179. itev. PsvSsIni fraRSiO v drisvi SMS. V Uublianl, v soboto 7. avgusta 1920. Iskala razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, FianSižkanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer r,e jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K TtO. Pii večjem naročilu popust. €iesi§o |«s®$lov. secEiatae - deineMins strank©. D3T Posamezna 5t®v. 1 krene. Leto IV. Tedenska št. 31 % Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za lisi so poitnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica St.6^1., Učiteljska tiskarna. . ■■ r., jro»g^aBHC£CTWi Internacionala. Srtoro obenem se vršita dva mednarodna oroletarska konsrersa. Ce se SDominiamp na oredvoine mednarodne sociialistične kongrese moramo nehote Driznati. da sta oba sedai se vršeča konsrresa v Genfu in v Moskvi nepopolna. ker na niih ni zasto-Dan veliki del razredno zavednega Droletariiata. V Moskovski internacionali ni ne aneleške delavske stranke ne nemških večinskih sociialnih i demokratov: zastopniki nemških ne-odvisnih in fmaeosikih sociialistov so kot gostle v Kremliu. V Genfu so zbrani le zastopniki aneleške delavske stranke, nemški večinski sociia-»sti in nekai sociialističnih zastopnikov iz nevtralnih držav: francoska sociialna demokracija. Dolovica nem-bKeea sociializma. italiianski sociiali-zem in predvsem ruski sociializem. kolikor ni zastopan do menševikih. se teeg konerresa tie udeležuie. Tako zastopa Oenf kakor Moskva le del socialističnega Droletariiata na svetu. Mogočnejših in odločevalneiših delov sociializma. centrum marksizma ni zastonan ne tu ne tam. ločili so se namreč od druee internacionale ne da bi se bili pridružili tret-ii: torei niso zastopani ne na tem ne na onem mednarodnem kongresu Položai ie taJc. da ne more govoritt ne Gemf ne Moskva v imenu proleta-riiata pač na notrebuie mednarodni sociializem centralni organ. Stare in-'teraciionale. ki ie pred volno četrt Sjoletia mogočno združevala sociializem vseera kulturnega sveta, ni več. Kliub temu na živi internadiona-čeorav oraranizatorično ni sklc-nlena v čutilih, mišlieniu hi ravna-Biu dalie in moeočneie kakor kdal mednarodnost ie razrednemu značaiu Droletariiata tafcorekoč prirojena. Ni torei nobeneea dvoma, da nasron poišče not iz teh zmed in uresniči internacionalo Droletariiata. ki ne bo ne druza ne tretia. ne četrta. **© Deta. ampak internacionala. ka- kor ie rekel tudi s. Maisner v čelio-slovaškem parlamentu. Napačno ie mnenie. kakor ga na-glašaio zlasti v Moskvi, da sme tvoriti internacionala le čiste in povsem enotno tudi taktično orientirane proletarske vrste, zakai tudi proletarski razredni boi ie odvisen od naravnih okoliščin, od mentalitete naroda, od razvoia. gospodarskih orednogoiev in ku’turne stopnie dežele. Vse te razmere mora proletarska internaci-jonala upoštevati in združevati proletarske množice s teea vidika in z namenom, da se olirani v teh raznovrstnih razmerah vendar enotnost smeri proletarskega tribama. Vprašanie nastane, kako nai se zopet oživi internacilonala spričo tragične razoranosti. ki io te povzročila volna. Kautskv meni. da tretia internacilonala v sedanii svoli obliki ne more postati nova internacionala, ker se opira le na Marksovo tezo: »Komunisti niso posebna stranka na-Dram delavskim strankam: nimaio nikakršnih Dosebnih interesov od ostalecra Droletariiata; ne spretema-io nobenih posebnih načel, no katerih nai bi se ravnalo proletarsko sribanie. To načelo »a se ne ulema z načeli drugih sociialističnih strank marveč navaia povsem nova načela, do katerih te delo ostalih sociialističnih strank nemogoče. ker ti Imato v programu sociializaciio produkcii-skih oomočkov in osvojitev državne oblasti po orsraniziraaiera razred-nozavedkiem proletarilafcu. Proeram druere internacifonale ie revoluciio-naren in socialističen. V tel smeri te mosroča nova interaaciionala in v tem zmislu se nedvomno tudi v nai-kraišem času uresniči, ker proletariat hoče imeti internacltonalo. ki sloni na načelih, s katerimi se omogoči razvoi proletarske sile taktično in praktično v tisti smeri ki donese proletariatu boliši sociialni položai in zmago. čili zaupnikov je resno zasledovalo podavana poročila. Debata, katere se je udeležilo mnogo navzočih, je bila zelo stvarna; pokazala je živo zavest zgodovinske naloge- ki jo ima socij. demokracija. Storjeni sklepi jasno kažejo, da bo soc. demokracija v pravem momentu znala poseči v kaos. ki ga povzročajo komunisti, ter da z jekleno roko pripelje hrvatski proletarijat — preko vseh vulkanov do boljših dni. Kdor opazuje oba elementa trezno, bo spoznal jasno, kateri ima prav in tisti bo tudi zmagovalec. Kako se bodo dogodki razvijali dalje, vam sporočim. * Pobijati Bartulovičeve laži se nam zdi nepotrebno. Op. uredništva. Kov. Laska sodba o zadnjih surovostih v Primorju. Shod ..levih komunistov", katera sem omenil v zadnjem poročilu. *e le v nedeljo ob dobri udeležbi Vršil. Govornik prof. Sime Markovič je označil v daljšem in precej stvarnem govoru stališče kom. stranke k event. \ 1 allio in Rusijo. Dobil sem utisk, kakor da čita svoj govor iz kake socijalno-demokratske brošure Drug, govornik, gospod Barffi ?ai w ’-,e priporočai navzočim, nrnlpfa ^yi]aj0 ?*? zgIedu slovenskega SS!« ’ 1 se je »kompaktno** Pridružil kom. stranki Sporočil je nadalje osupljenim poslušalcem, da slovenski socijalni demokratje pridno agitirate za vojno (shod je bil sklican Pismo iz Zagreba. kot protest protivojni), kar je pri navzočih izzvalo upravičeno nevoljo. Zadnji, g. Horvati iz Zagreba, je pa kar kratko, ne oziraie se na voino nevarnost, lopnil po centrumaških komunistih, ki jih je označil za ,.slab-Se“ nego so socijalni demokratje. Izvajanjem g. Hrovatina so levičarski statisti pridno ploskali, večina navzočih pa ni mogla razumeti, kako more obsoditi na tak način tiste, katerih delo je pred dobrim mesecem še z vso vnemo hvalil. Kaos med komunisti je popolen. Ob istem času, ko so ..zborovali** komunisti, je obdržavala kraj. pol. organizacija soc. dem. stranke svoj občni zbor. Precejšnje število navzo- *I1 Lavoratore« v Trstu ]e objavil v ponedeljek zvečer naslednje pismo Italijana iz Zagreba, ki odločno obsoja enaka divjaštva, ki' so se zadnjič dogodila v Splitu, Trstu In drugod: Pismo se glasi: »Tržaški in splitski dogodki so Imeli — kot ie bilo lahko predvideti — močan odmev po Jugoslaviji, in mnogi Italijani so morali udano prenašati njih strašne posledice. Bolestna in žalostna Je igra, ki Jo uprizarjajo naši gospodje nacijonalisti komedijanti pred celim svetom s tem, da prirejajo te nepretržne demonstracije, ki ne služijo ničemer drugemu kot necivilizirani in sramotni propagandi sovraštva, la motna gibanja so pripravila vse duhove do nekakega paradokslzma in divje jeze, ki Je stalna grožnja za hiše In osebe. Lov na ljudi, ki ga uganjajo, je dostojen rdečekožcev, nikakor pa takšnega ljudstva kot italijanskega, ki Je med nalbolj civiliziranimi. S takS-nim postopanjem se ne doseže nič drugega kot Izpričevalo o naizagrizenejši in bolehavi neciviliziranosti. Vsi dobri In pravi Italijani bi morali delat za pobratenje, kajti samo tako delo vodi k spravi i našimi Ju-goslovenskimi sosedi. Mislim, da Je znano vsakemu, da mejimo z Jugoslavijo In da se bomo morali če ne danes — Jntri ali sploh en dan, sporazumeti z njimi. Nespametno Je torej propovedatl toliko sovraštvo proti ljudstvom, ki morajo radi zemljepisne neizbežnosti živeti neprenehoma drugo poleg drugega. A gospodje z vlade, kaj delajo? Zakaj se ne udušijo takšna škandalozna gibanja? A ko je res, da povzroča vojna fizične In psihološke izpremembe, je tudi res, da je vojna postala topllnik, v katerega se mečejo vse moralične, civilne ln kazenske odgovornosti. Toda sedaj Je zadosti. Vlada, naj se spomni, da je mnogo Italijanov v Jugoslaviji, ki Jim preti nevarnost, da bodo morali plačati s svojim življenjem za vse nepremišljene čine, ki Jih povzročajo štirje glumci v kraljestvu. Torej zadosti preganjanja, zadosti demonstracij. Glejmo rajši, da se v resnici otvori tista doba miru ln dela, za katero vpijemo vsi. Tudi Jaz, ki Vam pišem, sem žrtev tega sovraštva, kajti Že štiri dni sem zaprt v Zagrebu v Ječi domnevno osumljen vohunstva za lta-liio. Kdor pozna mene ln mojo politično nedolžnost, ta se bo smejal aventuri, ki me' ie doletela. Toda radi tega ni ta aventura nič manj žalostna, ako se pomisli, da pride lahko pošten trgovec v ječo radi neopravičenega maščevanja In ie na ta način prisili, da živi skupaj z vsemi mogočimi Izmečki človeške zlodelnosti. Evo, kam vodi nespametna zanesenost nacljonallstovl — Oreste Perettl.« Podraženfe železniške tarife. Po nasvetu ministra za promet je ministrski svet sklenil, da se zvišaio z dnem 16. avgostom železniške tarife za 100%. Kilometer vožnje za potnike bo veljal v I. r. K 1.92, v II. r. K 1.44 z brzovlakom, z osebnim vlakom pa I. r. K 1.44, II. r. K 0.96, III. r. 0.48, IV. r. K 0.24. Pred vojno Je veljala vožnja od Zagreba do Belgrada K 14 ali 15, sedaj pa velja Usoč kron. Vožnja se Je torej podražila za 66 krat. Prav tako kakor z osebnim prometom ]e tudi s tovornim. Za vagon (10.000 kg) Je veljala prej voznina n. pr. moke Iz Bečke-reka v Zagreb K 4.600, sedaj bo veljala voznina skoro K 10.000, kar znaša na kilogram 80 VilJ- J „*•! X Železnica se je podražila že meseca novembra 1918 (zadnjič) znatno, v splošnem se Je pa podražila od preobrata že štirikrat. Podražitev pomeni v celoti dvajsetkratno podraženje v trenutku, ko bi pričakovali, da se vse poceni. NI nam znano, kako ie utemeljeval minister za promet povišanje železniških ta-rifov. Uprava se navadno Ilovarja da se Je cena morala zviSati zaradi uslužbenskih plač. To pa ne odgovarja resnici, zakaj tarife so se znatno bolj zvišale kakor plače. Plače so se zvišale le za 16 krat, dasl tvorijo povrhutega še manjši odstotek prometnih stroškov, torej se znesek, ki se porabi v namen plač relativno zmanjša. Železniški promet Je, kakor »mo že te dni omenjali, vrlo na slabem. Ako se hoče kaj storiti za povzdigo prometa, ne bo temu pripomoglo nesmiselno povlšavanje voznine, ampak le temeljita remedura s tem, da se železniški park, stroji, vozovi In drugo Izpopolni In pomnoži, v kar pa Je treba založiti ogromne glavnice. S povišavaniem železniške tarife se dela na roko oderuhom In špekulantom, ki bodo na Ime železnice še bolj odirali konsumente, na drugi strani pa se promet vsekakor ob takih cenah znatno zmanjšuje; siromašneji sloji se morajo naravnost odreči železnici. Pametna politika v sanaciji železnic bi bila edino, da se vanje Investira primerne kapitale. Ker pa tega nočejo, potrjujejo s tem, da hočejo to ogromno breme zvaliti na ramena delavskih slojev ali konsumente sploh. Kdaj bodo ustregli železničarjem ln kdaj bodo fundlrali železnice edino pametno, je vprašanje; za sedaj se zanašajo le na konsumente in to ni pravi Politični pregled. + »Divide et impera«. S tem geslom so vladali absolutisti v stari Avstro-Ogrski. In ker so bili klerikalci in irankovci glavni podporni stebri avstrijskega absolutizma, so si seveda tudi oni prisvojili to geslo. Vsakemu mora biti jasno, da Protlč zato noče koncentracijske vlade, ki jo kujejo jugoslovanske meščanske stranke, ker bi imel v niej vezane roke. Isto je tudi z našimi klerikalci In hrvatsklml frankovcl, zato ta pobratlmiia s Protlčem! S tem, da parlamentarna zajed-nlca nasprotuje koncentraciji, hoče prisiliti regenta, da poveri sestavo vlade parlamentarni zajednici. To znači; beli teror bo zavladal nad Jugoslavijo ob času volitev, da bodo lahko zmagale stranke, zastopane v, parlamentarni zajednici s svojo »večino glasov« . . . Isto se je že dogodilo pri hrvat« skih občinskih volitvah. Tu se zrcali razvpita demokracija naših klerikalcev! Radikalci bodo terorizirali Srbe, Irankovci Hrvate ln naši klerikalci s »prvim Jugoslovanom« Korošcem na Čelu Slovence. Zato je nujna naloga jugoslovanskega proletarljata, da se tesno združi v socijalno demokratično falango v boju zoper take atentate sedanjih vladnih kapitalističnih strank na ljudske pravice! + Pečuška socljallstlena stranka je vložila zahtevo na oblasti, naj se obnovi Narodni svet, ki naj bi potem izvedel mestno občinske volitve ter premenil občinske ob-nradnišvo. Oblasti so dovolile obnovo Narodnega sveta, kakor tudi mestne volitve. K vladnemu komisarju pa Je došla deputa-cija meščanstva, ki m je predočila predlog škofa Zichyja, naj se nameravane izpremembe ne Izvedejo. Vladni komisar p* Je deputacijo zavrnil In izjavil, da so ravno člani te deputacije onI,I kt groze s Horti-Jevo vojsko. Volitve se bodo Izvršile v ma-najkrajšem času, -t Apela na Internacijonalo strokovnih organizacij. Avstrijska strokovna komisija je poslala na mednarodno strokovno zvezo v Amsterdam naslednji telegram: Ogrska reakcija ne razsaja le v svoji lastni deželi, marveč ogroža tudi avstrijsko deželo, ki se ne more braniti. Ogrski vojaški kontingenti se zbirajo vedno boli meji Avstrije in so že Izvršili napad na avstrijski mejni kraj FItrstenfeld, prebivalstvo trpinčili in uropali avstrijsko državno lastnino. Avstrijsko delavstvo se boji nadaljnih vpadov, in se mu zdi, da so pridobitve mlade republike v nevarnosti, če ententne vlade prevzetni ogrski reakciji tega ne prepovedo. Avstrijska strokovna komisija apelira najnujneje s posredovanjem mednarodne strokovne zveze na strokovne organizacije Anglije, Francije, Italije, da avstrijsko ljudstvo podpro v tem skrajno težkem položaju, v katerem se nahaja. + Kongres druge Internacionale v Ženevi. Na seji mednarodnega socljallstičnegi kongresa, je predložila posebna komisija leongresu besedilo resolucije glede miru ln zveze narodov. Kongres ie sprejel resolucijo, kakor tudi znano resolucijo angleških de- LISTEK. SM juh francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) » Afera Rumene sobe je gotovo j*redno zanimala gospoda Marqueta £>t — literata. In res, žrtvoval se ji J* oe toliko kot sodnik, ki išče res-"*co, pač pa kot amater, ki išče poželjivo zapletenih snoyi. in ki se ničesar ne boji bolj kot zadnjega akta. r £e vse razjasni. Tako sva slišala, ravno ko smo .ječali, ko je rekel z globokim vz<1ihom svojemu pisarju: . — Dragi gospod Maleine, upam, r® nam ta stavbenik ne razdere lah-o Pavilon, naša afera ostane pa go-nedotaknjena.—Pretipal sem že vse stene strop in pod. na to se že i«-zumeni. Ne zmotim se tako hitro. •Jj^ko sm0 mirni. Ničesar ne iz- Ko ie tako pomiril svojega pred-°jnika. je opazoval z rahlo gesto. gospoda Marqueta na naju. Sodniku se je nagubančilo čelo, in ko je videl, da hiti Rouletabille naravnost proti njemu, stopi hitro k bližnjemu vagonu ter zakliče svojemu pisarju ne-jevolno: „Prosim, samo žurnalistov ne P* "-*) Gospod Maleine je odvrnil: »Razumem!“ ter je obenem zastavil pot Rouletabillu. — Pardon, gospoda! Ta oddelek je rezerviran... — Časnikar sem, gospod, od Epoque, pravi moj mladi prijatelj z Izredno prijaznostjo, imam nekaj važnega j>ovedati gospodu Marque-tu. — Gospod Marquet je preveč zaposlen s preiskavo... — Ah! ta preiskava me res ne zanima, lahko mi verjamete... Nisem poročevalec o povoženih psih, ne, jaz ne, izjavi mladi Rouletabille ponosno — njegova spodnja ustnica je obenem izražala skrajno zaničevanje do literature ..raznih dogod-kov“ — gledališki poročevalec sem... in ker moram danes večer poročati o predstavi v Scali., f —■ Izvolite vstopiti, gospod, prodni ... de hitro pisar ter odstopi ko-rak od vagona. Rouletabille fr ¥ *e v vozu. Stopil sem za njim, m sedel poleg njega. Vstopil je tudi pisar ter zaprl vrata. 1 Gospod Marquet je pogledal pisarja. O! gospod, začne Rouletabille, ne zamerite gospodu pisarju, če sem si prebil pot; ne z gospodom Mar-quetorm pač pa z gospodom Castigat Ridendom bi rad govoril.... Dovolite, da vam iskreno Častitam kot gledališki poročevalec. Epoque... Nato me ie predstavil gospodu MaTquetu. nakar se je tudi sam. Nervozno si ie gladil gospod Marquet svojo lepo brado. Izjavil je Rouletabillu. da Je preveč skromen, da bi želel odkriti svoj pseudomm, ter da trdno upa. da ne bo navdušenje do dramatske umetnosti zavedlo gospoda Rouletabilla, da bi razkril svojim čitateljem, da je preiskovalni sodnik iz Corbeija in gospod Castigat Ridendo ena oseba* — Delovanje dramatika bi lahko škodovalo delovanju preiskovalnega sodnika, je izjavil po kratkem obo-tavllaniu ... predvsem v provinci. O! računajte na mojo diskrecijo. vzklikne Rouletabille ter dvigne roki, kot bi hotel klicati nebo za pričo. .. ’ Vlak se ie takrat zganil... — Odhajamo! reče preiskovalni sodnik, začudil se je, da odpotujemo z njim. — Da, gospod, resnica se je odpravila na pot... de smehljaje, lju-beanjivo Rouletabille... na pot proti gradu Glandier... krasna afera, gospod Marquet... res, krasna aferal... — Temna afera! Neverjetna, nepojmljiva, nerazrešljiva afera... bojim se samo. gospod Rouletabille... da bi se časnikarji nevmešavali v nlo. Moj prijatelj je začutil _ odkrit napad. t - ^ — Da, je rekel priprosto. tega se je res bati... V vse se vmešavajo... Kar se mene tiče, govorim o , tem z vami. gospod preiskovalni sodnik, samo slučajno, gol slučaj me 1 je pripeljal v .vaš oddelek. — Kam se pa peljete? vpraša gospod Marquet. — Na prod Glandier, odvrne resno Rouletabille. Gospod Marquet je kar odskočil. — Ne boste prišli v grad, gospod Rouletabille!... — Se boste temu protivili?. vpraša Rouletabille, že je bil pripravljen na boj. — Jaz ne! Preveč cenim časnikarstvo in časnikarje, da bi jim mo* gel biti na potu. toda gospod Stan-gerson je prepovedal vsakemu vstop. In vhod je dobro zastražen. Včeraj tudi en časnikar ni prestopil grajskih vrat. x n , — Tem bolje zame. reče Rouletabille veselo. . . Gospod Marquet se je ugriznil v ustnico ter se očividno pripravil na trdovraten molk. Ni več odprl ust toliko časa, da ni Rouletabille priznal. da gre pravzaprav samo obiskat gospoda Roberta Darzaca, ki ga je mogoče videl šele samo enkrat v. svojem življenju. — Ubogi Robert! je nadaljeval j-eporter... Ubogi Robert! laliko Stran 2. L— N A P R ■ J. Stev. 17». Jugatov glede podpore za prehrano otrok ta Slede denarnih sredstev od vlade. Na seli se ]e govorilo tudi o tem, da allirane vlado drugače postopajo z Avstrijo kakor z Mad-Jarsko. + Poneverjeaja pri 115. Italijanskih politih. 2e nekaj časa sem se je govorilo o velikanskih poneverjenjih v škodo raznih polkovnih poveljništev. Te dni se je stvar naznanila. Ugotovilo se je, da je bila na tozadevnem delu cela družba bivših vojakov, ki so prihajali s ponarejenimi listinami ^ raznim polkom in si dali izplačevati odpustnice in druge pristojbine odpuščenih vojakov. Tatinsko družbo je vodil neki Simoni, ki je izdajal članom družbe ponarejene z dokumenti s pečatom neke bolnišnice. Oropanih je bilo na na ta način kakih 115 polkov za razne svote v skupnem znesku nekoliko milijonov + Delegacija češkoslovaških sindikalistov pojde v Rusijo. Sindikalistične organizacije čeških delavcev so sklenile da pošljejo v Rusijo posebno odposlanstvo, da prouči sedanje ruske razmere. -v* Češkoslovaška zasedla Cmunt. Ozemlje Valclce in Vitorac v Spodnji Avstriji z železniškim vozliščem Cmunt, ki ga Je mirovna konferenca prisodila Čehoslova-žki, je bilo zasedeno preteklo soboto od češkoslovaških čet Zasedba se Je Izvršila brez incidentov. + Cenzura v zasedenem ozemlju ostane še v veljavL Iz Rima javljajo, da je poslanec Malatesta dobil na svoje vprašanje, naslovljeno na ministrskega predsednika, ali se namerava odpraviti cenzura v zasedenem ozemlju, opustivši tozadevne avstrijske zakone, odgovor, da Je v zasedenem Ozemlju, z majhnimi izjemami v veljavi prejšnja zakonodaja. Vlada Je že predložila zakonski načrt za aneksijo Tirola, kjer se bodo uveljavili italijanski zakoni, prl-lagodivši jih z doslej veljavnimi zakonL Sodnijske oblasti v zasedenem ozemlja morajo še vedno po določbah avstrllskega zakona dati zapleniti list, če krši določbe tega zakona. + Razprava o sprejema nemških neodvisnih socijalnih demokratov v tretjo Interaacijonalo. Te dni se vrši v Moskvi drug zbor tretje Internacionale, kjer so razpravljali tudi o sprejemu nemških neodvisnih socijalnih demokratov v tretjo lnterna-cijonalo. Lenin je povedal v razpravi da ne zaupa neodvisnim, ker politika, ki se boji nasilja In terorizma ne more eksistirati V neodvisni socialistični stranki so pa taki pristaši. Diktaturo brez terorja in nasilja proti sovražnikom delavstva si ni mogoče misliti. Na podlagi teh izvajanj, dasi so *e Italijani zavzemali za sprejem, bodo neodvisne odklonjeni + Konference z Rusijo ▼ Londonu a* bo. Angleška vlada Je poslala boljševlškl vladi brezžično obvestilo, da vzpričo dejstva, da hoče Rusija s Poljsko pričeti ne samo pogajanja za premirje, ampak tudi za mir, odpade nameravana konferenca v Londona. Na to piše »New J or k Herald«: Angleška politika proti sovjetski vladi stremi za tem, da se prične z gospodarsko blokado moskovske vlade in da se prepusti Poljsko usodi. Poljski ni več mogoče pomagati, njena vojaška moč proti ruskim armadam Je kakor razmerje 1:3, — Blokada proti Rusiji se bo potemtakem nadaljevala, Potiska pa Je prepričana svoje usode. + Kongres zasopaikov vseh krščanskih veroizpovedi! v Ženevi bo 12. avgusta t t Srbsko pravoslavno delegacijo bo vodfl škof Irenej. + Zbor političnih in strokovnih organizacij v Podkarpatskl Rusiji se Je vršil v Užhorodu. Navzočih je bilo 145 delegatov, ki so zastopali 69 organizacij s skupno 50 tisoč člani. Sprejeta je bila resolucija proti kakršnemukoli separatističnemu gibanju v stranki in soglaša s stališčem izvrševal-nega odbora, da se stranka spoji « Ceho-slovaško socijalno demokracijo ter da se povsem poprime njenega programa. Obenem zahteva, da se pripusti na prihodnji strankini zbor že tudi zastopniki delavstva Podkarpatske Rusije. Za strankin organ Je bil določen list »Pravda« v Užhorodn. (Pod- karpatskaja Rus je del Češkoslovaške republike.) + Nova korita. Kakor poroča »Chicago Tribune«, je svet zveze narodov, ki zboruje v San Sebastijanu, sprejel francoski načrt ustanovitve mednarodnega generalnega štaba, obsoječega iz vojaških in mornariških strokovnjakov. Naloga tega štaba bo, da izdela operacijski načrt v primeru, da kaka država prelomi pogodbo zveze narodov ali napove vojno. + Kongres kavkaške socljalne demokracije se je vršil minuli mesec v Tiflisu in je izvolil za častnega predsednika Karlu Kautskega. Poslal mu Je nastopni brzojavi »2e več kot dve leti se bojuje naša država za svojo neodvisnost, ki so Se priznale evropske velesile in sovjetska Rusija. Le okvirju te neodvisnosti bi me moglo uresničiti osnovne principe, za koje se je mednarodna socijalna demokracija vedno bojevala in se bo še v naprej. V tem boju aai je olajšalo zmago naše nravno orožje, k! nam daje nado tudi na bodoče zmage. Kav« kaška socijalna demokracija pošilja svojemu ljubemu učitelju srčni pozdrav. Kongres druge internacionale. V SvicI v Oenfu se vrši te dni kongres socialističnega proletariata. Zborovati je pričel dne 31. julija. Otvorii ga Je generalni tajnik s. Huysmans. Opravičila sta se Henderson (bolan) In Branting, švedski ministrski predsednik, zaradi zaposlen ja z državnimi posli. Za predsednika kongresa Je bil izvollen angleški delegat Shaw, za podpredsednika holandski delegat Vllegen. Predsednik Shaw Je v svo-jem uvodnem govoru poudarjal, da upa, da bo kongres imel vsaj deloma pozitiven uspeh. Opisoval Je brezupni položaj raznih evropskih držav in Izjavi o Rusiji, od koder se Je iele nedavno vrnil kot anglešld delegat, da dobiva na ozemlju sovjetske republike prebivalstvo komaj polovico tolika živil, kolikor jih normalno potrebuje, Nato Je govoril o nasprotstvih, ki so nastala v lntemacljonall in rekel, da tnterna-cijonala mora Izvesti misel, ki Jo Ima, da namreč Izdela za vse veljaven delovni program za vse dežele. Vsak narod mora ohraniti popolno svobodo, kako uresniči socialistične cilje. Zadnji čas j s, da se internacionala zopet oživi, pri čemer se pa mora omejiti na gptove glavne točke, ker se vendar ujedlnjenje vseh skupin : more doseči. Kar se tiče Rusije, opušča vsakršno kritiko In noče soditi, ali |e za to de-Želo diktatura proletariata primerna obll-I lea za uresničenje socialističnih ciljev alt ne. Vsekakor pa mora ugotoviti, da mora rusko metodo odločno odklanjati. Druga internacionala se pa ne sme smatrati sovražnico Rusije. Zahodne države so svoje stališče napram sovjetski Rusiji že bistveno Izprcmeniie, za kar lipa Labour Party (angleška delavska stranka) veliko zaslugo. Pričakovani sklep miru * Rusijo bi vsekakor koristil delovnim razredom vseh dežel. Prepričan Je dalj«, da jo poljski napad Č. posledica dogovora med Poljsko ta ukrajinskim diktatorjem Petij aro, na podlagi katerega so smeli Poljaki zasesti ukrajinsko zemljo. Misli pa, da glede krivde vojne ne moremo več razpravljati o prepiru kdo Je kriv na socialističnem kongresu. Predlaga kongresu, da različne stranke, ki se zanimajo za odgovornost za vojno, stavio po en predlog, in da se o teh glasuje brez debate. Naglaša končno, da se da socializem uresničiti po poti demokrati*, ma. Nato sporoči Huysmana, da bo trajal kongres najbrže do bodočega četrtka. Meni, da se kongres ne sme prej raziti, preden ni slišal poročilo brltske komHje, ki Je bila v Rusiji, ln katere dva član«, predsednik Shaw in gospa Snowden sta navzoča. Priporoča preselitev generalnega tajništva Iz Bruslja v London, ker Je danes angleška stranka najmočnejša. Sklepalo se bo pa o stvari šele na podlagi dotične-ga pravkar došlega Hendersonovega pisma. Rozler (Franclja) Izjavi, da Je za svobodno debato o krivdi in odgovornosti, ker se mora prav to vprašanje zaradi strankarske enotnosti temeljito pojasniti. Predsednik priporoča, da se vprašanje odgovornosti obravnava ieie potem, ko poda definitivno izvoljena komisija poročilo. Dr. H. Braun (Nemčia) Izjavi, Nemci pač razumejo, da vprašanja odgovornost! belgijski ln francoski delegati nočejo opustiti. Nemci so pa mnenja, da Je težko dognati krivdo na svetovni vojni, ker so Nemci edini, ki so d osi el objavili vse akte. Diskusija o krivdi je potrebna. In debat« o tej stvari je potrebna za bodoče zbH-žanje protein .jata. Huysmans sporoči, da Ieie različni francoski ln belgiski delegati, da naj sprejme kongres resolucio na čast Jauresa. Ce bi ta še živel, bi bil danes gotovo navzoč In bi nastopil za uresničenje socializma potom demokracije. Plenarna seja se nato od godi šele na pondeiek. Klerikalna hinavščina. V »Večernem listu« čitamo v članku »O ironija« naslednje:»Ko se je pri nas pred 25—30 leti plju/alo na delavstvo, ko se Je Isto suvalo in tolklo • pestmi, ko Je moralo delati kapitalistom dnevno svojih 12—15 ur v nezdravih prostorih za najnižjo plačo, takrat Je bil krščanski socializem Isti, id Je postavil roko med delavca in kapitalista ter rekel: nikoli več se ne bo to zgodilo. Za delavstvo so se pričeli boljši časi, od takrat se mu Je blagostanje večalo. In na Češkem? Tam danes socijalnl demokratje In komunisti vrše zločin« nad delavstvom. V neki tovarni tkanin blizu Prage Je delalo tisoč delavcev. Med njimi Je bilo 150 krščanskih socialcev, ostali so bili socijallsti. Socialisti so zahtevali odstranitev kršč. sod-jalcev. Ker pa se ti niso hoteli pokoriti njih pozivu, so šli socialisti ter prerezali v obratu, kjer so krščanski socijalci delali, vse Jermene, pretepli, opljuvali ln osuvall ter Iz tovarne izrinili naše delavstvo. Ze samo ta dogodek kriči dovolj v svet, kako izvršuje socialna demokracija v praksi svoja načela.« Tako torej »Večerni list«. Mi samo vprašamo: Kdo pa Je vladal ves čas pred j letom 19181, t J. predno sl Je naše delav- stvo priborilo osemurni delavnik, — kajti 25 do 30 let delavstvo še nima osemurnega delavnika, ker se Je toliko In le več let zanj borila le socialna demokracia; — torej vprašamo: ali niso pri nas na Slovenskem ves ta čas Is do danes vladali, komandirali ter teptali ubogo delavsko paro ravno klerikalci, ga gnali celo v klavnice na fronto, ga suvati in tolkli s pestmltl Priznate, da so delavci takrat delali po 12 do 16 ur dnevno In klerikalno časopisje se je takrat nesramno norčevalo iz zahteve socialnih demokratov, ki so zahtevali osemurnlkll In klerikalci se še dane« norčujete predvsem po shodih na kmetih (v delavskih okrajih sl seveda tega ne upate) Iz osemurnega delavnika in delate zoper njega In to Se celo v svojem klerikalnem Časopisju I Navedemo, če treba, dosloven citat Iz »Domoljuba«! In v »Večernem listu« pa, ki ga izdajate izključno le za farbario onih, le nerazsodnih delavcev ln delavk, ki se na novo rekrutirajo s kmetov, pttete, kakor da ste delavski »prijatelji« že od zdavnaj in le danes I Kako očitna pristna klerikalna hinavščina! Predrzni ste tako, da Izgleda, kakor da bi pred tistimi 25 do 30 leti, Id jih tu navajate (mesto da bi rekli: še danes pljuvamo od žalosti umre... Kako Je ljubil gospodično Stangersonovo. — Res težko ie gledati toliko bolesti je ušlo gospodu preiskovalnemu sodniku... — Toda upati moramo, da gospodična Stangersonova gotovo še ozdravi... — Upajmo... Njen oče mi J# včeraj priznal, če umrje ona, bo pomenilo to tudi zanj gotovo smrt... Kakšna ncpreračunljlva izguba za znanost!... — Rana na čelu je težka, kal ne?... ? — Gotovo! Nerazumljiva sreča, da ni takoj povzročila smrti... Udar Je moral biti silen!... — Torej ni bila gospodična Stangersonova ustreljena, de Rouleta-bille ter me pomenljivo pogleda.., Gospod Marquet Je bil v vidni zadregi. 1§T’/1*1 — Ničesar nisem rekel, ničesar nočem reči in ničesar ne bom povedali In obrnil se Je proti pisarju, kot bi nas več ne poznal,,, Toda tako hitro se ni bilo mogoče odkrižati svetnega Rouleta-bilia. Pristopil Je k preiskovalnemu sodniku, pokazal mu Številko „Mati-na“, ki Jo je potegnil tz žepa, ter rekel: — Samo nekal gospod preiskovalni sodnik, vas smem vprašati, in-diskreten nikakor nečem biti. Ali ste čitali poročilo „Matina“. Neumno Je, kajne? — Ne vem. zakaj, gospod... — E, kaj! Rumena soba ima samo eno zamreženo okno — želez]« pa ni bilo prepiljeno — in pa ne durt. ki so Jih vlomil!... vendar ne najdeta morilca! — Tako K gospod! Tako Je, ta n»c drugače! ... To Je ravno vprašaj Mttlt treba refiti!... RouletabUl« nato ni več govoril, zdelo se Je, da so njegove misli splavale čisto kam drugam. Četrt ure Je tako preteklo. Ko so se njegove misli zopet vrnile k nam, reče obrnjen proti go« spodu preiskovalnemu sodniku: (Dalje prih.). Fran Erjavec* lili is siMM* Po prevratu smo pri nas silno hiteli s »strganjem starega kvasa«, žal, zelo nekritično tn enostransko. V svojem prvem entuziazmu smo več gledali sta zunanjost, na vnanje simbole našega robstva, nego pa na naše notranje prerojenje v Jugoslovanski smeri. Karkoli nas je spominjalo na nekdanje avstrijske čase, vse smo hoteli Iztrebiti čez noč, ne oziraje se na to. Je 11 bilo tako trebienje povsod umestno ali ne. Da navedem konkretni primer: Kar čas noč smo vrgH lz naših ioi nemščino sdi jo pa vsal potisnili do najskrajnejše mete in posadili na njeno mesto srbohrvaščina Vsevprek smo kričali na nemščino la Jo preklinjali, nihče ni hotel manjkati pri tem vseobčem kamenjanju. No, sedaj upam, da so se duhovi ie nekoliko pomirili, zato prihajam na dan in izpregovorim besedo * obrambo nemščine, četudi na rtziko, da bom morda sam kamenjan, tn s ujemo delavstvo — spomniti se je treba samo raznih stavk v zadnjih mesecih) — kakor da bi torej socialistično delavstvo samo sebi zapovedalo delati 12 do 15 ur. dnevno. Res ste mojstri v lažeh in zavijanja in pripeli si boste prav tako kolajno odlike kot si jo Je svoječasnl urednik »Slovenca«. — In češko delavstvo zmerjate in pravite, da socijalisti vrše zločine nad njim. Potem pa v primem navajate: v tovarni Je tisoč delavcev, od teh jih je 160 kršč. socijalcev. Torej delavska večina vrši sama nad seboj »zločine«! Kaka logika! In ali je sploh resnično, kar pišete vi o tem dogodku?! In če bi bilo, gotovo ja večina delavstva (850 proti 150) vedela, kaj In zakaj noče več priznati onih 150 za svoje tovariše: ker se tl tovariši prav tako dajo, sfanatiziranl in zaslepljeni, uporabljati od kapitalistov proti Interesom večine in samih sebe, kakor to delajo vse, od kapitalistov v svrho stavko-kazstva In oviranja pri dosezanju delavskih zahtev ustanovljene organizacije, kakršna le tudi slovenska klerikalna S. JK. S. Z. In libe-ralna-narodno socijalna N. S. Z. Sicer pa glede češkega delavstva (pa tud! glede nemškega ln avstrijskega) moremo ponoviti besede že marsikaterega češkega delavca, s katerimi imamo mnogokrat prilike govoriti, da se čudi, ko vidi, kako grdo in nasilno postopajo pr! nas klerikalci z delavstvom, pa se tudi čudi, da Je nekaj našega delavstva še tako zaostalega, da ss pusti Se vedno vleči za nos od klerikalcev: nasprotno pa pravi, da sl je češkoslovaško delavstvo že v prav veliki meri Izvojevalo boljše razmere, nebroj socijalnih ustanov, dočlm pri nas, kjer vladajo takozvani »prijatelji« delavstva, naši klerikalci, ni še niti sluha ne duha o kaj takem, čeprav v »Večernem listu« in po drugih svojih časopisih pišejo z velikimi črkami o svojem »socialnem« in »delavskem« programu . ., Novice. ►— Nov dnevnik v Jugoslaviji. Politični dnevnik »Jugoslovenski Narod«, glasilo se- | Ijaške stranke, je pričelo izhajati v Belgra-du dne Um. — Otvoritev tehnične Sole v Zemunu. Ministrstvo za socialno politiko bo otvort-lo v Zemunu tehnično Solo, v kateri se bodo Invalidi učIH raznih obrti, — Eksplozija v Škodlnlh delavnicah. V Škodlnlh delavnicah t Nyfany blizu Plznja se je zgodila težka eksplozia. Bilo je 19 delavcev ubitih in 12 ranjenih. Materialna Skoda ni velika. — Statistika tržaškega prebivalstva. Mestni statisični urad Je izdal ravnokar svoje 30. demografično (Uudopisno) obvestilo za teden od 18. do 24. julija, iz katerega posnemljemo nastopne podatke: Dne 1. majnika 1920. se je cenilo tržaško prebivalstvo na 234.751 duš. V rečenem tednu se je rodilo 115 otrok, in sicer 59 moških in 56 ženskih, a med njimi 97 zakonskih (46 moških ln 51 ženskih) in 18 nezakonskih (13 m. in 5 ž). V isti dobi je umrlo 84 oseb, 51 moških in 33 ženskih. — Macharjevo »Magdaleno« je vfilmo-vala v Pragi neka ameriška družba. Fiimo-vana bodo v Pragi še mnoga druga dela češkoslovaških pisateljev. Tudi Dantejeva »Divina Comedia« In »Lassalovo življenje In smrt« sta že fllmovana. — Katastrofalni izbruh v municiski tovarni ▼ Nyfanlch (pri Plznju) Ja zahteval 21 smrtnih žrtev. In mnogo težko in lahko ranjenih. Yzrokl Izbruha le niso znani. — Velikanska eksplozija. »Breslauer Zeltung« poroča Iz Kantha: Na pirotehničnem oddelka Jeklarne Mark Je bBa silna elcsplozia. Vsa tovarniška poslopja so zletela v zrak. Vse podjetje je v ognju. Od delavcev se ni nihče ponesrečil. Tudi škoda na hišah po mestu je znatna. Dnevne vesti. Kredit za nabavo suštlnle za češplje. Minister za prehrano je odobril srbskemu , poljedelskemu društvu kredit 378.000 dl- j •) Naslednji članek ponathkujefflo I« Juilleve številke »Popotnika«, Kaj je nemščina? Ali morda res tista kruta in neusmiljena roka, ki nas le davila stoletja? Dejal bi, da ne. NemSitaa Je pri tem nedolžna in le slnCai Je, da so se posluževali Habsburžani s svojo kamarijo tudi nemščine kot sredstva za svoj režim Realno moramo zret! na nemščino kot jezik. ki ga .govor! 80 milijonov ljudi z visoko kulturo In Še višjo civilzacio, narod, s katerim Imamo skoro 200 km skupne meje, narod, na katerega nas veže stoletna tradicija, narod, kateremu se Imamo vsekakor zahvaliti tudi za pretežni del naše kulture In civilizacije, narod, * kater nas vežejo tekom stoletij ustvarjene gospodarske vezi, narod, ki Igra vkljub svojemu porazu le vedno veliko vlogo v svetovnem koncertu In bo Igral še večjo v bodočnosti. Absurdna je namreč misel, da bi bilo mogoče izriniti iz svetovnega koncerta ljudstvo, s tako ogromna JtvUensko silo, kakršno so pokazali baS Nerad v svetoval vojni. Z degradiranjem nemščine v naših šolah tedaj ntsmo uničili močnega sredstva prednjega avstrijskega režima, to se Je zgodilo samoposebl vsled odcepijenja naših dežela od Dunaja, nego smo vrgli ti naših narjev, ki bo služil za nabavo novih in pitf« pravo starih sušilnic za češplje !n slive. Popravek, V včerajšnjem »Pismu I* Zagreba« se je pripetila nezmiselna tiskovna pomota, ki pravi, da ima »Obči radničkf savez« 9 do 10 članov. Obči radnički save* Ima 9 do 10 tisoč članov. Izpuščena je bili torej pomotoma beseda »tisoč«. Odpuščeni delavci tobačne tovarne s4 vabijo na setanek v soboto c* 7. url zve« čer v gostilno pri »FrOhllchu«, Trnovski pristan 4. Udeležite se vsi. Zelo važno! Izseljevanje v Ameriko se je zopet za* čelol Iz Ljubljane se je tekom včerajšnjega dneva odpeljalo na Trst v Ameriko preidi 200 izseljencev. Večino tvorijo ženske, katere dobivajo vozne listke od svojcev ti Ameriki. Izseljeniške agenture so zopet začele marljivo poslovati. — Pa pravijo, d* je Jugoslavija dežela, kjer se cedi med U mleko. Kako se uraduje v poverjeništva za n®* tranje zadeve. »Enakost« piše: V povede* ništvu za notranje zadeve se uraduje takole: Načelniki oddelkov hnajo striktno pove* lje, da morajo predložiti vsak akt, Id vsebuje kakšno politično zadevo s štajerskega. »V izjavo« g. poverjeniku za prosveto d*. Verstovška. Ta na akta izjavi svoje mne« nje, Idje potem obvezno za dotičn ega rele-renda. Oorje uradniku, ki bi si opal zadeva rešiti drugače. V kranjskih zadevah Je procedura malo drugačna, če slučaj ni znafl osebno g. poverjeniku Remec«, se obrne po Inlormacije k župniku dotičnega kraja. Župnikova Izjava je merodajna za rešitev, Ta način reševanja aktov pojasni marsikatero uganko, pred katero so bili postavljen! lokalni člnlteljl, ki niso mogli umeti, kako d« je rešitev vlade v tolikih primerih popolnoma drugačna, kakor se je glasil njihov dobro utemeljen in dobro mišljen predlo*. Pojasni pa tudi, zakaj se klerikalci tako krčevito branijo, pustiti poverjeništvo za notranje zadeve iz svojih rok. Klerikalni blagoslov je nova podražitei voznih cen na železnicah. Klerikalni 11*1* so obljubljali že takrat, ko le postal Kor«* šec minister železnic, da bo Korošec, ker I duhovnik »požegnal« železnice tako, da s# bomo y »treh mesecih« vozili po železnicah tako, kakor v najmodernejše urejenih vlakih, recimo kakor v Ameriki. No, ker ta »blagoslov« ni uspel, Je pa uspel tembolj* drug tak blagoslov — namreč podražitev železniške tarife, ali z drugimi besedami! podražitev vseh življenskih potrebščin, kae je torej »zasluga« prijateljev revnega ljudstva, naših klerikalcev. O stvari govorim® na drugem mestu podrobnejše. Duhovniki v Orlovih krojih. Na mariborskem klerikalnem kongresu se je ugotovilo, da je bilo med Orli v krojih tudi več kaplanov. Da tako delajo duhovniki za »utrditev« vere, jim baje zapoveduje božja zapoved... Tatica Iz priložnosti. Včeraj je bila aretirana Katarina K., mlado dekle lz dobrd situirane družine, ker je prodajalki čevieV na Vodnikovem trgu Mariji Kogoj skrival vzela več parov čevljev v skupni vrednosti 2900 K. Aretirana je tatvino odkrito priznala in pripomnila, da je bila vsled priložnosti zapeljana k tatvini. Hodila je k prodajalki opoldne v vas. Dočim Je prodajalka nekoliko zadremala, Je dekle porabilo priliko, da ie jemalo čevlje. Aretacija netarnaga vlomilca. V zapore deželnega sodišča v Ljubljani so te'dni privedli zelo nevarnega vlomilca hrana Pa* iiča, ki je po raznih vilah na Gorenjskem Izvršil zelo številne vlome. Tatvina. Aretirana Je bila služkinji Amalija Mihelič, ker je svoji gospodinji vzela večji znesek denarja. Aretirana priznava, da je vzela okoli 2000 K. Glede denarja omenja, da ga je potrošila za hrano ln dr»« ge potrebščine. Enkrat je v treh dneh zajela 300 K. Popis rezervnih častnikov. ** vojno ln mornarico je tedal izvrši popis vseh rezervo«* 5** 0V' »Slov. dlj. zadntf ▼ P«’3*1* te »Slo«, d«, zadruz* v Brnu« opozarjata one tov*, riše dUak«. w nameravajo bodoč« šolska Sol svetovni jezik, ki uas je edini vezal * svetom in svetovno kulturo. Mesto nemščine smo vpeljali srbohf* vaščino. Nočem vpraševati, na kolikih Ur« vatskih oziroma srbskih šolah so vpeljali slovenščino, prav odkrito pa vprašam, kali zmisel naj ima ta zamenjava? Za vsakdanjo praktično uporabo razume vsak Slovo« nec prav dovolj srbohrvaščine. Praktičen pomen bi imel kvečjemu pouk cirilice, ki la v sedanjih razmerah morda res potrebna, spoznati pač moramo srbohrvatske slovstvo. In sicer? AH naj nam srbohrvaščina odslej posreduje svetovno kulturo, kakršno nam je posredovala preje nemščina Ti Ni ga, ki bi se upal to trditi, saj je menda vsakemu jasno, da stojimo Slovenci kulturno in dvilizatorno daleč pred nallmi Jul« nlmi brati. In menda ga tudi ni, Id bi sa upal trditi, da lahko živimo odslej v Juga« slavil brez vsakih tesnejših zvez c Hrt* kim zunanjim svetom, s svetovno kultu* ro. Obratno, poprej smo bili več ali maj prisiljeni capljati za razvolem, duh ča*a nas je več ali manj prisiljeno vlekel r^proj, v Jugoslavil bomo navezani le sami na«a» na lastno iniciativo, na lastno pridnost Predpogoj vsega našega nadaljnega riUYitKa ie, da vsa naša Inteligenca tudi 1 Stsv. 179. N A P R 1 J. lek študirati v Pragi, oziroma v Brnu, da sr-til vstop v naveden! organizaciji do J. septembra, kur drugače ne b«** DMtfti ratisi tirati na ugodnosti, ki Hh a»*9g tvojku članom omenjeni organizaciji Ib »j '+itt tltležnl Jugoslov. akademske menza v. Sragi In Brnu. Informacije dajelo , za »Sov. dl], zadrugo v Pragi« g. Srečko Petrovčič, cand. Ing. Ljubljana, Rimska c. 23; za »Slov. dij. zadrugo y Brnu« g. Makso Hrovatin, stud. tetan., Ljubljana, Resljeva cesta 25. V svrho odmere hišne nalemnlne za leti 1921. in 1922. ie podati do konca avgusta 1920 Dri davčni administraciji v Liubliani običaine napovedi nalemninskeea donosa, na kar se hišni posestniki v Linbltani posebno odo zariaio. Shod v Mostah pri Ljubljani. Brez večje agitacije (shoda v »Napreju« niti priobčili nismo), smo priredili v sredo zvečer shod somišljenikov naše stranke, ki Je bil obto obiskan. Ker so navzoči komunisti 23 vo'itev Predsedstva (shod ni bil ii'1 . sn,c|se že radi mirnega poteka vda-i er izvolili z vsemi glasovi izprevodnika Jii/.ne železnice s. Ravnika. Proti je glasova o sedem nastavljencev komunistične s ranke ter pet delavcev, po večini vajen-Cev; Glavni govornik s. prof. Lončar Je v svojem podučnem govoru razjasnjeval po-ožaj delavstva v novi državi. Komunisti so e med govorom, ki je bil nad vse miren stvaren in brez napadov, delali surove roedklice, kar Je povzročalo velik nemir, krajno neumno je odgovarjal s. Vencajz, * ie venomer nazival predgovornika »gospod narodni predstavnik gospod profesor °ktar Lončar«, s čimer Je hotel pridobiti navzoče za komunizem. Drugi protigovor-n'k, g- Klemenčič, se je v agitacijskem govoru za »komunizem« izogibal napadov, zato Je imel do konca mirne poslušalce. Odgovarjala sta ss. Tišler in Krofel. Zadnji Protigovornik gospodek Bartulovič, Je na koncu povedal, da bodo nadaljevali vezanje ' otrobov v gostilni pri Sušniku in Je povabil vse, naj gredo ž njim. Odšlo Je z nastavljene! nekaj »nadebudnih« fantičev, ki pa *o, mesto da se ravnajo po podanih direktivah ostali lepo zunaj, ter bobnali po oknih. Govorili so še sodrugl Berot, Svetek In Rejc, ki so z ozirom na odhod kričačev stvarno obdelavali dnevni red. Predsednik s. Ravnik, ki Je bil med shodom večkrat surovo napaden, je ob polu 11. uri zaključil zborovanje, ki Je iznova pokazalo komuniste vpravi luči. Ker Je nekaj pijanih podlv-jancev, s skrajno surovimi žaljivkami napadlo navzoče socijalistične mladenke, bo-1110 Priobčili ob priliki še imena teh surovin, da jih bodo naši reditelji poznali. Sprememba Imena. Deželna vlada z* Slovenijo je dovolila ing. Albinu Halleggerja spremembo rodbinskega imena v Černe. Člani »ierijalnega saveza«, ki so na-v cd!i fcrijalno adreso Ljubljano, naj pridejo takoj po svoje potne legitimacije v Narodni d°m, mala dvorana. československ6 mlnisterstvo Narodni brany vypisuje prave fddfi odvody ročnika 1598, 1899 a 1900. Všichnl pfislušnlc če-skosiovenštl sidlici v obvodu Deželne vlade za Slovenijo, kteri se narodUl roku 1898, 899 a 1900 se vyzyvaji, aby budsl osobne neb pisemne prihlasill svou nynejši adresu Pri konsulStu čsl. republiky v Ljubljani, t^reg 8. S adresu budtež uddny: rok a ml-sto narozeni, prisiušnost, Jmeno rodiču, stav a dokumenty, lež pfi sobo maJL — Konsulat Československž Republlky v Lublani. stranke. sor??nSfnie ,društvo k°vinariev in h? n« • strok P?dniž. Ljubljana vabi na izvanredni občni zbor ki ur?lalnZde1!0 8- aygust£ t i ob 9 Dnevm l;^ orlu E,r' »Novem svetu". *aini> a n ■ P°ročil° načelnika, tajnika, blagajnika in kontrole. 2. Na- — vo^ve. 3. Volitev delegata bodoče perfektno obvlada vsaj en svetovni ez‘k> ki naj bi nas, kakor omenjeno, vezal s svetom in s svetovno kulturo, ki naj bi n-m posredoval vse naj večje kulturne prl-ouiive ostalega sveta. Lepo Je bratstvo in vse jugoslovansko čuvstvovanje, a srbo-'rvaščina ni svetovni Jezik, ki naj bi izpolnjeval to veliko nalogo, zato se že danes Vsi šolniki ogrevajo za to, da se poučuj v naših šolah »tudi« en moderni, svetovni Je-z,k» to je nemščina, francoščina, laščma, r,|ščma ali angleščina. Kaj torej? Za uvidevnega in objektivno resojajočega človeka Izbira ne bo težka se bo na tihem vsak odločil takoj za ‘emščina, sam-, povedati ai tega ne bo imf-i’110 .Se n' ‘ !asi za izdajalca, germa-‘ 3 a!i 5e za ij liujšega. Kakšen zmlsel ano-i'1?- Za tias ruSCina> francoščina ali pa ».,Kyc C:na kot edini obllgatnl Jezik v na-° r“1- ^es> veliki jeziki so to z ogromno sli J°. 10 Staro olvUizacijo, a živeli so mo-daleč od nas, z njimi nismo Imeli skoro •v nobenih stikov, na kulturnih, ie manj gospodarskih. da, saj Je celo ogromno 5 ,. *tev|lo naše inteligence, ki spltfh niso tra d 6 V svo'eni življenju govoriti rojene-stl * ’ Francoza »" Angleža, širše pla-našega naroda pa z njimi sploh ne prl-10 v prav nobene stike. Ponk angleščine. za kongres kovin. JugosL 4. Naš položaj. 5. Raznoterosti. — Dolžnost slehernega kovinarja je. da se izrednega občnega zbora zanesljivo udeleži. — Odbor. Osrednje družtvo UMilarier ta sorodnih strok na Slovenskem ozemlju v Ljubljani naznanja, da se vrše shodi 7. t. m. t Šmartnem pri LitiH; 8. t. m. t Kranju; na Vrhniki 8. t. m. se vrši izvanredni občni zbor čevljarske podružnice v Ljubljani ob pol 10. uri v prostorih »Ilirije4*. Kolodvorska ulica. Ker so shod izelo važnega pomena, vabimo vse člane, da se shodov polnoštevilno udeleže. Shod stavbnih delavcev ▼ Ljubljani se bo vršil v nedello dopoldne ob 9. uri v »Mestnem domu«. Vabimo vse tovariše na udeležbo. — Odbor. Vladna kriza. Položaj še vedno nejasen. — PoHtKS« no zavlačevanje. Belgrad. 5. Danes se nadaljujejo razgovori za sestavo koncentractt-vlade. Jutri se bo lahko vedelo, ali Ve došlo do sporazuma. Belgrad. 5. Minister Ljuba Davl-dovič te v s volem kabinetu sorelei poslanca Salihagiča hi predsednika udruženia veleposestnikov Ratifbe-ga. Obadva sta informirala ministra o položaiu agov in beeov. o agrarni reformi in o načinu njenega rešenla. Zaoreb. 5. »Novosti« poročajo iz Belgrada. da so demokrati na svoji seii odklonili predlo?, nai se bosanskim begom izplača hak. V radikalnih krogih sodiio. da bo v primeru, ako dr. Vesnič ne bo imel uspeha, poveril sestavo novega kabineta Marku Trifkoviču. Demokrati pa zopet upa-io. da bo regem poveril sestavo kabineta v tem primeru Liubi Davido-viču. Zaereb. 5. »Narodna Politika« poroča v vesteh o vladni krizi, da se demokrati v zadnlem času bole. da bi bila bodoča sestava kabineta oover-iena parlamentarni zaiednied in da bi se bodoča vlada sestavila iz nienih vrst. Radi tega se v demokratskih vrstah zbolišuie razooioženie za koncentracijo ali najširšo koalicijo. Zagreb. 5. »Obzor« poroča iz Belgrada da bi se nova vlada imela sestaviti na naložiem programu, ki bi obseoal samo ratifikaciio mirovnih DGtrodb. volilni red. državni proračun in izvedbo voHtev v konstltuanto' ki bi se vršile v druei polovici novembra ali početkom decembra. Nasproti mneniu. da bo dr. Vesnič moral vrniti mandat radi neuspeha svo-le misiie. se vendar smatra, da mu bo uspelo sestaviti širšo koalicilsko vlado. Zagreb. 5. »Narodno Dlelo« poroča iz Belgrada. da se zadnia kriza ni premaknila z mrtve točke. Posveto-vania politikov še vedno trajafc). Na demokratski strani ne kaže mnogo Doaustlfevosti. tako da sodiio. da bo dr. Vesnič vrnil mandat. Položai ie zelo težaven. V vseh političnih krogih te zavladal Deshnkzem. ker tre-nutno nihče ne vidi Izhoda iz krize. Rusko-polfska vojna. POLJSKA PRED PADCEM? AKCIJA PROTI RUSIJI? London, 5. Po uradnih poročilfii je med pogoji za premirje med Rusijo in Poljsko tudi zahteva po razorožitvi Poljske pod nadzorstvom poljskih sovjetov. Moskva* 5. Po poročilih iz Rumu n: je je ententa naprosila rumun-sko vlado, naj dovoli transport ene- ga kora !Wranglove armade skozi Romunijo. Wranglova armada gre v Oalicijo. . * Moskva. 8. Po poročilih iz Ru-munije namerava Rumunlja moblli-zirati. Živino ob mej! tirajo že ▼, notranjost dežele^ Moskva, 5. V vseh krajih osvobojenega ozemlja se sestavljajo sovjeti. Moskva, 5. Frontno poročilo: Ob železniški progi smo pri Sarnl-kowu prekoračili Stochod. Washington, 5. Po vesteii iz Varšave bo po mnenju francoskih in angleških strokovnjakov treba mesto v treh dneh izprazniti. Vlada bo preložila svoj sedež v Krakovo. Poljske čete beže. Na begu podirajo vse mostove za seboj. Nobenega upanja ni več, da bi bik) mogoče ustaviti sovražnika pri prodiranju. (Vesti LDU.) KOROŠKI PLEBISCIT. Ljubljana, 5. Ljubljanskemu dopisnemu uradu poročajo iz Celovca: Danes ob 8. zjutraj je jugoslovanska delegacija dovolila na onem delu demarkacijske črte. ki loči zoni A in B. t. j. med Rožekom in Mostičem, gotove olajšave glede osebnega in blagovnega prometa. To je storila iz razloga, ker bi se nam sicer podtikalo. da smo le zaradi tega tako nepopustljivi, ker se bojimo plebiscita, pa bi ga radi s svojo nepopustljivostjo onemogočili. Ker pa mi nimamo nobenega razloga, da bi plebiscit odlašali, ali da bi se ga celo bali. se je dovolilo toliko, kolikor se je moglo dovoliti, ne da bi se s tem ogrožali čistost in nepristranost plebiscita ter red in mir«v coni A-Povdarjati pa moramo izrečno, a* demarkacijska črta ni odpravljena In da vrši na nji naše orožmštvo m naša finančna straža svojo službo kakor doslej. Pregovori s plebiscitno komisijo še niso končani, toda verjetno je, da bodo jutri vse točke glede osebnega in blagovnega prometa med obema conama končnove-ljavno urejene. OBČINSKE VOLITVE V BEL-GRADU. Belgrad, 6. Včeraj ob polu devetnajstih se Je vršila odborova seja belgrajske občine, na kateri Je bil sprejet predlog uprave, da se vrše volitve v novo občinsko upravo dne 22. avgusta. — Dr. Kosta Kumanudi ni sprejel kandidature za predsednika občine, ki so mu jo ponudili demokrati. RADIČ SE JE PRITOŽIL PROTI OBSODBI. Zagreb, 5. Obsojeni Stjepan Radič Je proti obsodbi uporabil pravni lek, ki mu ga nudi kazensko postopanje. BANČNI URADNIKI V SPLITU STAVKAJO. Split, 5. Tukaj so stopili radi plačilnih zahtev v stavko uradniki I dalmatinske banke. Hrvatske šte-dionice in banke Commerciale dl Spalato. Uradniki zahtevajo povišanje plač za 60 odstotkov. ZLOČINSKO IGRAČKANJE V DALMACIJI. Split, 5. Te dni so italijanski do-brovoljci v Koroižl vdrli y stanovanje Petra Mardešiča ter mu odnesH sliko regenta Aleksandra, ki so Jo potem uničili. Ko se je Manlešič radi tega barbarskega čina pritožil v ob- nbaHMIMNM« *W* francoščine ali ruščine bi Imel tedaj pri nas prav malo praktičnega smisla, ker im m bi nikdar privedel v tesnejše stike s tenu narodi In njihovimi kulturami ter bi zato njihovega Jezika tudi nikdar pošteno ne obvladali Ostane le še pouk laščlne ln netnKine. Z Italijani bomo Imeti v bodoče mnogo opraviti, politično najbrle največ, zato bi govorilo za pouk italijanščine marsikaj, a tudi marsikaj proti. Ooepodarske sveže med Italijani In nami prav gotovo ne bodo nikdar tako tesne, kakor med nami in Nemci Lahom bomo pošiljali n&i les In uvaiali od njih kake malenkosti, med tem, ko bomo pošiljali lahko Nemcem prav vse naše eks-portne produkte In dobivali od ntth ogromno večino naših Importnih potrebščin. la posredovanje svetova« kulture? Kdor pozna nekoliko laško znanost in umetnost, mora priznati, da bo res kaj solidnega od njih prav težko dobiti Njihova novejša umetnost k večji M posnemani« tulih vzornikov, v znanstvu p« sploh ie niso odkrivali tujih svetov, oziroma ustvarjati velikih sistemov. Ves italijanski značaj le večini našega naroda neka) tujega, skoro bi rekel šarlatanskega. Ostane torej le še nemščina. Stoletja smo živeli v nemški šoli In kdor le objektlv- I no pomisli, mora priznati, da Je baš ta nemška »ola ono, kar nas dviga pred naše Jul-ne brate, ki so btti vzgojeni deloma v madjarski, deloma pa v turski mentaliteti Vpliv te solidne nemšk« vzgoje se je pokazal takoj ob preobratu, nas vzdržuje I« danes in bo vzdrževal vse sedanje poko-Ijenje. Živeli In razvili smo se dalle v velikem gospodarskem kompleksu, kojem centrum je danes Nemška Avstrija. Vse irttl našega gospodarskega življenja so ozko zvezane z onimi v prejšnjih avstrijskih pokrajinah In abotna Je m1*«1- d* ie mogoC« gospodarsko življenje v par letih uravnati v drugo smer. Ne, še dolga desetletja bo živelo naše gospodarsko življenje v na|-tesnnej&lh zvesah * onim med Nemci, 9« desetletja bomo navezani M naJžlvahneH« izmenjavanj« vs«fc produktov, n« glede na to, da tudi med naši živi precejšen procent Nemcev. Vsi tl faktorji pa nas naravnost silijo, da gojimo tudi v bodoč« še nemščino v naših Šolah y BajlzdatneJ* meri; zlas« zato še, ker bo vsakemu našemu Inteligen-tu dano, da se I« potom konverzacije popolnoma privadi nemščine v govoru In pisavi sicer ne več v taki meri kot preje, a baš to naj bo vzrok, da posvetimo pouku nemščine še večjo pozornost ne. kam vodi nora politika, ki io utranialo danes Italijani. Italiianl sl ne bodo nikdar utrdiii ooti v trgovskem jfosoodarskem ooslovanta na Balkanu s Domočlo londonskesra Dakta. NEMČIJA RAZOROŽI. TUJIH CET NE PUSTI PREVAŽATI. Berlin. 5. Državni zbor Je danes sprejel zakon o razorožitvi pri tretjem čitanju. Državni minister za zunanje zadeve, dr. Simsons. je pred skupščino izjavil med drugim: Ententa hoče odpošiljati čete na vzhod skozi Nemčijo. Ce bo ententa pričela transportlranje, bo pomenilo to kršenje nemške nevtralnosti. Nemško ozemlje ostane nemško in skozi nevtralno ozemlje ne smejo prevažati čet. ITAl .1J ANI MORAJO ZAPUSTITI ALBANIJO. Rim. 4. V zmislu dne 2. t. m. v Tirani podpisanega dogovora med Ita-liio in Albanllo ie italiianska vlada ie odredila priprave za oovratek sedaj v Valoni ki na obali se nahalatočih vojakov ter onih čet. ki so še v Albaniji. izvzemši na otoku Saseno. čete. ki se nahaiak) v Skadru. ostanek) na svoiem mestu. Dogovor vsebuje na-dalte ddočila glede nekaterih posebnih vprašani, kakor n. pr. kolikor mogoče hkre izročitve uprave mesta Valone ter ozadla albanski vladi. da mora vsak absolvent srednjih učilišč popolnoma obvladati nemščino. Ni to odslej več ona nemščina, ki Je bila nekoč simbol naše sužnosti, marveč le svetovni Jezik, ki nas veže s svetom ta nam posreduje svetovno kulturo. Če smo osvobojeni s« n« smemo postavi« n« stališče štirinajstletnega fanta, Id Je zapustil ljudsko šolo in arogantno koraka brez pozdrava mimo svojega nekdanjega učitelja. Obratno, čim bolj doraščamo, tem bolj potrebujemo opore starega, izkušenega in pametnega moža in od Hemc«v se nam bo učiti še dolgo, dolgo ta mnogo se bomo lahko še naučili od tega naroda, ki ima morda razun srčne kulture prav vs« vrlin« in sposobnosti. Kaj pa Je s srbohrvaKino? Da nam ne mor« hi ne sme nadom«stovati nemičin«. J« več kot Jasno, zlasti ker smo sl po J**lku s Srbi ln Hrvati toliko sorodni, da se prav lahko sporazumemo, četudi govorimo vsak svoj« »narečje*. Kdor bo potreboval perfektno obvladanj« srbohrvaščine, s« Jo priuči v najkrajšem času. Potrebno pa Je tat-tenzivneje poznavanje literature jugoslovanske in v tem spoznanju naj kulminira gojitev jezika. Sicer bo pa skupno življenje v, eni Jr?avi ?e samo polagoma zabrisalo np,i-večj' razširjajte BROŠURE; Narodno vprašanje in Slovenci. Cg. na 10 vin. Vun z enako volilno pravico! Proč s carino na živila. Cena 40 vin. Zvišanje duhon. plač. Cena 10 vin. Tajnosti španske inkvizlciie. II., III. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. - Krst sv. Vladimira. Cena 50 vin. 4 Cerkvene pristojbine aii štolntna. Cena 30 vin. Razprave VII. rednega zbora Jucosl. soc. dem. stranke iz I. 1909. Cena 60 vin. Koliko pritiče družinam vpoklicanih? Cena 20 vin. Razprave X. rednega zbora Jugosi. soc. dem. stranke iz 1. 1917. Cena 1 K 50 vin. Stev. 170. Lurška pravljica. Cena 40 vin. : s Francka in drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin. Primož Trubar in naša reformacija. Cena 50 vin. Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K. vabilo Pri vseh teh brošurah so cene višje za 30%, Abditus: Naša gospodarska in socl-ialna vprašanja. Cena 4 K. Komunistični manifest. Cena 2 K. Eno leto v Narodnem predstavništvu. Cena 6 K. Majski spis (za leto 1920). Cena 3 K. Sodrugi, sodružice! Naročajte zgornje knjižice naravnost ali po do* pisnici pri upravi »Napreja«, Ljub* liana. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj nave* denih brošur. Ljudske tiskarne' delniške družbe v Ljubljani ki bo dne 15. avgusta 1920, ob 10. uri dopoludne, v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5 (Nakupovalna zadruga) s tem-Ie dnevnim redom: a) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končno-veljavni ugotovitvi vsebine družbene pogodbe, kakor je le-ta oblastveno odobrena; b) volitev članov upravnega sveta; c) volitev članov nadzorstva. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1920. Albin Prepeluh s. r. Štefan Dražil b. r. Ivan Podlesnik s. r. Mihael Rožanec b. r. Filip Uratnik s. r. Ivan Kocmur s. r. Ivan Mlinar e. r. Dr. Milan Korun s. r. P3i.ln.Hia Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec, Spodnja Slika it. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba In zmerne cene. jCnmp/7, V iz kavčuka ^ Glavno zastopstvo k« Ciril Sitar ^ LJUBLJANA .*■ Narožaite „NAPREJ“. fisij stroj MIOM razninoževalni apaiat Ima tvrdha 1 Zopet I THE REK Co„ Ljubljana Šeienbnrgova m. 7/1. i„ «radl£«e IO. Gonilne jermene nudi DRAVA lna M in Mita delnilka družba MARIBOR, i ogromno pošiljatev ||| manufakture narav- Hi _ rr**** nost iz inozemstva O je prejela tvrdka R- Stermeckl v Celjn, n sicer vo ne cehrje, tiskantne, etamlna, batlsta za ženske obleke, sukna kamgama in blačevine za moške obleke, belega Irt pisanega platna za perilo, ki Ota rvilh« rnhrpv sviln In p katero »e p nizkih cenah predpasnikov, piuz, Krn, zensKm, mosKin in fantovskih oblek, do zelo • nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri m priatno ročno delo od laitnih čevljarjev. ao B g Ilustrovanl cenik zastonj! Na debelo samo v I. nadstropju fl 1 vgg?M°gA R. STRMECK1 CK1,£S;“*-1 Hn urejena popravita is vse pisamie stroje. tmmm* JurJ@TO lerpenllnovo {talilo sa čevlje razpoillja tovarniška zaloga M. TREBAR - Ljubljana Sv. Petra cesta št 6. Tel. 539 _ Časopisnega papirja se proda. Poizve se v upravi »Napreja Amerlkansko olje Olje, lahko, za vretena; olje za avtomobile, lahko; Olje za transmisije; Olje , , izredno težko; Olje, strojno, za poljed, stroje; olje za cilindre; Olje, strojno, za težke stroje; Olje proti prahn. Glavna zaloga: Medli, Rakove & Zanki d. z o. i. Mn sena kakor cinerarije, na- eeljčkl, levkoje, primule, mačehe itd. v lepi Izberi, Jamčeno zanesljiva, se dobe pri Savar & Kcmp., Ljubljana. Wolfova ulica St. 12. lifnm cnhn eventuelno samo posteljo, lilCIIl iUllil od 1. avgusta v ljubljani ali bližnji okolici. Ce mogoče tudi a hrano. Ce je le postelja, grem samo k od 1. avgusta v ljubljani' Ce mo sodrugom. Ponudbe na upravo -NAPREJA' K 2 ženska, 2 moška, 2 čevljarska šivalna stroja; vsi so v dobrem stanju. Poizve se sv. Petra nasip 53/1. Poštni čekovni račun št. 10.582. Telefon interurban Si 178. Kousom, društvo za Slovenijo sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne Mm Wm\m samospeve in Volaričeve samospeve. — (I. in II. svezek) samospeve. — Naslov kupca v upravi .Napreja*. defn. družba PmfrBfnica t Ljskljani. Akt. olavo.K 1.500.000. Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Zacarinanja. Reekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča KRISPER &TOMAŽIČ in jih obrestuje po čistih 4 10. Večjo hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske i* te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih Direktna zveza s progojužne želez-lefon M. 866. nice. Tele Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z« z o« z* v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! 4 11 01 12 lO. Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 HtllljOROV kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano In okolico, ki so: 1. V Spodnji Silki v Ljubljani. 2. Na Glincah pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva ul. L V Ljubljani, Sodna ulica. 6. V Ljubljani, Krakovski nasip 6. Rožna dolina (obč. Vič). 7. V Tržiču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obč. Jesenice) Gor. 8. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javornlk. 11. Borovnica 13. Kranjska Gora. 14. Mojstrana. 16. Celje. 16. Boštnnj. 17. Guitanj, Koroško. 18. Prevalje, , 19. Mežica, , 20. Črna p, , 21. Črna II., , 22. Maribor. 23. Litija. 24. St. Lovrenc na Fon, 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tržiču. 29. Gorje pri Bledu. 30. Store pri Cefj«- 31. Fala nad Mariborom. 32. HuSe nad Mariborom. 33. Pliberk, Koroško. 34. Rogaška Slatina. 35. Radeče-Zidanmost. 36. Poljčane. 12. Radovljica. Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je v Ljubljani, Sp. SISka, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poiftni predal 13. Društvo ima na razpolago poitne položnice s katerimi zamorejo vložniki denarne požiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico! Mariborska eskomptna banka, Maribor, - Tegetthoffova ulica II prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle ■rm-ragsg |j Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKO V E C Ul pod najugodnejšimi pogoji. lisk ..Učiteljske tiskarne’* i UubihmU