Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2005 070(497.12 Ilirska Bistrica) lllllllilllllllll 2000672,175 Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XIV - št. 175. - april 2005 - cena 350 SIT A 771318 365006 Banica Koper 'O, - POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO STRESLO NAS JE V nedeljo, 24. aprila, nekaj minut po 20.30 je naše kraje streslo. Seizmografi so zabeležili zmeren potresni sunek, ki je imel žarišče v bližini Koritnic. Ocenjena magnituda potresa je bila 3,8, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa je bila okoli pete stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili prebivalci južne in osrednje Slovenije. Povzročil je predvsem velik preplah med prebivalci, kot kaže pa je povzročil tudi nekaj materialne Škode. Na nekaterih hišah, predvsem starejših, so namreč nastale razpoke. Občani boste lahko škodo po potresu prijavili na občini, natančnejše podatke pa boste našli na 3. strani. Sicer pa Ilirska Bistrica z okolico, ki jo je podobno streslo pred desetimi leti, poleg bovškega, ljubljanskega in krškega področja sodi med najbolj potresno ogrožena območja v Sloveniji. -J \ / r* Al I f a 4\ Ai I I __i j J J ^ J J J - \ J J J J Ali bodo vetrnice ostale le na papirju? Nekaj predstavnikov občinske uprave z županom Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 7. aprila javnost seznanilo s svojo odločitvijo o pritožbi Elektra Primorske in občine Ilirska Bistrica na odločitev Agencije RS za okolje (ARSO), kije izdala negativno mnenje za gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri. Zadevo je MOP tako vrnil ARSO v ponovno presojanje. Takšna odločitev naj bi bila sprejeta zato, ker nekatere stranke v postopku niso dobile statusa, ki bi ga morale, in zaradi ugotovljene napačne rabe materialnega prava. Ali drugače, kršeni naj bi bili nekateri postopki pri odločanju. Župan Anton Šenkinc nam je povedal, da so na občinski upravi tako odločitev sicer pričakovali, a so vseeno verjeli, da bo minister morda izdal pozitivno mnenje glede na vse napake, ki so bile večkrat ugotovljene. Še enkrat je opozoril na prevelik vpliv posameznikov, ki naj bi botrovali taki odločitvi, ministrstva pa so tista, ki bi morala nestrokovno delo preprečiti. Na straneh Zavoda RS za varstvo narave pa so ponovno zatrdili, da je mnenje, ki ga je pripravil Zavod strokovno in utemeljeno na podlagi razpoložljivih podatkov. Omenjeni zavod in ostale pristojne institucije bodo tako spet nekaj mesecev obravnavale zadevo, vprašanje pa je, komu bo njihova odločitev všeč. Zagovornikom ali nasprotnikom gradnje na Volovji rebri? CERKVENIK NA P LACU * sveže ribe * zamrznjene, ribe * školjke&ki * “bacafain bjarfioj * konzerve irjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 />» S®1' v»s GS** . *• vTA %yErl<# -J _ l_ Jjl I® Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica UcDIlCl TEL" 05/71 OO 333, MOB: 031/779 169 ❖ APARATI SO PLAČLJIVI NAV_^OBROKOV ❖ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER ❖ DODATNE OPREME SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ fotokopiranje gg I — HN8MBMMBM8 VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI UMTS APARATI PONEDELJEK - PETEK 8"-12" in 15"-19" SOBOTA 8"- 12" KD PO POGLAVJIH LETO SKUPAJ OVADBA RAZISKANA % RAZISKANOSTI KD ZOPER ŽIVLJENJE IN 2003 27 22 22 100 TELO 2004 11 16 14 87,5 KD ZOPER CLOVEKO 2003 30 23 23 100 PRAVICE, SVOBOŠČINE 2004 45 35 31 88,57 KD ZOPER SPOLNO 2003 2 2 2 100 NEDOTAKLJIVOST 2004 0 0 0 KD ZOPER PREMOŽENJE 2003 281 198 49 25,14 2004 301 202 38 19,69 KD ZOPER 2003 12 11 3 27,27 GOSPODARSTVO 2004 3 3 2 66,67 KD ZOPER JAVNI RED IN 2003 39 36 31 85,29 MIR 2004 35 18 17 94.44 KD ZOPER SPLOSNO 2003 : : 6 5 4 80 VARN.LJUDI,PREMOŽENJ 2004 4 3 3 100 SKUPAJ 2003 405 303 139 47.48 2004 416 287 113 41,11 VARNOST SE JE POSLABŠALA Zaradi številnih vlomov v zadnjem času je bilo po predlogu nekaterih svetnikov na aprilsko sejo občinskega sveta uvrščeno tudi poročilo o delu Policije v letu 2004. Iz slednjega je moč razbrati, da seje stanje varnosti ljudi in premoženja delno poslabšalo, predvsem zaradi že omenjene premoženjske kriminalitete. Ta trend skrbi tudi policiste, vlomom in tatvinam pa nameravajo zato v letošnjem letu posvetiti še več pozornosti. Situacija naj bi bila neugodna na področju sekundarnega kriminala, ki ga izvršujejo zasvojenci s prepovedanimi drogami, in prekrškov z vse pogostejšimi elementi nasilja. Pri tatvinah so ugotavljali tudi vpletenost mladoletnikov. Po mnenju policije pa naj bi bile varnostne razmere v občini zaenkrat sprejemljive. Sicer so se v minulem letu veliko posvečali varovanju državne meje, saj seje število ilegalnih prehodov povečalo. Povečalo se je tudi število kršenj javnega reda, tako v oklici lokalov kot v zasebnih prostorih. Stanje prometne varnosti je na zadovoljivi ravni glede na veliko število vozil na naših vse slabših cestah. Opozoriti pa velja udeležence v cestnem prometu, saj naj bi bila njihova kultura na prenizkem nivoju. mr Obravnavana kazniva dejanja v letu 2004 in primerjava z letom 2003 BREZ GLASBE NI ŽIVLJENJA?.. Revija Primorska poje tudi letos združuje pevce različnih generacij. Ljubitelji zborovskega petja jim lahko prisluhnete v različnih krajih po vsej regiji. Tokrat nekaj besed o pevskem večeru v Domu na Vidmu... Računovodski servis Ejrifc m ^ Vojkov drevored 28, (5250 Ilirska Bistrica Tel./Fajc... 05-710 14 99, GSM: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00-16.00 nedelja zaprto hWB8SH ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 beseda urednika DAN ZEMLJE Mesec, kije za nami, smo začeli šaljivo. Si vasje kdo privoščil? Ali ste si vi koga? Kakorkoli že, v tem (pre)resnem in (pre)hitrem svetu pride prav malo neresnosti. Dan, ko so laži dovoljene, je kot naročen. Pa ne da bi sicer verjeli, da nam preostalih 364 (ali pa 365) dni v letu vsi govorijo same resnice. Kljub temu daje resnih tem kar preveč za vse ostale dni v letu, naj se tokrat ustavim pri dnevu zemlje, ki smo ga prav tako obeležili v aprilu. Namesto že velikokrat slišanih fraz o varovanju okolja (ki pogosto niso odveč) tokrat nekaj besed o samem dnevu zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila. Svetovni dan Zemlje na pobudo civilne družbe po vsem svetu obeležujejo že 35 let. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Vse ozaveščevalne dejavnosti pa imajo skupne imenovalce: skrb za ohranjanje vodnih virov in pitne vode, učinkovita raba energije, zmanjševanje odpadkov in njihovo recikliranje, zmanjševanje onesnaževanja zraka in preprečevanje nastajanja podnebnih sprememb. Začetki obeleževanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko sije tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike. Nelson je organiziral predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na probleme v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Združeni narodi so leto 2003 razglasili za mednarodno leto (celinskih) voda pod geslom Voda za prihodnost. V znamenju voda bodo letos in prihodnje leto potekali različni dogodki, aktivnosti, ozaveščevalne kampanje, vsi pa bodo imeli skupni imenovalec: globalno spodbujati oz. opozarjati na problematiko zagotavljanja dostopa do vame pitne vode za čim večje število prebivalcev Zemlje. Letošnji dan zemlje je potekal pod geslom Vamjmo otroke in našo prihodnost. Po raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije namreč nevarne snovi, ki se nahajajo v okolju, močneje vplivajo na otroke kot na odrasle. Na otroke naj bi se prenašale tudi kemične obremenitve preteklih generacij, tako da ima novorojenček dandanes v telesu 300 kemičnih usedlin več kot njegovi stari starši, (vira: rtvslo.si, 24ur.com) In na nas je, da jih vamjemo pred še več škodljivimi vplivi. Pomislite na kakovost hrane, številne nezdrave pijače, pa na kajenje vpričo otrok in tako naprej. Spomnite se še na vse rastline, na živali, saj so tudi one del planeta. Nenazadnje pa bodite prijazni z ljudmi, s katerimi bivate na Zemlji. Mateja Rotih s_______________________________________________________> NOVO REŠEVALNO VOZILO 15. aprila je pred reševalno postajo bistriškega Zdravstvenega doma potekala krajša slovesnost ob predaji novega, sodobno opremljenega reševalnega vozila. Poleg ekipe reševalne postaje in direktorja Zdravstvenega doma Vojka Mihlja se jo je udeležil tudi župan občine Anton Šenkinc, ki je izročil ključe novega vozila vodji reševalne postaje Dominiku Simčiču. Del reševalne ekipe in direktor ZD Vojko Mihelj ob novem vozilu Vozilo je z vso sodobno opremo, ki jo ima, vredno 14 milijonov tolarjev. Nekaj sredstev je ob pomoči sponzorjev nabavil ZD (16,5 milijonov tolarjev), ostali denar pa sta prispevala občina in ministrstvo za zdravstvo. Novo vozilo ima vso sodobno opremo za reševanje človeških življenj: respirator, aspirator, infuzijski sistem, kisik, vakumsko blazino in urgentni blok. Reševalna ekipa -sestavljajo jo: Dijana Hreščak, Barbara Šenkinc, Martina Mevla, Dominik Simčič, Simon Jenko, Jadran Čekada, Frenk Požar, Matej Križaj, Ivan Zatkovič in Andrej Šestan, vsi medicinski tehniki - pa je najbolj vesela DEFIBRILATORJA, najsodobnejšega aparata, ki omogoča oživljanje v primem zastoja srca in spremljanje skoraj vseh življenjskih funkcij. Aparat je prenosen in omogoča delo kjerkoli na terenu, ekipe ZD pa so po Mihljevih zagotovilih dobro usposobljene za delo z njim. Vrednost aparata krepko presega 6 milijonov tolarjev, o čemer ste na straneh Snežnika že lahko brali. Kot je povedal vodja reševalne postaje Simčič je tudi hitrost, ki jo vozilo lahko doseže, izredno pomembna, saj so včasih za reševanje človeškega življenja odločilne tudi sekunde. Anica Kocjančič Dominik Simčič z defibrilatorjem KAKO SO TROSILI LANI ; 11 isii ■MMMfllfUMitoli Glavna tema 22. redne seje občinskega sveta, ki jo je župan sklical 21. aprila, so bila poročila o poslovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Ilirska Bistrica, v letu 2004. Poročilo o deluje predstavil tudi komandir policijske postaje. Omeniti pa velja še potrditev mandata novemu (oziroma nadomestnemu) svetniku. To je postal Milan Dekleva iz Ilirske Bistrice (na sliki) in tako nadomestil Franca Lipolta iz liste Zveze za Primorsko, ki je pred časom odstopil s svetniškega mesta. Javni zavodi (šole, lekarna, zdravstveni dom) so v večini poslovali pozitivno, z izgubo sta minulo leto končala le osnovna šola (OŠ) Antona Žnideršiča in Zdravstveni dom (ZD). Naj na kratko povzamem številke iz poročil. OŠ Dragotina Ketteja je lani dobila dobrih 257 milijonov tolarjev, porabila pa je nekaj manj od omenjenega zneska, tako da je poslovanje zaključila s 445 tisočaki. Druga bistriška OŠ, Antona Žnideršiča, je kot že rečeno poslovala z izgubo. Leto je zaključila s skoraj 4,5 milijoni izgube, prejela pa je 479 milijonov tolarjev. Izguba naj bi v večjem delu nastala v enoti vrtec (3,5 mio), ostali del pa z oddajanjem športne dvorane. OŠ Jelšane je zabeležila 70 tisočakov presežka prihodkov nad odhodki, in sicer so njeni prihodki znašali dobrih 90 milijonov tolarjev. OŠ Toneta Tomšiča iz Knežaka je razpolagala s 108 milijoni, ob koncu pa »ji je ostalo« skoraj 260.000 SIT. Skoraj enak prihodekje imela OŠ Podgora (nekaj deset tisoč tolarjev več) in porabila za 170 tisoč manj od prejetega. V OŠ Rudolfa Ukoviča iz Podgrada so lani prejeli 150 milijonov, presežek prihodkov nad odhodki pa znaša 400 tisočakov. Polovico manjše prihodke od prejšnje ima OŠ Rudija Mahniča - Brkinca iz Pregarij (72 mio), njihova razlika pa je v letu 2004 znašala pozitivnih 10.000 SIT. Prihodki glasbene šole so znašali 116, 3 milijona in presegli odhodke za 3,7 milijona tolarjev. S plus 17.000 SIT je leto zaključila Knjižnica Makse Samsa, kije prejela dobrih 73 milijonov tolarjev. Negativno je bilo, kot smo že omenili, poslovanje ZD, kije ob skoraj 597 milijonih prihodkov porabil nekaj manj kot 600 milijonov. Izgubo pa upravičujejo z enkratnimi dogodki in stroški (denimo izplačilo izgubljene tožbe v višini 1,2 milijona tolarjev, pa plačilo kolektivnega zavarovanja delavcev za nazaj (0,5 mio) itd.). Nekateri svetniki so pri tem poročilu izrazili zaskrbljenost nad stanjem v našem zdravstvu in predlagali obravnavo teme na eni od naslednjih sej. Predvsem naj bi bilo veliko nezadovoljstvo ljudi z odsotnostjo zdravnikov. Ob koncu naj omenimo še Kraške lekarne Ilirska Bistrica, katerih prihodki (2,5 milijarde) so presegli odhodke za 66,5 milijona tolarjev. Po obravnavi poročila o delu policijske postaje Ilirska Bistrica so sejo prekinili in jo v nekoliko okrnjeni sestavi nadaljevali 25. aprila, ko je bil na vrsti predlog Pravilnika za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture, Odlok o območju predkupne pravice za občino, številne premoženjsko pravne zadeve (ali drugače številni sklepi bodisi o prodaji/nakupu določenih parcel posameznikom oziroma pravnim osebam bodisi o najemnih pogojih za določena občinska zemljišča). Nadaljevanje so zaključili s sprejemom odloka o zaključnem računu občine za leto 2004 (te številke pa si lahko ogledate v uradnih objavah). ODGOVORI NA SVETNIŠKE POBUDE V prejšnji številki Snežnika ste lahko prebrali nekaj svetniških pobud iz 21. seje, in sicer smo omenili poziv Batiste, ki mu je pritegnil tudi župan Šenkic, za čimveč ustreznih predlogov za občinska priznanja. Kot smo izvedeli, so na občini prejeli 15 predlogov, komisija pa jih bo obravnavala v prihodnjih dneh. Na vprašanje D. Štembergerja o načrtih Elektra Primorske o morebitni sanaciji infrastrukture v Kočaniji na občini še niso prejeli odgovora, glede merjenja emisij in hrupa pri Lesonitu pa seje občina zavezala, da bo pridobila neodvisno institucijo za meritve. Pri Prosenovem predlogu, naj občina pripravi izhodišča za pogajanje z državo glede bodočih upravnih enot, občinska uprava ni podala določnega odgovora, navedla je le, da seje občina že opredelila, kam želi, vendar naj ne bi bilo posluha za to s strani ministrstev. Obenem pa so poudarili, da se zaradi tega ne bo zmanjšala kvaliteta uslug občanom. mr ______________________________________z ■*v ';T31 »- VINAKOPER Koprski refošk Številne istrske vasi, ki so odmaknjene od glavne ceste, so ločene med seboj z grički, zasejanimi z vinsko trto in oljko. Prijaznim domačinom, zagorelim od sonca, dajejo košate starodavne trte majhno dragocenost kot kri gosto vino refošk. Za užitek... S svojim preprostim, polnim in pristnim okusom ter naravno svežino je refošk izvrsten spremljevalec bogato obloženih miz. Uglašena spremljava bogatim mesnim jedem, domačemu pršutu suhomesnatim izdelkom. ... in zdravje Refošk ima naravne danosti visoke vsebnosti resvetatrola, ki pozitivno vpliva na človekovo zdravje, predvsem na področju obolenj srca in ožilja. Vino vsebuje tudi snov, ki premaguje bolezni in podaljša življenje salicilno kislino, ki je glavna sestavina aspirina. Vsi ti podatki govorijo v prid refošku in njegovim zdravstvenim učinkom. Prodajalna vin Vinakoper Vilharjeva 2, Ilirska Bistrica pon.- pet. 9.00 -12.00 in 13.00 -17.00 sob. 8.00 -12.00 tel. 05 714 23 73 www. vinakoper.si Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. 1 .............. OBČINA ILIRSKA BISTRICA URAD ŽUPANA POZIV za zbiranje informativnih prijav posledic potresa z dne 24. 04. 2005 Obveščamo vas, da bo Občina Ilirska Bistrica zbirala informativne prijave o posledicah potresa z dne 24. 04.2005. Prijavitelje naprošamo, da kratko pisno informacijo o posledicah potresa naslovijo na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica, s pripisom »Prijava posledic potresa 2005«. Posebno naprošamo, da so v prijavi posledic potresa navedeni: - podatki o prijavitelju (obvezno navesti tudi telefon, na katerem je prijavitelj dosegljiv), - kraj in hišna številka poškodovanega objekta (pare. št. v primeru, da objekt ali naprava nima hišne številke), - opis poškodb na objektih. Na podlagi posredovanih prijav o obsegu škode na objektih in napravah bo najverjetneje imenovana komisija za oceno škode po potresu, ki bo pristojnim državnim organom posredovala pridobljene podatke. Prijave bomo sprejemali do 10. 05. 2005. Prijavitelji bodo o nadaljnjih postopkih obveščeni bodisi osebno ali preko objave v sredstvih javnega obveščanja. ŽUPAN Anton Šenkinc, univ. dipl. ekon., l.r. Iliriade PO LABIRINTU NARAVNOST NAPREJ! Najpomembnejši dogodek prejšnjega meseca je bil gotovo odhod papeža Janeza Pavla II. z odra življenja. V svetu cinizma in relativizma je predstavljal nepopustljivo načelnost, trden kot skala, kot se za Petrovega naslednika tudi spodobi. Njegova slabost je bil prevelik konservativizem, a hkrati je bila ravno to njegova prednost. Mogoče nam ravno to manjka danes, trdna načelnost, pa čeprav jo rabimo zgolj za to, da se ne strinjamo z njo. Kajti po drugi strani je res, daje naša civilizacija le navidezno materialistična in racionalistična. Kako sicer pojasniti razcvet alternativne duhovnosti, holističnih terapij in religijskih kultov, ki zahtevajo stoodstotno podrejanje, če sploh ne omenjam raznih drugih fenomenov, ki na prvi pogled nimajo nič z iskanjem duhovnosti, pod površjem pa skrivajo ravno iskanje opore v živem pesku današnjega časa. In v resnici seje pokojni papež še kako zavedal te dvojnosti sodobnega človeka, ki po eni strani želi in zahteva popolno svobodo, po drugi pa želi imeti oporne točke. Spominjam se njegovega obiska v Postojni, hja skoraj desetletje bo že od tega. Šel sem tja brez kakšnih posebnih pričakovanj - in bil prijetno presenečen. Kajti šlo je prvenstveno za duhovno izkušnjo. Cerkev sicer težko pozablja čase, ko je bila njena avtoriteta samoumevna in varovana s strani države, a zdi se, da se počasi le navaja na svojo novo vlogo. Sicer pa bomo v mesecu maju obeleževali kar nekaj okroglih obletnic. Šestdesetletnico zaključka dmge svetovne vojne, kjer bo menda glavna fešta v Moskvi in četrt stoletja smrti maršala Josipa Broza, aristokrata med komunisti. Tito res v miru počiva v Beogradu, a komunizem je živ in zdrav, hvala lepa na vprašanju. Kritiziranje in pljuvanje čez kapitalizem je postalo tako rekoč stvar etikete in dobrega okusa. Tako imamo popolnoma shizofreno situacijo, ko vsak intelektualec, ki da kaj nase, udriha čez kapitalizem, a hkrati vam je pripravljen priseči, daje treba vendarle sprostiti podjetniško pobudo, na primer. Tako kot bo vsakdo podpisal izjavo, da se pri nas država preveč vtika v vse in vsakogar, da so davki previsoki in administracija nemogoča. A po drugi strani se uradnikov ne sme drezati, država mora poskrbeti za vse in biti mora seveda socialna. V smislu Robina Hooda, torej, vzeti mora tistim, ki imajo in dati tistim, ki nimajo. A cilj bi vendarle moral biti, da bi tudi tisti, ki nimajo, imeli. Nekaj tu ne bo štimalo. Kar poglejte si “think-tank” levice, Forum 21, kdo je vse notri. Oprostite, ko takšen folk rohni čez bogatenje, jaz slišim “mi že imamo, vi pa kar na minimalce, hvala lepa”. Pa tudi na desni strani je veselo. Imamo poslance, ki zelo radi citirajo primere “raje”, ubogih kmetov in delavcev, ki da so čisto na psu. Pri čemer pa ti gospodje, zdaj ko so na oblasti, nimajo niti toliko dostojnosti (krjaneje, bi rekli), da bi ukinili vsaj takšne absurde, kot je subvencionirana prehrana za naše parlamentarce, kar je čisto norčevanje, če mene vprašate. Sicer pa moram začeti malo bolj spremljati našo vladno politiko. Ker zna biti še bolj pestro. Kot jaz stvari razumem (to je tako, kot jih slišim) bomo namreč vse sprivatizirali, tako da bo vse ostalo v državni lasti, problem političnega kadrovanja bomo rešili tako, da bomo politično nastavili naše ljudi, davke bomo znižali tako, da jih bomo povečali, državo bomo pocenili tako, dajo bomo podražili in, seveda, slabe rezultate naših šolarjev v mednarodni primerjalni raziskavi bomo rešili tako, da jih bomo bolj vzgajali in manj ur držali v šoli. In kaj pravi opozicija? Ja, isto, samo da obratno. Kajti Slovenci, ki smo boljkone na smrt skregani med sabo (žal vse prevečkrat tudi dobesedno), se še vedno delimo na rdeče in bele, ali pa vsaj na ateiste in katolike, Ljubljančane in provincialce, zarukance in pedre, ah pardon, mentalno prikrajšane in geje, in kar se še lahko zmislite, se silno sekiramo, ker daje menda med nami premalo konsenza. In prav to nas baše. Folk se krega po oštarijah in na koncu družno ugotovi, da so vsi politiki zanič, ker da se samo kregajo. Folk se ne more zmenit za par kvadratov levo ali desno in se silno čudi, kako neki, da se ne moremo zmenit o tem, kam naj krene ta naša barka. Krivi pa so seveda intelektualci. Prav zares. Ker več ali manj zgolj branijo svoje vrtičke. In tega niti ne skrivajo preveč. Noja, nekaj je tudi takih, ki se za vrtičke šele borijo. In tem se reče liberalni ekonomisti. Sploh se človek ne more znebiti občutka, da nas imajo slovenski elitniki (s politiki na čelu, kakopak) za totalne butce, ki se ne bi znali brez njih niti prav obrniti. In nas morajo ščititi pred nami samimi. Primer so te famozne regije. Povejte mi stranko, ki je proti. Ni je! Vam povem, kdaj bodo regije? Nikoli! In zakaj ne? Takole vsake toliko jim uide, če res tenko prisluhneš. Razlog je seveda v varovanju integritete slovenske države in naroda. Jep, politiki, od Pogačnika, preko Natlačena pa do Kardelja, so bili tisti, ki so reševali ta narod pred pogubo. Današnji, levi in desni, so sicer iz nekoliko drugačnega testa. Kljub temu pa se zdi, da jim je z vstopom v Evropsko unijo in NATO nekoliko pošla sapa. Kot da ne vejo najbolje, kaj bi zdaj. Eh, bodo že kaj izumili. Kajti kolo življenja se vrti in vse pride na svoje mesto. Ne nujno pravo, sicer, pa vendarle. Človeku se lahko zgodi, da ugotovi, da je ves čas mislil prav in delal narobe. In potem mu ne preostane nič drugega, kot da začne še misliti narobe. Ker je treba stisniti zobe in storiti, kar je prav, pardon, narobe. Napočil je mesec maj. Topli sončni žarki nas še ne bodo motili in dopusti ali počitnice bodo korak bliže. Če nič drugega, smo dosegli, da povejo temperaturo zraka v Bistrici zjutraj po radiu. Tudi to je nekaj. Dejan Ujčič : i KOPI K Ih/orana BON,"XA PROS VSTOP PRIMORSKI SEJEM 12. Mednarodni obrtno podjetniški sejem sejemski dvojček 1. Sejem RABLJENIH PLOVIL in OPREME za MORSKO RIBIŠTVO, ŠPORT in POTAPLJANJE ‘5> B V v> I 1 r a 1« COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124 PRODAJATE NEPREMIČNINO ? EURO NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA PRVA NEPREMIČNINSKA AGENCIJA NA BISTRIŠKEM Z LICENCO MOPE 100 LET MARIJE JENKO 29. marca je gospa Marija Jenko praznovala častitljivih 100 let. Rojena na Topolcu davne pomladi leta 1905 je večji del svojega življenja preživela v rojstni vasici. Doživela je prvo in drugo svetovno vojno in se tako kot mnogi v tistih časih otepala z revščino. V zakonu je rodila pet otrok, štirje so še živi. Ima osem vnukov in kar trinajst pravnukov. Ob delu in skrbi za družino je vedno našla čas za kvačkanje, svojo veliko ljubezen, kiji tudi danes, pri tako visoki starosti, zapolni čas. Čeprav je še vedno čila in zdrava, so leta vendarle naredila svoje in tako zadnjih 15 let živi pri sinu Stojanu in snahi Cilki v Trnovem. Kot j e sama povedala, ji še nikoli v življenju ni bilo tako lepo, še nikoli ni zanjo kdo tako skrbel, kot skrbita Cilka in Stojan. 29. marec je bil lep pomladni dan. Za gospo Marijo še toliko lepši, saj sojo kot naj starejšo občanko z obiskom počastili župan občine, gospod Anton Šenkinc, predstavniki Društva upokojencev, Karitasa, Rdečega križa, bistriški dekan, Marija Jenko s sinom Stojanom in snaho Cilko gospod Gabrijel Vidrih, ter njen osebni zdravnik dr. Dražen Trlin. Prvi pa soji ob tako lepem prazniku voščili sosedi iz ulice; seveda nista nanjo pozabili niti frizerka in lastnica čistilnice. Praznovanje seje ob dobri kapljici, narezku, raznovrstnem pecivu, ki gaje napekla snaha Cilka in seveda ob torti, zaključilo v večernih urah, ko so gospe Mariji s pesmijo voščili vse dobro jasenski pevci. Kljub utrujenosti, saj je bil dan zanjo poln doživetij, jim je zbrano prisluhnila in jih ganjena nagradila z aplavzom. Anica Kocjančič SPOMINI Ropot mlinskih koles je že davno utihnil. Voda ob Novakovem mlinu pa še vedno teče v brezčasju pokrajine ob reki Reki. Včasih je tok reke lenoben, drugič mogočen in silen, tako kot je bilo mogočno in silno življenje ljudi, ki so se rojevali, odraščali in odhajali iz Novakovega mlina v sosedstva bližnjih vasi. V Novakovem mlinu se je pred 90-imi leti rodila tudi gospa Ivanka, poročena Oblak. Njeno častitljivo obletnico rojstva so poleg domačih počastili številni ljudje od vsepovsod. V trenutkih tega pomembnega slavja sem tudi sama stopila v njeno bližino, nagovorjena od vseh dobrih želja ljudi, ki so jo v življenju učili, preiskušali in bogatili, da je zmogla živeti in tudi v obilju vračati. Kdo bi se v takih trenutkih zmogel upreti skušnjavi spominov? Tudi gospo Ivanko so premagali in pripoved, obsegajoča polnih 90 let, je stekla med nama. “Rojena sem bila v času vladavine cesarja Franca Jožefa, leta 1915,” začenja s svojo pripovedjo gospa Ivanka. “Moj dom je bil Novakov mlin, samotna hiša v samotnem kraju ob reki, ki je kraju dajala neko skrivnost in poseben čar. Otroci smo hodili v šolo na Prem, uro tja uro nazaj, tudi pozimi v snežnem metežu. Prve tri razrede je bil pouk še v slovenščini, zadnji dve leti pa samo v italijanščini. Že kot otrok sem si želela, da bi odšla iz kmetije. Mikalo meje mesto, delo gospodinjske pomočnice. Iskala sem priložnost in jo tudi našla pri gospe Linič v Ilirski Bistrici. Skrbela sem za gospodinjstvo in se učila kuharskih veščin kar zahtevne, pa vendar zelo dobre Liničeve družine. Ko so gospodarji odšli na počitnice, sem se udinjala kot služkinja pri njihovih sorodnikih na Reki. Boljša plača novih gospodarjev, ki so mi ponudili kar 150 lir za enako delo, kot sem ga opravljala pri Liničevih, meje za nekaj let zadržala na Reki. Pisalo seje leto 1941, leto pričetka Il.svetovne vojne. Italijani so z Reke začeli množično bežati, bali so se maščevanja domačinov. To je bil razlog, da sem tudi jaz zapustila Reko in se vrnila k domačim v Novakov mlin. Samotna domačija je postala partizansko skrito gnezdo. V tem času sem iz Reke dobila pisno povabilo svojih gospodarjev, naj se vrnem. Moj nekdanji gospodar in delodajalec je bil zagrizen fašist, namestnik perfekta na Reki in direktor časopisne hiše. Ko so partizani za to povabilo izvedeli, so mi strogo zabičali, da se ne smem vrniti k tej družini. Ostala sem v Novakovem mlinu in skupaj s člani družine preživljala strahote vojne. Spominjam se poboja osemindvajsetih ljudi v Kilovčah, dveh obešenih v Ilirski Bistrici, požiga petih vasi... Vse to seje zgodilo 4.junija 1942. Tem dogodkom so 16. j unij a sledile aretacije. S sestro Drago sva bili najprej zaprti v Ilirski Bistrici, potem so naju odpeljali na Reko, od tu v Udine, potem v Palermo na Sicilijo in na koncu še na otok Ustico. Preživljali smo hudo lakoto. Na otoku, dolgem osem in širokem štiri kilometre, se je v prenatrpanih barakah gnetlo kar 2400 jetnikov. Ko so Američani zasedli Tripoli in začeli prodirati proti Ustici, so nas Italijani preselili v taborišče na Alatri blizu Rima. Spominjam se, daje bilo to 24.junija 1943 in da smo se septembra, po razpadu Italije, razbežali in mnogi tudi srečno vrnili domov. Med njimi sva bili tudi midve s sestro Drago. S prihodom v domačo vas pa seje začelo delo na terenu. Neštetokrat sem skupaj s člani naše družine tvegala življenje in ne glede na dan in uro, pogosto ponoči in v dežju, bredla vodo in odnašala partizansko pošto, skrbela za ranjence in lačne partizane. Ko je bilo vojne konec, sem si ustvarila družino. Odšla sem na možev dom na Topole. Prihod v družino, kije štela devet članov, je bil za mene kar velika preizkušnja. Pa vendar sem zmogla. Ko se oziram v preteklost na teh 90 let svojega življenja, čutim v sebi mir in spokojnost. Sledila sem srcu, delala sem z razumom, sedaj sem tu v Domu zadovoljna, ker sem med sebi enakimi. V srcu čutim hvaležnost za vse dobro, kar prejemam v svoji nemoči od mojih naj dražjih - hčerkine in sinove družine, številnih prijateljev, osebja in stanovalcev Doma.” Po pripovedi zapisala Mira Lenarčič Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: Mateja Rolih Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Aima Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. ■*i VBe&anda d.,,.,,. ugostiteljstvo, trgovina i turizam RiBLjiRBSTAURANT JBeisanda' Zen 8, 51410 Opatija, Croolio, Restauront Tel: 00385(0)51/712-769, 712-772, 8liro Tel: 00385(0)51/718-353 Lido - Opatija Fax: 00385(0)51/718-354, www.bevanda.hr, E-mail: restourant-bevanda@ri.tel.hr, bevanda@bevanda.hr Vabimo naše drage sosede, da nas obiščete v naši restavraciji, katera se nahaja v centru Opatije, obkrožena z vseh strani z morjem, z dolgoletno tradicijo in z številnimi narodnimi in mednarodnimi priznanji. Restavracija “Bevanda ” Lido - Opatija, nudi vse, kar ponuja Jadransko morje, z izobiljem rib, škampov in vseh vrst školjk, kakor tudi vse ostale narodne in mednarodne jedi. \ Ko nas boste prvič obiskali, smo prepričani da nas boste obiskali ponovno! jT Gospa Ivanka je 90. rojstni dan proslavila v družbi svojih naj dražjih »Zvita podlasica« prvič v Sloveniji Na osrednjem vadišču Slovenske vojske na Počku bo od 3. do 28. maja potekala mednarodna vojaška vaja poveljstva in enot Večnacionalnih sil kopenske vojske (Multinational Land Force, MLF) Zvita podlasica 2005. Na tej taktični vaji bodo sodelovali pripadniki slovenske, italijanske in madžarske vojske. Gre sicer za četrto vojaško vajo MLF-brigade, ki so jo oblikovale slovenske, italijanske in madžarske oborožene sile. Prvi dve sta bili v Italiji leta 2002, tretja pa maja 2003 na madžarskem vadišču Varpalota. Na vaji Zvita podlasica 2005 bodo enote MLF ugotovile operativno sposobnost in povezljivost, saj skupaj nastopajo v mirovnih operacijah pod okriljem Združenih narodov ali katere druge mednarodne organizacije. Na prvo operativno nalogo v okviru poveljstva Večnacionalnih kopenskih sil je oktobra 2003 na Kosovo v šestmesečno mirovno operacijo odšel skupni kontingent pripadnikov treh vojsk. Obenem se bo na vaji preverjala sposobnost logistične podpore države gostiteljice, kije tokrat Slovenija. V projektu podpore bo Slovenska vojska silam zavezništva na ozemlju Republike Slovenije zagotavljala hrano, vodo, gorivo ter vse druge storitve (servisi orožja, vozil, tehnike, varovanje enot, zagotavljanje bivanja, spremljanje vojaških kolon, zdravstvena oskrba, skrb za okolje, zagotovitev finančnega poslovanja ...). Prvi in zadnji delovni teden v maju bo močno povečan promet na naslednjih prometnicah: Femetiči-Postojna-Prestranek-vadišče Poček, od koder bodo prihajale (ter se vračale) italijanske sile. Glavnina madžarskih sil bo prihajala po železnici, ovirana pa bo tudi prometnica Dolga vas-Maribor-Ljubijana-Postojna-vadišče Poček (ob prihodu in odhodu). Med vajo bodo na širšem postojnskem, pivškem in ilirskobistriškem območju številni preleti in delovanja nadzvočnega letala tornado italijanskih oboroženih sil ter letal in helikopterjev Slovenske vojske ter bojna streljanja z lahkim in težjim orožjem. Možne bodo tudi občasne zapore cest med premiki vojaških kolon, povečan promet in občasne zgostitve prometa ob dnevih uradnih slovesnosti: odprtje vaje z vojaško slovesnostjo v sredo, 11. maja, na letališču v Postojni, osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske v nedeljo, 15. maja, prav tako na postojnskem letališču, dan za obiskovalce v sredo, 18. maja, na Počku, slovesnost ob dnevu madžarske državnosti v soboto, 21. maja in slovesnost ob zaključku vaje v torek, 24. maja. 041/811 593 ^GRADBENIŠTVO SAFTIC I SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 Obrazi v nalomljenem zrcalu_______________ LAKIRANI NATURALIZEM Namenil sem se obiskati znanca v vasi Nikalajevo v pokrajini Krasnojarsk. Vse potrebno sem uredil na agenciji Pasljednjij minut, se po mučni vožnji do Ljubljane usedel na Tupoljev 877 in se po dolgem, a prijaznem letu znašel v krasnem mestu Krasnojarsku. S kamionom sem ob prijetnem pomladanskem hladu -43°C in blatni cesti nadaljeval ter prispel po 14-ih urah na cilj. Prijazni ljudje so mi povedali, da moj znanec Kaviar Ivanovič ne stanuje pri njih, in da obstaja nedaleč, kakih 3000 km proti jugu, še eno Nikalajevo. Tolažili so me, da pomota ni tako huda. Gostoljubni kot so bili, so mi razkazali vas, ki seje ponašala z Domom komsomolskaje pravde, kar bi v širokem okviru umetniške svobode lahko prevedli kot MKNŽ. Razvidna iz slike pa je neverjetna podobnost njihovega Doma Rdeče armade in našega Doma na Vidmu. Ponos nekdanjega Savjetskogo sajuza je bil, razvidno iz slike, obupno zanemarjen ... Moj obisk seje po nekaj dneh končal kar prijetno. Vodka j e naredila svoje.. .Vsi prašni in premraženi smo potniki v Krasnojarsku končno pričakali, da seje kerozin stopil in je letalo poletelo proti domovini. Pot naprej je bila BP... Dom Rdeče armade, Nikalajevo Drage potrošnice, spoštovani potrošniki R Slovenije, drage bralke, spoštovani bralci! Dovolite mi, da javno izrazim svoje mnenje kot odgovor na hipotezo Zagrebčanke Ivanke, sicer naše gore list, ki mi sporoča, da neredko bere Snežnik. Tudi članke, ki kažejo na moj ne preveč zdrav pogled na svet. Črnogledost naj bi izražali izrazito čmo obarvani prispevki. Draga Ivanka, ali ne veš, daje čma barva vedno v modi. Njena eleganca je neizpodbitna in trajna kot je trajna ondulacija. Ali so moderne vsakdanje motne, kalne, umazane barve? Odgovor je: ne! Zato jih jast dobro prikrijem s najčmejšim slojem, ki ga seveda bleščeče polakiram. Zakaj naj bi se pritoževal, saj živim v Evropi, Ti pa ne. Naši uspešneži so za razliko od vaših Kutletov postali bogati s poštenim delom ter podobnimi visokokvalitetnimi vrlinami. Sebi in svojim otrokom so dobesedno trgali iz ust. Naša pravdna država jim je visokolegalno asistirala. Tudi pokojnine so pri nas višje. Tako sem prebral, da neki vojni invalid prejema 670.000 SIT mesečno. Si lahko misliš, kako so šele dobri prejemki navadnih upokojencev. Pred dobrim desetletjem je naša ljudska oblast masovno pošiljala vse živo v penzijo in tako smo sedaj slovenski upokojenci v Evropi najmlajši, kar se pozna tudi pri našem upokojenskem zboru, saj prepeva kot kakšna jata 50-letnih slavčkov. Za razliko od Tržačanov, ki so veliko bolj utrujeni. Ob takratni masovki so se vodilni tudi malce zmotili, pokojninskega sistema pred tem niso reformirali. Sedaj pa so posledice vidne: država j e v r..., mi upokojenci pa se jih, nič krivi, nabiramo. To j e malenkost. Važno je, daje takrat bilo pravici zadoščeno, in tisti ki bi morali dobiti visoke penzije, jih tudi dobijo, ostali pa seveda ne. Tudi naše zdravstvo je zdravo... Nasploh vse funkcionira brezhibno, t.j. monopolno. Zadnjič j e moji sosedi, ki ima krepko čez 80 let in živi sama, za šest dni odpovedal telefon. Poleg ostalih kričečih sem tudi jast opozoril Telekom, da tako ne gre, ker je gospa zelo šibkega zdravja. Rekli so mi, naj kritiko dam v časopis ali pa na sodišče. To pomeni, da civilna družba in sodstvo odlično funkcionirata. Draga Ivanka in ostali. Kako bi ob naštetih agrumentih jast lahko gledal čmo? Njet vazmožno. In kako vidim bistriško prihodnost!? Meni je vzor način življenja v Ameriki, bolj točno v Texasu. Kako je tam živeti razburljivo, vidimo iz poceni oziroma zanič filmov, kijih predvajajo v pavzah med obupnimi reklamami na vseh naših TV. Reklame s TV blagodejno vplivajo tudi na Sparovo ekipo za farbanje potrošnikov, saj smo najumbo tablah prebrali »Ati, mami, novi Spar!« Spet nas Ljubljančani poskušajo kultivirati in odvaditi ogovarjanja s primitivnima »ate, mama«. Pozabili pa so na »dedi in orna«. Torej ati, mami, dedi in oma. To je šik. Popolnoma v redu je, da so reklamo naslovili na otroke, kar recimo pri mehkužnih Švedih vzbuja zgražanje... A ne? A ni tko? Ravn to sm hotu rečt. Kaj bo z Lesonitom? Lesonit mora maximalno razviti know how how tako, da bo proizvodnja popolnoma avtomatska. En človek bo pritiskal na kakih 200 gumbov in 2x 1018 hlodov bo s pomočjo visokotehnološkega procesa a la Silicijeva dolina postalo lesonitna plošča. To kar počnejo sedaj, je še vedno samo navadno ročno delo... Parkirplac za hlode bo treba povečati do Zarečice, sicer... Kaj sicer? Sicer bomo šli malce pogledat, kako je na Kitajskem. Kako bi naši bogatejši sloji lahko izkazali lojalnost do domovine, ki jim je omogočila, da so to, kar so? Okoli svojih hiš morajo zgraditi zidove in izolirati sebe in svoja srca. Da se vidi who is who in Slovakia. Potem morajo zaposliti primerne služkinje iz populacije, ki sedaj trumoma drvi služit pohlepnim tujcem v Trst. Kapitalizma brez služkinj namreč ni. V Bistrici bi tako lahko nudilo delo vsaj kakih 30 (s številko trideset) služkinjojemnikov oziroma služabnikojemnikov. Pa ne za 300 SIT na uro, prosim. Kje v tem poslu vidim sebe? Sem pravšnji tip za majordoma. Sem olikan in kultiviran, lepo se klanjam. Prednost: ne znam tujih jezikov in bi se gospod in gospa lahko v moji navzočnosti vedno pogovarjala o delikatnih rečeh. Lahko tudi podpišem pogodbo, da ne bom pisal memoarov. Seveda bo moja cena že zaradi ugleda visoka: za manj kot 50.000 SIT na mesec me ne dobite. Kaj delajo upokojenci? Sprehajajo se od Tuša in Merkatorja tja do Špara. Pogledajo, kje in kaj je v akciji in maršruto ponovijo ter kupijo rio mare tu, calvo tam, solato drugje. Za kruh j e vseeno, je povsod nesramno drag. Jast bi stvar olajšal. Dal bi vse trgovine na en kraj, tam kjer je sedaj Provizorij. V pritičje nebotičnika bi namestil banko, za vsak slučaj bi nad njo postavil kakšno hranilnico, nadaljeval bi po višjih nadstropjih z že omenjenimi trgovinami in efektno zaključil z elegantno lekarno, kjer bi lahko kupil pomirilo za blaženje pretrpljenih muk.. .Elita skupaj! Da ne pozabim na dvigalo. Kot veste obožujem vožnje z dvigali. Nepotreben Kindlerjev park bi seveda pretvoril v parkirišče. Da, in semafor bi si tudi privoščil. Dolgoročno perspektivo Bistrca vidim v odkupu vseh bistriških stanovanj in v njihovi pretvorbi v depandanse Staračkega doma. Mislim, da bi to bil velik biznis in bi lahko pozabili na vetrnice ali eventualno skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Tebi, Ivanka pošiljam čez hribe in doline poljubček, ostalim lep pozdrav. Dimitrij Bonano TRETJE SREČANJE ŠTUDIJSKE SKUPINE ZA ENERGETIKO Tretje srečanje študijske skupine v šol. letu 2004/2005 je potekalo 12. aprila v prostorih dislociranega oddelka Postojnske gimnazije v II. Bistrici in v neposredni okolici II. Bistrice, kjer smo si ogledali lokacijo, na kateri naj bi stale veteme elektrarne, in si ogledali biološko čistilno napravo II. Bistrica. Na koncu smo si še obiskali še Premski grad, kjer smo gostom predstavili še razstave, ki jih je ob praznovanju pete obletnice svojega delovanja, pripravilo Kulturno društvo Franjo Kranjec iz KS Topole. Poleg učiteljev, ki poučujemo na srednjih strojnih šolah po celi Sloveniji, so se 3. srečanja udeležili še Marija Šibanc, kordinatorka Študijskih skupin iz Centra za poklicno in tehniško izobraževanje republike Slovenije, Bojana Rosina Simonič, vodja dislociranega oddelka Postojnske gimnazije v Il.Bistrici, bistriški župan Anton Šenkinc, Vlado Povh, republiški energetski inšpektor, Gregor Zupan s strojne fakultete, Alan Križaj, predstavnik Elektra Primorske, in dijaki iz šolskega centra Postojna. Šenkinc je v svojem nagovoru predstavil razmere v občini in omenil problematiko naravovarstvenega soglasja, vezanega na izgradnjo vetrnih elektrarn. Zupan s strojne fakultete je prisotne seznani z aktivnostmi in ukrepi pri pridobivanju takoimenovane »zelene elektrike«. Poudaril je, da moramo čimprej zagotoviti dodatno električno energijo iz alternativnih virov. Polh nas je seznanil z obstoječo energetsko zakonodajo in predpisi ter dodal, da naj bi kmalu celotni energetski inšpektorat prešel pod okrilje gospodarskega ministrstva. okriljem ministrrstva za okolje in Trenutno je del pristojnosti pod prostor. AdoBarbiš Na Volovji rebri Predstavitev postopka biološkega čiščenja * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net PRIREDITEV ZA VSE PREDŠOLSKE OTROKE SONCE SE SMEJE V SOBOTO, 21. MAJA 2005 OD 16. DO 18. URE PRIDITE, PRIPRAVILI VAM BOMO KREATIVNE DELAVNICE, IGRE, GLASBO IN POSEBNE GOSTE POSEBNO VABILO: ZA VSTOPNICO PRINESITE KUPČEK STAREGA PAPIRJA-ČAKA VAS PRESENEČENJE ORGANIZATOR PRIREDITVE: VRTCI IZ OBČINE IL. BISTRICA koUSter avto Dolenje 2a, 05/788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Z Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA I POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI 1 Dve leti garancije E ORIGINALNA DODATNA OPREMA 3 INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cIC vie|mann V SPOMIN KO LANI SEM TOD MIMO SEL... Kako naj človek pomisli na Antona Štembergerja- Temeno in Jožkota Štembergerja - Majorja iz Novokračin, da ne bi začel z mislijo na pesem, kije neštetokrat donela iz njunih ust. Oba sovaščana sta nas zapustila sredi marca. Anton Štemberger je zaključil življenjsko pot v 77-tem letu starosti. V svojem življenjuje okusil veliko grenkega, saj je bil še otrok, ko je odšel njegov oče v Ameriko »s trebuhom za kruhom«. Kot majhen fantič seje moral spoprijeti s preprekami, ki jih je prinašalo življenje. Sadovi kmetije so bili preskopi, zato seje zaposlil na Reki in si ustvaril družino. Temena je bil nadvse družaben človek, vedno pripravljen pomagati ljudem. Rajši j e storil dobro drugemu kot sebi in nikoli se ni nobenemu zameril. Vrata Blažove hiše so bila vedno odprta za vse ljudi. Kljub težavam in boleznim je bil človek pri Blažovih vedno dobrodošel in neštetokrat je v njihovi hiši donela pesem. Kot ljudski godec je igral na boben in svoje izkušnje prenesel na sina Tineta. V pestrem življenju, bolj slabem kot dobrem, sta z ženo Mico 12.februarja dočakala zlato poroko. Jožko je zaključil življenjsko pot v 71. letu, še poln življenjskega duha. Rodil se je v delavsko-kmečki družini in se izučil za mizarja. Bilje izreden mojster, saj so njegovi izdelki sloveli po kvaliteti. Razmeroma mlad si je ustvaril družino in delal na Reki do upokojitve. Vse življenje je pridno delal in skrbel. Sadovi njegovih pridnih rok so vidni na lepo urejeni domačiji. Bilje tudi vnet lovec. Tudi Jožko je bil zelo družaben in komunikativen človek. Rad je prepeval in znal je »ujeti« pravi ton. Njegov glas je bil prodoren in uglajen, prepoznanje bil v še tako veliki skupini pevcev. Tudi v njihovi hiši je ob raznih priložnostih zvenela pesem. Žal je za vedno utihnila pesem pri obeh. V marcu sta bila rojena in v marcu sta se poslovila od svojih naj dražjih in nas, vaščanov. Še dolgo ju bomo pogrešali. Naj za zaključek dokončam pesem; ... na oknu nagelj je cvetel, lepo cvetel, lepo duhtel in nekdo sije pesem pel. Toda v naši vasi je žal vse več nageljnov in vse manj pesmi. Z. Zigman PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA Organizira | POLETNI TABOR ZA \ MLADE PLANINCE MEDVODJE Pod Karavankami, pri Tržiču 2. julij - 9. julij 2005 KAJ BOMO NA TABORU POČELI? I • Predvidoma se bomo odpravili na tri različno dolge ture oz. izlete, ki bodo prilagojeni sposobnostim in izkušnjam udeležencev. Preizkusili se bomo v orientacijskem pohodu, pa tudi | I nočnega pohoda ne bomo izpustili. | • V času tabora se bomo tudi eorniSko izobraževali. Spoznali bomo gorniško opremo, prehrano in | vreme v gorah, orientacijo v naravi in še marsikaj. Preizkusili se bomo tudi v plezalnem vrtcu. I • Med našim bivanjem bomo spoznali tudi okolje, ki nas bo gostilo (naravne in kulturne I zanimivosti). ■ • Tudi letos bomo na tabora nekaj časa namenili ustvarjalnosti. Poskusili se bomo spremeniti v ■ pisatelje, pesnike, slikaije, risarje, karikaturiste, ... Zbrane umetnine bomo objavili v biltenu, ki * nas bodo spominjale na skupaj preživete dni. I • Seveda gremo na tabor, da bi se zabavali. Družabnih in športnih iger bo na pretek. Tudi na spoznavni večer, taborni ogenj in planinski krst ne bomo pozabili. Prijavnice prejmejo vsi učenci v šolah. J Kontaktni osebi sta Andrej Bergoč (041/616 411 ) in Darinka Dekleva (711 02 63 -dopoldan) | CENA ZA ČLANE PD SNEŽNIK 20.000,00 SIT | Za vse, ki bi nam radi pisali: e-naslov sneznik@kabelnet.net Občni zbor Društva prijateljev mladine Ilirska Bistrica POGLED NAZAJ IN NAPREJ DPM Ilirska Bistrica je zadovoljno z opravljenimi nalogami v preteklem obdobju. Tako z opravljenim delom kot s finančnim stanjem (zasluge čeka Banke Koper in Telesa, župana in ljudi, ki so priskočili na pomoč s strokovnimi nasveti ali s svojim delom). Društvo je podpisano pod Otroški organizacijami in društvi v občini in parlament, v tednu otroka Živ žav, izven nje. Po novem imamo internetno Veseli december, Sanke dedka Mraza, stran www.drustvo-pm.si. bolšji sejem rabljenih kostumov in Največ truda in časa je terjala Nasmeški pridnih DPM-jevcev: zgoraj Laura Novak(ustvarjalnice), Darinka Dekleva (predsednica); sedijo: Dejan Trakoštanec (otroška igrišča in razno), Nada Čeligoj (sekretarka), Ivanka Bratovič (računovodja). izdelavo pustnih oblačil, pustni ples za obnova otroškega igrišča v Prešernovi najmlajše pri Danilu, prireditev Ženska ulici. Otrokom ga bomo uradno predali Ženski, Tolar za sošolca. Projekti so bili 25. maja dopoldan, zvečer ob 18.00 pa kvalitetno izvedeni in dobro obiskani, jih vabimo v Dom na Vidmu na ogled Z omenjenimi nalogami bomo lutkovne predstave. Najbolj obiskano igralo v Bistrici nadaljevali tudi v bodoče. Postali smo Trudili se bomo z nadaljevanjem člani Mladinskega centra in z veseljem izgradnje otroških igrišč ob osnovnih sodelujemo z vsemi humanitarnimi šolah. Obnovljeno igrišče v Prešernovi “med mostički” IIDEL NADALJEVANKE ZRAČNE IN SVETLOBNE KOPELI Odnošaji v telesu postanejo drugačni, če odložimo od časa do časa svoja oblačila in se izpostavimo zraku in solncu. Živci postanejo pozorni in se odzovejo takoj, ko prične telo izgubljati preveč toplote. Njihove moči se utrjajo. Koža seje privadila vsem tem nalogam v teku dolgih tisočletij, zlasti v pred kulturni dobi, ko je človek bival še pod milim nebom in po naravnih duplinah. Zračne in svetlobne kopeli vplivajo na golo kožo kakor dražilo, ki povzroča že znano krvno gibanje in izdatnejše delovanje živcev. Zrak in svetloba sta v resnici pravo in naravno utrjevalno sredstvo, kar ne moremo trditi o vodni kopeli in o polivanju z mrzlo vodo, ki nam razburja živčevje. Zlasti otroci prenašajo slabo mrzle vodne kopeli. Kljub skrbni negi, večnemu umivanju in mrzli vodi ostanejo zelo občutljivi in dobe pri vsaki vremenski spremembi nahod in kašelj. Človek vendar ni nobena dvoživka ali vodozemno bitje, marveč j e živ, kije navezana na zrak in svetlobo. Koža ima svoj vpliv tudi na osrednje živčevje. Nič čudnega, saj je prevlečena vsa telesna površina z gostim omrežjem občutnih živcev. Toplota, mraz pritisk, bolečina in še drugi občutki imajo svoj izvor v kožnih živcih. Kožni živci so v zvezi z možgani in s hrbtnim mozgom in tja vodijo živci tudi poživljajoče sile, kijih črpa koža iz svetlobnih solnčnih žarkov. V resnici nas zračna in svetlobna kopel poživi, solnčni žarki nam dvignejo življenjske sile in utrdijo odporne in zdravilne moči. Zato nas objame po taki kopeli zadovoljnost in spreleti nas telesna in duševna svežost. Tudi kri srka iz zraka in iz svetlobe največji del svojih moči. Rastline, ki so zrasle v kleti, so blede in vele; rastline gojene pod solncem, pa so zdrave in temnozelene, ker imajo dosti zelenila. Zelenili (klorofil) nastaja pod vplivom solnca in daje rastlinam hrano in rast kakor človeku krvno rdečilo (hemoglobin), ki prenaša kisik s pomočjo železa do vseh telesnih stanic. Če solnčimo kožo, pomnožujemo železo v krvi. Na zunaj se kaže učinek solnčenja v temnorjavi barvi, ki se useda v kožo in ki služi proti nalezljivim boleznim kakor kak težko prodiren obroč. Iz vsega tega nujno sledi, da je treba pridno solnčniti in zračiti stanovanja in spalnice, Najbolj solčno sobo v celem stanovanju odkažimo otrokom, kajti prav otroci najtežje občutijo pomankanje solnca. Obleka v današnji sestavi in barvi, posebno moška, ne more pospeševati zračenja. Perilo bi moralo biti luknjičavo, gornja obleke svetla, brez klejaste podlage. Črna barva ni primerna za obleko, ker ne prepušča solnčnih žarkov in ker ovira izhlapevanje kože. Pa tudi svetla in tenka obleka zadržuje več ali manj izhlapevanje in zapira pot, da ne moreta ne zrak ne svetloba do telesa in ne strupeni plini iz telesa. Radi tega se mora človek od časa do časa nag izpostaviti zraku in solncu in se mora navaditi zračnim in svetlobnim kopelim. Že dojenčka bi morali nesti vsak dan za nekaj minut na zrak in ga tam razviti, da se na prostem pretegne, kolikor hoče. Odraslim otrokom prav toplo priporočamo, da se kopljejo poleti na dvorišču ali na vrtu v vodi, ki se je grela nekaj časa na sloncu. Potem pa naj skačejo in se premetavajo v kratkih kopalnih hlačah, dokler se jim zljubi. Sploh naj se otroci igrajo po cele dneve ob lepem vremenu na solnčnih dvoriščih in vrtovih, pri čemer naj bodo bosi, gologlavi ter kratko in lahko oblečeni. Zdravo je, da otroci tudi zvečer, preden gredo spat, nagi še poskačejo kakih 10, 15 do 30 minut po dobro prezračeni sobi in pri odprtem oknu. To jim je v veliko veselje. Prehlada se ni treba bati, le paziti moramo, da se med tem pridno gibljejo in ne počepajo v kakem kotu. Ako privadimo otroke na tak način življenja, bo izginila rahitika in skrofuloza iz njihovih vrst. otroci se ne bodo prehlajali ob vsaki mrzli sapici, postali bodo trdni in odporni proti nalezljivim boleznim. Če jih bomo vzgajali na tej podlagi, bo vzrastel telesno in duševno, nravstveno in živčno trden rod. Tudi mladeničem in mladim možem nudijo zračne in in svetlobne kopeli najboljše in najgotovejše sredstvo, da si ohranijo do pozne starosti čile telesne moči in sveže duševne sile. Težko je najti pripraven prostor, kjer se lahko mirno neopaženo zračimo in solnčimo. Iznajdljivost in preudarnost premagata vse ovire. Marsikateri ima kako lopo, verando, ravno streho ali sploh kak skrit in pripraven prostor, ki bi zadostno skril kopajoče pred očmi radovednežev. Kdor ima vrt, si izbere tam primeren prostor za zračne kopeli in ga ogradi z živo mejo, bičjem, deskami s platnom. V njem si uredi malo delavnico, da mu ne bo med zračenjem dolg čas. Če ni drugače mogoče, se napravi zračna kopel tudi v sobi ali podstrešju in sicer, če je le mogoče, pri odprtih oknih. Žal, da ljudje še ne pojmijo velikega pomena, ki ga imajo zračne kopeli za ljudsko zdravje. Poleg vsakega vodnega kopališča bi morali imeti tudi prostor za zračenje. Zasebniki si postavljajo kopalne kolibe, na naprave za zračenje in solčenje se pa niti ne zamislijo. Mnogo je še neveščih in neumnih, ki se po končani vodni kopeli ogrinjajo z dolgim plaščem, da se z njim skrivajo pred zrakom in solncem. Na Grškem j e imela v starih časih vsaka vas telovadišče na prostem, kjer se je vse, staro in mlado, zračilo in solnčilo in ob enem telovadilo. Prav tem telesnim vajam se ima grško ljudstvo največ zahvaliti, da se je povzpelo do tako visoke prosvete in daje ustvarilo umetnine, ki so postale vzgled vsemu človeštvu za vse večne čase. Nela Vergan Potreba po zabavi je ena temeljnih človekovih potreb. Zato napovedujemo ples za starše na OŠ Antona Žnideršiča (Dan mladostnosti), ki ga bodo izpeljali naj starejši osnovnošolci in ulovili dve muhi na en mah: priredili zabavo za starše in zbirali sredstva za novo igrišče. Točen datum bo objavljen z letaki in v medijih. Pridite, saj znamo narediti dober žur! Za DPM Darinka Dekleva KABELSKI INTERNET Dandanes ima že skoraj vsaka hiša poleg električne in telefonske napeljave tudi kabelski priključek. Na začetku razvoja kabelske televizije ni nihče pričakoval, kaj vse se bo dalo prenašati po tem mediju. Namesto dveh TV programov se prenašajo podatki v obe smeri. Prvi resni komercialni začetki segajo le slabih 10 let nazaj, pravi razmah seje začel s standardizacijo in s tem povezanim padcem cen opreme. Naročnik na kabelsko televizijo ima možnost priključitve kabelskega modema in se tako vključiti v svetovni splet; Na tak način je naročnik stalno priključen na Internet s hitrostjo, ki je lahko nekajkrat višja od klasične telefonske ali ISDN linije. Kabelski modem j e čisto enostavna naprava, ki se jo priključi na mrežni ali na USB vmesnik na osebnem računalniku. Lahko je seveda tudi več računalnikov povezanih v lokalno mrežo in vsi istočasno dostopajo v internet. V novejšem času kabelski operaterji nudijo tudi telefonijo preko kabelskega omrežja. Zaradi tehnologije je lahko taka storitev cenejša kot pri klasični telefoniji, kvaliteta pa ne zaostaja za njo. Naročnik ima lahko IP telefon, ki je po izgledu enak klasičnim telefonom lahko pa ima t.i. “programski telefon” na osebnem računalniku. Za pregled porabe ni več potrebno čakati mesečnega računa, saj lahko uporabniki sproti preverjajo porabo preko spletnega vmesnika. Tako je koaksialni kabel postal nosilec slike, podatkov in zvoka, kar pomeni, daje to lahko edini žični medij za prenos v vašem gospodinjstvu. ab PISANI SVET ŽIVALI Po dolgem času se spet vračam z mojo rubriko o živalih. Tokrat bomo pobliže spoznali največjo kuno pri nas. Še prej pa naj omenim, daje v pomladnem času je pri nas v Podbežah precej živahno, saj imamo sedaj mladiče naših živali. Je pa tudi nekaj novega - to so vijetnamski prašiči in sicer posebna vrsta mini prašiča. JAZBEC Meles meles Kratek opis živali. Njegova glava je koničasta, trup pa močan in zajeten. Glava je bela, prek oči in uhljev se vleče široka čma proga, ki se začne kak centimeter za smrčkom. Hrbet je siv, z rumenkastimi, rjavkastimi ah srebrnimi odtenki. Trebuh porašča redka čma dlaka. Rep j e kratek in svetel. Težaje odvisna od količine shranjene tolšče, zato se med letom občutno spreminja.Povprečno tehta nekje odl5-20kg, dolg pa je do 80cm. Živi največ 12 let. Je ponočnjak. Ponavadi se giblje počasi in previdno. Dokaj dobro pleza, v sili pa tudi plava. Voh in sluh sta dobro razvita, vid pa je razmeroma šibak. Pozimi večinoma miruje v jazbini. Zaradi obilja podkožne tolšče dolgo vzdrži brez hrane. Jeseni in pozimi je povprečna teža jazbecev večja kot spomladi. Pozimi zapušča brlog tudi v globokem snegu in hudem mrazu. Jazbečevo podzemno domovanje je labirint hodnikov. Vhodov s premerom do pol metra j e več. V gričevnatem svetu so lahko hodniki dolgi do 10 m in tudi 2-4 m globoko."Spalnica” je naj večja in v premem do 1,5 m. Jazbec jo nastelje s suhim listjem, travami in mahovi. Jazbeci pogosto živijo v dmžinskih skupnostih. V ugodnem habitatu potrebuje ena žival 1-2 km2 velik teritorij. Jazbec je vsejed. Hrani se z malimi sesalci, še posebno z njihovimi mladiči, dvoživkami, hrošči , žuželkami, polži, deževniki.... Od rastlinske hrane se hrani s koreninami in gomolji, sadjem, raznimi žiti, žirom in želodom. Največji delež v prehrani pa zavzemajo deževniki. Jazbečevo razmnoževanje je zapleteno; parijo se med febmarjem in majem. Samice, ki v tem obdobju niso bile oplojene, in pa mlade samice, ki so šele spolno dozorele, se parijo še do jeseni. Oplojeno jajčece 3-9 mesecev miruje in se šele konec tekočega leta vgnezdi v maternično steno. Mladiči, ki jih je v leglu 1-5, se skotijo pod zemljo in ostanejo tam kar dva meseca. Jazbečeva življenjska doba je do 15 let. 35% živali ne preživi tretjega leta. Naravna sovražnika sta volk in ris. Na izbiro habitata vplivata pokrovnost terena in kakovost zemlje. Potrebuje suho, odcedno zemljo, v katero si lahko izkoplje podzemsko domovanje. Najpogosteje domuje v mešanih gozdovih. Redkeje se skriva v grmiščih in na odprtih predelih. Jazbine si lahko izkoplje na nenavadnih krajih. Jazbec je splošno razširjena vrsta, v gorah pa ne živi previsoko. Ponekod se pojavlja samo občasno. G. Kinkela http://zoopark.moi-album.com TELES s Z Ilirska Bistrica oamsuMiBif. PRVIH PETDESET NAROČNIKOV NA KABELSKI INTERNET V MESECU MAJU DOBI BREZPLAČEN MODEM IN PRIKLOP Informacije na: 71 10 102 NAČRTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V REVIRJU OKROGLINA Zgodovina načrtnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji je med prvimi v Evropi. Začetki urejenega načrtovanja segajo prav v območje gozdov v snežniško-javomiškem kompleksu. Gozdnogospodarska enota (revir) Okroglina leži na južni do jugozahodni strani snežniškega masiva. Površina gospodarske enote (GE) obsega skoraj 2 746 ha, od tega j e površina gozdov 2 669 ha, kar predstavlja 97% gozdnatost. Vsi gozdovi so državni in z njimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije. Povprečna lesna zaloga znaša 270 m3/ ha. V GE spada počitniško naselje Sviščaki, skupaj z bližnjimi smučišči. Okoli 500 ha površine predstavlja gozdni rezervat Planinc - Zatrep, manjši del pa rezervat Snežnik. Gozdovi na tem območju so bili, tedaj skupaj z revirjem Gomance, prvič urejeni leta 1899. Sledijo načrti v letih 1926, 1956, 1973,1983 in 1993. V dneh med 24. februarjem in 9. marcem 2005 je potekala javna razgrnitev osnutka novega gozdnogospodarskega načrta z dobo veljavnosti od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2012. Javna obravnava je bila 9. marca letos. Načrt predstavlja gospodarjenje v preteklem desetletnem obdobju, opisane so sedanje razmere v revirju in podane smernice za upravljanje v prihodnosti. Gozdni prostor pri gospodarjenju zahteva upoštevanje različnih, včasih tudi nasprotujočih si ciljev in zahtev, tako da moramo upoštevati njegovo proizvodno, socialno in varovalno vlogo. Če se ozremo na proizvodno funkcijo gozdov, velja povedati, da se je v preteklem desetletju strokovno odkazalo in posekalo dobrih 50 000 m3 lesa, kar predstavlja 101 % izvedbe načrtovanega obsega, v veliki meri pa so Jiil........ T2: t. ;;M bila izvedena gojitvena dela. Možni posek drevja v naslednjem obdobju je približno 70 000 m3 lesa, kar še vedno predstavlja le 47 % prirastka. Lesna zaloga naj bi se v naslednjih dvajsetih letih dvignila na 292 m3/ha. Še naprej velja, da je potrebna krepitev socialnih funkcij gozdov, čeprav je bilo tudi na tem področju marsikaj storjenega. Postavljena je bila opremljena in označena učna pot v okolici Sviščakov, krajša urejena sprehajalna pot s pogledom na Snežnik pa poteka prav ob počitniškem naselju. Od Baltika na severu Evrope do Jadranskega morja je speljana Evropska pešpot E6. Del poti, ki teče čez Sviščake se iz Loške doline povzpne prek Mašuna na Snežnik, od tu pa se preko Okrogline in Kozleka spusti v Ilirsko Bistrico. V celotnem območju gozdnogospodarske enote Okroglina imajo gozdovi precej poudaijeno varovalno vlogo. Na posebej ekstremnih predelih so izločeni posamezni odseki «! kot varovalni in se v njih ne gospodari. Izločeni varovalni gozdovi merijo več kot 700 ha, kar predstavlja 27% gozdne površine na kateri se ne izvaja redne sečnje. Na javni razpravi je bilo postavljenih nekaj vprašanj, pripomb na predstavljen gozdnogospodarski načrt pa ni podal nihče izmed udeleženih. Simon Žele Zavod za gozdove Slovenije, KE Ilirska Bistrica FjPT m4 ž TAPETNIŠTVO ŽELE/?---------" Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 - moderno - funkcionalno - udobno - kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali - izdelava po merah strank - bogata izbira blaga in usnja - uporabnost kot ležišče 2 izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje. TTDTil.GVA ti A "POmŠTAA Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. Podjetništvo - izziv 21.stoletja POSTOPEK USTANOVITVE “SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK - S.P." ll. del Primer izračuna registracije samostojnega podjetnika posameznika 1. Samostojni podjetnik posameznik. ki priglasi dejavnost samostojnega podjetnika posameznika pri davčnem organu Upravni taksi prištejemo stroške overitve podpisa pri notarju (v primeru, ko ima zastopnika). 3.400 SIT + 1.380 SIT = 4.780 SIT 2. Samostojni podjetnik, ki se vpiše v sodni register ('samo v primeru izpolnjevanja pogojev za srednja in mala podietia - število zaposlenih in obseg prihodkov) Stroški vpisa znašajo v višini 500 točk za vlogo in 1500 točk za vpis ter stroški overovitve podpisa pri notarju. 9.500 SIT + 28.500 SIT + 1.800 SIT = 39.800 SIT SPREMEMBE PODATKOV Zavezanec mora v 15 dneh po nastanku spremembe obvestiti davčni organ o vseh spremembah podatkov, ki jih zajema prijava za vpis v davčni register, davčnemu organu, pri katerem je vpisan v davčni register. OBJAVA V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE V primeru, ko se samostojni podjetnik ne vpiše v sodni register, nima stroškov z objavo v Uradnem listu. Po vpisu s.p. sodni register oz. po vpisu sprememb pa sodišče po uradni dolžnosti objavi vpis oz. spremembe v Uradnem listu Republike Slovenije, za kar podjetnik prejme račun od Uradnega lista. Strošek objave je odvisen od dolžine prispevka oziroma opisa podjetnika. Trenutno znaša cena objave 7,72 SIT +20% DDV na znak. OBVEZNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Samostojni podjetnik plačuje naslednje davke in obveznosti: • davek od dohodkov iz dejavnosti • prispevki za socialno varnost • članarine (GZS, OZS) • DDV (če izpolnjuje pogoje - letni promet nad 5.000.000,00 sit) ZASTOPANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zastopanje samostojnega podjetnika se ne omenja, omenja se le prokurist. Podjetnik lahko imenuje poslovodjo, ki je zadolžen za vodenje podjetja, vendar ne gre za zakonsko obliko poslovodstva, kar pomeni, da morebitni poslovodja ni že po zakonu pooblaščen za zastopanje. Podjetnik ga mora v ta namen priglasiti kot prokurista. Podjetnik nastopa v pravnem prometu sam. VODENJE POSLOVNIH KNJIG Podjetniki načeloma vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in na način, ki je predviden za družbe, v določenih primerih pa lahko vodijo poslovne knjige tudi po sistemu enostavnega knjigovodstva. Podjetnik mora o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. Če prične poslovanje med letom, mora pismeno javiti izbrani sistem vodenja poslovnih knjig najkasneje v 8 dneh po pričetku poslovanja ZAPOSLOVANJE S stališča delovnega prava podjetnik ni delojemalec, četudi sam opravlja delo v podjetju; ravna v svojo korist in na svoj riziko, po svojem preudarku in odločitvah. V tem se loči od (edinega) družbenika v gospodarskih družbah. Podjetnik pa je lahko (in bo zelo pogosto) delodajalec. PRENEHANJE POSLOVANJA Prenehanje poslovanja podjetnik priglasi davčnemu organu, kjer je vpisan v vpisnik samostojnih podjetnikov. V primeru, da tega ne stori, ostane zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti in prispevkov za socialno varnost. Mora pa vsaj 3 mesece pred priglasitvijo prenehanja poslovanja na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal poslovati ter ob tem navesti tudi dan prenehanja poslovanja. Enaka dolžnost velja tudi za podjetnika, ki namerava podjetje prodati ali ga vložiti v družbo. Zavezanec, ki je prenehal s poslovanjem med letom, je dolžan v roku 30 dni po prenehanju vložiti napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti pri pristojnem davčnem organu (tudi v primeru stečaja). OBRTNO DOVOLJENJE V kolikor bo podjetnik oz. družba opravljal obrtno ali obrti podobno dejavnost, si mora po priglasitvi oz. registraciji, a še pred začetkom opravljanja dejavnosti, pridobiti obrtno dovoljenje. Obrtne in obrti podobne dejavnosti so določene v Uredbi o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Ur.l. RS, št. 108/00 in 16/ 01). Vloga za pridobitev obrtnega dovoljenja se vloži pri območni obrtni zbornici, na območju katere ima ali bo subjekt imel svoj sedež. Pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti so: mojstrski naziv in dokazilo o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojih za opravljanje dejavnosti. Pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti so: - dokončana ustrezna poklicna šola oziroma opravljen preizkus strokovne - usposobljenosti za opravljanje dejavnosti ali strokovna izobrazba V., VI. ali VII. stopnje, ki daje ustrezna strokovna oziroma praktična znanja za obrt in - dokazilo o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojih za opravljanje dejavnosti. Minimalni pogoji se nanašajo na: - minimalne tehnične in druge pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo in naprave - minimalne sanitamo-zdravstvene pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo, naprave in osebe, ki neposredno delajo v obratovalnici; - minimalne pogoje glede zunanjih površin (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine). Obrtna zbornica izda odločbo o obrtnem dovoljenju in opravi vpis v obrtni register, na podlagi česar se pridobi pravica do opravljanja obrtne in obrti podobne dejavnosti. Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Poleg odločbe se predlagatelju izda reprezentativno obrtno dovoljenje, ki ga le-ta uporablja za izkazovanje pri poslovanju. Obrtno dovoljenje pridobijo na podlagi vloge za izdajo obrtnega dovoljenja. Naslednjič: postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo mag. Milena Vrh PODJETNIŠKI FORUM: V preteklem mesecu je bilo kar nekaj klicev domačih podjetnikov, ki so se zanimali za ugodne kredite ali za subvencionirana sredstva. Ker je tema zanimiva za vse, vam v nadaljevanju predstavljamo Slovenski podjetniški sklad. Slovenski podjetniški skladje nacionalna finančna institucija, ustanovljena z namenom olajšanja dostopa malim in srednje velikim podjetjem do virov financiranja razvojnih naložb podjetij. Sklad zagotavlja ugodnejša finančna sredstva za investicijska vlaganja podjetij, v preteklem mesecu pa je objavil kar nekaj zanimivih razpisov za razvojna sredstva. Poslanstvo sklada lahko opredelimo v šestih točkah: 1. vzpodbujanje investicijskih vlaganj MSP v razvojne projekte, 2. vzpodbujanje ustanavljanja novih podjetij predvsem v institucijah inovativnega okolja, 3. izenačevanje kreditnih in drugih finančnih pogojev MSP z večjimi podjetji, 4. vstopanje Sklada na finančni trg v tistem segmentu, kjer obstoječi bančni trg ne deluje dovolj učinkovito, 5. vzpodbujanje kapitalskih vlaganj v vseh fazah razvoja MSP s kreditnimi sredstvi, 6. vzpodbujanje kapitalskih vlaganj z različnimi oblikami garancij. Razpisi, ki trenutno potekajo v sklopu sklada, so: Pl - Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s subvencijami v letu 2005 Krediti so namenjeni malim in srednje velikim podjetjem, ki se odločajo za investicijo v materialna ali nematerialna sredstva v fazi rasti in konkurenčnega uveljavljanja na trgu ali v fazi razširitve podjetja. P2 - Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005 Neposredni krediti so namenjeni novim podjetjem za razvojne investicije. P2A - Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2005 Mikrokrediti so namenjeni malim podjetjem s poudarkom na nastajajočih in novih podjetjih za zagotavljanje nemotenega poslovanja. Upravičeni stroški kredita so stroški trajnih obratnih sredstev, nakup blaga in storitev, nakup in vzdrževanje strojev, opreme in poslovnih prostorov, nakup materiala in drugo. P3 - Garancije za dolgoročne investicijske kredite s subvencijami Garancije za investicijske kredite so namenjene malim in srednje velikim podjetjem, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita. Višina subvencije - nepovratnih sredstev je 35,5 od višine izdane garancije. ntag. Milena Urh VABILO Vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo predstavitve razpisov sklada, ki bo v petek 6. maja 2005 v Dvorani Doma na Vidmu ob 11.00 uri. Če vas katera tematika posebno zanima ali če imate vprašanja na katere bi želeli odgovor se obrnite na Razvojni center Ilirska Bistrica; Bazoviška 12, Ilirska Bistrica; 05/71 00 385 ali center.razvoini@siol.net. TURIZEM POD DROBNOGLEDOM AKTUALNO Vabimo vas na 1.sestanek članov Lokalne turistične organizacije, ki bo v sejni sobi Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica (v provizoriju) 13. maja 2005 ob 19. uri. Vabljeni vsi člani LTO ter vsi ostali, ki vam je turizem blizu. Razvoj turizma sega globoko v preteklost, prve oblike turizma pa opredeljujemo s prihodom angleških gostov na Ženevsko jezero. Na slovenskem seje pred 100 leti formirala Turistična zveza Slovenije, kije začela vključevati razna olepševalna društva, ki so takrat že obstajala, saj so mnoga med njimi stara tudi 120 in več let. Turistična zveza Slovenije je predstavljala prvo obliko organiziranega turizma na slovenskem, v letošnjem letu praznuje 100. let delovanja, prav tako pa v Sloveniji praznujemo 100 letnico organiziranega turizma na slovenskem nasploh. Novo nastala Turistična organizacija v Sloveniji pa je Slovenska turistična organizacija, kije svoje korenine pognala pred desetimi leti in letos poleg že prej omenjenega jubilej a, tudi sama praznuje 10.obletnico delovanja. V Ilirski Bistrici je bilo včasih veliko več turistov kot danes, saj kot sami veste, smo imeli kar tri hotele. Torej če so lahko vsi tri hoteli živeli, pomeni, da se je tukaj obrnilo kar nekaj turistične klientele, ki pa jo danes pogrešamo. Res pa je, da danes nimamo niti hotela, kjer bi ta turistični vrvež namestili. Po novem smo z organiziranim turizmom pričeli delovati leta 1998, kot Turistična pisarna oziroma TIC, najprej pod okriljem Občine Ilirska Bistrica v okviru oddelka za gospodarstvo in finance, od leta 2000 pa v sklopu Razvojnega centra Ilirska Bistrica. Prvi koraki preboja so bili težki, širša javnost nas ni poznala. Danes lahko rečemo, da imamo že kar nekaj skupin in gostov, ki prihajajo k nam in so tu zadovoljni, vendar pa bomo morali za razvoju turizma v kraju še veliko narediti. Pa ne gre tu govoriti samo o turistični infra in suprastrukturi ampak tudi o miselnosti vseh nas ljudi, ki tukaj živimo. Turizem smo ljudje in brez ljudi turizma ni, zato se bomo morali odločiti ali turizem želimo ali ne. Slovenija nas je sprejela, slovenski turizem tudi, torej naredimo pogoje, da se bodo ti ljudje pri nas počutili lagodno in da se bodo zadržali dlje časa, saj Slovenija poživlja z drobnimi pozornostmi. ( Oglejte si slovensko turistično stran www.slovenia.info) STARŠEM S HVALEŽNOSTJO Muhasti april je na osnovno šolo Rudija Mahniča-Brkinca Bregarje prinesel živahno dogajanje. BALET PEPELKA 20. aprila smo se odpravili v Ljubljano, natančneje v Slovensko narodno gledališče Opera in balet. Do Ljubljane nas je na žalost pospremil dež, a smo živahno in veselo že nestrpno pričakovali začetek. Zasedli smo vsak svojo ložo in svoj sedež. Zavesa seje odprla in na oder so priplesali baletniki. Perraultovo pravljico je uglasbil Sergej Sergejevič Prekolje v. Glavno vlogo Pepelke je odplesala Urška Vidmar. Glasbo je igral orkester pod vodstvom dirigenta Larisa Voltolina. V predstavi so sodelovali tudi učenci baletnega oddelka Slovenske glasbene in baletne šole Ljubljana. Predstavaje trajala dve uri z odmorom, ki je trajal 10 minut. Po končani predstavi smo bili pod velikim vtisom baleta, ki smo ga vsi prvič videli. Odpravili smo se domov, saj nam je dež preprečil, da bi si ogledali dogajanje ob Slovenskih dnevih knjige v parku Zvezda. Škoda! Natalija Ludvik V petek, 18. marca, je bil večnamenski prostor OŠ Toneta Tomšiča v Knežaku znova prizorišče zanimivega kulturnega dogodka. Na tradicionalni spomladanski prireditvi, ki smo jo poimenovali STARŠEM S HVALEŽNOSTJO, so se otroci predstavili z igro, deklamacijo, s pesmijo in plesom ter se tako zahvalili staršem za vso njihovo ljubezen in skrb. IGRA ODLOČANJA Ker bo kmalu minilo leto, odkar smo vstopili v Evropsko unijo smo se tudi letos vključili v projekt Spring day in Europe ali Pomladni dan v Evropi. Letos smo se odločili za Igro odločanja. Ker seje v Sloveniji prijavilo le 10 šol, smo se dobro pripravili. 19. aprila smo se zbrali v večnamenskem prostoru in izvolili predstavnike evropskih držav, ministre držav in komisijo. Komisija je izbrala zakon, kije bil povezan s kmetijstvom in podeželjem. Stranke in ministri pa naj bi odločali, ali se zakon sprejme ali zavrne. Cilj te igre je bil, da bi izvedeli, kako v evropskem parlamentu odločajo, katere zakone sprejmejo in katere ne. Naše odločitve pa smo postavili tudi na internet. Učenci so ob pomoči mentorjev pripravili zabavne točke, starše pa so pričakali živahna, spomladansko okrašena šola ter priložnostna darilca. Prireditev sta posrečeno povezovala učenca Mihaela Kukolj in Peter Škrlj, ki sta v vlogi ostarelega zakonskega para Mice in Pepeta nasmejala občinstvo z mnogimi domislicami, simpatično zavitimi v pristno domačo govorico. Najprej so učenci šolske gledališke skupine Škratje pod mentorstvom Irene Rep premierno zaigrali igrico z naslovom Palček pohajalček. Predstavila sta se tudi oba šolska pevska zbora (otroški pod vodstvom Morene Hostinger in mladinski pod vodstvom Irene Rep), ki ju je spremljala korepetitorka Marjetka Šajn. Nastopili so učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, in zaigrali na svoje instrumente, klavir, pozavno in harmoniko. Najbolj simpatični pa so bili seveda naj mlajši, otroci iz vrtca, ki so ob pomoči svojih vzgojiteljic Marjetke Kresevič in Mirke Gulja prav pogumno zapeli in zaplesali. Čisto na koncu pa so se staršem v imenu vseh zahvalili še učenci prvega in drugega razreda devetletke s pesmico, ki so jo sestavili sami ob pomoči učiteljic Tjaše Repnik in Anice Prosen. Naj povemo še to, da se oba šolska pevska zbora že vneto pripravljata na območno revijo PZ v Ilirski Bistrici, gledališka skupina Škratje pa bo igrico Palček pohajalček zaigrala na medobmočnem srečanju šolskih gledaliških skupin v Postojni. Irena Rep in Mirka Valenčič OŠ Toneta Tomšiča Knežak SPOMNILI SMO SE 200-LETNICE ROJSTVA HANSA C. ANDERSENA 2 aprila smo praznovali 200-letnico velikega kralja pravljic H.Christiana Andersena. Ob tem dogodku smo učenke 8. razreda Natalija, Maja, Petra in Sissi učencem L,2. in 3. razreda devetletke, 3. razreda osemletke ter otrokom iz vrtca predstavile znanega pravljičarja malo drugače. Zbrali smo se v večnamenskemu prostoru šole in tam prvi dve šolski uri posvetili temu otožnemu in občutljivemu piscu, kije s svoj tankočutnostjo ustvaril nepozabne pravljice. Prebrale smo jim Grdega račka in Deklico z vžigalicami. Branje je tiho spremljala glasba Franza Lizsta, ki seje z Andersenom veliko družil na potovanjih po Evropi. Ob branju smo na grafoskop polagale barvne prosojnice z motivi iz pravljic. Po končanem razgovoru in kvizu smo jim pokazale razstavo njegovih slikanic in knjig, ki smo jih v ta namen razstavili. Nato so učenci 1. in 2. razreda devetletke risali po motivih junakov iz pravljic. Učenci 3. razreda devetletke in 3. osemletke pa so sestavljali sestavljanke in izdelovali lutke. K delu jih je spodbujala tudi pravljica, ki sojo otroci z zanimanjem poslušali. PRIREDITEV PRAZNUJMO SKUPAJ »Lep pozdrav in lep dober dan vsem, ki ste se v takem številu zbrale v tej dvorani, da preživite nekaj časa z nami in si polepšate dan v prijetni družbi.« Tako sta napovedovalca Nejc in Andrej nagovorila vse mame, none, tete in druge obiskovalke na prireditvi, kije letos malo zamudila, kot zamuja pomlad. Vmes smo preživeli Valentina, Gregorjevo, materinski dan in dan žena. Pevski zbor nam je zapel venček narodnih in Moj očka ima konjička dva, ker pa otroci iz vrtca že vedo, kdo so prvi znanilci pomladi, so nam deklamirali pesem Zvonček. Na naši šoli imamo tudi dva mlada harmonikarja, ki sta nam zaigrala veseli pesmici. Na oder so končno stopili tudi igralci dramskega krožka, ki so nam zaigrali staro, a tudi znano pravljico Mačeha in pastorka. Na koncu nam je plesna skupina zaplesala Abrahama, rašpo in Na Golici. Za konec smo med obiskovalke razdelili majhna darilca, ki smo jih v šoli izdelali samo v ta namen. Star slovenski pregovor pravi »Če praznike opustiš, prazniki zapustijo tebe.« Mi praznikov nismo opustili in smo skupaj prav lepo praznovali. ORKANSKA BURJA UDARILA ŠE DRUGIČ Po zelo hudi burji, ki je divjala v mesecu novembru 2004, je v noči od desetega na enajsti april neurje še drugič močneje prizadelo področje »Kočanije« in huje poškodovalo šolski gozd. Izpad elektrike je povzročil, da smo se na šoli in v vrtcu tudi pošteno premrazili, tako da smo cel dopoldan preživeli v toplih oblačilih. Odprava škode v gozdu je zahtevala strokovni poseg in odstranitev dreves, ki gaje izvedlo podjetje IPIL iz Ilirske Bistrice. Po navodilih g. Darka Roliha so učenci in delavci šole zasadili dodatna drevesa, ki naj bi čez nekaj let povečala varnost bližnje šolske stavbe. V poplavi številnih »svetovnih dnevov«, kot so dan voda, dan planeta Zemlje itd., bi na naši šoli lahko uvedli tudi »dan kočanske burje«. Obeležili bi ga na edini primeren način - z zasaditvijo novih dreves! Novinarski krožek OŠ PODGORA ZVEZDE SO PRIŠLE K NAM - V IELŠANE Učenci naše šole so velikokrat izrazili željo, da bi v okviru projektnega dela obravnavali VESOLJE. Tema se je tudi nam, učiteljem, zdela zelo zanimiva, vendar smo se bali, da bi utegnila biti preveč teoretična in za učence neprivlačna. Zato smo iskali rešitve in kot naročeno dobili ponudbo jeseniškega podjetja Zvezdogled, ki se ukvarja prav z izobraževanjem na področju astronomije. Po prijaznem razgovoru z g.Goranom Iličem smo se odločili, da bomo letos ugriznili v to jabolko. Že septembra so nas člani Zvezdogleda seznanili, da bomo imeli najlepši pogled v vesolje okrog 20. marca. Datum smo sprejeli in učence ter starše seznanili z vsebino in načinom dela pri projektu. Ves čas pa smo upali na ugodne vremenske razmere, kar se je tudi uresničilo. Po neštetih vremenskih poročilih in pogledih v nebo smo v četrtek, 17. marca, začeli z delom. Uvod v projekt so nam popestrili astronomi z OŠ Antona Žnideršiča, ki jih vodi mentorica ga.Nežica. Še enkrat se jim lepo zahvaljujem za njihov bogat prispevek. Nato smo vsi, učenci in učitelji, zavihali rokave in štiri ure uresničevali svoje zamisli. Rezultati so bili krasni. Nastale so pesmice, križanke, zvezdice, Lunine mene, seznanili smo se z lastnostmi planetov, izdelali smo mini sončni sistem, predstavili smo astronomske enote, potovanje astronavtov v vesolje, njihovo obleko in hrano, narisali primemo sceno za projekt in še kaj. Veliko dela pa so imeli konstruktorji raket, ki so že prej doma izdelali nekaj manjših vozil, skupinsko pa skoraj »pravo« 3-metrsko raketo. Taje krasila vhod v našo šolo med in po projektu. Bila je res imenitna. Naslednji dan, v petek, smo prišli v šolo šele ob 16h, saj smo vedeli, da se bo delavnik zavlekel v noč. Učence smo razdelili v tri skupine, ki so jih prevzeli predstavniki Zvezdogleda in začeli realizirati praktični del projekta. Tudi pri tem delu smo sodelovali učitelji. Najprej smo s teleskopi skoraj eno uro opazovali Sonce, njegove pege, žarke, moč svetlobe in vsa opažanja zabeležili na delovni list. Učenci so veliko spraševali, saj so imeli prvič teleskope na šolskem dvorišču. Ko se je stemnilo, smo v delavnici izdelovali planete in kraterje, druga skupina si je ob prijetnem komentarju ogledala film o vesolju. Najbolj zanimiv in poseben je bil za učence planetarij, v katerem so prvič opazovali večerno nebo, ozvezdja, Rimsko cesto in še marsikaj. To je bilo res neponovljivo doživetje. Nazadnje je napočil čas za opazovanje večernega neba. Pred šolo je nastal pravi observatorij s tremi različnimi teleskopi. Skozi prvega smo opazovali Luno in njene lastnosti, skozi drugega vesoljsko sondo, ki je ravno tedaj prečkala nebo, kar je otroke dobesedno prevzelo. Največja gneča in dolga vrsta čakajočih je bila pri tretjem teleskopu, skozi katerega smo lepo videli Saturn z znanim prstanom. Večerno nebo so si ogledali tudi nekateri starši. Navdušenje učencev je bilo nepopisno in ob 2030 so polni neštetih vtisov in doživetij odšli domov. Projekt so učenci ocenili z najboljšo oceno in tudi učitelji smo bili z delom in uspehom zelo zadovoljni. Vsi skupaj smo vložili veliko dela in energije, zato je bil tudi rezultat tako lep. Vodja projekta: učiteljica Silva Valenčič PALČEK POHAJALČEK NAVDUŠIL OTROKE Na 1. festivalu otroških gledaliških, lutkovnih in plesnih skupin, ki je bilo 19. aprila v Postojni, se je med tremi šolami najbolje odrezala OŠ Knežak z igrico Palček pohajalček. Strokovna spremljevalka festivala Edita Frančeškin je mlade gledališčnike uvrstila na republiško srečanje, ki bo potekalo 10. in 11. maja v Slovenj Gradcu. Gledališka skupina Škratje, ki že sceno, svoje paje dodala tudi posrečena videti, saj so svojo vlogo odigrali kot vrsto let deluje na OŠ Knežak pod spremljava z Orffovimi instmmenti. pravi profesionalci, mentorstvom Irene Rep, vsako leto Otroci so na vajah nadvse uživali. Vsem skupaj iskreno čestitamo in pripravi dve igrici, s katerimi se najprej V like živali, ki so jih predstavljali, so jim želimo uspeha tudi v bodoče, predstavi domačemu občinstvu na se imenitno vživeli. Mnogi so na odru Mentorica Irena Rep šolskih prireditvah, redno pa se stali prvič, a jim to nikakor ni bilo OŠ Toneta Tomšiča Knežak udeležuje tudi občinske revije otroških gledaliških skupin v Ilirski Bistrici. Tako so v prejšnjih letih postavili na oder znane pravljice, kot so Sneguljčica, Pepelka, Muca copatarica, glasbeno pravljico Rdeča kapica in še mnoge druge. Nekajkrat so že bili izbrani in tako seje na veliko veselje vseh zgodilo tudi letos. Palček pohajalček je simpatična živalska pravljica, v kateri nastopa cela vrsta otrok, točneje osemnajst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh učencev kneške šole. Nastopajoči prihajajo iz različnih razredov, od 3. pa tja do 7. razreda devetletke. Ta pisana množica je navdušila gledalce s prisrčno otroško igro, sproščenostjo, kostumi in živahno TEKMOVANJE UČENCEV IZ OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA V ZNANJU MATEMATIKE Tekmovanje iz znanja matematike je eno izmed najbolj razširjenih tekmovanj in najbolje obiskovano tekmovanje na naši šoli. Udeležijo se ga učenci od 1. razreda do 8. razreda devetletne ali osemletne OŠ. Učenci se potegujejo za osvojitev Vegovih priznanj. Jurij Vega je bil slovenski matematik, strateg in topniški strokovnjak, rojen 23. marca 1754 v Zagorici pri Dolskem v kmečki dmžini, 26. septembra 1802 pa je bil najden mrtev v Donavi pri Nussdorfu v dunajski okolici. Kot učitelj matematike na topničarski šoli je Vega kmalu ugotovil, da poučujejo brez primernih knjig in brez pravega sistema, zato se je lotil pisanja učbenikov za svoj predmet. Že februarja 1782 je izdal na Dunaju prvi zvezek svojih Matematičnih predavanj z naslovom Vorlesungen ueber die Mathematik. Vseboval je osnovne računske operacije s Robert Jenko, Petra Mršnik, Maja Kuridža posebnimi števili in deloma tudi algebro v približnem obsegu srednješolske snovi, brez strogega matematičnega dokazovanja in brez preveč konciznega sklepanja. Zaradi posrečene izbire snovi in zaradi njene metodične prednosti pred tovrstnimi učbeniki (preglednost, lahko razumljiva razlaga in jasna sistematika) se je knjiga hitro uveljavila tudi na drugih šolah. Jurij Vega je napisal še veliko del iz matematike. V letošnjem šolskem letu seje šolskega tekmovanja na šoli udeležilo kar 210 učencev iz razredne in predmetne stopnje. Učenci so dosegli 78 bronastih Vegovih priznanj. Najuspešnejši učenci predmetne stopnje iz 7. in 8. razreda devetletne OŠ in učenci iz 8. razreda osemletne OŠ so se udeležili področnega tekmovanja za osvojitev srebrnega Vegovega priznanja. Področnega tekmovanja se je udeležilo 11 učencev iz naše šole, od katerih so dosegli naslednje rezultate: v skupini učencev 7. razreda je 1. mesto osvojila Daša Kocjančič ,3. mesto Nastja Jursinovič in 4.mesto Doris Maljevac. V skupini 8. razredov devetletne OŠ je 1. mesto dosegla Petra Mršnik in v skupini 8. razredov osemletne OŠ sta dosegla Maja Kuridža 1.mesto in Robert Jenko 2.mesto. Naj uspešnejši učenci Petra, Maja in Robert so se udeležili državnega tekmovanja za osvojitev zlatega Vegovega priznanja, kije potekalo na OŠ Sečovlje v soboto 16.04.2005. Učenka Petra Mršnik je na tem tekmovanju dosegla zlato Vegovo priznanje. Vsem učencem iskrene čestitke za dosežen uspeh in še veliko matematičnega znanja v naslednjem šolskem letu. Mentorica: Nataša Olenik Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... ▼ Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji n rvarn wM amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 ' GRAFIČNO OBLIKOVANJE ' OFFSET TISK " SITOTISK - nalepke, tisk na majice... * VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG * IZDELAVA REKLAMNIH PANOJEV, TRANSPARENTOV... BREZ GLASBE NI ŽIVLJENJA, BREZ ŽIVLJENJA NI GLASBE Tako je na letošnji, 36., reviji Primorska poje zapela VOKALNA SKUPINA SLAVNA iz Slavine pod vodstvom zborovodje Janeza Gostiše. Organizator prireditve, ki je sicer potekala v 28 različnih krajih z obeh strani meje, je bil JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, izpostava Ilirska Bistrica; kot soorganizator pa je letos že drugič sodelovala Folklorna skupina GRADINA. Programje povezoval FRANE GOMBAČ, izkušeni moderator kulturnih prireditev na Bistriškem. Čeprav je revija sovpadala s prireditvijo PARADA SMEHA na osnovni šoli Antona Žnideršiča, so ljubitelji zborovskega petja dodobra napolnili dvorano Doma na Vidmu. Razen PS SLAVNA in MePZ TRIGLAV iz Splita pod vodstvom zborovodkinje Tatjane Karaica, je bil koncert v celoti v znamenju zamejskih pevcev. Predstavili so se: SLOVENSKI LOVSKI ZBOR DOBERDOB iz Zgonika, ki ga vodi Janko Simoneta, MPS AKORD in MePZ PODGORA iz Videmske pokrajine pod vodstvom Mirka Špacapana, MePZ ŠTANDREŽ z zborovodjo Davidom Bandellijem, PZ MUSICUM iz Gorice z mentorjem Matjažem Ščekom ter MePZ JACOBUS GALLUS iz Trsta pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka. Občinstvo je vse nastopajoče nagradilo z iskrenim in dolgim aplavzom in tako pokazalo, da rado prisluhne ubranemu petju ter zna ceniti napor in trud, ki ga pevci in zborovodje vložijo v svoje delo. Tudi letos so bili gostje prireditve RUDI ŠIMAC in IVAN TAVČAR, predsednik in tajnik ZVEZE PEVSKI ZBOROV PRIMORSKE, ter bistriški župan ANTON ŠENKINC. V pozdravnem nagovoru poslušalcem in pevcem je Rudi Simac poudaril pomen revije Primorska poje, ki ni zgolj v družabnosti in srečevanju, ampak predvsem v negovanju in vzpodbujanju prepevanja slovenskih pesmi. Ker letos praznujemo 60- letnico osvoboditve in priključitve Primorske k matici, je pozval pevce, da 6. maja ob 21,00 uri zapojejo iz srca, ne glede na to, kje se bodo nahajali. Naj zaključim z mislimi, ki jih je PRIMORSKI POJE v popotnico zapisal IGOR BAVČAR, predsednik uprave holdinške družbe Iistrabenz, generalnega pokrovitelja- revije: »V petju Primorcev sta veselje in žalost, sta upor in svoboda, navdih in kljubovanje, s katerim vztrajajo na prepihu kultur, križišču narodov in držav, ki so prevečkrat želele njihovo podreditev. Primorska poje zato ni le del naše nacionalne in kulturne identitete, je hkrati civilizacijska vrednota, saj ubranost glasov v tej kakofoniji različnih interesov v sodobnem primorskem prostoru pomeni stalnico, vodilo, opozorilo, da smo tu, na svoji zemlji, iz roda v rod, z ramo ob rami. In pesem je vseskozi bila naš dar, ki ga je vredno varovati in negovati.« Anica Kocjančič BISTRIČANI LAČNI JAZZA! Večer popularne glasbe popolna uspešnica V četrtek 21. aprila, se je v Klubu Danilo v Ilirski Bistrici pod okriljem Kluba študentov Ilirska Bistrica in Glasbene šole Ilirska Bistrica odvijal večer popularne glasbe in jazza, ki so ga pripravili učenci glasbene šole skupaj s profesionalnim jazz bandom iz jazz konzervatorija v Celovcu. Obisk in odziv gledalcev sta presegla najbolj divja pričakovanja. Ob 20-ih v Klubu Danilo ni bilo več prostega sedeža, precej ljudi se je moralo zadovoljiti s stojišči v ozadju. Pripravljal se je naelektren večer. Spremljevalni band v sestavi Teo Kolarič (kitara), David Morgan (bobni) in Denis Horvat (pianist) je bil nared. »Ko smo se lotili projekta, nam je redko kdo verjel, da lahko napolnimo dvorano z jazzom, sedaj nam je uspelo še več, nabito polna dvorana je bila na nogah!« je še v ekstazi dejala mentorica saksofonistov, Zala Kejžar, ki je za ta večer pripravila skupaj s svojimi učenci zajetno število točk. Tudi Andreja Ludvika so inspirirale risanke, zaigral je melodijo Someday my prince will come (F. Churchil). Nastopili sta tudi dve zasedbi, in sicer kvartet kitar (Urša Strle, Andrej Dujc, Rok Sila in Kristjan Krebelj, mentor Ante Radnič), odigrali so melodiji Kote in Chaterete (C. Machado) ter trio harmonik (Dejan Iskra, Jan Mikuletič in Martin Stadler, mentorica Mirjam Jaksetič Dolgan) s skladbo Miki Maus (M. Šmid). Po premoru so drugi del otvorili kvartet kitar s Jopplinovim The Entertainer-jem, Anja Vilotič strastno Besame Mucho. Mladi saksofonisti so združili moči še v kvartetu imenovanem Štrio Apokalpsa z nekaj znanimi črnskimi duhovnimi pesmimi. Anja Vilotič je odigrala Attum leaves (Kosma/Mercer), Barbara Penko (saksofon) in Teja Penko pa v duetu My favorite things (R. Rodgers). Sledil je nastop Marjana Kreblja, ki je navdušil s svojo lastno pesmijo Sam, drugi sklop sta zaključila Anja Vilotič (saksofon) in gostitelj Tomaž Primc (trobenta) s skladbo Mercy, mercy, mercy (J. Zawinul). Dvorana je bila že drugič na nogah! Mladi bistriški glasbeniki so se z jazz bandom iz Celovca dobili že opoldan in nato cel dan vadili. »Fantastično je delati s takšnimi profesionalci, ničesar jim ni treba razlagati, takoj te 'poštekajo’,« je povedal saksofonist Maijan Krebelj, ki je moral fante naučiti eno svojih avtorskih skladb z naslovom Sam. je zaigrala romantično How deep is your love (Bee Gees), Jaša Montani Killing me softly (Ch. Fox), Barbara Penko pa je občinstvo spravila na noge s Tequilo (Ch. Rio). Glasbeniki pa so odigrali tudi nekaj skladb, ki jih redkeje slišimo, Kristjan Krebelj je odigral na kitari Oslobadanje (A. Čagaj), njegov brat Marjan pa je s saksofonom naslikal glasbo iz slovenske risanke Bojan (M. Sepe). Spredaj: Anja Vilotič, Teja Penko (foto Ana Jerše) (saksofon) in Teja Penko (flavta, mentor Adnan Zubčevič) pa sta zaigrali Blue Bossa (K. Dorham). Jaša Montani je nežno odigral še romantično O ver the rainbow (H. Arlen), Erika Čuš pa Teo Kolarič, David Morgan, Andrej Ludvik, Denis Horvat (foto Ana Jerše) »'Od prve ’ smo jo perfektno zaigrali, to je noro!« je še priznal. Tudi nastop s takšnim bandom je mlade povsem prevzel. »Na odru je bilo nepopisno, bandje sledil vsakemu mojemu tonu, in tudi publika je bila ravno prav podžgana,« je svoje vtise strnila simpatična mlada saksofonistka Barbara Penko, potem ko je razvnela strasti s skladbo Tequila. »V Ilirski Bistrici je bilo odlično vzdušje, resnično nismo pričakovali česa takega. Tudi mladi glasbeniki igrajo na zavidljivem nivoju, celo v najtežjih elementih, kot je jazz improvizacija, se dobro znajdejo,« so si bili edini člani jazz banda iz Celovca, ki so po ‘šolskem’ delu večera odigrali še svoj program in obdržali avditorij v evforiji. »Tako dobri so bili, da smo jih 'kaznovali ’ s tremi dodatki!« se je pošalil eden od obiskovalcev. » V našem kraju se morajo takšne prireditve še zgoditi!« je dejal gostitelj večera, Danilo Primc. Talent in volja za delo obstajata, toda to gotovo ni dovolj. Potrebna je še organizacij ska, predvsem pa finančna podpora s strani tistih, ki jo lahko zagotovijo. »Finančno smo se sicer pokrili, a ni bilo lahko. Zahvaliti se moram vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Danes se je pokazalo, kako zelo takšni večeri manjkajo mladim (pa tudi starejšim), naj bodo na odru ali med publiko,« je zaključila Zala Kejžar. TP&MK Poleg saksofonistov so v dveh sklopih popularne melodije igrali še mladi kitaristi, harmonikaši, trobentač, pianiskta in flavtistka pod mentorstvom učiteljev Glasbene šole Ilirska Bistrica. Po uvodni tremi so se tudi nastopajoči povsem sprostili in tako smo na saksofonih slišali nekaj znanih melodij; Jani Poklar je zaigral melodijo Pink Panther (H. Manccini) in The Entertainer (S. Jopplin), na klavirju ga je spremljala Sara Česnik, ki je kasneje igrala tudi s kvartetom saksofonov. Erika Čuš KETTEJEVCI V CERKNEM V petek, 1. aprila, so pevci MPZ Dragotin Kette v okviru prireditev Primorska poje gostovali v Cerknem. Nastop je bil izjemno uspešen. Tamkajšnji publiki so predstavili novosti iz svojega bogatega repertorja. Gre za pesmi bistriške pesnice Makse Samsa. Z izjemnim občutkom so interpretirali skladbe izpod peresa domačega skladatelja prof. Bojana Glavine Iz drevoreda, Srečku Kosovelu in Od spomladi. Da so bile pesmi nekaj posebnega, priča dejstvo, da so napisane triglasno, kar sicer ni pogosto za moške pevske zbore. Prav zaradi tega so po domače rečeno »vžgale v popolnosti«. Za konec pa so publiko kot že nič koliko krat do sedaj na noge dvignili z udarno - tokrat Gobčevo Pesmijo o svobodi. Konec dober, vse dobro in zadovoljenje bil tudi njihov priljubljeni vodja dr. Mirko Slosar. Kettejevci v šali pravijo, da gredo novim zmagam nasproti in verjeti jim je. V zadnjem času so v glavnem študirali novo zložene pesmi in vsako leto na reviji Primorska poje krstno izvedejo kakšno skladbo. Lepo bi bilo, če bi morda kateri od skladateljev uglasbil še kako pesem Dragotina Ketteja, fantje bi jo z veseljem naštudrali. Z.K. NAŠA POMLAD Pod tem naslovom, v organizaciji ZVEZE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE in občinskih JAVNIH SKLADOV RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, že 35 let poteka revija otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske. Letos so mlade pevce gostili: Idrija, 7. aprila; Vipava, 10. in 12. aprila; Cerkno, 14. aprila; Most na Soči, 15. aprila; Pivka, 12. aprila; Sv. Anton, 14. aprila; Nova Gorica, Sežana, Izola in Ilirska Bistrica, 21. aprila. V Domu na Vidmu seje v četrtek, 21. aprila, predstavilo sedem otroških in mladinskih pevskih zborov: OTROŠKI PZ BOMBONČEK OŠ RUDIJA MAHNIČA - BRKINCA iz Pregarij pod vodstvom zborovodkinje Jadranke Čosič, OTROŠKI PZ TONETA TOMŠIČA iz Knežaka, ki ga vodi Morena Hostinger, na klavirju pa spremlja Marjetka Šajn, OTROŠKI in MLADINSKI PZ OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA iz Ilirske Bistrice z zborovodkinjo Eleno Sedmak ter ob klavirski spremljavi Snježane Pleše, OTROŠKI in MLADINSKI PZ OŠ DRAGOTINA KETTEJA Ilirska Bistrica pod vodstvom zborovodkinje Marte Reberc in ob klavirski spremljavi Damjane Kinkela ter MLADINSKI PZ OŠ TONETA TOMŠIČA iz Knežaka, ki ga vodi Irena Rep, na klavirju pa spremlja Marjetka Šajn. Mladi pevci so se izkazali s prisrčnim in sproščenim nastopom. Upamo, da bodo ohranili ljubezen do zborovskega petja in mnogi med njimi nadaljevali lepo primorsko tradicijo ter postali člani odraslih pevskih zborov. Anica Kocjančič VAŠKO PETJE NA VELIKI BUKOVICI Petdeset let je že od takrat, ko sem kot desetleten fantič poslušal, kako so fantje in možje na vasi peli. Zelo rad bi se jim bil pridružil, vendar so me sprejeli v svojo družbo šele, ko sem napolnil 18 let. Prepevali smo stare pesmi, ki so se ohranjale in prenašale iz roda v rod samo z ustnim izročilom. Ko smo se zvečer zbrali sredi vasi, smo se dogovorili, katere pesmi bomo peli. Med pevci je bil vedno nekdo, ki je odločal, kdo bo kaj pel, na primer: »Ti Pjepe boš pel naprej, Stano ti načjs, Juože, Frane in drugi pa bas.« Največ smo peli po vasi, pa tudi na plesih, ohcetih, shodih. S pesmijo smo pospremili fante, ki so odhajali k vojakom. Ob posebni priložnosti smo zapeli tudi v Cankaijevem domu. Še danes nas Velikobukovčane kdaj povabijo na kakšno prireditev, kjer zapojemo stare pesmi. Največkrat se zberemo: Stano Vičič, Vinko Primc, Boris Muha, Jože Škrlj, Branko Baša, Viktor Mikuletič, Danilo Primc, Ivan Primc, Rudi Muha in Romeo Volk. Pesmi, kijih najraje prepevamo so: Prav lušno je res na deželi; Rožmarin se mi je posušil; Fantje, društvo bom zapustil, ki je pesem poslavljanja od družbe. Stano Vičič KNEŠKI PEVCI V DRUŽBI NAJBOLJŠIH 19. slovensko zborovsko tekmovanje NAŠA PESEM 2005 bo 16. in 17. aprila 2005 v Mariboru. Udeležijo se ga lahko pevski zbori iz Republike Slovenije in slovenski zbori iz tujine. Na tekmovanju bo lahko sodelovalo največ 28 odraslih zborov v mešani, ženski ali moški zasedbi, ki imajo najmanj 12 pevk in/ali pevcev. Pevci smejo v zboru sodelovati le ljubiteljsko/nepoklicno, zborovodje pa so lahko poklicni glasbeniki. Tekmovalni nastop zbora je sestavljen iz: a. obvezne pesmi za posamezno zasedbo, b. treh skladb, od katerih mora biti ena slovenska ljudska pesem, ostali dve pa izvirni zborovski skladbi Obvezna pesem za mešane zbore: Ubald Vrabec (1905 - 1992): KRESNO JUTRO (Cvetko Golar) IDSS 1, ZKOS, Ljubljana 1973 Tako je med drugim pisalo na razpisu, kije na naše najprestižnejše in za marsikateri pevski zbor nedosegljivo pevsko tekmovanje letos privabil tudi zbor iz bistriške občine: MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak. Dolgo let so si mladi pevci in pevke že dokaj uveljavljenega zbora potihoma želeli pomeriti moči z najboljšim, kar v ljubiteljskem zborovskem petju premoremo Slovenci. Zato so izbrali pravi naslov, slovito Našo pesem, ki bienalno poteka v Mariboru in je nedvomno po zahtevnosti v Sloveniji tekmovanje brez primeijave.Še posebej sije nastopa v štajerski metropoli želel nekdanji zelo uspešni zborovodja Vilko Majerič, kije pred dobrim letom mlade gornjepivške pevce zaradi dela v inozemstvu zapustil in dobil, očitno imenitno, zamenjavo v pevovodkinji Florjani Barešič. Menjava je potekala dokaj neboleče in nova mentorica je neutrudno začela z delom ter takoj po prihodu nadaljevala s pripravami za tekmovanje. V predpisanem roku je zbor poslal ocenjevalni komisiji zvočne posnetke, ki so morali biti »sveži«, narejeni po novem letu 2005. Slednja jih je izmed 350 prispelih posnetkov uvrstila med letos samo 23 izbranih in Knežanom omogočila nastop pred mednarodno žirijo ter izredno poznavalsko publiko. Že na nastopu so pevci občutili, da so se dobro odrezali. Niso se ušteli. Presegli so sami sebe in dosegli 74,3 točke od možnih 100 ter si prislužili bronasto plaketo. Bilo bi neskromno pričakovati, da bi zbor, ki se je šele prvič pojavil na tako zahtevnem srečanju, dosegel boljši rezultat. Njegov izjemen dosežek in posebna dragocenost za nas vse je vstop v elitno druščino najboljših. Porušeno je neprijetno mnenje strokovnjakov, da imamo v naši občini sicer veliko pevskih zborov, a povprečja ne presegamo. Upamo, da se bo še kateri naš zbor ojunačil, to bi trenutno uspelo lahko le komornemu ŽePZ Vox Illyrica, in se pridružil našim letošnjim slavljencem - MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak. Temu pa iskreno čestitamo. Dimitrij Bonano PRIJETNO GLASBENO DOŽIVETJE Pravijo, daje organiziranost našega glasbenega šolstva v Evropi ena najboljših. Verjamem, da se malokateri tako majhen kraj kot je Bistrica, recimo v Franciji, lahko pohvali s tolikšnim številom učencev, ki bolj ali manj uspešno obvladujejo igranje na različne instrumente. Za dviganje kakovosti vodstva šol posegajo po različnih prijemih. Tako je med šolami že dolgo vpeljana navada negovanja medsebojnih stikov. Tu so tudi nadvse koristni koncerti učencev, ki jim nastopi pred tujim občinstvom predstavljajo še poseben izziv. Naša glasbena šola je povezana s sorodnimi ustanovami z Reke, Slovenj Gradca in madžarskega Kecskemeta, deluje tudi v skupnosti primorskih glasbenih šol, ki so se jim pridružili še Cerkničani in Vrhničani. Posebnost predstavljajo stiki s piransko podružnico Glasbene šole Koper. Tam delujeta dva naša pedagoga: nekdanji diplomant ljubljanske glasbene akademije Bojan Glavina, klavirist, organist in vse bolj uveljavljen skladatelj ter Adnan Zubčevič, nekdaj prvi flavtist dubrovniškega simfoničnega orkestra, solist ter član mnogih komornih zasedb, tudi diplomant ljubljanske akademije. Prav na pobudo slednjih je 14. aprila, žal skoraj neopazno, potekal koncert klavirsko-pihalnega tria v sestavi: Rok Felicijan - klarinet, Mateja Prunk - flavta in Martin Silič - klavir. Najprej so se maloštevilnim poslušalcem, večina našim glasbenim pedagogom, suvereno predstavil Rok z Mozartovim Koncertom za klarinet v A-duru Op.622, na klavirju ga je spremljala prof. Aleksandra Češnjevar. Njegov mentorje prof. Robert Stanič. Sledil je Cantabile et Presto slovitega G. Enescuja, ki gaje odlično interpretirala Mateja, ob spremljavi iste pianistke. Matejin mentor je prof. Adnan Zubčevič. Zadnjo solo točko je prispeval Martin, ki je zaigral Gershwinov Preludij št.2. Mentorica mladega klavirista je prof. Špela Morato. Trije zares talentirani in odlično pripravljeni glasbeniki so za sklepni del svoje predstavitve v Ilirski Bistrici skupno zaigrali Danzijevo Sinfonio concertante op.41. in si prislužili dolgotrajen zaključni aplavz z efektno zbirko popularnih motivov iz Bizetove Carmen, ki jih je za to zasedbo priredil M. Webster. Nemala zasluga za odlično uigrano skupinico velja prof. Staniču. Komorni sestav iz Piranske glasbene šole si zaradi kakovostnega igranja treh učencev višjih razredov, posebno obeh pihalcev, zasluži vso pohvalo. Bogata paleta čistih tonov, odlična tehnika in izredno skladno muziciranje je bila glavna odlika mladih izvajalcev, ki so na regionalnem tekmovanju teden dni pozneje prejeli v svoji kategoriji najvišje priznanje-zlato plaketo. Vse pohvale za prijeten glasbeni dogodek velja organizatorju, vodstvu naše glasbene šole, s pripombo, da so tovrstni koncerti dovolj kakovostni in zanimivi za širši krog poslušalcev. Teh pa je vedno premalo. Kot tokrat. Tudi zaradi slabe obveščenosti. Dimitrij Bonano USPEŠEN GLEDALIŠKI ABONMA Z gledališko predstavo Prešernovega gledališča Kranj NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA seje iztekel abonma »PREDSTAVE NA VIDMU«. V sezoni 2004/2005 so si ljubitelji gledališča v Ilirski Bistrici lahko ogledali naslednje predstave: HOTEL BABILON z Violeto Tomič, ČAS ZA SPREMEMBO Teatra 55, RADIO GA-GA SHOW Gledališča Satirikon, izven abonmaja pa predstavo Pučkega teatra Kastav PREDSTAVA NA 4 KOLA ter igrico za otroke PRIŽGITE LUČI. Vse predstave so bile dobro oziroma zelo dobro obiskane. Zato so se na ZKD odločili, da pripravijo anketo in prisluhnejo mnenju in željam občinstva. Odgovori na anketna vprašanja so vsekakor vzpodbudni in bodo gotovo olajšali odločitev, ali tudi v bodoče organizirati gledališke predstave v Ilirski Bistrici. Na vprašanja iz ankete so anketiranci odgovarjali: 1. Koliko gledaliških predstav ste si ogledali ? 4-5 72% 2. Si želite več gledaliških predstav v 11. Bistrici? DA 100% 3. Ste bili zadovoljni z izborom predstav ? DA 94% 4. Si želite abonmajske predstave v 11. Bistrici tudi bodoče ? v DA 100% 5.Koliko gledaliških predstav bi si želeli ogledati v Ilirski Bistrici ? 7-10 73% 6. Kateri se vam zdi najprimernejši dan za obisk gledaliških predstav ? SOBOTA 100% 7. Se vam zdi, daje cena abonmaja previsoka ? PRIMERNA 61 % 8. Si želite več predstav v izvedbi profesionalnih gledališč ali amaterskih skupin ? PROF. G. 72% AMATERSKE S. 20% VSEENO 8% 9. Prednosti predstav v 11. Bistrici: ni prevoza, bližina doma, več ljudi si lahko ogleda predstavo, domača družba, razvedrilo za krajane, popestritev in obogatitev domačega kulturnega dogajanja, vzgoja mlade gledališke publike; —in slabosti: mrzla dvorana, zapuščena okolica, ne spoznavamo novih gledaliških hiš, omejen izbor predstav, tveganje obiska v primeru zahtevnejše predstave. 10. Ali menite, da bi morala občina II. Bistrica finančno podpreti organizacijo abonmajev ? DA 83 % Skratka, ljubitelji gledališča si želijo več predstav v II. Bistrici, želijo si tudi več predstav profesionalnih gledališč in so mnenja, da ta oblika kulture prispeva k večjemu družabnemu življenju našega kraja in povečuje kulturno ponudbo ter kvaliteto življenja v malem kraju.. Anica Kocjančič GRAJSKA LIKOVNA RAZSTAVA V sklopu pete obletnice delovanja Kulturnega društva Franjo Kranjec je bila v grajskih prostorih na Premu odprta likovna razstava ilirskobistriškega slikarja Rajka Kranjca. Slikar, ki je v preteklih nekaj letih združil bistriške slikarje pod okrilje Likovnega društva Franceta Pavlovca Ilirska Bistrica in je hkrati njegov predsednik, se tokrat javnosti s samostojno likovno razstavo predstavlja že dvajsetič. Največkrat do 1 sedaj je razstavljal na bistriškem in postojnskem. Prazne notranje stene gradu sedaj krasijo njegova najrazličnejša dela v akrilu, olja na platnih in najnovejši izdelki v tušu. Tematika razstave ni le ena, temveč skuša obiskovalcem predstaviti pestro izbiro del, ki so se v zadnjih letih nabrala v Kranjčevem likovnem ateljeju v bližnji vasici Mereče, kjer povečini ustvarja. Ogledamo si lahko krajine, kraške motive in seveda njegovo najbolj priljubljeno figuraliko, največkrat živalsko (konji, divjad). Petar Nikolič ppiisiissippp : ::A SLS s!! Hilli* lil »V SEBI NOSIM VESELJE, SMEH... « V bistriški enoti Varstveno-delovnega centra (VDC) Koper se še kako zavedajo poslanstva dela z osebami s posebnimi potrebami. Tako so 31. marca v knjižnici Makse Samsa pripravili prijetno druženje in ga povezali z likovno in literarno ustvarjalnostjo svojih varovancev. Srečko Fabec, Tone Mršnik, Anja Frankovič, Tinka Boštjančič, Nevenka Ravnikar in Rok Hrvatin so »smelo postavili na ogled svoja dela, ki jih karakterizira predvsem prvinsko občutenje barv, notranji vzgibi ter svetla, živa barvna paleta...« Likovnike je predstavil Roman Gustinčič, umetnostni zgodovinar, in jim zaželel veliko ustvarjalnosti in uspehov. Sonja Munih; v ozadju del pevske skupine Resa Varovanci VDC-ja: Kristina Boštjančič, Nevenka Ravnikar, Anja Frankovič, Anton Mršnik, Srečko Fabec in Rok Hrvatin O pesniški zbirki »Skrivnost v srcu« Alenke Hrabar je spregovorila Helena Pirih-Rosa, članica literarnega krožka. »V živopisnem šopku poezije se prepletajo ljubezen do narave, vitalnost, življenjska moč, pristnost in iskrena čustvenost,« je dejala. Med mnogimi obiskovalci prireditve sta bila tudi bistriški župan Anton Šenkinc in direktorica VDC Koper, Irena Fister. V krajšem govoru se je zahvalila Sonji Munih, uspešni in prizadevni vodji bistriške enote VDC-ja; v imenu Društva SOŽITJE se je vsem skupaj zahvalila gospa Minka Hrvatin. Poseben ton je celotni prireditvi dalo ubrano in občuteno petje Pevske skupina Resa, ki jo vodi Damijana Kinkela. Anica Kocjančič Irena Fister in župan Anton Šenkinc (v sredini) Alenka Hrabar •P® od ponedeljka d Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ■ VIDEO TOP 1Q ■ 1. ALIEN PROTI PREDATORJU - zf ■ 2. BRIDGET JONES: H NA ROBU PAMETI - komedija — 3. POZABLJENI-triler 4. ŽIVLJENJE DAVIDA GALA - triler " 5. ČLOVEŠKI MADEŽ - drama ■ 6. GROZLJIVA JASA - triler ■ 7. BREZ OSUMLJENCA - triler ■ 8. TELESNI ČUVAJ - akcija ■ 9. ZAPRI GOBEC - komedija ■ 10. BOURNOVA PREMOČ - akcija PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, a.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 .e-mail: info@plarninq.si NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV MARČEVSKE KRIŽANKE 1. STRIG, 6. OLIVA, 11. ARAMIS, 13. ŠČEBET, 14. ROMERO, 15. TAMARA, 16. ITO, 17. OTROK, 19. DOK, 20. NINO, 22. EOL, 23. KANA, 24. LAZAR, 26. ARENA, 28. AS, 29. OT, 30. KARTA, 33. APORT, 36. SANA, 37. ORK, 39. NERA, 41. PRT, 42. TRATA, 44. ČER, 45. APETIT, 47. ESPANA, 49. KONICA, 50, RAINER, 51. AVALA, 52. MOIRA. ■n I I I I I I I I I I I I , j REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. aprila 2005 na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GOSTIŠČE - PRENOČIŠČE Tel.: 05/71415 17 Za vse, ki bi nam radi pisali: e-naslov sneznik@kabelnet.net SLOVARČEK: AMIET - ŠVICARSKI SLIKAR (CUNO) SATRAP - KRALJEV NAMESTNIK PRI STARIH PERZIJCIH BANA - AVSTRALSKI FILMSKI IGRALEC ASASIN - ČLAN ISMAILITSKE ZVEZE KVAGA - IZUMRLA JUŽNOAFRIŠKA STEPSKA ZEBRA AARAN - ANGLEŠKO MOŠKO IME PARKS - ANGLEŠKA FILMSKA PRODUCENTKA (HILDV) VUELTA - KOLESARSKA DIRKA PO ŠPANIJI KAIDA - MUSLIMANSKO ŽENSKO IME CONAN - FILMSKI BARBAR SAPREMIJA - GNILOBNA SEPSA ERMANARIH - KRALJ VZHODNIH GOTOV NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za rešitev februarske križanke prejme: DUBRAVKA GERK, GREGORČIČEVA 23b, ILIRSKA BISTRICA ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! Vodoravno: 1. zanikrn pes, 6. slovesna cerkvena pesem, 11. švicarski slikar (Cuno), 16. premikanje, valovanje tal, 17. oborožen tat, 18. kraljev namestnik pri starih Perzijcih, 20. ščinkavec, 21. žena bizantinskega cesarja Justinijana, 23. eden od treh mušketirjev, 24. baskovska provinca, 25. ime francoskega slikarja Degasa, 26. eksplozivno telo, 28. ameriška kukavica, 29. distrikt in mesto na jugu Portugalske, 30. ptica ujeda, 31. preprosto glasbilo iz lubja, 33. oseba iz biblije, 34. bikov glas, 35. dolžnik, na katerega j e izdana menica, 37. naplačilo, 38. avstralski filmski igralec, novi James Bond, 39. član ismailitske zveze, 41. vojak v Turčiji, 43. lovilec rakov, 46. sila na enoto površine, 48. veliki kijevski knez v letih 912-945, 50. ploha, 52. grška erinija, nepomirljiva jeza, 54. izumrla južnoafriška vrsta stepske zebre, 55. avstrijski kipar (Anton, 1856 -1930), 57. membrana, opna, 58. simbol slave, 60. ime slovenske sopranistke Gerlovič, 62. kemični znak za element selen, 63. rumeno rjava barva, 64. Aškerčeva socialna pesem, 65. zdravilna rastlina, 67. ljudstvo v Burmi in Tajski, 68. število z dvema ničlama, 69. pomanjkanje, 71. mlečna žleza pri kravi, 72. ameriški inženir, izumitelj revolverja (Samuel), 73. osebni zaimek, 74. žrtev izsiljevanja, žrtvovanka, 75. pokveka, nakazen, 77. sposobnost hotenja, 78. tuja drevesna vrsta, 80. državni pravnik, 82. ruvanje, 84. angleško moško ime, 85. predzgodovinsko zatočišče pod skalnim previsom, 86. Verdijeva opera, 87. italijanski libretist (Lorenzo da), 89. debelejši drog, 92. vladar, monarh, 96. živec, 98. narod v Laosu, 100. poslednji lastnik predjamskega gradu pri Postojni, 102. slovenska tiskovna agencija, 103. nekdanji predsednik Zaira (Joseph, 1922-1944), 104. angleška filmska igralka in producentka (Hildy, 1926-2004), 106. vrsta v biologiji, 107. skupina ljudi z istim poklicem, 108. angleško moško ime, 109, oklepno vozilo, 110. mesto na koncu Boke Kotorske, 112. pričetek tekmovanja, 113. ruski slikar, pedagog (Ivan Akimovič, 1753-1814), 115. zvezna ameriška država na jugozahodu ZDA, 117. evropski nerc, 118. vodna nimfa v grški mitologiji, 119. ime angleške filmske igralke Wynter, 120. kolesarska dirka po Španiji, 122. vrtnar iz Mozartove opere Lažna vrtnarica, 123. udeleženec sinjske alke, 124. pristaniško mesto ob izlivu Tibere v Tirensko morje. Navpično: 1. učenka osnovne šole, 2. berilo, 3. ime književnice Muser, 4. nikalnica, 5. perzijska kraljica, 6. razglas, 7. natrijev karbonat, 8. delež družabnika, 9. rimski hišni bog, 10. vrtni škodljivec, ki objeda korenine, bramor, 11. položaj pri jogi, 12. domače žensko ime, 13. filmska igralka Rina, 14. kralj vzhodnih Gotov, 15. mesto v bližini jugozahodne obale Tajvana, 16. palača, 19. pasje meso, 20. dišeča in hlapljiva maža, 22. staro mesto v Mezopotamiji (Urfa), 27. reka v Srbiji, pritok Morave, 30. liturgično oblačilo, 32. morski rak brez Škarij, 33. uspešen pevski zbor iz obale, 35. povest Simona Jenka, 36. skupek celic, 40. zid, 42. Sarajina dekla Izmaelova mati iz svetega pisma, 44. Jupitrov satelit, 45. muslimansko žensko ime, 47. preprosta cesta, kolovoz, 49. ekvator, 51. vsemiije, 52. področje okrog severnega tečaja, 53. dalmatinski šaljivec, 54. žabje oglašanje, 56. dohodek od lastništva, 57. del Ljubljane, 59. Čubova hči iz Čajkovskega opere Čeveljci, 61. ljudstvo Kolla, 64. kip močne moške postave, 66. pretepač, 67. škodljivec v obleki, 69. hudič, vrag, 70. lepotna cvetlica, 72. filmski barbar, 74. kraj pri Medvodah, 76. ameriški organist in pedagog (John Knovvles, 1868-1906), 77. francoski režiser (Roger), 79. gnilobna sepsa, 81. rata. 83. vidni del TV programa, 88. vnema, 90. pločnik, 91. glavni junak Steinbeckovega romana Vzhodno od raja, 93. feničanska boginja ljubezni in plodnosti, 94. stara ženska, 95. mesto v Nilovi delti, spodnji Egipt, 96. judovski mesec, 97. slovenski harmonikar s Turjaka (Drago), 99. kostni lok nad očesom, 101. pozdrav, 104. ime pisatelja in filmskega scenarista Pavličiča, 105. severnoafriški čokat kuščar, 107. drama Eugenia Ionesca, 109. kanadski pop pevec (Dick), 111. jugoslovanska služba državne varnosti v letih 1944-1946,112. rastlinska glivična bolezen, 114. skrb, 116. zorana zemlja, 121. začetnici TV novinarja Slaka. Dimitrij Grlj NA LETOŠNJEM KOLESARSKEM MARATONU BRKINI PRIČAKUJEJO 400 UDELEŽENCEV ŠD BAS ŠPORT II.Bistrica je skupaj z Gorsko kolesarskim klubom Snežnik v letu 2004 prvič pripravilo kolesarsko prireditev maraton BRKINI 2004. Prireditve se je na treh trasah maratona udeležilo 200 rekreativnih kolesarjev iz vse Slovenije in prav zato organizatorji ocenjujejo, daje odlično uspela. Navsezadnje to dokazujejo prejete pohvale in odzivi udeležencev, kar je dobra podlaga za nadaljevanje prireditve. Ena izmed tras maratona je vodila tudi po dolini Postrvice ŠPELA PONOVNO ZMAGALA V soboto, 16. aprila, je v športni dvorani OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru, potekala 1. pokalna tekma v karateju za kadete in člane. Tekmovanja seje udeležilo 100 tekmovalcev iz 29. Slovenskih klubov. Edina predstavnica bistriškega SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA je bila Špela Muha, ki seje zopet odlično odrezala in osvojila 1.mesto. V prihodnjih dneh Špelo čakajo kontrolne tekme na mednarodnih turnirjih, saj se bo v začetku maja slovenska reprezentanca odpravila na člansko evropsko prvenstvo, ki se bo odvijalo na Tenerifih. Špeli želimo obilo športne šreče! DEVETNAJST MEDEALJ BISTRIČANOM! V nedeljo, 29. maja, bo tako potekal letošnji Kolesarski maraton BRKINI 2005. Trase maratona ostajajo več ali manj iste, saj se dodaja le še četrta trasa - lažja in krajša varianta srednjega maratona, na kateri bodo lahko kolesarili tudi tisti, ki imajo takoimenovana treking kolesa. Na startno ciljnem prostoru - ta bo na parkirišču AVTOPREVOZNIŠTVA JAKSETIČ, bodo pripravljene dodatne spremljevalne prireditve. Udeleženci maratona lahko zopet pričakujejo H arijsko Zjefo in Rozalijo, pripravljeno bo bogato žrebanje štartnih številk in zabavni program. Pokrovitelji maratona se bodo izkazali z raznimi degustacijami svojih proizvodov, tako da bo dogajanje zelo zanimivo in pestro. Novost je tudi ta, da bo za obiskovalce - spremljevalce kolesarjev v času trajanja maratona organiziran pohod oziroma sprehod s turističnim vodičem po mestu II.Bistrica. DOLŽINE PROG: a. veliki maraton za cestna kolesa: - potek: II.Bistrica - Harije -Pregarje - Tatre - Artviže - Barka -Vremski Britof- Ribnica - II.Bistrica - dolžina: 66 km - trasa je v celoti asfaltirana, primerna za dobro pripravljene kolesarje b. srednj i maraton A za gorska kolesa: - potek: II.Bistrica - Harije -Pregarje - Tatre - Šmagur - Postrvica - domačija Bubec - Zarečje -Il.Bistrica - dolžina: 36 km - trasa je mešana: asfalt -makedam - kolovoz, primerna za dobro pripravljene kolesarje c. srednj i maraton B za gorska - treking kolesa: - potek: Il.Bistrica - Harije -Pregarje - Postrvica - domačija Bubec - Zarečje - Il.Bistrica - dolžina: 26 km - trasa je mešana: asfalt -makedam, primerna za vse vrste kolesarjev d. mali maraton za gorska -treking kolesa: - potek: Il.Bistrica - Harije -križišče pri Dedu - domačija Bubec - Zarečje - Il.Bistrica - dolžina: 15 km - trasa je mešana: asfalt -makedam - kolovoz, primerna za vse vrste kolesarjev Program prireditve je naslednji: - od 8.00 do 9.30: akreditacija udeležencev, zbiranje prijav na startnem prostoru - ob 10.00 start maratona za vse udeležence - ob 10.30 start pohoda za spremljevalce kolesarjev - ob 14.00 razglasitev rezultatov, žrebanje nagrad pokroviteljev -do 15.00 bo odprt ciljni prostor za pogostitev udeležencev Za udeležbo na maratonu je predvidena startnina, ki je v razponu od 1.100,00 do 2.500,00 SIT, za kar bodo udeleženci dobili: - brezplačne osvežilne napitke na okrepčevalnicah in štartno ciljnem prostoru - topel obrok-pogostitev na cilju - spominsko obeležje maratona - udeležbo pri žrebanju praktičnih nagrad pokroviteljev prireditve - pokale dobijo najmlajši in naj starejši udeleženec ter najštevilčnejša ekipa - informativno zloženko in predstavitvene materiale - pohod - turistično vodenje za spremljevalce je BREZPLAČNO Za vse tiste, ki si želijo podrobnih informacij o poteku maratona, je prireditev predstavljena na internetni strani www.bassport-klub.si, kjer se lahko zainteresirani tudi prijavijo. Na raznih mestih (predvsem trgovinah) v občini so na razpolago predstavitvene zloženke s prijavnico, ki jo lahko naročite tudi preko telefona 05 710 12 08, GSM: 031 688 621, 040 231 467, Faks: 05 710 12 07, ali na naslov ŠD BAS ŠPORT, Rozmanova 27, 6250 ILIRSKA BISTRICA. Vabljeni torej na veliko športno rekreativno, turistično in zabavno prireditev - ne bo vam žal. A.Z. r > Opozorilo: Seznam poslovnih partnerjev in pokroviteljev se redno obnavlja. Datum zadnje obnove 08. 04. 05. v v POSLOVNI PARTNERJI -POKROVITELJI »KOLESARSKEGA MARATONA BRKINI 2005« PRIREDITEV SOFINANCIRA: FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V RS, Ljubljana POKROVITELJ PRIREDITVE: OBČINA ILIRSKA BISTRICA MOBITEL D.D., Ljubljana ADRIATIC D.D. PE POSTOJNA POSLOVNI PARTNERJI: BANKA KOPER d.d., Koper INTERINA d.d., Ljubljana FRUCTAL d.d., Ajdovščina TELES d.o.o., Ilirska Bistrica PAKIRANJE OSKAR BAJC, Il.Bistrica AVTOPREVOZNIŠTVO ANTON JAKSETIČ, Il.Bistrica PLAMA PUR d.d., Podgrad KAAS, Atos KOCJANČIČ, Il.Bistrica SINTAL KONCERN d.d. Ljubljana PRO-TOM d.o.o., Ilirska Bistrica SPONZORJI: ESIMIT Technology d.o.o., Il.Bistrica AVTOPRALNICA KOREN, Koseze, Il.Bistrica AVTOMEHANIKA BRANE JOVANOV S KI, Koseze, Il.Bistrica RED BULL, ROISS DVA d.o.o., Ljubljana PRI IZVEDBI PRIREDITVE SODELUJEJO: Razvojni center - TIC Il.Bistrica Športno kulturno društvo BRKINI Tatre Moto klub BISTRC, Il.Bistrica Turistična kmetija BUBEC, Brce Harij ska Žjefa Prireditev je sestavni del akcije »SLOVENIJA KOLESARI« v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije. V soboto, 2. aprila, so se mladi bistriški karateisti iz Shotokan karate kluba Muha Špela Ilirska Bistrica, pod vodstvom trenerke Špele Muha udeležili mednarodnega turnirja HYPO KATA KIDS 2005 v Sevnici. Tekmovanja se je udeležilo 200 tekmovalcev iz 25. klubov iz sosednje Hrvaške, Bosne in Slovenije. V kategoriji letnik 97 in mlajše, 2.nivo, je pri deklicah 1 .mesto osvojila Tamara Brozina, v isti kategoriji 3. nivo pa je Anita Janežič osvojila 3.mesto. V kategoriji letnik 96-95, 1. nivo, si je Urška Jenko priborila 2. mesto. Vse tri omenjene tekmovalke pa so nastopile tudi v katah ekipno in zasluženo osvojile 1.mesto. Pri dečkih v kategoriji letnik 96-95, l.nivo, je Žiga Turk zasedel 2.mesto, pri dečkih letnik 94-93, 1. nivoje Luka Tomšič zasedel 3. mesto. Oba sta nastopala tudi v katah ekipno, kjer sta skupaj z Aljažem Rolihom osvojili 3. mesto. Eneja Celin je v kategoriji dekleta letnik 92-91,1. nivo, zasedla 2. mesto, Karin Gerečnik pa je v isti kategoriji, 2. nivo, osvojila 3. mesto. Pri fantih letnik 92-91, 2. nivo, je Tiln Muha osvojil 2.mesto. Tamara Kovačevič j e v kategoriji letnik 92-91, 3. nivo, osvojila 1 .mesto, 1. mesto paje osvojila tudi Rosana Uljan v kategoriji letnik 90-89, 2. nivo. Prav tako pa sta se v kategoriji dekleta letnik 90-89,3. nivo, izkazali Doris Brne, kije osvojila 2. mesto in Saša Štefančič, kije pristala na 3. mestu. V kategoriji dekleta kate ekipno letnik 91-89 so Tamara Kovačevič, Saša Štefančič in Doris Brne osvojile 1.mesto, ekipa v sestavi Rosana Uljan, Eneja Celin in Karin Gerečnik pa je osvojila 2. mesto. Pri fantih v kategoriji 90-89, 3. nivo, je 3. mesto osvojil Darjan Smajla. Darjan se je pomeril tudi pri kadetih, kjer je prav tako osvojil 3. mesto. V kategoriji fantje kate ekipno letnik 91-89 so Tiln Muha, Darjan Smajla in Tine Maljevac osvojili 2. mesto. Iskrene čestitke mladim obetavnim športnikom! SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA \s Šport USPESNO IZPELJAN SEMINAR ZA ŠPORTNE DELAVCE V IL. BISTRICI Konec prejšnjega meseca je v Ilirski Bistrici potekal seminar za športne delavce, ki se v društvih oziroma klubih ukvarjajo z načrtovanjem in financiranjem delovanja društva. Seminarje s pomočjo občine Ilirska Bistrica organiziralo Športno društvo BAS ŠPORT, ki na tem področju sodeluje z Zavodom Ekvilib iz Ljubljane. Seminar je bil namreč sofinanciran tudi s pomočjo Evropske skupnosti, ki je podprla projekt Štafeta vključevanja in prijateljstva, katerega osnovni cilj je postati osrednja informacijska točka za povezovanje in spoznavanje narodov ter kultur na področju Evrope s pomočjo in skozi šport. Billi Osnovni namen seminarja je bil seznaniti športna društva in delavce v športnih društvih z možnostmi pridobivanja sredstev iz EU, vzpostavljanje povezav med društvi v Sloveniji in zunaj nje, kar je na seminarju predstavil direktor Zavoda Ekvilib Aleš Kranjc Kušlan, poleg tega gradiva pa je Milan Hosta, predstavnik Zavoda Sportikus, podrobno razčlenil družbeno odgovorno vlogo športa. Splošna ocena je, daje bil seminar koristen za predstavnike športnih klubov, saj je na njem sodelovalo 18 udeležencev, ki so poleg domačinov prišli tudi iz Ljubljane, Obale, Rakeka in Postojne, za lažje planiranje oziroma za prijavo na različne evropske razpise pa so prejeli publikacijo z naslovom »Šport v EU in Sloveniji«. Pomembna je tudi možnost povezovanja društev v okviru projekta »Štafeta vključevanja in prijateljstva«, ki bo zaživel v maju 2005 tudi z vzpostavitvijo spletne strani www.ifrelav.org. namenjeni predvsem povezovanju med društvi Slovenije, EU in nekdanjih jugoslovanskih republik. Jasno pa je, da se bodo morala športna društva sama potruditi za pridobivanje finančnih spodbud in za navezovanje stikov med sorodnimi društvi - seminarje bil le eden izmed prvih korakov v tej smeri. LOKOSTRELSKE NOVICE V okviru državnega tekmovanja za Slovenski pokal bistriški lokostrelci kar pridno nabirajo točke. Dobrih dosežki so seveda rezultat kvalitetnih treningov, dobre organizacija dela v klubu, velike pomoči staršev, ki nesebično pomagajo vodstvu kluba in seveda svojim otrokom. Naj poudarimo te ugotovitve in misli, ki so bile izrečene na sestanku vodstva kluba s starši. Po treh tekmah v letošnjem pokalnem tekmovanju naši lokostrelci in lokostrelke zasedajo naslednja mesta: V disciplini goli lok: Biserka Čeh pri članicah vodi, Jadran Čekada je pri članih na šestem mestu, pri kadetinjah je Tina Valenčič na tretjem mestu in Ana Penko na petem. V disciplini ukrivljeni lok je stanje sledeče: na sedmem mestu j e pri članih Martin Čeh, pri mladincih Josip Maljevac drugi, pri kadetih Teo Čekada šesti, pri kadetinjah Tjaša Čekada peta in pri dečkih Marko Vidmar sedmi. V disciplini sestavljeni lok imamo le eno tekmovalko - Astrid Maljevac pri kadetinjah, ki pa trdno drži prvo mesto. Naj še najavimo posebno tekmo, ki jo organizirata najboljša slovenska lokostrelca Dolores Čekada in Dejan Sitar. Tekma »za prijatelje«, ki je postala že tradicionalna med najboljšimi lokostrelci iz Slovenije, lokostrelci iz Hrvaške in Italije bo v Ilirski Bistrici organizirana 1. maja. Tekmovanje se odvija po sistemu izločilnih lokostrelskih dvobojev in velja enako - za moške in ženske tekmovalce. Je pa odlična priprava za poznejše turnirje v Evropi. Najboljši na tekmovanju prejmejo denarne nagrade, zato j e tudi s tega vidika poseben izziv za dobre tekmovalce. Tekmovanje pa ima ob samem strelskem izzivu tudi značaj prijateljskega srečanja med lokostrelci. Pripravljalni in organizacijski del turnirja bo izvedel ilirskobistriški lokostrelski klub. Naj še poudarimo, da je naš klub postal prvi državni prvak v ligaškem tekmovanju lokostrelskih klubov. Naš klub je tekmoval v 1. lokostrelski ligi in v dvobojih v šestih krogih premagal vse tekmece. Vojko Štembergar VABILO V SOLO ROLANJA SK SNEŽNIK Vljudno vabimo vse zainteresirane otroke (letnik rojstva 2001 in starejše) in njihove starše, da se udeležijo začetne in nadaljevalne šole rolanja v Ilirski Bistrici. Ta bo potekala trikrat tedensko med 09. majem 05 in 11. junijem 05 na šolskem igrišču OŠ A. Žnideršiča od 16. ure naprej. Vpis bo potekal v četrtek, 05. maja, in petek, 6. maja od 19.30 do 20.00 v klubskih prostorih na Cankarjevi ulici (nasproti trgovine Kosič). Šola rolanja ponuja predvsem zabavno in varno učenje rolanja. Obvezna j e uporaba zaščitne opreme. Več informacije dobite na mobitelu 041-765-837 (Rihard Udovič). ŠPORTNI POZDRAV ! BISTRIČANI V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI POSTOJNA - ILIRSKA BISTRICA 1:3 Nogometaši Ilirske Bistrice so kot gostje (Postojna prenavlja igrišče) na domačem igrišču v živčni tekmi premagali Postojno z 1:3. V igri polni grobosti predvsem s strani igralcev Postojne so Bistričani kljub še vedno neprepričljivi igri zanesljivo zmagali. Lov na vrh primorske lige seje začel v 29. minuti, ko j e s 16 metov silovito ustrelil Mitja Štembergar in premagal gostujočega vratarja Mršiča. V 38. minuti srečanja je po sumljivo dosojeni enajstmetrovki izenačil Čelhar. V drugem polčasu smo videli boljšo igro Bistričanov in dva zadetka v mreži Mršiča. V 50. minuti je Bistričane v vodstvo po lepi podaji Doše Lazareviča popeljal Boštjan Maljevac. V 77. minuti pa je bil v 16-metrskem prostoru grobo ustavljen napadalec Bistričanov ŠlosarD. Sodnik je dosodil kazenski strel in iz 11 metrov je zanesljivo zadel Doša Lazarevič. Po tekmi smo vprašali trenerja Bistričanov Ivana Primca, kdo je bil najboljši v njegovi ekipi. Odgovoril je diplomatsko: »Vsi«. Z njegovo izjavo se lahko strinjamo. Zmaga je bila prigarana in prav vsi, ki so stopili na igrišče zaslužijo pohvalo. Še posebej so se potrudili Lazarevič, Marinac, Brozina, Dubravčič in Kovačevič, ki so dan prej odigrali še mladinsko tekmo s Tolminom in ga premagali s 4:2. NEUČINKOVITA IGRA IN REMI O tekmi z Ankaranom 10. aprila pove naslov vse. Domačini so si priigrali najmanj deset priložnosti za zadetek, toda mreža odličnega Avdiča je ostala nedotaknjena. Bistričani so v napadu kar tekmovali med seboj, kdo bo zapravil več priložnosti in gostje so domov zasluženo odnesli točko. PO DVEH GROBIH NAPAKAH OŽJE OBRAMBE SAMO 2:2 Nepisano pravilo, kdor ga ne da, ga dobi se je pokazalo kot točno tudi tokrat, 16. aprila, na tekmi s Sežano. Bistričani so si po dopadljivi igri v prvih 20 minutah priigrali kar nekaj priložnosti, od katerih je najlepšo zapravil Štembergar, kije s treh metrov od vratarja odbito žogo poslal visoko čez gol. Kazen je sledila v 22. minuti, kojezaSežance zadel Žiberna po grobi napaki bistriških branilcev. Podobno napako ožje obrambe je v 40. minuti izkoristil Pahor in domače popeljal v vodstvo z 2:0. Bistriška obramba tokrat ni imela najboljšega dne, z izjemo Denisa Tomšiča, kije kraljeval v skokih in nasploh zapustil najboljši vtis od vseh. Drugi polčas so Bistričani začeli še bolj silovito in že v 47. minuti j e izid na 2:1 znižal Volk po lepo izvedenem prostem strelu. Mojstrovina kapetana, ni kaj. V drugem polčasu smo potem gledali obleganje Sežanskega vratarja. Igrala je v glavnem le bistriška ekipa in izenačenje je viselo v zraku. Da se je to zgodilo šele v zadnji minuti, je zakrivil domači vratar Bole, ki je spravljal v obup bistriške napadalce. Bistričani so izenačujoči gol dosegli že v sodnikovem podaljšku, v 93. minuti. Prosti strel z leve strani j e izvajal Volk, Mlada bistriška ekipa ni zgubila že 14 tekem zapored, a je na zadnjih treh srečanjih, ki bi jih po prikazani igri morala dobiti, žal remizirala. Veliko priložnosti ostaja zamujenih, a verjamemo, da bodo z izkušnjami prišli tudi goli. Trener Ivan Primc je na dobri poti, da pripravi to mlado in perspektivno ekipo na ponovno osvojitev primorskega vrha in uvrstitev v tretjo ligo, kamor po znanju tudi spada. Trenutno so Bistričani na tretjem mestu, kar precej spredaj pa sta ekipi Bonifike in Tolmina. Za kaj več trenutno ni možnosti. Nogometni klub je namreč zapustil glavni sponzor Transport in v glavnem se nogometaši zanesenjaki borijo za golo preživetje. Da bodo nogometaši sploh lahko odšli na gostovanje v Tolmin, je poskrbel nekdanji igralec in podjetnik Miloš Simšič iz Rupe, ki je primaknil nekaj denarja. Na tem mestu se mu nogometaši lepo zahvaljujejo in vabijo na katero od tekem ali na trening. Škoda, da gre ogromno denarja iz državnega in tudi iz občinskeg aproračuna za razna zdravljenja (v mislih imamo podtuho, ki se imenuje metadon), športni klubi, ki delajo z mladimi pa se borijo za preživetje. A o tem morda kdaj drugič, na vrsti so poročila s tekem. Pa lep pozdrav do prihodnjič. v kazenskem prostoru pa je žogo z glavo v gol preusmeril Brozina. GOSTJE PRIŠLI PO TOČKO 24. aprila so gostje iz Košane v Ilirsko Bistrico prišli po točko in jo tudi osvojili (Ilirsak Bistrica-Košana 0:0). Še enkrat več se je pokazalo, da mlada Bistriška ekipa težko igra proti bunkerju. Gostje so na igrišču počeli vse mogoče, le nogometa niso igrali. Ob vsakem prekršku so ležali na tleh po nekaj minut, pošiljali žoge daleč z igrišča, tako, da je bilo igre v 90 minutah bore malo. Taktika jim je uspela, saj Bistričani iz nekaj redkih priložnosti niso uspeli zadeti vrat gostujoče ekipe. Gostje so med svojo »neigro« prišli do dveh priložnosti v protinapadu in zgodilo bi se lahko, da bi v Košano odnesli celo tri točke. Z. K. GOSTILNA s prenočišči Ths*-14 l( I Ema Deželak s.P. Dolenje 64, 6254 Jelšane tek: +386 (0)5/11-42-648 I l'lcMJ) V m |;| ™j| [\ . ,, .. Vrstni red v EPNL po 19. krogu : 1. Bonifika 41 2. PSC Tolmin 40 3. MND Tabor 32 4. Ilirska Bistrica 30 5. Košana 28 6. Jadran P.M. 25 7. Piama 25 8. Gažon 20 9. Cerknica 20 10. Postojna 19 11. Ankaran - Hrvatini 13 12. Dragonja 11 13. Komen11 i-iopn BSB63 GASILSKA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA NAMENJA VELIKO SKRB IZOBRAŽEVANJU SVOJEGA ČLANSTVA V Gasilski zvezi Ilirska Bistrica, ki združuje 7 teritorialnih prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in dva poklicna gasilska društva (PIGD), že več let posvečamo izobraževanju gasilcev veliko skrb. Zavedamo se, daje izobraževanje gasilskega članstva najpomembnejši element razvoja in dela gasilske organizacije, kot je bilo poudarjeno nedavno na občnem zboru zveze. Praktični del izpitov tečajnikov za vodje skupin v Ilirski Bistrici Izobraževanje poteka v skladu z učnimi programi in pravili gasilske službe. Skupno s strokovnim predavateljskim kadrom smo v gasilski zvezi v letu 2004 opravili kar več tečajev. V mesecu februarju seje zaključil tečaj za gasilca za podjetje Izoterm Piama, katerega je obiskovalo in zaključilo 14 gasilcev. Od marca do maja sta potekala dva vzporedna tečaja za vodje skupin, in sicer eden v Ilirski Bistrici, eden v Knežaku. Opravljanje izpitov teoretično in praktično je potekalo v mesecu maju ter v mesecu septembru. Tečaj je zaključilo 37 kandidatov in sicer 9 iz PGD II.Bistrica, 8 iz Knežaka in Vrbovega, 4 iz Podgrada, 6 iz Koritnic in 2 iz Podgore. V mesecu novembru j e bil organiziran in zaključen še en tečaj za naziv gasilec, ki je potekal v Podgradu na OS Podgrad, praktične vaje pa v gasilskem domu Ilirska Bistrica. Tečaj je z opravljenim izpitom zaključilo 25 kandidatov, in sicer 13 iz PGD Podgrad, 5 iz Podgore, 4 iz Knežaka in 3 iz PGD Ilirska Bistrica. Prevladovali so mladi, kar je dokaz več, da je za gasilsko izobraževanje zelo veliko zanimanje. Tečaji so potekali ob vikendih, saj imajo gasilci zaradi službenih, šolskih ali drugih obveznosti takrat največ časa. Vseskozi se opravlja v društvih operativno usposabljanje članov po posebej izdelanih programih, napovedane in nenapovedane gasilsko reševalne vaje, predvsem ob aktivnostih v mesecu varstva pred požarom, o čemer smo že poročali v časopisu Snežnik. Uspešno opravljeni izpiti za naziv gasilec s predavatelji Člani gasilskih društev so se udeležili tudi tečajev za specialnosti in napredovanja v višje čine, ki so potekali na Izobraževalnem centru na Igu v organizaciji Gasilske zveze Slovenije. Tako je v preteklem letu opravil tečaj en kandidat za višjega gasilskega častnika. Tečaja za nevarne snovi seje udeležilo 7 gasilcev, 6 za tehnične reševalce, 1 gasilec je opravil specialnost za predavatelja, 1 je opravil tečaj za poveljnika PGD in kar 7 kandidatov je opravilo tečaj specialnosti za dihalne naprave. Za to specialnost je moral vsak kandidat opraviti tudi zdravniški pregled. Napredovanje v čin gasilec je pridobilo 6 gasilcev, v čin gasilec I. stopnje 28 gasilcev, v čin gasilec II. stopnje 17 gasilcev, v čin NGČ I.stopnje in NGČ II.stopnje po 2 gasilca, v čin gasilskega častnika I. stopnje 2 gasilca. Gasilska zveza Ilirska Bistrica s programom dela tudi v letu 2005 načrtuje usposabljanje gasilcev tako v svoji sredini kot tudi na tečajih specialnosti na Igu. Organiziran bo tečaj za vodjo enote za pridobitev čina nižji gasilski častnik, tečaj za gasilca in tečaj za uporabnike radijskih zvez. AKTIVNO POMLADNO PREBUJANJE Na sončne pomladanske dneve smo se prebudili tudi gasilci PGD Knežak in tako po 100-letnici obstoja in delovanja v lanskem letu organizirali in izpeljali prvo letošnje usposabljanje za operativo v našem društvu. Presenetljivo se je tega usposabljanja udeležilo skoraj 40 znanja željnih gasilcev, ki so v skoraj štiri ure trajajočem usposabljanju odšli na kosila veselih obrazov. Usposabljanje smo izpeljali v nedeljo, 3. aprila, s pričetkom ob 9. uri v gasilskem domu Knežak. Izpeljano je bilo z lastnimi usposobljenimi gasilskimi predavatelji in inštruktorji, ki so najprej podali znanje v teoretični obliki in nato vse besede vpeljali v praktični del z zaključno pokazno vajo, namenjeno vsem udeležencem in takrat naključnim mimoidočim. Teoretična znanja so bila podana s področij gasilske taktike, elektrike in telekomunikacij v gasilstvu, poseben poudarek pa je bil na gašenju v naravi, kjer imamo letno največ intervencij. Praktični vidik usposabljanja je bil namenjen pridobitvi oz. osvežitvi znanja o gasilski reševalni in osebni zaščitni opremi, ki jo imamo na razpolago gasilci iz Knežaka. Pod budnim očesom in s pomočjo strokovne podkovanosti inštruktorjev so udeleženci pregledali gasilska vozila, črpalke, poveljniško sobo s telekomunikacijsko opremo, sobo za osebno zaščitno opremo ter ostalo pomembno opremo, kot so npr. dihalni aparati, ki so nujno potrebni ob gašenju notranjih požarov. Da pa ne bi bilo usposabljanje samo enostransko, smo ga nadgradili s pokazno vajo udeležencev, ki je zajemala vse elemente ob požaru v objektu, od napajanja vozil, varovanja sosednjih objektov, zavarovanja kraja nesreče ter seveda samega notranjega napada z vstopom v objekt ob uporabi dihalnih aparatov. Po izvedbi vaje so predavatelji z vsemi udeleženci izvedli kratko analizo vseh sklopov vaje in odgovorili na vsa vprašanja - zakaj, kdo, kako in kje. Usposabljanja se je udeležil tudi predstavnik Gasilske zveze Ilirska Bistrica, ki je s svojim aktivnim delovanjem pripomogel k uspešni izvedbi. Poveljstvo PGD Knežak, ki je bilo organizator in izvajalec, je usposabljanje po podrobnejši analizi na svojem sestanku ravno tako ocenilo kot zelo spodbudno za nadaljnje delovanje in že zarisalo nove smernice k podobnemu udejstvovanju, ki nam prinaša mnogo izkušenj v morebitnih resničnih situacijah, do katerih pa vedno upamo, da ne bo prišlo. Erik Delost, PGD Knežak Naša ponudba PLANETOV: TITOV TRG 10-Ilirska Bistrica MERKUR (2,6GHz/256MB/HDD-120GB/CD-RW+DVD/VGA-128MB,..) 99.990 SIT MARS (2,8GHz/512MB/HDD-120GB/DVD+-RW/CD-RW/VGA-128MB„.) 123.990 SIT NLP cena: 17” LCD monitor+zvočniki - 62.990 SIT HIŠNI KINO (DVD-DiVX+5,1 zvočniki,radio,dalinec,...2 leti garancije) ... 39.900 SIT Velika ponudba digitalnih fotoaparatov in dodatne opreme (Stativi za fotoaparate UNOMAT od 490 SIT in torbice od 1.500 SIT dalje,...) PLANET MI3 • Robert Šabec s.p, Titov trg 10IL Bistrica, tel:05/71-00-643 Vse navedene cene vsebujejo DDV in veljajo ob gotovinskem plačilu, zaloge so omejene! Panasonic* prodaja: - kredit (1-3 leta) - polog + obroki brez obresti - GOTOVINSKI POPUST Serviser in monter v Ilirska Bistrici - Tel. 041-128-138 MŠ Q ifHit§ ŠM Koper, Beblerjeva 2/b, 6000 Koper Prodaja, vgradnja, servis in uvoz klimatskih naprav tdOo°o esirmfc G©aGQ0Q©D©gj^ Ct?g]0®fioDG: Odo prGfisvodlGofjei dL©o©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si Primož Valenčič s.p. Titov trg 10, ILIRSKA BISTRICA Tel:+386(0)5/71-00-007, email:prival@kabelnet.net m Boža Rozman Bistriške gasilske novice ORGANIZIRANOST GASILSTVA Po zakonu o gasilstvu poznamo poklicne in prostovoljne gasilske enote. Gasilske enote so organizirane kot: - Prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih - Poklicne gasilske enote - Gasilske enote v podjetjih, zavodih in drugih ustanovah (poklicne in prostovoljne) Gasilske enote so organizirane na podlagi Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč in Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, v industriji pa na podlagi Odredbe o merilih za določanje povečane nevarnosti nastanka požara, eksplozije ali druge posebne nevarnosti. Gasilske enote opravljajo predvsem naloge gašenja in reševanja v primem požarov in druge naloge zaščite in reševanja na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti in v skladu s sprejetimi načrti. Prostovoljne gasilske enote Prostovoljnih gasilcev je po zadnjih zbranih podatkih v Sloveniji preko 123 000, delujejo pa v 1293 prostovoljnih teritorialnih gasilskih društvih (PGD) in 83 prostovoljnih industrijskih gasilskih dmštvih (PIGD). Prostovoljna gasilska dmštva se na območju občine ali več občin zdmžujejo v gasilske zveze, ki jih je 113, preko le teh pa v Gasilsko zvezo Slovenije. Naloge prostovoljnega gasilskega dmštva, gasilske zveze, in gasilske zveze Slovenije, so opredeljene v njihovih statutih. Poklicne gasilske organizacije so: - Javni gasilski zavodi - Poklicne enote v podjetjih Poklicne gasilske organizacije ustanavljajo lokalne skupnosti na podlagi predpisov o ustanovitvi javnih zavodov, v podjetjih pa na osnovi internih predpisov. V Sloveniji imamo 13 teritorialnih poklicnih gasilskih enot. Prostovoljno gasilsko društvo Prostovoljno gasilsko društvo je prostovoljno združenje občanov, ki izpolnjujejo pogoje iz Zakona o dmštvih in Zakona o Gasilstvu in ki želijo aktivno sodelovati pri razvoju gasilstva ter preventivni in operativni dejavnosti ob požarih in drugih nesrečah. Društvo je humanitarna, nestrankarska in neprofitna organizacija. Pri ustanovitvi prostovoljnega gasilstva je treba upoštevati določila Zakona o gasilstvu; prostovoljna gasilska dmštva na podlagi ocene požarnih in dmgih nevarnosti ustanovijo občani z namenom, da opravljajo predvsem naloge: - Požarne preventive - Gašenja in reševanja primem požarov in dmgih nesreč - Vzgoje mladih - Pomoči občanom na področju varstva pred požarom in - Dmge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva Pri delovanju prostovoljnega gasilstva pa se srečujemo s problematiko neusklajenosti Zakona o društvih in Zakona o gasilstvu. Prostovoljna gasilska dmštva in zveze delujejo v skladu z Zakonom o dmštvih in Zakonom o gasilstvu. Oba zakona urejata delovanje gasilskih dmštev, pri tem pa sta si v pomembnih določilih za uspešno delovanje gasilstva v nasprotju. Zakon o gasilstvu določa, da gasilska dmštva opravljajo javno gasilsko službo in jim s tem nalaga pomembne in odgovorne naloge v sistemu zaščite in reševanja, v katerem imajo kot največji nosilec zelo pomembno funkcijo. Ker j e specifičnost gasilskih dmštev v primerjavi z dmgimi društvi zelo velika, bi moral zakon o dmštvih opredeliti le ustanavljanje in registracijo gasilskih dmštev. Delovanje teh pa bi moral urejati izključno Zakon o Gasilstvu. To je še posebej pomembno pri določilih o delovanju gasilske enote v okviiju gasilskega dmštva in o obveznem povezovanju gasilskih dmštev v gasilske zveze. Zakon o gasilstvu tudi natančno opredeljuje ustanovitev gasilskega dmštva na podlagi ocene požarnih in dmgih nevarnosti za opravljanje nalog na področju požarne preventive, strokovno tehnične službe, vzgoje gasilske mladine, pomoči občanom na področju varstva pred požarom in dmgih nalogah v zvezi z organiziranjem in razvojem gasilstva. Za uspešno operativno delovanje gasilskega dmštva mora imeti to tudi operativno enoto sestavljeno iz najmanj 15 članov, ki so psihofizično in zdravstveno sposobni opravljati operativne naloge gasilca in so strokovno usposobljeni za gašenje in reševanje in imajo uspešno opravljen izpit za gasilca. Enote širšega pomena Vlada RS je imenovala gasilske enote za opravljanje nalog reševanja v prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Trenutno je teh enot 43. Imenovane so vse poklicne gasilske enote in 30 osrednjih prostovoljnih gasilskih enot, med katerimi je tudi PGD II. Bistrica. Te enote imajo določene teritorije, na katerih so dolžne ukrepati v primem prometne nesreče in nesreče z nevarnimi snovmi. Enote so sofinancirane na ravni države in imajo status širšega pomena, kar pomeni, da so dolžne ukrepati tudi v primem dmgih večjih intervencij, kjer se potrebuje zahtevnejša gasilska zaščitna in reševalna oprema. Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot in organiziranje gasilstva v naši občini pa v eni od prihodnjih številk Snežnika. Janko Slavec PGD II. Bistrica KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA RAZGANJA ‘PRIHAJAJOČA’ POMLAD Tudi letos j e Klub študentov Ilirska Bistrica organiziral tradicionalno Brkinsko fešto v Ljubljani. 7. aprila smo se zbrali v Klubu K4. Zabavala nas je skupina Šajeta iz sosednje pobratene Opatije in domača Osminka, za intermezzo je poskrbel nadobudni in vse bolj uspešni DJ FIy. Za goste smo pripravili degustacijo Brkinske slivovke in bowle, ki so jo že pred polnočjo vso spraznili. Skupaj se nas je zbralo okrog 300 in zafeštali smo pozno v noč. Brkinska fešta, ki velja za največjo primorsko fešto med študenti v Ljubljani, ni nikogar pustila ravnodušnega, saj nas je muzika ves večer držala na plesišču. Upajmo, da bo prihodnje leto Brkinska fešta prav tako odmevna. Podrobnejši pogled vam bodo razkrile fotografije na: www.obala.net zabava-fotoalbumi-iskalnik: brkinska fešta-K4. Končan Lan party-16. in 17. april... Jan Rosa je zmagovalec prve uradne LAN zabave v naši občini, ki sta jo organizirala Klub študentov Ilirska Bistrica (KŠIB) in Mladinski center Sokolski dom (MCSD). Domov je odnesel nagrado USB ključ 512 MB, ki mu gaje izročil predstavnik Kluba študentov. Na zabavi, kije trajala cel vikend, in sicer od sobote od 13h do nedelje 18h je sodelovalo 8 nadebudnih igričarjev, vsi po vrsti s svojimi (najpogosteje) navitimi računalniki. Igralo seje veliko iger, za nagrado pa so se zadnji dan pomerili v Call of Duty, kjer j e bil kot rečeno najboljši Jan Rosa. V soboto, 23. aprila, smo na klubu organizirali Tečaj ličenja. Zbralo se nas je 9 deklet, ki smo vneto in zainteresirano pridobile nova znanja, da bomo v prihodnje še lepše. Ob svetovnem Dnevu Zemlje (22.4.) je Klub študentov skupaj z Osnovno šolo Dragotina Ketteja organiziral ekološko akcijo - mladi smo poprijeli za delo in zasadili okrasno drevje in grmovnice na občinske zelenice. Člani kot tudi nečlani in simpatizerji, ki se zavedajo pomembnosti čistega in zdravega okolja, smo se v soboto, 23. aprila, ob lOh zbrali pred Sokolskim domom. Največji eko-projekt sajenja prek 80 sadik smo zaključili v ponedeljek. Osredotočili smo se predvsem na Vojkov drevored, posadili smo manjkajoče murve in lovorikovce (aucuba japonica). Osnovnošolcem smo podarili zanimive sadike: alepskega bora, gutrnovega evkalipta, mahonije, cigarovca, pavlonije, albicije, jagodičnice, lepljivca, viburnuma in kanarske palme, s katerimi bodo dopolnili svoj botanični park. Pred bistriško gimnazijo smo posadili palmo, vibumum, lepljivec in japonsko skimijo. Park Nade Žagarje bogatejši za libanonsko cedro, pinijo, velikocvetno magnolijo, cedro in arizonske ciprese. Na ostale mestne zelenice smo posadili še istrski hrast, vednozelene ciprese, velikocvetne magnolije,juke, žižule, nagnoj in dmgo zimzeleno okrasno grmičevje. Obrezali pa smo tudi juke v Vojkovem drevoredu. Pri delu smo zavihali rokave skupaj s člani Mladinskega centra Sokolski dom in Mladega foruma »Šajeta« ter g. Darkom Rolihom s podjetja Ipil. Tako široko zastavljenega projekta pa nam nebi uspelo speljati brez finančne pomoči sponzorjev, tako gre res velika in iskrena zahvala Izotermu-PIama, Komunali Koper, Plami-Pur, Flamingu, Telesu, Matjažu Penku s.p., Avtošoli Breza in Avto Martinčiču. Zavedamo se, daje kultura bivanja in izgled okolja v največji meri odvisen prav od nas samih, zato j e prav, da vsak prispeva po najboljših močeh. Študenti smo tako z veseljem uredili svojo okolico, ki nam bo polepšala naše mesto in nam bila za zgled sožitja in sodelovanja. Upamo, da nam bo v prihodnje sledilo vse več občanov. Bistriški študenti smo tudi minulo leto izvedli akcijo v počastitev svetovnega Dneva Zemlje, in sicer smo v ribnik v osrednjem mestnem parku Nade Žagar izpustili 15 okrasnih krapov vrste KOI, ki smo jih posebej za ta namen kupili v Kopru. Danes v ribniku plavajo le še štirje korenjaki. Bojimo se, da so ostali končali na kakšnem krožniku. Na Klubu študentov obljubljamo, da se bomo dneva zemlje spomnili tudi naslednje leto. Pričakujemo pa večji in boljši odziv podjetij, lokalne skupnosti in domačinov. Skrb za zdravje narave je skrb za zdravje nas samih!!!!! Torej, pridružite se nam naslednje leto, ker nam ni vseeno za ta naš »Bistre«. Še vedno vpisujemo nove člane. Uradne ure imamo vsak petek od 19,-21. ure. KŠIB Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za družbene dejavnosti in OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, OŠ Jelšane, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad ter OŠ Rudija Mahniča Brkinca Pregarje, na podlagi Odredbe o normativih in kadrovskih pogojih za dejavnost predšolske vzgoje (UL RS, št. 57/97,59/97-popravek, 40/99, 3/00, 32/00 in 29/02), sklepa Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica o organizaciji predšolske vzgoje v Občini Ilirska Bistrica z dne 02.10.2003 objavljajo POZIV ZA VPIS V PROGRAME PREDŠOLSKE VZGOJE V ŠOLSKEM LETU 2005/06 V ENOTE VRTCEV PRI OSNOVNIH ŠOLAH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA @ šola V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA PRITLIČJE, UČILNICA št. 5 VAB I Za šolsko leto 2005/06 se razpisujejo prosta mesta v naslednjih programih in enotah vrtcev: brezplačen 12 urni tečaj 1. enota vrtca pri OŠ A. Žnideršiča Ilirska Bistrica - program predšolske vzgoje otrok prvega starostnega obdobja (jasli); 2 oddelka; - program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja 3-6 let (vrtec); 6 oddelkov; 2. enota vrtca pri OŠ Jelšane - program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja 3-6 let (vrtec) ali program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu; 1 oddelek; 3. enota vrtca pri OŠ Toneta Tomšiča Knežak - program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja 3-6 let (vrtec) ali program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu; 1 oddelek; 4. enota vrtca pri OŠ Podgora Kuteževo - program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja 3-6 let (vrtec) ali program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu; 1 oddelek; 5. enota vrtca pri OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad - program predšolske vzgoje otrok prvega starostnega obdobja (jasli) ali program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu ; 1 oddelek; - program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja 3-6 let (vrtec); 1 oddelek; 6. enota vrtca pri OŠ Rudija Mahniča Brkinca Pregarje - program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja 3-6 let (vrtec) ali program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu; 1 oddelek; V enoti vrtca pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica se glede na obstoječo organizacijo in prostorske možnosti lahko poleg razpisanih oddelkov oblikuje še en (1) oddelek predšolske vzgoje otrok prvega ali drugega starostnega obdobja. V ostalih enotah vrtcev zaradi prostorskih omejitev ni možno oblikovati dodatnih oddelkov. Vpis bo potekal: - v VVE pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica: od 9. do 20. maja 2005, vsak delovni dan med 10.00 in 14.00 uro, v sredah 11. 05. in 18.05. pa tudi med 17.00 in 18.00 uro. - v VVE pri OŠ Jelšane, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in OŠ Rudija Mahniča Brkinca Pregarje: od 9. do 20. maja 2005, vsak delovni dan med 08.00 in 13.00 uro, v sredah 11. 05. in 18.05. pa med 08.00 in 17.00 uro. Informacije in vpisni obrazci so dosegljivi v tajništvih osnovnih šol, za vpis v enoto vrtca pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica pa na sedežu enote vrtec, Vilharjeva 13/a, Ilirska Bistrica, ga. Renko Nija. Naknadni vpis v oddelke predšolske vzgoje bo možen samo do izpolnitve prostih mest. V primeru, da bi vpisano število otrok presegalo prosta mesta v posamezni enoti vrtca, bodo v enote vrtca sprejeti otroci v skladu z internimi akti posameznega javnega zavoda. Starše otrok posebej opozarjamo, da bo naknadni vpis možen samo izjemoma, saj bo število oddelkov in s tem povezana sistemizacija delovnih mest dokončno oblikovana predvidoma junija 2005. Občina Ilirska Bistrica kot ustanoviteljica javnih zavodov lahko ne glede na razpoložljivo kapaciteto oddelkov s sklepom o organizaciji predšolske vzgoje za šolsko leto 2005/06 na podlagi dejanskega vpisa omeji obseg in strukturo programov predšolske vzgoje, tako kvantitativno (število oddelkov) kakor tudi strukturno (dnevni in poldnevni programi), v kolikor se stanje oddelkov in vključenih otrok bistveno spremeni oz. presodi, da bi z omejitvijo obsega in strukture zagotovila bolj ekonomično izvajanje javne službe predšolske vzgoje. Številka: 64-8/2005 Datum:22.04.2005 PARK TEL.: 71 45 144 RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 -22 URE PikANTNA PICA HrenovLe V TESTU VElikosT ^picE 56cm , osnove računalništva TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsak dan od 15h do 1 9 h sobota od 9h do 13h Tel.: 711-11-14 GLEDE NA ZANIMANJE, BOMO TERMINE PRILAGODILI PO DOGOVORU Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica i' tel./fax: 05/71-10-242 IntefProduet: Integrator PODJETJE Z. A MODERNO iwm TEHNOLOGIJO d.o.o. Preselili smo se! Najdete nas na Vojkovem drevoredu 2, poleg avtobusne postaje. IBM Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Registracija domen Postavitev in gostovanje spletnih strani Vse na enem mestu Od ponedeljka do petka od 8 do 16! E3 SONY FTesfig Partner’ 0 Madd d.o.o. Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 e-mail: info@madd.si http://www.madd.si Microsoft ^ symantec. FOTO UTRINKI V uredništvu Snežnika sprejemamo vaše fotografije, ki bi jih želeli uvrstiti v rubriko Foto utrinki. Bodite ustvarjalni! TV GALEJA Naj naštejemo nekaj pomembnejših prireditev in dejavnosti, kise bodo odvijale v Ilirski Bistrici v poletnem Času aktivnosti kraj in čas dogajanja organizator informacije 1 abor mladih športne aktivnosti, aktivnosti Rdečega križa in druge obstranske dejavnosti Ilirska Bistrica 27.6.- 1.7.2005 Rdeči križ Slovenije 01 Ilirska Bistrica RK Ilirska Bistrica 05/714 41 75 Srečanje aktivistov RK Opatije in Ilirske Bistrice v juniju 2005 Rdeči križ Slovenije OI Ilirska Bistrica RK Ilirska Bistrica 05/71441 75 Zdravstveno socialna kolonija 1.-11.8.2005 Mladinsko letovišče Pacug Rdeči križ Slovenije 01 Ilirska Bistrica RK Ilirska Bistrica 05/714 41 75 Letovanje otrok konec avgusta Rdeči križ Slovenije 01 Ilirska Bistrica RK Ilirska Bistrica 05/714 41 75 dejavnosti na področju Skavtskih aktivnosti poletje 2005 Skavti Ilirska Bistrica Martina Jenko 041/232 356 Letovanje tabornikov iz Podgorskega roda Bohinj 29.7. - 8.8. 2005 Društvo tabornikov Podgorski rod Mojca Ul jan 041/294 584 Mladinski gorniški tabor Tabor je namenjen predvsem osnovnošolcem in srednješolcem, ki jim je hoja v hribe oz. gorništvo v veseljc.Prvenstvene aktivnosti so osvajanje gora, ki o v bližini tabora, popoldan pa razne družabne športne aktivnosti.... Vabljeni učenci in dijaki iz občine Ilirska Bistrica 2.- 9.7.2005 Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica, mladinski odsek Andrej Bergoč 041/616 411 Vabimo vas, da se omenjenih aktivnosti udeležite in preživite letošnje poletje pestrejše, aktivnejše in predvsem bogatejše! InstaIacIJe Brenčič Jože s.p. IliRsliA BisTRiCA do 500.000,00 sit VAM DA DRŽAVA! IZKORISTITE JIH II! tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 < NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. D o D ° D ®?0D LTO Ilirska Bistrica Mojca Memon ^ A KMALU V SNEŽNIKU Nadaljevanje predstavitev krajev iz naše občine. Naslednji v seriji PREM! ^Osto^ Kozmetični salon Gcmmus Ročne masaže (mediteranska, orientalna, indijska,.) Nega obraza in telesa Makeup (vsakdanji in priložnostni) Pedikura Kontakt: 00385/51/732028 00385/91/5687775 Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki MtliVSISBbffi Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica pfc : kRisrjIfri lEKLEffi zMj ko J£ 2 Ajec porop/u. vrf mtfc W/ i-AHKo..- H^re-fKA Bo... Joj Mr joj... W prič\iMj mtofi KoR£/vjg- pmj Hitri -jupen- (\vt 0wu\ticni S\)?ey'SfviQj~ klic ^ ~Z-(h)£L I v,,vp^l VJt KORC-. 'IX • /) proden'C lt ’ Irmino, ia A i v nem.hnv-iDoci1 odKTI TUOmi w/ ‘ & J. Larine anipak: < Pffec Woul... ' jih je ... .^pevLo * V Je koRf-'. /pr prcdcyV c jt \oil sureftfoHh JE Pri Hirali w prijem vrečo MpA 1 Z zf/vtLjc TtR. mahnile po MV1 f)> za Na6RaD0 dobila FTlKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Trgovski cener PIVKA Tel.: 05/75-71-530 *DIESEL f* * ADI D AS *CUSTOM F TEKOČINA ZA x’ KONTAKTNE LEČE........1.500 SIT CPG2@(S[LB[E)Q POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 16. 03. 2005 DO 15. 04. 2005 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 40 kaznivih dejanj, od tega 5 vlomov (večinoma v poslovne prostore in lokale). Obravnavali so tudi 16 tatvin, pri raziskavi le-teh pa so bili v 2 primerih uspešni, tako da so v enem primeru prijeli storilca na kraju, v drugem primeru pa sta bila storilca prijeta, ko sta poskušala ukradeno prodati. V 5 primerih so policisti obravnavali tudi kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, 4 kazniva dejanja prepovedanega prehajanja državne meje, 3 kazniva dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, 2 kaznivi dejanji poskusa vloma, 2 kaznivi dejanji povzročitve lahke telesne poškodbe ter po eno kaznivo dejanje vloma v osebni avtomobil, odvzema osebnega avtomobila in krive ovadbe. V primeru kaznivega dejanja krive ovadbe so zoper storilca iz okolice Ilirske Bistrice podali kazensko ovadbo, saj je ta poklical na tel. številko 113 in podal lažno prijavo, daje v enem izmed gostinskih lokalov v Ilirski Bistrici podtaknjena bomba. Hitremu odzivu policistov gre pripisati, da je bil storilec kmalu po klicu izsleden. Policisti pa so v enem izmed podjetij v Ilirski Bistrici obravnavali tudi delovno nezgodo. V navedenem obdobju so policisti pri opravljanju nalog prijeli tudi 2 osebi, za kateri so ugotovili, daje za njima razpisana tiralica, ter ju privedli v zapore Koper, kjer bosta odslužili kazen, kot jima je bilo naloženo. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 61 oseb, ki so v R Slovenijo vstopile ilegalno. Nekaj jih je bilo obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom, nekaj pa jih je zaprosilo za azil in so bili nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani. V štirih primerih so policisti prijeli tudi 5 oseb, ki so nudile pomoč ilegalnim prebežnikom pri ilegalnem prehodu državne meje in zoper vse podali kazenske ovadbe na pristojno sodišče. V navedenem obdobju je bilo obravnavanih 5 kršitev javnega reda in miru, vsi kršitelji pa se bodo srečali s sodnikom. Policisti so obravnavali še 9 travniških požarov, vsi pa so se na srečo končali brez materialne škode. Prav tako so policisti obravnavali še en požar na osebnem avtomobilu. V navedenem obdobju so policisti obravnavali tudi 3 prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami in 4 prometne nesreče, ki so se na srečo končale le z zvito pločevino. Zoper vse kršitelje bo podan obdolžilni predlog in se bodo srečali s sodnikom. Policisti so dodatno obravnavali še 6 poškodovanj motornih vozil na parkirišču in 4 povoženja divjadi. POSEBNA OPOZORILA: Z veseljem lahko povemo, da se je v prvih treh mesecih leta 2005 zgodilo le 22 prometnih nesreč (v enakem obdobju lanskega leta 54), v katerih je bilo 7 oseb lažje telesno poškodovanih in 1 oseba huje, v 15 prometnih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Želeli bi, da bi bila takšna slika tudi ob koncu leta, kar pa nam bo uspelo le, če boste kot udeleženci v cestnem prometu spoštovali prometne predpise in če bomo strpni do drugih udeležencev v prometu. Glede na to, da se bo motoristična sezona šele začela, bi še enkrat opozorili vse ljubitelje jeklenih konjičkov, da dosledno uporabljajo zaščitno opremo, saj bodo le tako lahko preprečili najhujše posledice v primeru prometne nesreče. Hkrati pa pozivamo tudi ostale udeležence, da večjo pozornost namenijo omenjeni kategoriji. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II OBVESTILO Mladinsko športno društvo Harije obvešča občane, da bo v nedeljo, 8. maja 2005 med 15. in 17. uro popolna zapora ceste skozi Harije (obvoz bo možen čez Prem ali Obrov) | in ceste med Zarečjem in kmetijo Bubec, | zaradi izvedbe teka, katerega trasa bo potekala tudi | po omenjenih odsekih cest. Vse udeležence v prometu prosimo za razumevanje in pozivamo, naj se držijo postavljene prometne signalizacije. V-------------------------------------------------------J Mali oglasi PRODAM Prodam moško gorsko kolo Specialized Hard rock oprema Deore/Alivio, vilice z regulacijo, plus ostala oprema. Tel.: 031/ 339 204. hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Prodam novo UKV radijsko anteno. Tel.: 040/640 429 Na Jurčičevi 19 v Ilirski Bistrici adaptiramo 4 stanovanja, tri v velikosti 50 m2 in eno 70 m2. Interesenti pokličite na 041/740 583; možnost dogovora o razporeditvi prostorov. Ugodno prodam kabelsko za stanovanje. Tel.: 070/450 033 KUPIM Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici. Tel.: 051/419 11 Prodam ovčji gnoj. Tel.: 041/928 823 Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2600 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031/672 050 Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/799 891 Kupimo hišo v okolici II. Bistrice. Tel.: 040 22 99 99 Naprodaj je elitna stavbna parcela v Podgradu (PŠT 233/1), imenovana Bobišče. Za dodatne infermacije pokličite na tel. št. 05/71 00 860 (ob delavnikih med 9. in 13. uro) Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Prodam nov DVD predvajalnik, Philips 625. Cena je 15.000 SIT. Tel.: 041/333 417 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici. Tel.: 041/741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo, v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/ 609 813 Prodam kamp prikolico na Sviščakih. Tel.: 031/769 004 Prodam diatonično harmoniko Zupan Alpe III D, CFB duri, kot nova. Tel.: 041/961 470 Se želite znebiti še voznega starega Vuga, Lade ali katrce (R4)? Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650 Prodam naravno sejan rečni pesek, granulacije 0-4 mm, primeren za izdelavo strojnih tlakov, 3 m3. Tel.: 031 -390-677 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa. Tel.: 041/616 411 Kupim sadilec za krompir. Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico. Tel.: 051/257 199 Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak). Tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva. Tel.: 040/727 460 Odkupujemo plinske jeklenke za gospodinjstvo 5 in 10 kg. Tel: 040 848 940 ODDAM Oddamo lokal ob glavni cesti (Bazoviška), primeren za vsako obrt. Tel.: 031/837 981 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. Prodam snovvboard - freecorve z vezmi, 159 cm. Tel.: 031/381 896 V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 Prodam 3-tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka NAJAMEM V Ilirski Bistrici vzamem v najem opremljeno garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Tel.: 031/232 665 Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/71 45 704 V II. Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko Za daljše obdobje najamem stanovanje ali staro hišo na relaciji Ilirska Bistrica -hrvaška meja. Tel.: 031/548 261 V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici. Tel.: 051/412 969 SIB inštalacije d.o.o. Jablanica 12, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 714 85 15 fax: 05 714 85 16 GSM: 041 714 394 e-mail: sibist@siol.net ram« ©rami [mzimmš iamew«@ ras«® vmici oimovmh im MSiSMI aWfuWAHPUI dim tsum KOTU NA POLENA IN PGLETE vie|mann Buderus sime -vveishaupt- Unical Eurotherm cTc 0riello WVterm A biasi vjabkus (MSERFBB Najamem 2-sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/344 411 ŽIVALI Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 Hišni ljubljenčki - prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni. Možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 STORITVE Pomlad je tu - vi pa nimate časa za generalno čiščenje stanovanja. Nudim vam pomoč - lahko z lastnimi pripomočki. Tel.: 05/788 51 21 Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 031/542 586 Nudim klasično in športno masažo celega telesa pri vas na domu. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 031/ 624 456 Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 72 10 888 Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 DELO Iščemo varstvo za enoletnega otroka. Tel.: 71 46 114 434etna gospa, trgovka, čisti, dela v kuhinji, tudi druga podobna dela, v dopoldanskem času; opravljen higienski minimum in varnost pri delu. Tel.: 031/ 548 261 Prodam rotacijsko kosilnico AGROMEK FUTURA 5,5 KM, širina reza 50 cm, 1 leto, malo rabljena. Tel.: 041/484 171 PR D JING Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net Koledar prireditev za maj 2005 kaj Kje kdaj organizator Informacije naravna in kulturna dediščina- . , - Ogled gradu Prem grad Prem vsak dan T1C 05/710 1 384 ( stalna razstava Ilirska Bistrica 05/7147 400 prazgodovinskih gradišč) Ogled muzejsko urejene nekdanja Ljudska šola vsak dan T1C 05/710 1 384 spominske sobe Prem Ilirska Bistrica 05/7147 374 Dragotina Ketteja Ogled muzejsko urejene Harije št. 16 po dogovoru Alenka Penko 05/71 00 360 pomožne pošte Pri 05/7101 366 poštaijevih v Harijah Ogled Jelšane po dogovoru Osnovna šola Jelšane 05/788 50 01 učne poti na Goliče Ogled Hodnikovega Ilirska Bistrica po dogovoru Turistično društvo 05/7145 280 mlina v 11.Bistrici (plač) Ilirska Bistrica kultura . :: • \ V :. 24. občinska revija Podgrad 22.05.2005 ZKD 05/711 19 00 pevskih zborov in ob 17.uri Ilirska Bistrica skupin 24. občinska revija Novokračine 29.05.2005 ZKD 05/711 19 00 pevskih zborov in ob 17.uri Ilirska Bistrica skupin Predstavitev bistriških Dom starejših občanov 20.maj 2005 Društvo za krajevno Tomo Šajn zapisov št.6 Ilirska Bistrica ob 19.uri zgodovino in kulturo 05/71 00 495 Ilirska Bistrica Dejavnosti -Rdečega . ■ ■■■ ' : i ■ : ■ : :: ' .: krila . : , Teden rdečega križa Ilirska Bistrica 8- 15.maja 2005 Predavanje ob OŠ Podgrad 4.5.2005 zaključku projekta Ob 19.uri »Vitamini in vama uporaba zdravil« Pohod na Tuščak 8.maj, dopoldne Tuščak Dan odprtih vrat RK 11 .maj 2005 cel dan Rdeči križ 11.Bistrica Prostori RK Ilirska Bistrica RK Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica Piškotek, Knežak in RK 05/7144 175 Test hoje na 2 km, za 14.maj cel dan 11.Bistrica vse aktivne Tradicionalni izlet RK 15.5.2005 na Tržaški kras Tržaški kras Predstavitev dejavnosti 16.05.2005 RK na sejmu v Ilirski Titov trg Ilirska Bistrica od Bistrici 9.00 dalje pohodi 48. Prvomajsko pohod Kozi ek 1 .maj 2005 Planiško društvo Snežnik Marjan Prosen na Kozi e k cel dan Ilirska Bistrica 05/7141 482 Čebelarski praznik . . - . . 'i • Tretji praznik Oš.Antona Žnideršiča 22.maj 2005 od 10.ure Čebelarsko društvo Šabec Zorko slovenskih čebelarjev Ilirska Bistrica dalje Antona Žnideršiča 11.B. 041/758 752 šport ;. : - . Kolesarski maraton start parkirišče 29.maj 2005 obd 10,- Športno društvo Bas Šport Aleš Zidar Brkini avtoprevozništvo Jaksetič, 15.ure Ilirska Bistrica 031/688 621 Trnovo Foto utrinki Razstava fotografij pod Gostišče MaŠun mesec maj 2005 Foto klub Sušeč Andrej Bergoč naslovom: »Visoki Ilirska Bistrica 041/616411 kraški travniki skozi fotografski objektiv« Informacije, ki jih želite objaviti v koledarju prireditev, pošljite do 18. v mesecu. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič s P Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 7-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! LTO Ilirska Bistrica Mojca Memon svetovalka za turizem NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minute center llirike turizem in Snežnik vam podarjata letovanje ob koncu poletja Nagrada vključuje: letovanje v Kapelskem hramu 4* za DVE OSEBI, 7 dni polpenzion (kopanje v notranjem bazenu, 1 x kopanje v Radencih, 1 x kopanje v Banovcih, izlet po Prekmurju, grajska večerja v gradu Negova, degustacija vin v Kapelsko-Radgonski kleti, show cooking) Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice llirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 20. avgusta 2005. Ime nagrajenca bo objavljeno v avgustovski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. i |NE----------1 KAPELSKI HRAM se nahaja v: a.) Portorožu b.) Radencih c.) Kranjski gori Ime in priimek:______________________________________ Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Podpis:_________________ Davčna št: Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. Ilirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05710 0110 Last Minute Center® www.lastminutecenter.si Ilirika ni običajna turistična agencija, vsaka njena enota je obenem tudi Last minute center. To je kraj, kjer vam bodo prijazni prodajalci svetovali, kako dopust preživeti čim lepše in hkrati plačati čim manj. Vsak dan vam je v naših poslovalnicah na voljo veliko last minute ponudb za počitnice na Hrvaškem, v Sloveniji, Grčiji, Turčiji, Tuniziji, Bolgariji ter ostalih deželah po celem svetu. Poletne počitnice so tisto obdobje v letu, ki ga želimo preživeti drugače kot vse ostale dni v letu. To je obdobje, ko se potopimo v neskončno morje novih vtisov o drugih deželah in ljudeh. Izberite Iliriko za svojo turistično agencijo in zagotavljamo vam, da boste preživeli najlepše počitnice po najbolj ugodnih cenah! Ali veste, da je potovanja s popusti v smislu »LAST MINUTE« možno rezervirati že mesece vnaprej? Ne čakajte do teden ali nekaj dni do odhoda, da bi si zagotovili nižje cene, ampak pokličite in rezervirajte že sedaj, saj je število mest omejeno! Na izbiro Vam damo tri hotele na hrvaški obali iz našega kataloga po posebno ugodnih cenah. Tako boste lahko v terminu od 30. aprila za 7 dnevni polpenzion v dvoposteljni sobi (1/2) odšteli le 33.900,00 SIT za odraslo osebo, za dve odrasli osebi in otroka do 15 LET v dvoposteljni sobi z dodatnim ležiščem (1/2+1) pa 82.900,00 SIT, za dve odrasli osebi z dvema otrokama do 15 LET (2 x 1/2 ) pa 112.900,00 SIT. V terminu od 25. junija: 1/2 48.900,00 SIT/osebo, 1/2+1 120.900,00 SIT, 2x 1/2 163.900,00 SIT. V Iliriki last minute center pa imamo še veliko ponudb, kjer lahko preživite dopustniške dni. Lahko si izberete samo letalsko karto in počitnice preživite po Vaši meri. Dobite nas na tel št. 71 00 110 ali pa se osebno zglasite v naši poslovalnici na Cankarjevi 2. Ilirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05710 0110 Last Minute Center® www.lastminutecenter.si r————————————————————--------1 Med številnimi vašimi dopisnicami smo v nagradni igri za I počitnice v času prvomajskih praznikov izžrebali: MARJETKO FABJANČIČ | iz Ilirske Bistrice. I I | Čestitamo in želime prijetno potovanje! | l> — — — — —— — — — — — — —— Hi«, —____________________________I Z BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER AJDOVŠČINA POSTOJNA LJUBLJANA 05/672-72-32 05/366-14-94 05/726-10-50 01/425-80-74 SEŽANA NOVA GORICA ILIRSKA BISTRICA 05/734-14-10 05/333-42-43 05/714-19-35 N MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA (8. 4. - 22. 4. 2005) Tečaji na borzi se končno popravljajo V obdobju od 8.4.2005 do 22.4.2005 so cene delnic na Ljubljanski borzi v povprečju drsele. Indeks SBI20 je v obdobju zdrsnil za 200 točk oz. 4,15 odstotka. Indeks je pred štirinajstimi dnevi znašal 4.826 indeksnih točk, zadnji petek pa je končal pri 4.626 točkah. Indeks investicijskih skladov PIX je v istem obdobju malo manj zdrsnil, in sicer le 1,14 odstotka, s 4.440 točk na 4.390, torej za 50 točk. Krka z večjo rastjo prihodkov kot Lek Novomeška Krka j e pod vodstvom Jožeta Colariča dosegla večjo rast prihodkov od prodaje kot Lek, ki ga je skozi prvo četrtletje še vodil Metod Dragonja, danes pa mu predseduje Janja Bratoš. Prihodki Krke so se v prvem četrtletju povečali za deset odstotkov, medtem ko so se prihodki ljubljanskega Leka, kijev lasti švicarskega farmacevtskega velikana Novartis, povečali za 7,4 odstotka več kot v istem četrtletju lani. Delnica Krke je petkovo trgovanje končala pri 77.980 tolarjih za delnico, kar j e 1,3 odstotka nižje kot j e bila pred dvema tednoma in 11 odstotkov nižje od naj višje vrednosti, ki jo je dosegla 25. novembra, lanskega leta. Merkur se bo dokapitaliziral Merkurjev nadzorni svet j e potrdil predlog uprave o povečanju osnovnega kapitala družbe, da bi se družba lahko širila na Hrvaško in v Srbijo. Merkur namreč namerava do konca leta končati trgovski center v Beogradu, kjer načrtuje tudi gradnjo metalurškega centra. Z metalurgijo in trgovino pa se namerava širiti tudi na Hrvaškem, kjer že ima svoje centre. O izdaji 400 tisoč novih delnic (uprava lahko to možnost izkoristi v prihodnjih petih letih) bodo delničarji odločali na skupščini 26. maja. Dividenda bo 600 SIT bruto na delnico. Delnica Merkurja je v zadnjih dveh tednih zopet padla pod 40.000 SIT in petkovo trgovanje zaključila pri 39.520 tolarjih, kar j e 3,7 odstotka nižje kot pred štirinajstimi dnevi, ko je bila vredna 41.075 tolarjev. Ilirika članica Frankfurtske borze Ilirika d.d. je 13. aprila kot prva izmed slovenskih borzno posredniških družb postala članica Frankfurtske borze in dobila možnost neposrednega posredovanja na elektronskem trgovalnem sistemu Xetra, ki je del Frankfurtske borze. Preko Xetre bo lahko Ilirika ponudila posredovanje pri preko 10.000 vrednostnih papirjih, med katerimi niso samo nemški vrednostni papirji, ampak tudi delnice najpomembnejših ameriških, evropskih, japonskih in celo ruskih podjetij. Do sedaj je bila Ilirika poznana predvsem po zelo močni prisotnosti v državah bivše Jugoslavije, kjer je preko svojih podjetij na Hrvaškem in v Srbiji že članica Zagrebške, Varaždinske in Beograjske borze. Borut Repše, borut.repše@.ilirika.si X.______________________________________________________________________________________________V SIM PLY CLEVER + (£f+ ©2+ © + Q)5 = ŠkodaFabia Clever+ prihranek do 409,409 SIT Malgaj Postojna, Tržaška 84, Postojna, tel.: 05 72 11 402 *Velja za za Fabio Combi 1.4 74kW. Malgaj Postojna Malgaj Postojna Edini pooblaščeni servis za blagovne znamke Volkstvagen, Tržaška 84, 6230 Postojna VW Gospodarska vozila, Audi, Seat in Škoda v Postojni. Tel.: (05) 721 14 00 porsche www.malgaj.si KREDIT IN LF.ASING Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velika stvar. Tako velika, da jo brez svetovanja finančnih strokovnjakov in pomoči stanovanjskega kredita posameznik le stežka izpelje. Pripravljene imamo kredite za vse namene, med njimi je prav gotovo tak, ki bo prilagojen vašim željam in potrebam. Vabimo vas, da se oglasite v najbližji poslovalnici NLB in skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal. Obširnejše informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tudi na spletnem naslovu www.nlb.si ter na brezplačni številki 080 15 85. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Pivka vabimo vas na SHOD v I r‘J= 6., 7. in 8. maja - pod šotorom petek, 6. maj 2005 Stranski učink - Kvatroriti sobota, 7. maj 2005 •_ ■ 12.00: turnir v malem nogometu (3 na 3) 22.00: nedelja, 8. maj 2005 1 5.00: tek za pokal Harij 1 7.00: razglasitev rezultatov teka in krajši kulturni program nastopajo: otr. folklorna skupina Harije, Serafinke, gledališka skupina Dekani, mladi harmonikaši 20 AMadi Polemfci »t.M'iVHmrrfflTTnHTTTTH?TTO-l!U-?llTl 11 j IM-Ul Ut1-II '■! 1 TRANSPORTI u^rss v ,v Grafična delavnica iwAvtoprevozništvo W^lSlinr7 «v Banka Koper TRANSPORT, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GRADBENIŠTVO IN STORITVE d.o.o. KS HARIJE HiMAllll V petek in soboto bo organiziran BREZPLAČNI AVTOBUSNI PREVOZ v Harije in domov na naslednjih progah: Kozina (22:00) - Harije (22.30); Prem (21:45) - Jelšane (22:10) - II. Bistrica (22:20) - Harije (22:30) in Zabiče (22:00) - II. Bistrica (22:20) - Harije (22:30). Odhodi proti domu bodo v petek ob 3., v soboto pa ob 4. uri zjutraj. Avtobusi bodo ustavljali na vseh rednih avtobusnih postajališčih. Dodatne informacije: 041 /462-262. 'Prijave za turnir v malem nogometu bodo mogoče v soboto, od 11. ure dalje. Igra se 3 na 3 s hitrimi menjavami, na male gole, pod šotorom. Prijave za tek bodo mogoče v nedeljo, od 14. ure dalje.