantič - VideoPRESS Maša Likosar Gozd – Kot pa se za enega od treh dobrih decembrskih mož spodobi, pa seveda ni prišel praznih rok. V sodelovanju s svetom KS Črna je namreč otrokom priskrbel in prinesel tudi darila. S svojim prihodom in darili je otrokom zagotovo še dodatno polepšal praznične dni ter jim ob tem pričaral nasmehe na obraze. Ker pa je tako kot na vse ostalo tudi na delovanje in pri- hod Dedka Mraza vsaj malenkost vplivalo tudi stanje, ki smo mu zaradi prisotnosti koronavirusa priča, je dobri mož otroke namesto na temu namenjeni prireditvi obiskal kar pred gasilskim domom na Gozdu. Tam je v nedeljo, 19. decembra, med 10. in 11. uro otrokom, ki so jih starši pripeljali z avtomobili, razdelil darila ter voščil lepe praznike. Otroci pa so se mu zahvalili s pesmicami ter lično izdelanimi risbicami. Otroci so se tudi letos razveselili obiska Dedka Mraza. Predstavniki KS Črna ob obisku Dedka Mraza / Foto: KS Črna Probahodnik je zunaj Izšla je prva kompilacija kamniških skupin. Aleš Senožetnik Kamnik – "Težko pričakovan nabor bendov smo ujeli in zapakirali v pravcati CD plošček. Probahodnik ni le dolgočasna 'playlist', ampak je sveža bera zvokov naše kotline. Zasedbe in posamezni ustvarjalci so dokaz, da je kamniška glasbena scena še kako živa ... in glasna!" tako so v Mladinskem centru Kotlovnica naznanili izid kompilacijske zgoščenke, ki prinaša dvanajst skladb šestih kamniških skupin. Spomladi so namreč v mladinskem centru z javnim natečajem k sodelovanju povabili še neodkrite kamniške glasbene talente. Glasbeniki ali zasedbe so se prijavili z dvema še neobjavljenima avtorskima skladbama, končni izbor pa je oblikovala strokovna žirija v zasedbi Blaž Flerin, Matic Smolnikar in Gašper Selko. "Sodelujočih zasedb ne krasi le mladost, temveč tudi raznolikost in profesionalni pristop k ustvarjanju. Izbrane zasedbe so Before Time, Echoes, Navihani Štumfki, Stin Brinovec (Killa Brin), Martin Vidmar (DaGemini) ter Teja Poljanšek s svojo mednarodno zasedbo Eleutheria. Če se je že pred časom z ljubljanskih ulic, 'bend placov' in podobnih ustvarjalnih prostorov govorilo o t. i. kamniški sceni, je kompilacija živi dokaz, da je ta še kako živa in jo je treba negovati še naprej," so zapisali ob izidu ploščka. 10 petek, 21. januarja 2022 Šport Kamniški kegljači so odigrali tekme devetega kroga. Štefan Flerin Kamnik – V občinski ligi v kegljanju je bila takoj po novem letu odigrana zaostala tekma med ŠD Soteska in ŠD Policist, nato pa še 9. krog. Kot kaže trenutno stanje na lestvici, sta glavna kandidata za naslov ŠD Policist in Ambrož team. V ta boj se lahko vmeša še ŠD Soteska, ostali pa se bodo borili za mesta v spodnjem delu lestvice. V zaostali tekmi je ŠD Policist tesno premagal ŠD Soteska s 5 : 3. V zelo napetem zaključku tekme so bili »policisti« malce bolj zbrani in vknjižili pomembni dve točki. Najboljši so bili Damjan Hafnar s 585 podrtimi keglji, Andrej Juvančič (584) in Marija Ravnikar (552), pri ŠD Soteska pa Gašper Burkeljca (598), Matej Turk (551) in Lidija Pirman (547). V 9. krogu smo videli dve tesni odločitvi in remi vodilnih. Preseneča poraz ŠD Soteska proti Calcitu, malo pa tudi poraz ekipe Mesi Sports proti DU Kamnik. V prvi tekmi je DU Kamnik premagal ekipo Mesi Sports s 5 : 3. Pri DU se je izkazal Pavel Serša z osebnim rekordom 591 podrtih kegljev, pa še Rudolf Vidic (563), Miro Homar (554) in Franci Poljanšek (552). Pri Mesi Sportsu so bili zelo dobri Rok Jantol (582), Franci Grubar (580) in Tea Repnik s (556). V drugi tekmi je Calcit premagal ŠD Soteska s 5 : 3. V prvem bloku je ŠD Soteska nastopila z mlado zasedbo, ki pa ni bila kos nasprotnikom. V drugem bloku so se nato izkazali Matej Turk (597), Lidija Pirman (577) in Gašper Burkeljca (573), a velikega zaostanka jim ni uspelo nadoknaditi. Pri Calcitu je bil najboljši Aleš Prosen (569), soliden Albin Grubar (525), ostali niso blesteli. V zadnji tekmi sta se spopadla Ambrož team in ŠD Policist. Po prvem bloku je vodil Ambrož team s 3 : 0, v drugem pa so »policisti« osvojili dve točki in uspeli nadoknaditi keglje. Končalo se je s 4 : 4. Pri Ambrož teamu so bili najboljši Uroš Stoklas (610), Marko Oman (601) in Slavko Zorman (545), Pri ŠD Policist pa Janže Lužan (619), Damjan Hafnar in Andrej Juvančič, oba s 568 podrtimi keglji, ter Igor Zamljen (564). Lestvica po 9. krogu: 1. ŠD POLICIST 2. AMBROŽ TEAM 3. ŠD SOTESKA 4. DU KAMNIK 5. CALCIT 6. MESI SPORTS tekme 9 9 9 9 9 9 Z 7 6 4 4 3 2 N 1 1 0 0 0 0 P 1 2 5 5 6 7 set razlika 50 : 22 48 : 24 38 : 34 30 : 42 25 : 47 25 : 47 točke 15 13 8 8 6 4 Plaketa tudi kamniškemu gorniku Aleš Senožetnik Medvode – Pred iztekom minulega leta je Planinska zveza Slovenije podelila najvišja priznanja, s katerimi vsako leto izrazi spoštovanje prejemnikom za njihovo dolgoletno predano prostovoljno delo v planinstvu. Na svečani podelitvi v Medvodah je spominsko plaketo prejel tudi član Planinskega društva Kamnik Marjan Kregar, alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec. "Kljub vsem obveznostim nesebično predaja svoje znanje in bogate izkušnje na tečajnike, pripravnike alpiniste in vse, ki so tega željni," so zapisali ob podelitvi spominske plakete, ki jo Planinska zveza Slovenije podeljuje ob življenjskih jubilejih svojim najzaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno zvesto in uspešno delo. Marjan Kregar ima bogato zgodovino v vrhunskem alpinizmu, so zapisali v biltenu, ki ga je planinska zveza izdala ob tej priložnosti. Bil je eden izmed udeležencev legendarne odprave na Lotse leta 1981, opravil je prvi vzpon po severni steni na Gangapurno, skupaj s Stanetom Belakom, Andrejem Štremfljem in Iztokom Tomazinom je preplezal prvenstveno smer v vzhodni steni Daulagirija, kasneje pa jim je uspel še prvi zimski vzpon v alpskem slogu na Daulagiri. "Marjan Kregar je eden najbolj izkušenih in tehnično podkovanih alpinistov, ki predaja znanje vsem, ki so tega željni, svoj pečat je pustil tudi kot aktiven inštruktor pri šolanju gorskih vodnikov," so med drugim še zapisali o nagrajencu. Od stave do svetovnega vrha Pogovarjali smo se z Dušanom Papežem, predsednikom Kluba gorskih tekačev Papež, ki je pred nedavnim zabeležil dvajsetletnico delovanja. Aleš Senožetnik Kaj vas je spodbudilo, da ste pred 20 leti ustanovili Klub gorskih tekačev Papež? Leta 2001 sem klub ustanovil na pobudo tedanjih kamniških gorskih tekačev, ker so želeli nek organiziran klub, pa tudi zaradi organizacije teka na Grintovec. Bilo je takole: Dare Božič je delal v moji delavnici. S člani alpinistične odprave v Ande so nabirali kondicijo s hojo na Grintovec. Nekoč sem šel z njimi in tik pod vrhom ves utrujen, a vzhičen obljubil, da dam tistemu, ki vso pot iz doline do vrha preteče, tisoč nemških mark. Dare je poskrbel za prvi tek na Grintovec, jaz pa sem držal besedo in vseh 20 let dajal veliko denarja za 'kralje višin' ter 'kralja in kraljico Grintovca', kot smo jim rekli. Da meja ni, dokazujeta rekorder proge Novozelandec Wyatt (1;15:43) in Čehinja Pichrtova (1;31:50). Klub je bil ustanovljen tudi za mlade za kvalitetno preživljanje prostega časa, druženje, pridobivanje tekaškega znanja, kondicije, discipline. Zato je v OŠ Stranje takoj začela delovati sekcija dečkov in deklic pod vodstvom trenerja Ivana Urha. Kaj štejete za največji uspeh kluba v tekmovalnem in organizacijskem smislu? Težko bi govoril o največjem uspehu, veliko jih je bilo, bili so nekaj posebnega. Tako v tekmovalnem kot organizacijskem smislu smo dosegali izjemne uspehe na državnem in svetovnem nivoju. Z dobrim in poštenim delom pridejo tudi uspehi. Skupaj z odličnimi trenerji smo ponosni na uspehe mladih tekačev v različnih kategorijah; pa ne samo v tekmovalnem smislu, veseli nas, da so našli smisel v športu. Sam pravim, če smo enega od teh mladih spravili na pravo pot, smo svoje poslanstvo dosegli. Ponosen sem, da so tako številne družine našle svoj življenjski stil v teku. Da mladi športni duh prenašajo na svoje otroke. Cenim pripadnost članov klubu, saj jim nudimo, kar največ zmoremo, in pa tudi njihove izjemne dosežke. Tudi v organizacijskem smislu smo dosegli najvišji nivo. Bili smo organizatorji svetovno znanih športnih prireditev, ki so pomenile nadstandard tudi v spremljajočih prireditvah (filmi, himne, razstave, natečaji). Foto: Mira Papež Občinska liga v kegljanju Dušan Papež s perspektivno gorsko tekačico Nušo Mali Prireditvah, ki so bile poznane po srčnosti, prijaznosti, domačnosti. Ob ogledih filmov je bila dvorana Doma kulture vedno nabito polna. Dvajset ekstremnih tekov na Grintovec smo zaključili. Pravim, da so bili grintovški teki eno veliko srce. Zaradi srčnih podelitev, priznanj, okrepčevalnic, številnih prostovoljcev, neprekinjenega traku ob progi … Organizacija tako svetovnega (2010) kot evropskega (2017) prvenstva v gorskih tekih na Veliko planino je bil tridnevni spektakel: od sprejema reprezentanc, otvoritvene slovesnosti, ogleda proge, tekme, zaključne slovesnosti s podelitvijo medalj. Obeh prvenstev se je udeležilo več kot tisoč tekačev iz 42 držav sveta. Vedno s ponosom povem, kako so na polko plesali tekači iz 42 držav, se sladkali z dobrotami skrbnih gospodinj, domov pa odnesli sliko s teka in priznanja, zapisana s kaligrafsko pisavo, in še bi lahko našteval. Organizacija tekov mi je pomenila veliko čast in tudi obveznost. Med največje uspehe štejem srčne in predane prostovoljce: več kot 400 jih je bilo. Poudarjam, samo tako lahko organiziraš tako vrhunsko prireditev, ki preraste v gorskotekaški praznik cele doline, države, sveta. Seveda pa tudi brez pomoči in podpore moje zlate družine nikoli ne bi bilo takih prireditev. Vsi skupaj: moja družina, prostovoljci, tekači, sponzorji smo dokazali, da je tek- ma na najvišjem nivoju lahko poštena in srčna. Častno in športno smo ponesli ime Slovenije in Kamnika z edinstveno Veliko planino v svet. Naš največji skupni uspeh je poštenost, srčnost, strokovno delo in sodelovanje. Koliko tekačev, od najmlajših pa do veteranskih vrst, je šlo skozi vašo tekaško šolo, kakšni so bili dosežki? Naj omenim nekaj dosežkov, ki jih je zbrala moja žena, saj je bila vseh dvajset let moja desna roka. Njen obsežen prispevek 20 let delovanja KGT Papež bo objavljen v Kamniškem zborniku 2022, še več pa nekoč v knjigi. Posebne tekaške šole ni bilo, bili pa so naporni treningi, sposobni trenerji in vztrajni športniki. V klubu je bilo več kot 80 aktivnih športnikov v različnih atletskih disciplinah. V končni razvrstitvi Pokala Slovenije 2003–19 je bilo od 1. do 3. mesta v različnih kategorijah uvrščenih 160 tekačev, med njimi več kot 100 državnih prvakov. V letih 2002–2021 so tekači dosegli 165 kategorizacij: svetovni razred Mitja Kosovelj, mednarodni pet tekačev, državni pa kar 142: med njimi domačin Sebastjan Zarnik osemkrat, mladinskega pa 13 mladincev. V letih 2002–2020 je občinsko priznanje za športne dosežke prejelo 95 tekačev. Mitja Kosovelj, svetovni prvak v gorskem maratonu, je bil petkratni dobitnik med člani, domačinka Ana Milovič pa med deklicami. Neja "Tako s tekmovalnega kot z organizacijskega vidika se Slovenci uvrščamo v svetovni vrh, k čemur je veliko pripomogel tudi naš klub. V gorske teke se uspešno vključujejo tudi nove tekaške discipline, kjer so tudi naši tekači v svetovnem vrhu." Kršinar in Mojca Koligar sta bili najboljši športnici občine Kamnik. Miran Cvet je bil štirikrat proglašen za naj gorskega tekača, Mojca Koligar pa trikrat, oba sta bila tudi svetovna veteranska prvaka 2018. Klub je bil osemkrat vseekipni pokalni zmagovalec. Trener Ivan Urh je prejel srebrno občinsko priznanje za delo v športu in bronasto priznanje za življenjsko delo. Sam sem prejel številna priznanja na občinskem, državnem, evropskem in svetovnem nivoju. Tek je izjemno priljubljen, tekaške prireditve pa so ene najbolj množičnih pri nas. Kako sami spremljate razvoj teka in še posebej gorskega teka? Kam se uvrščamo v evropskem in svetovnem merilu? Na gorskotekaški sceni delujem že dvajset let kot predsednik KGT Papež, od 2017 tudi kot predsednik Združenja za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije, bil sem tudi predsednik Športne zveze v Kamniku. Tako s tekmovalnega kot z organizacijskega vidika se Slovenci uvrščamo v svetovni vrh, k čemur je veliko pripomogel tudi naš klub. V gorske teke se uspešno vključujejo tudi nove tekaške discipline, kot so vertikal, sky race, ultra traili, tek po stopnicah, kjer so tudi naši tekači v svetovnem vrhu. S spremembo predsedstva v svetovni zvezi se bomo skupaj trudili, da gorski tek vključimo med olimpijske discipline. Kje vidite klub v prihodnosti? Ob prenehanju organizacije teka na Grintovec si želim, da bi kdo organizacijo peljal dalje. Bi mu pomagali z našimi izkušnjami. V pisarniška, blagajniška in druga dela kluba se pridno vključuje tudi hči Špela. Klub bo še naprej tudi organizator teka k Sv. Primožu, ki dobiva pomen državnega prvenstva, zaključka TPOK, Zimske lige, ko se razmere zaradi epidemije umirijo. Nekaj novosti bi radi vpeljali pri delu z mladimi. Vesel sem prestopa perspektivne športnice Nuše Mali v naš klub. Z atletsko šolo Nuše Mali in njenim pedagoškim znanjem bi radi poživili klub z najmlajšimi tudi v stadionski atletiki. Ostajajo pa še nekateri organizacijski izzivi … 11 petek, 21. januarja 2022 Šport Zmage in karantena Vstop v novo leto je bil za obe prvi ekipi Calcita Volleyja uspešen, saj so odbojkarice v srednjeevropski ligi slavile na Dunaju, varovanci Matije Pleška pa so po dveh domačih zmagah v srednjeevropski ligi do zmage prišli tudi v domačem prvenstvu v Kranju. Miha Štamcar Kamnik – Žal pa je tudi kamniškemu taboru zagodla karantena zaradi covida-19, tako da je bilo kar nekaj njihovih tekem preloženih. Slovenske državne in od decembra naprej tudi pokalne prvakinje bi prvo tekmo v novem letu morale imeti pred svojimi navijači, vendar je bila zaradi bolezni Ankarančank, s katerimi bi se morale pomeriti, odpovedana. Tako so svojo prvo in do zdaj edino tekmo odigrale na Dunaju. Dobile so jo šele z zmago v petem nizu. Pred gostovanjem v Kašteli je prišlo v ekipi do vala okužb, tako da so Kamničanke morale odpovedati tudi tekme v Sportklub prvi odbojkarski ligi. "Po osvojeni pokalni lovoriki smo igralkam namenili nekaj več odmora, ki je prišel ob pravem trenutku. Rešili smo se nekaterih mikro poškodb, predvsem pa so se igralke tudi psihično odpočile od vsega skupaj. S tem nekaj daljšim premorom so pridobile nov elan, novo voljo za delo, kar se je poznalo že na prvih treningih po novem letu. Žal pa se tudi mi nismo mogli ogniti karanteni, tako da je v tem trenutku težko reči, kakšne bodo posledice, saj smo bili ravno v fazi, ko smo več pozornosti namenili telesni pripravlje- Kamniški odbojkarji so leto začeli uspešno. / Foto: Klemen Brumec nosti," je zaradi prisilnega odmora nekoliko v skrbeh Gregor Rozman, trener odbojkaric Calcita Volleyja. Kamničanke v prihodnjih tednih, tudi zaradi odpovedi tekem, čaka zelo natrpan urnik. Dobro je vsaj to, da imajo zaključni turnir v srednjeevropski ligi že zagotovljen, vprašanje je le, ali bodo prve ali druge, v domačem prvenstvu pa imajo po dveh tretjinah rednega dela tekmovanja devet točk prednosti pred Novo KBM Branikom. V slabšem položaju so kamniški odbojkarji, ki si nastopa na zaključnem turnirju srednjeevropske lige še niso zagotovili. Trenutno so na četrtem mestu z enakim številom točko kot Mladost, 19, vendar imajo Zagrebčani dve tekmi manj. To pomeni, da Kamničani v preostalih petih tekmah rednega dela sre- dnjeevropske lige praktično ne bodo več smeli izgubiti, čakajo pa jih še tekme z Zadrugo Aich/Dob, Spartakom iz Myjave, Waldviertlom in Bratislavo ter z zagrebško Mladostjo doma. Vprašanje je, kdaj bodo odigrali tekmo z Dobljani, ki so jo, iz istega razloga kot kamniške odbojkarice, morali preložiti. "Z uvodnimi tekmami v novem letu smo lahko zadovoljni, je pa res, da smo imeli na papirju nekoliko lažje nasprotnike. Na žalost je tekma z Dobljani odpadla, tako da bomo prvo težjo preizkušnjo imeli v soboto z Zagrebčani, ki so v zadnjem času v odlični formi. Le zmaga nas še ohrani v boju za uvrstitev na zaključni turnir," se pomembnosti sobotne tekme z Mladostjo v Športni dvorani Kamnik zaveda Matija Pleško, trener odbojkarjev Calcita Volleyja. Spodbudno je v novo leto vstopila tudi druga moška ekipa Calcita Volleyja, ki je v drugi slovenski ligi v gosteh premagala Braslovče. Z zmago so se na tretjem mestu izenačili s kranjsko ekipo Vet4Pet Triglav, s katero se bodo pomerili v soboto v Stranjah. Druga ženska ekipa Calcita Volleyja bo v 1. B DOL za ženske svojo prvo letošnjo tekmo prav tako igrala v soboto, v goste prihajajo Braslovčanke. Tekmovanja so začeli tudi najmlajše odbojkarice in odbojkarji v mini odbojki. V njej nastopajo tri kamniške ekipe, dve pri deklicah in ena pri dečkih, ki so že na uvodnih turnirjih pokazali veliko znanja. Kamniški mladinci so minulo nedeljo na Brezovici premagali domačo ekipo in so trenutno tretji, mladinke, ki so po šestih odigranih tekmah še brez poraza, pa bodo na svoj prvi nastop morale počakati do 30. januarja. Sta se pa Mija Šiftar in Adriana Vukojević s slovensko reprezentanco do 17 let v Zadru uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo julija na Češkem. Podoben podvig je uspel tudi Mihi Okornu in Gregorju Frecetu s slovensko reprezentanco do 18 let, ki je osvojila prvo mesto na kvalifikacijah v Mariboru, evropsko prvenstvo pa bo prav tako julija, in sicer v Gruziji. Mlajše članice prvakinje Iz mesta ob Savinji prinesli srebro in bron Mladi kamniški plavalci so z dobrimi rezultati že nakazali dobro formo pred državnim prvenstvom prihodnji mesec. Matjaž Spruk Celje – V zimskem bazenu Golovec v Celju je potekala prva novoletna tekma, in sicer 3. Razvojni pokal in 4. Celjski pokal. V konkurenci devetnajstih slovenskih klubov je nastopilo 16 plavalk in plavalcev Plavalnega kluba Calcit Kamnik pod vodstvom trenerjev Emila Tahirovića in Lare Seretin. Za Kamnik so pod vodstvom Emila nastopili Ana Avbelj, Neža Hren, Taja Klemen, Pika Justina Lapuh, Anna Losieva, Laura Podgoršek, Nina Vrhovnik, Tymur Beshlyk, Žiga Rakar Keržič, Liam Negodič in Nace Žen, pod vodstvom Lare pa so nastopili Kaja Hočevar, Tina Klemen, Sofia Lazell, Maj Primožič in Pavlin Zule. Tekma je bila namenjena tekmovalcem, mlajšim od 14 let. Taja Klemen je zasedla drugo mesto in osvojila srebrno medaljo na 50 m prosto, temu uspehu pa je dodala še 6. mesto na 200 metrov prsno. Neža Hren je s tretjim mestom na 200 metrov prsno osvojila bronasto medaljo, na 50 metrov prosto pa je zasedla 7. mesto. Nina Vrhovnik je osvojila 5. mesto na 100 metrov mešano, Liam Negodič 9. mesto na 100 metrov prsno, Laura Podgoršek 10. mesto na 100 metrov mešano in Ana Avbelj 10. mesto na 100 metrov prsno. Prav vsi pa so odplavali nove osebne rekorde in s tem nakazali stopnjevanje forme pred februarskim državnim prvenstvom. Kamniški plavalci v Celju / Foto: Kateryna Losieva Judoisti iz Lendave z dobrimi rezultati Mlajše članice Kegljaškega kluba Calcit so tretjič zapored postale državne prvakinje. Mladi judoisti so se prvič v tem letu pomerili na Pokalu Lendave. Štefan Flerin Katarina Kumer Kamnik – Odigran je bil še drugi del državnega prvenstva za mlajše člane in članice (U23). Zadnji prizorišči sta bili v Litiji in Postojni. Dekleta KK Calcit so upravičile vlogo favoritinj in tretjič zapored postale državne prvakinje v tej kategoriji. Fantje so v drugem delu močno popravili rezultate in na koncu osvojili četrto mesto. Dekleta so nastopila v postavi: Tea Repnik, Tia Schatz, Lea Drnovšek in Manca Progar. Tako v Litiji kot v Postojni so odigrala zelo dobro. Sicer malenkost slabše kot v prvem delu, vendar je bilo dovolj za novo prepričljivo zmago pred vrstnicami iz Pivke in Ljubelja. Povprečni rezultat prvih treh, ki šteje za uvrstitev, je bil 545 podrtih kegljev. Fantje so svoj rezultat iz prvega dela izboljšali za 188 kegljev. Igrali so: Miha Uršič, Jakob Jančar in Tim Rauter. Člani in članice KK Calcit so nastope začeli že prvi konec tedna novega leta. Na sporedu je bilo prvenstvo OTKS Ljubljana za tandem dvojice, ki je štelo tudi za uvrstitev na državno prvenstvo. Moški so nastopali v Ljubljani (Kegljišče Staničeva), ženske pa v Kamniku. Nastopilo je 15 moških parov in 12 ženskih. Pohvaliti moramo lepo udeležbo kamniških kegljačev (osem moških parov in pet ženskih). Zanimivo je, da v nobeni konkurenci niso zmagali favoriti iz 1.A lige. Pri moških sta slavila Roman Obajdin/Jure Starman, pri ženskah pa Irena Prosen/ Monika Blagovič, vsi KK Ta- Ekipa mlajših članic: Tia Schatz, Tea Repnik, Lea Drnovšek in Manca Progar / Foto: KK Calcit borska jama. Drugo mesto sta pri moških osvojila Matej Turk/Gašper Burkeljca (KK Calcit), presenetljivo tretje pa člana tretje ekipe KK Calcit Marjan Dolinšek/ Branko Progar. Pri ženskah sta drugo mesto osvojili Lidija Pirman/Tadeja Kokalj, peto pa Tamara Pevec/Tia Schatz (KK Calcit). Vsi omenjeni pari so se tudi uvrstili na državno prvenstvo, ki bo v začetku februarja. Lendava – V nedeljo, 9. januarja, so se štirje judoisti Judo kluba Komenda udeležili prvega uradnega tekmovanja v novem tekmovalnem letu. Odličen nastop z dobrimi uvrstitvami so zabeležili na Pokalu Lendave, kjer sta se Haya Veinhandl Obaid in Maj Jurca tudi prvič borila v višji starostni kategoriji, Žiga Klarič in Maj Lokar Gros pa sta tekmovala prav tako med starejšimi. Judoisti, ki so se pred novim letom pripravljali na mednarodnih judo pripravah v Ljutomeru, so pokazali, da je bilo trdo delo poplačano. Tam so se borili na velikem tatamiju, pod vodstvom izkušenega trenerja in selektorja reprezentance Gregorja Broda. Na Pokalu Lendave je v kategoriji U16 na najvišji sto- pnički stala Haya Veinhandl Obaid, ki je odlično pripravljena in je z dvema zmagama osvojila prvo mesto. Haya je že lansko sezono končala med najboljšimi judoistkami v Sloveniji in bo tudi letos poizkusila končati na prvem mestu slovenske judo lestvice. V kategoriji U16 je nastopil tudi Maj Jurca, ki je v močni kategoriji nastopil z dobro borbo in končal z uvrstitvijo na sedmo mesto, kar mu je prineslo prve točke v novi sezoni. Ker na tekmovanju ni bilo kategorije U18, kamor sicer spadata Maj Lokar Gros in Žiga Klarič, sta se borila kar v višji, U21, in pokazala, da sta tudi tam konkurenčna. Maj Lokar Gros se je razveselil prvega mesta, Žiga Klarič pa drugega mesta, kar je lepa popotnica za nadaljnja tekmovanja. 12 petek, 21. januarja 2022 Zanimivosti Toplar ima v spominu Vinko Mrgole je z dobršno mero natančnosti izdelal maketo toplarja. Pred nedavnim je izšla knjiga Dnevi mojih let Jožefa Pavliča, dolgoletnega novinarja pri katoliškem tedniku Družina, ki je dejaven tudi v Kamniku. Aleš Senožetnik Zagorica nad Kamnikom – Vinko Mrgole iz Zagorice je pred kratkim dokončal izdelavo lesene makete toplarja. Kot nam je povedal, se je izdelave lotil že pred časom, a mu je dokončanje preprečila bolezen, zaradi česar je moral delo za dlje časa opustiti. Ko pa je zadosti okreval, se ga je znova lotil in ga dokončal. Čeprav je izdelek narejen z veliko mero natančnosti in ga krasijo številni detajli, pa pravi, da mu v pomoč niso služile fotografije ali drugi pripomočki, saj ima podobo Natančno izdelan toplar je zahteval več mesecev dela. toplarja že vse življenje vtisnjeno v spomin. "Oče je bil tesar in kot otrok sem ga velikokrat spremljal pri delu, predvsem pri izdelovanju toplarjev. Takrat sem si zapomnil vse podrobnosti in še danes natančno vem, kako mora biti toplar sestavljen," nam je pojasnil Vinko Mrgole, ki se je sicer izdelave takšnih maket lotil že pred nekaj leti in od takrat izdelal že štiri. Ker so zelo natančno izdelani, so prvi trije hitro našli lastnike, kot pa pravi, bo ta ostal pri domači hiši. Sicer ne ve natančno, iz koliko kosov je izdelana maketa, zgolj ena stran strehe je sestavljena iz približno petsto malih skodel. Zaradi velikega števila delov majhne velikosti pa je tudi izdelovanje vzelo kakšne tri Povezan s Kamnikom Aleš Senožetnik Vinko Mrgole je izdelal že svoj četrti toplar. / Foto: Aleš Senožetnik Natančno izdelana maketa toplarja bo mesto dobila v domači hiši. / Foto: Aleš Senožetnik mesece vsakodnevnega dela. "Največkrat sem delal ob popoldnevih, včasih pa tudi cel dan," še dodaja sogovornik, ki tako na svojstven način ohranja tradicijo te sloven- ske stavbne posebnosti, ki pa danes postaja vse večja redkost. Zimska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplačnega časopisa Gorenjski glas je izredno priljubljen časopis, ki izhaja vsak torek in petek. Naročniki komaj čakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domačem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoče najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oči prepričali, da je Gorenjski glas odličen časopis, in postali njegovi naročniki. Poleg brezplačne dostave naročnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Če želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odločite za dvotedensko brezplačno prejemanje časopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali pokličite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam ča­so­ pisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za naročnike. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. Komenda – Pri založbi Salve je pred koncem minulega leta izšla knjiga Dnevi mojih let, ki jo je avtor Jožef Pavlič podnaslovil z Življenjepis v zgodbah. V avtobiografski pripovedi obuja spomine na otroška leta, šolanje v domači osnovni šoli in kasneje na poljanski gimnaziji ter Teološki fakulteti. Eden od razdelkov je posvečen tudi služenju vojaščine, spominja pa se tudi novinarskega in uredniškega dela pri Družini, za katero je pisal vse od leta 1978 pa do upokojitve leta 2018. Opisal je tudi duhovna gibanja, romanja in srečanja z nekaterimi pomembnimi osebnostmi. Posebno poglavje je namenil ženi Marti in njunim štirim otrokom, ki jim je knjiga tudi namenjena. Piše tudi o komendski župniji in občini, od koder tudi danes še vestno poroča s številnih dogodkov, ter o svojem velikem vzorniku Petru Pavlu Glavarju. Ves čas ostaja tesno povezan tudi s Kamnikom, za katerega pravi, da je mesto otroških sanj in hrepenenj, še posebej zato, ker je bil čisto blizu – v Podgorju pod cerkvijo sv. Nikolaja pri Svetelovih – rojen in je živel njegov oče Jožef. "Če bi bil Kamničan, bi napisal knjigo o tem mestu. Se pa počutim skoraj Kamničana. Posebej dobro v Društvu sv. Jakoba, ki mu predseduje moja sorodnica dr. Marjeta Humar. Občudovanja vredna dama in intelektualka! Prav tako kamniški župnik Luka Demšar in frančiškanski gvardijan p. Ciril Božič, s katerima se rad srečujem in pogovarjam. V Kamniku, posebej v Tunjicah, imam sorodnike – Svetelove. Posebej sem vesel, da sem v sorodu z akademikom dr. Francetom Steletom; imam po njem čut za lepoto cerkva in umetnin. Dolga Jožef Pavlič / Foto: osebni arhiv leta sem pisal v Kamniškega občana, sedaj Kamničana, veliko prispevkov so mi objavili v Kamniškem zborniku. Tudi o znanih Kamničanih (Andreju Pogačarju, prof. Andi Peterlin …). V Kamnik hodim v knjižnico, sem član upravnega odbora Društva sv. Jakob, od nedavnega Sveta OI JSKD Kamnik," pravi Pavlič in ob tem dodaja: "Ni lepšega kot dolg, počasen in občudujoč sprehod iz enega konca mesta do drugega. Že iz tega bi lahko nastala knjiga. Moram pa napisati vsaj črtico z naslovom Moje mesto." Knjiga Dnevi mojih let je nastala ob avtorjevi sedemdesetletnici. Kot pravi, naslov izhaja iz Psalma 90, ki pravi: "Dni naših let je sedemdeset let." Kljub temu da je knjiga še sveža in je pred časom izdal tudi knjigo črtic Radostnice, pa Jožef Pavlič že kuje načrte za naslednja pisanja: "Za Radostnicami in Dnevi mojih let še Večeri mojih dni. Ostalo mi je še veliko gradiva. Ali pa: Vse moje ljubezni. O ljudeh, ki sem jih imel rad in oni mene. Mogoče bom napisal ravno to? Svojevrsten življenjepis. V njem bi se rad zahvalil mnogim ljudem, ki so mi v življenju pomagali. Hvala jim!" Znan letošnji program Aleš Senožetnik Kamnik – Društvo upokojencev Kamnik je na svoji spletni strani nedavno objavilo okviren program prireditev in aktivnosti v letošnjem letu. Tudi v tem letu namreč načrtujejo več avtobusnih izletov, dva večdnevna izleta in več počitnikovanj, v toplejših mesecih pa tudi kolesarske izlete in pohode. Potekale bodo tudi druge aktivnosti, med njimi denimo nordijska hoja, sestajali se bosta šahovska in literarna sekcija pa tudi ženske sekcije. Podrobnosti o programu so na voljo na spletni strani društva, kjer so sicer zapisali, da je izvedba dogodkov odvisna tudi od situacije glede epidemije in aktualnih ukrepov. 13 petek, 21. januarja 2022 Zanimivosti Modrijani snemali na Veliki planini Alenka Brun Foto: arhiv Modrijanov ( Dejan Berguš) Kamnik – Lani je minilo deset let, odkar je priljubljeni ansambel Modrijani predstavil publiki pesem Ti, moja rožica. Ta je postala hit praktično čez noč in še danes je njena priljubljenost izjemna. »Radi rečemo, da nas ima Bog res rad, da nam je poslal pesem, ki nam je spremenila življenje,« pravi njihov najbolj prepoznaven član Blaž Švab. »Ko smo jo vadili v majhni sobici v Škofji vasi pri Celju, smo se veliko prepirali, ker se nismo V videospotu nastopa tudi Melani Mekicar. mogli dogovoriti, kakšen tempo bo imela polka. Tako smo se ujezili, da so tudi inštrumenti leteli po sobi. Smo bili kar dinamični,« se Švab spominja, kako je pesem nastajala. Do danes je doživela kar nekaj priredb oziroma remiksov, obstaja celo v kitajščini, pove. Modrijani pa so se odločili, da naredijo remiks pesmi zaradi njene obletnice pa tudi številnih smučišč, kjer se ta pesem vrti. Nadaljuje, da je Zvone Tomac iz skupine Kingston pesem super priredil. Za Ti, moja rožica 2022 je nastal tudi že videospot, ki je svojo premiero doživel lani decembra. Odziv na zimsko vizualno podobo pesmi na spletu je zelo dober, v priredbi pa bo pesem zaživela, ko se bodo znova začele zabave in veselice, dodaja Švab. Namreč videospot za novo Ti, moja rožica je nastal na Veliki planini, režiral pa ga je Jani Pavec. Švab pojasni: »Jani obožuje te planine in sneg. On najlepše ujame to vzdušje. In Občina Kamnik nam je zelo pomagala, da smo lahko posneli Modrijani so ob desetem rojstnem dnevu pesmi Ti, moja rožica občinstvu predstavili njen remiks, potem pa na Veliki planini posneli videospot. ta videospot. Brez njih bi ga zelo težko.« V njem poleg Modrijanov nastopajo še plesalke Plesne skupine Five, v glavnih vlogah pa Melani Mekicar in Matic Herceg. Videospot poleg simpatičnega vzdušja lepo prikaže tudi zimsko idilo planine nad Kamnikom. Velika planina je priljubljena destinacija Modrijanov. Pogosto jo tudi obiščejo – sami in z družinami. Prav želeli so snemati na njej. Švab spomni, da so na Veli- GIBANJE CEN HRANA Alenka Brun Kamnik – V Deželi nakupov v Kamniku je simpatična Kavarnica Mama Paula, kjer nam je tokrat Hana Kotar predstavila kar dva izjemno priljubljena topla napitka, ki v mrzlih dneh zelo prijata. Dekle sicer prihaja iz Britofa prav zaradi nje. Kamničani pa se radi oglasijo tudi zaradi dobre kave, je še dodala. Naj dodamo, da ne gre za vročo čokolado, kakršne smo vajeni: skodelica, polna gostega temnega napitka s stepeno sladko smetano – in to je to. Vroča čokolada mame Paule je ravno prav Foto: arhiv Modrijanov ( Dejan Berguš) Pravijo, da je Ti, moja rožica najbolj prepoznavna pesem ansambla Modrijani. Lansko leto so Modrijani na Veliki planini posneli tudi videospot za njeno novo različico, pod katero se je podpisal Zvone Tomac, režijo vizualne podobe pesmi pa so zaupali Janiju Pavcu. Na vročo čokolado k Mami Pauli ki planini s Čuki posneli tudi spot za skoraj ponarodelo decembrsko pesem Daj mi poljub, ki ga je prav tako režiral Jani Pavec. Da pa so se odločili za zimsko izvedbo videospota nove "rožice", pa Blaž Švab odgovarja, da ravno zato, ker se pesem res veliko vrti na smučiščih po Sloveniji, Avstriji in Italiji in so hoteli ujeti tudi nekaj zimskega vzdušja. »Čeprav je priredba brezčasna. Bo tudi za poletne žure,« še doda. piše in riše Ivan Mitrevski POLOŽNICE Hana Kotar in kokosova vroča čokolada / Foto: Alenka Brun pri Kranju in za kavarnico stoji praktično vsa družina Kotar, jo pa veliko ljudi pozna po njenih čokoladnih izdelkih in po izjemnem domačem sladoledu, ki je na mah dobil kopico oboževalcev te ledene sladice. Tokrat nas je Hana popeljala v svet vroče čokolade ter v isti sapi povedala, da se velikokrat zgodi, da se ljudje v kavarnici v teh dneh ustavijo sladko in okusno doživetje za brbončice. Napitek je večplasten, kar zunanjost kozarca, v katerem vročo čokolado postrežejo, lepo odraža. Zdrobljen piškot, hrustljava kokosova krema, prvovrstna vroča čokolada in seveda smetana. Če pa vam ni do kokosa, se lahko odločite za okus maline, ki se ravno tako lepo poda v vročo čokolado pri Mami Pauli. Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU 5 4 OGREVANJE 3 8 6 2 3 5 9 8 1 5 Rešitev: 5 4 2 9 3 6 7 1 8 7 6 8 1 5 2 4 9 3 3 1 9 7 8 4 5 6 2 8 2 1 6 7 3 9 4 5 9 7 5 4 2 1 8 3 6 4 3 6 8 9 5 1 2 7 6 5 4 3 1 7 2 8 9 2 9 3 5 4 8 6 7 1 1 8 7 2 6 9 3 5 4 TEŽJI SUDOKU PLAČE 6 3 1 3 Rešitev: 1 2 9 7 4 7 7 5 4 2 3 9 6 8 1 6 1 9 8 5 7 4 3 2 5 6 7 4 2 3 9 1 8 9 2 8 7 6 1 3 4 5 3 4 1 9 8 5 2 7 6 2 7 6 1 4 8 5 9 3 1 9 3 5 7 2 8 6 4 4 8 5 3 9 6 1 2 7 STANOVANJA 8 3 8 3 2 6 1 4 7 5 9 OBLAČILA 1 5 7 4 3 2 7 9 4 6 4 1 8 7 8 1 6 9 6 4 5 3 2 7 9 7 6 1 3 5 7 9 1 5 2 5 4 8 3 2 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 14 petek, 21. januarja 2022 Prireditve Prireditve v januarju in februarju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v januarju? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Torek, 25. januarja, ob 19.30, Velika dvorana Glasba z okusom: Duo Zajtrk Cena vstopnice: 20 evrov, na dan dogodka 25 evrov GLASBENA ŠOLA KAMNIK Sreda, 2. februarja, ob 19.uri, Vremšakova dvorana Kanonada, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Klasična glasba. Na prireditvi bomo z gostom Andrejem Rozmanom - Rozo predstavili slovenske literarne in glasbene klasike. Vstopnine ni. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 25. januarja, ob 18. uri Irena Cerar: Potepuški okruški in Pravljične poti brez meja Pogovor z avtorico bo vodila Breda Podbrežnik Vukmir. Pogovor bo objavljen na spletnih straneh knjižnice ter na Facebooku in kanalu knjižnice na YouTubu. BALETNA ŠOLA ANA petek, 4. Februarja, ob 17. uri, Dom kulture Kamnik Biserni zaliv, premiera Četrtek, 27. januarja, ob 18. uri, Velika dvorana Kulturni zavod Godot: Mehurčki, glasbeno-gledališka pravljica Abonma Kam'nček, za izven, vstopnina: 5 evrov Ponedeljek, 31. januarja, ob 18.30, Velika dvorana Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? Klasična glasba; Glasbeni abonma učencev glasbene šole Kamnik Obvezna PCT-pogoj in nošenje zaščitnih mask (kirurških ali FFP2) www.gorenjskiglas.si Vas zanima, kako se vnuki učijo pomembnih vrednot in življenjskih modrosti, ki jim pomagajo, da v času odraščanja bolje razumejo sebe in druge? Vzemite v roke Kuhinjske prismodarije, v njej boste našli namige, ki jih je vredno posnemati ter tudi kuharske recepte! Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 17 EUR + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. www.gorenjskiglas.si N OVO Redna cena knjige je 25 €. Če knjigo naročite na Gorenjskem glasu je cena le Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Nesreča v gorah V Bosovi grapi pod Brano v Kamniških Alpah je prišlo do gorske nesreče, v kateri je življenje izgubil 37-letni hrvaški planinec. Prometna nesreča V industrijski coni Žeje se je zgodila prometna nesreča z manjšo materialno škodo, v kateri je udeleženec izpolnjeval vse pogoje za vožnjo v cestnem prometu. Na kraju je bilo izdano le obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesreče. Predstava za otroke Obvezna PCT-pogoj in nošenje zaščitnih mask (kirurških ali FFP2) Redna cena knjige je 20 €, če jo naročite na Gorenjskem glasu je cena le Ostal brez vavčerja Občan je počitnikoval v Hotelu Kompas Kranjska Gora in ob zaključku ugotovil, da je neznani storilec v njegovem imenu že izkoristil bon. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Nosilka osrednjega lika je socialna delavka Kristina. Pri svojem delu se nenehno sooča z ljudmi, ki jim pomaga v stiski. Ko jo sredi vročega poletja najdejo mrtvo na nekem parkirišču v Šentvidu, nihče niti ne sluti, kdo bi lahko bil kriv za njeno smrt. Je njena smrt povezana z izginotjem dečka pred petdesetimi leti, morda z izginotjem deklice Pije? Psihološki triler izpod peresa žirovske pisateljice Milene Miklavčič vas bo navdušil, prebrali ga boste na mah! 22,50 EUR Policijska kronika Povožena divjad Policisti so bili s strani občana obveščeni, da je z osebnim vozilom na Tunjiški cesti zbil srno. Po trku je srna zbežala v gozd. Policisti so izdali obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesreče. Tatvina kolesa Na policijski postaji se je zglasila občanka in naznanila tatvino kolesa. Do tatvine je prišlo v času od 25. decembra do 3. januarja na naslovu Ulica Matije Blejca v Kamniku. Neznanec je odtujil moško gorsko kolo. Sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Tatvina odpadnega mesa Policisti so bili napoteni v Suhadole, kjer naj bi neznanci iz zbirnega centra odnesli odpadno meso. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Tatvina torbice Policisti so bili napoteni v Šmarco, kjer je prišlo do tatvine torbice. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznanec v popoldanskem času iz vozila odtujil torbico. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Vlom v stanovanjsko hišo Policisti so bili napoteni na Trdinovo v Kamnik, kjer so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Na kraju so policisti ugotovili, da je neznanec v času od 16.30 in 18.40 na silo odprl pritlično okno, skozenj vstopil in pregledal notranjost hiše. Iz notranjosti je odtujil denar in zlatnino. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Vlom v optiko Policisti so na Glavnem trgu obravnavali vlom v optiko. Neznani storilec je v jutranjih urah razbil steklo na izložbi in iz nje odtujil več kosov očal. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Vinjen voznik na Ljubljanski cesti Policisti so na Ljubljanski cesti obravnavali voznika tovornega vozila, ki mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti. Voznik je preizkus odločno odklonil. Nadaljnja vožnja mu je bila prepovedana. Sledi obdolžilni predlog na sodišče. Vinjen voznik na Perovem Patrulja je imela v postopku voznika osebnega avtomobila, ki mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti. Ta je pokazal 0,70 mg/l izdihanega zraka. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja. Sledi obdolžilni predlog na sodišče. Zloraba bančne kartice Na policijski postaji se je zglasila občanka in prijavila zlorabo bančne kartice s strani neznanega storilca. Ta je na medmrežju pridobil podatke kreditne kartice in v nadaljevanju opravil tri spletne nakupe ter jo pri tem oškodoval. Sledi poročilo na okrožno državno tožilstvo. Spuščen pes Policisti so bili s strani občanke obveščeni o spuščenem psu, zaradi česar so odšli na območje Nasovč, kjer je bila ugotovljena lastnica živali. Zaradi neprimernega zavarovanja živali je bil kršiteljici izdan plačilni nalog po Zakonu o zaščiti živali. Vlom in tatvina bakra Policisti so na Ljubljanski cesti obravnavali vlom v podjetje. Dva zamaskirana neznanca sta na vratih zlomila ključavnico obešanko in vstopila v objekt, iz katerega sta odtujila paleto posrebrenih izdelkov iz bakra in s tem oškodovala podjetje za veliko vsoto denarja. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, zoper nepridiprava sledi kazenska ovadba na pristojno sodišče. Tatvina invalidskega skuterja Izpred stanovanjske hiše na Šutni je neznanec odtujil invalidski električni skuter. Lastnica ga za svojo mobilnost nujno potrebuje. Polil fasado hiše Nepridiprav je na Parmovi ulici v Kamniku z motornim oljem polil fasado in prag hiše. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, sledi pa kazenska ovadba na pristojno sodišče. Hišna preiskava Policisti so v Kamniku na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo, v kateri so iskali orožje, zasegli pa so približno 25 gramov neznane snovi rastlinskega izvora. Zoper kršitelja sledi hitri postopek z odločbo. Svojeglava občanka Občanka se je zglasila v Zdravstvenem domu Kamnik in zaradi neizpolnjenih PCT-pogojev ostala pred vhodnimi vrati. Pri tem se je nedostojno vedla do zaposlene na vhodu in jo oštela z neprimernimi besedami, zaradi česar je prejela plačilni nalog po Zakonu o javnem redu in miru. Okajen voznik Policisti so imeli v postopku voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje, voznik pa se bo po hitrem postopku srečal tudi s sodnikom. Kršitev javnega reda in miru Policisti so posredovali v lokalu v Kamniku, kjer so se zabavali gostje ob predvajanju glasne glasbe, zaposlena pa je prejela plačilni nalog po Zakonu o javnem redu in miru. Zaradi kršitve obratovalnega časa sledi poročilo drugemu prekrškovemu organu. Predrzna vlomilca Neznana storilca sta ponoči v naselju Vrhpolje pristopila do vrat kurilnice, kjer sta s primernim orodjem na vzvod odprla vrata in vstopila. Storilca je opazil sosed in o tem po telefonu obvestil oškodovanca, s tem pa posledično storilca pregnal iz hiše. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Vlom v garažo V jutranjem času so bili policisti obveščeni, da je, za zdaj še neznani storilec, vstopil v pomožni objekt – garažo, iz katere pa ni ničesar odtujil in povzročil le materialno škodo. Po zbranih obvestilih sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Vožnja pod vplivom alkohola Policisti so imeli na območju Komende v postopku voznika, ki je vozilo vozil pod vplivom alkohola, zaradi česar mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, ki bo skupaj z obdolžilnim predlogom poslano na okrajno sodišče. Tatvina denarnice v Volčjem Potoku Neznani storilec je iz odklenjenega vozila odtujil denarnico, v kateri so bili večja vsota denarja in dokumenti. Sledi zbiranje obvestil in pa kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. 15 petek, 21. januarja 2022 Zahvale ZAHVALA Zdaj sta skupaj tam med zvezdami, kjer se nekoč spet srečamo ... ZAHVALA ZAHVALA Ne bomo tožili, ker si odšla, hvaležni bomo, ker si bila ... Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 88. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mami Zapustila nas je žena, mama in babica Ivanka Povše Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, pevcem za sočutne pesmi, trobentaču, praporščakom Društva upokojencev Kamnik, zaposlenim v Domu Taber, Cerklje za nego in skrb, MDI Kamnik in KPK. V mesecu juliju nas je v 51. letu zapustil naš dragi Sašo Podgornik Žalujoči vsi njeni, ki jo nosimo v srcu Kamnik, januar 2022 Marija Letnar iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in podarjeno cvetje. Posebna hvala g. župniku Piberniku, pevcem, trobentaču in Komunalnemu podjetju Kamnik za opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste našo drago Marijo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni V mesecu decembru nas je v 85. letu zapustila naša draga Marija Podgornik Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku, pevcem, trobentaču in prijateljem strelcem iz Kamnika ter prijateljem iz DSO Kamnik za vse lepe trenutke, ki ste jih preživeli skupaj. Žalujoči vsi njuni ZAHVALA ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. V 76. letu starosti se je poslovil V 94. letu se je od nas poslovil ljubi oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V 84. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, prababica ... Gregor Kotnik st. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku, pevcem, Mestni godbi Kamnik, Gašperju, ge. Dragici in KO ZB Duplica za lepo opravljen obred. Hvala tudi NMP ZD Kamnik. Za vedno bo ostal v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi Franc Hančič iz Porebra Iskrena zahvala vsem sorodnikom in sosedom za izrečene besede sožalja, vse darove in podporo. Še posebej se zahvaljujem Angelci in Tonetu Koželju za vso nesebično pomoč v težkih dnevih. Hvala župniku Janezu Mikliču za sočutne besede in lepo opravljen obred ter vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi December 2021 Sava Mandić 15. 6. 1938–22. 12. 2021 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante) Žalujoči vsi njeni Kamnik, Križ pri Komendi ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) V 92. letu je na novoletni dan za vedno zaspala naša draga teta in sestra Frančiška Lipovšek (4. 12. 1930–1. 1. 2022), z Laz v Tuhinju 26a V 94. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mami, teta, tašča, stara mama in prababica Kristina Košalin Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem kvarteta Grm in KPK za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Žalujoči vsi njeni Magdalena Zamljen Gradišekova Majda iz Kregarjevega 15 Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Sin Robert z družino Januar 2022 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, sveče, darovane svete maše in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen obred, kvartetu Grm za občuteno zapete pesmi, negovalkam iz Pristana in nečakinji Rezi za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo pospremili do mesta večnega počitka. V 70. letu se je po težki bolezni od nas poslovila naša draga Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji lepšali življenje in jo imeli radi. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in ostale darove. Zahvaljujemo se dr. Emini Hajdinjak in njeni ekipi za zdravstveno oskrbo. Posebna zahvala gospe Petri za vso pomoč in podporo v zadnjih dneh maminega življenja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ZAHVALA iz Kamnika, Trdinova ulica 16 petek, 21. januarja 2022 Za zdravje k Sv. Primožu Tudi v minulem letu so najbolj zvesti pohodniki k cerkvi sv. Primoža zbrali več kot tristo pohodov. Kot pravi Peter Uršič, bodo sicer s podelitvijo medalj najboljšim morali počakati na ugodnejše epidemiološke razmere. Aleš Senožetnik Peter Uršič / Foto: Aleš Senožetnik koncu leta pripravi seznam pohodnikov, ki so se na Sv. Primoža povzpeli največkrat. A vsakoletna podelitev zlatih, srebrnih in bronastih medalj, ki jih dobijo pohodniki, ki izberejo več kot tristo, dvesto ali sto vzponov, bo tokrat morala nekoliko počakati, saj vnovičen porast okužb ne omogoča zbiranja. Ko pa se epidemiološka situacija umiri, bodo najbolj vztrajni, poleg me- Več kot tristo vzponov: Tone Gradišek (329) in Ilija Simić - Kapara (308) Več kot dvesto vzponov: Janez Tušek (285), Mirko Zajc - Mirč (262), Brane Potočnik (255), Ivan Sivec (234), Dušan Česen (229), Selman Kabarhaj (223), Janez Osolnik (213), Irfan Begić (210), Rudolf Vidic (208), Emil Plevel (208), Janez Gradišek (207), Rok Cimerman (206) in Janez Tonin (205) Več kot sto vzponov: Vinko Lužar (189), Milan Galin (185), Andrej Resnik (184), Gašper Škarja (176), Boštjan Jagodic (174), Bojan Mavčec (173), Mitja Ogrinec (170), Peter Bezjak (151), Andrej Kočar (142), Matjaž Kolenc (142), Bojan Zobavnik (140), Marko Žmavc (131), Gašper Petek (127), Marjan Strmole (122), Srečo Burja (121), Zdravko Martić (120), Janez Foto: Aleš Senožetnik Moški Sveti Primož ostaja priljubljena pohodniška točka tudi v času epidemije covida-19. Zgolj pohodniki z več kot sto pohodi so skupaj zbrali več kot 16 tisoč vzponov k Sv. Primožu. Foto: Aleš Senožetnik Stahovica – Sv. Primož nad Kamnikom ostaja priljubljena izletniška točka tudi v času epidemije covida-19. V letu, ko so bili marsikateri drugi načini preživljanja prostega časa precej omejeni z različnimi ukrepi, so številni proste dneve še toliko raje preživljali v sprehodih po naravi. To nam je potrdil tudi Peter Uršič, oskrbnik na Sv. Primožu, ki že vrsto let skrbi za pohodnike in vsakoletno spremlja, kateri so se na priljubljeno pohodniško točko povzpeli največkrat. "V minulem letu smo našteli še kakšnega pohodnika več, kot pa je to običajno. Kot kaže, so med epidemijo ljudje še nekoliko bolj začeli skrbeti za zdravje in vsakodnevno gibanje. So pa imeli predvsem tisti, ki prihajajo iz drugih regij in občin, malo več težav v času, ko prehajanje med mejami ni bilo dovoljeno," nam je povedal Uršič, ki vsakič ob dalj, prejeli tudi praktične nagrade. Ne pretežak vzpon še posebej ob lepem vremenu privablja številne pohodnike. Marolt (117), Marjan Stele (117), Martin Vodlan (116), Matej Omovšek (116), Domen Šetrajčič (114), Peter Šarec (113), Danilo Žagar (109), Darko Škofic (109), Franc Vrankar (107), Tone Gros (107), Matjaž Homar (107), Franc Griljc (107), Robert Vrankar (106), Jože Šunkar (106), Uroš Kolenc (106), Pavel Cvirn (106), Primož Komatar (105), Peter Golob (105), Emin Behrić (104), Peter Osolnik (103), Marjan Grojzdek (103), Janez Narobe (102), Primož Žmavc (102), Janez Jerin (101), Mirko Kern (101), Mirsad Ajkić (100), Božo Pilič (100) in Janez Sušnik (100) Ženske Več kot tristo vzponov: Polona Martinjak (365), Jolanda Štendler Alič (360), Anica Leban (322), Sonja Crnkovič (321) in Joži Rozman (320) Več kot dvesto vzponov: Mira Gradišek (270), Tatjana Sršen (243), Nežka Tavčar (239), Vita Plevel (225), Jožica Vidic (218) in Petra Bauer (207) Več kot sto vzponov: Jožica Tonin (184), Nataša Jagodic (176), Tanja Vrhovnik (166), Sandra Plahuta (159), Darja Slana (140), Mojca Koželj (137), Bojana Loboda (135), Sonja Sivec (130), Maja Benkovič (129), Slavka Vodlan (125), Manca Jagodic (125), Jasna Lampe (124), Ana Bauman (115), Nataša Uršič (112), Stanka Žagar (110), Brigita Zore (108), Martina Hlastec Vodlan (108), Branka Žmavc (108), Mojca Vrankar (107), Mira Šunkar (106), Nadja Kolenc (106), Martina Zajc (105), Maja Komatar (104), Olga Pavič (103), Fani Alpner (103), Joži Hlastec (102), Mojca Stele Jeglič (101), Tina Sitar (101), Barbara Stele (101), Anja Jerin (101), Damjana Plešnar Cvirn (101), Simona Remšak (100) in Urška Narobe (100) Družine Družina Zupan Oblak (200), družina Pavšin (180), družina Križaj (174), družina Kosec (114) in družina Kolenc (106) Drsanje bo mogoče do konca februarja Mestno drsališče ostaja na voljo do konca zimskih počitnic. Aleš Senožetnik ELEKTRIČNA VOZILA PEUGEOT Že za 25.250 € * *Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot e-208 (Active 50 KWh) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV z vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 36 mesečne dobe financiranja) je 29.750 EUR (v izračunu ni upoštevana subvencija Eko Sklada, ki znaša na dan 6. 12. 2021, 4.500 EUR); mesečni obrok je 322 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 06. 12. 2021 znaša 8,01% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,9% (v primeru dviga referenčne obrestne mere se skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, lahko poveča); financirana vrednost 20.825 EUR; skupni znesek za plačilo 35.390 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Poraba električne energije (Wh/km) pri kombinirani vožnji: 159–183; izpusti CO2 pri kombinirani vožnji (g/km): 0. Brez izpustov CO2 med vožnjo. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba velja za vozila dobavljena do 31. 12. 2021. BREZPLAČNA DOMAČA POLNILNA POSTAJA KASKO ZA 1 € RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si PEUGEOT-SLO-oglas_SPARK-ELEKTRICNA-VOZILA-2008_december-Rodex_A5_nve_v3.indd 1 08/12/2021 11:26 Kamnik – Mestno drsališče, ki je v zadnjih letih svoje mesto našlo povsem v središču Kamnika, je izjemno priljubljeno predvsem med mladimi. Čeprav so na Zavodu za turizem in šport Kamnik sprva nameravali drsališče, ki je že vso zimo postavljeno na Glavnem trgu, prejšnjo soboto pospraviti, so se nato odločili, da drsanje zaradi velikega zanimanja vseeno omogočijo do 26. februarja oz. do konca zimskih počitnic za osrednjeslovensko regijo. "Vesel sem, da so letos občani Kamnika zelo jasno izrazili svoje zanimanje za podaljšanje naje- ma drsališča v centru mesta. Zadovoljstvo otrok in njihovih staršev ter dodatna turistična ponudba v samem mestnem jedru so za nas osnovno vodilo za takšno odločitev, čeprav smo sprva nameravali drsanje zaključiti v soboto, 15. januarja. Veseli smo, da tako dajemo otrokom možnost rekreacije in zimskih aktivnosti na prostem, kjer se lahko sprostijo ter na pozitiven način sproščajo svojo otroško in mladostniško energijo, še posebno v teh nenavadnih časih, ko mladi nimajo veliko drugih možnostih za sprostitev," je odločitev komentiral direktor zavoda Rok Jarc.