POSEL&DENAR 0 tem in o drugih vprašanjih, ki tarejo založnike, govorita Rok Gorjup, pomo č- nik izvršne direktorice Divizije založništev za prodajo in trženje v DZS, Bronislava Aubelj, glavna urednica v založbi Modri- jan, odgovore na naša vprašanja pa je v MK Založbi zbrala Lavra Štraus. Koliko kriza, ki se menda ne bo kon ča- la hitro, vpliva na založbe in konkretno na vašo založbo? DZS: Kriza vpliva na potrošnjo ljudi, to pa se kaže tudi pri prodaji knjig. Prodaja knjig dras ti čno pada. Modrijan: Naši založbi promet opa- zneje pada že četrto leto, pretežno na ra čun šolske literature. Blokada in celo prepoved nakupov u čbenikov in delov- nih zvezkov ter nega ti vna kampanja mi- nistrstva pro ti založnikom, ki izdajamo u čbeniško literaturo, seveda ni brez po- sledic, žal pa to pri založbah, kot je Mo- drijan, vpliva tudi na preostali program. Izganjanje u čbenikov in delovnih zvez- kov posredno izganja tudi druge knjige in »ruši« oziroma zapira knjigarne, zlas ti v manjših mes ti h. In ker ima hudi č po navadi mlade, sta se letos k pogromu na u čbenike pridružila še ukinitev mi- nistrstva za kulturo in uni čevanje Javne agencije za knjigo RS. Upamo, da se ne bomo čudili, ker na trgu kmalu ne bo drugega razen kuharic, knjig o tem, kako Vesna BERTONCELJ POPIT vir: DELO, Posel&Denar Čeprav časi niso zelo prijazni za nobeno dejavnost, se z založništvom v Sloveniji ukvar- ja veliko podje ti j, tako malih kot srednjih in velikih. Številni med njimi pa se sprašujejo, kako bodo preživeli krizo, ponudili trgu nove naslove in jih seveda prodali. 6 - GRAFI ČAR Krize je manj čez no č oboga ti š, kako postaneš vila ali princeska, kako se pogovarjaš z angeli in kako se ljubiš z vampirjem ... Vpliva kriza na vse založbe enako ali ji lahko velike založbe bolje kljubujejo kot manjše? DZS: Zmanjšana potrošnja Slovencev se enako kaže na čeloma pri vseh založnikih. Morda jo še najbolje odnesejo specializi- rani mali založniki, ki ve čino dela opravijo prek zunanjih pogodbenih partnerjev. MK Založba: D o m n e v a m o , d a k r i z a vpliva na ve čino založb enako. Vsekakor pa so v sedanjih razmerah bolj prizadete založbe, ki izdajajo knjige srednjega ce- novnega razreda, saj opažamo, da proda- ja cenejših, tudi žepnih knjig upada manj. Prav tako ni hujšega upada prometa pri zelo dragih knjižnih projek ti h. Modrijan: Kriza oziroma var čevalna evfo- rija kot njena posledica ne more enako vpli- va ti na vse založbe, saj se te med seboj zelo razlikujejo. Bolje kljubuje ti sta založba, ki tre- nutno še kaj izda in proda ter pri tem pla čuje honorarje, davke in ra čune. Kar nekaj založb, ki so zadnja leta izdajale tudi po 30 knjig in ve č na leto, je že izginilo ali pa zadnji čas, re- cimo dve, tri leta niso izdale ni č in samo še prodajajo stare zaloge. Seveda ne nujno za- radi krize, mogo če le zaradi zelo nespodbu- dnega trga, zgrešene knjižne poli ti ke ali pa napa čnih poslovnih odlo čitev v preteklos ti . Ali morda opažate, da bralci manj ku- pujejo nove knjige in si jih raje izposodi- jo v knjižnici? DZS: Slovenija je že tako in tako rekor- derka pri knjižni čni izposoji, kar vsekakor ni slabo za razvoj slovenskega jezika, je pa morda bolj skrb vzbujajo če, da zmanj- šanja potrošnje ne bo rešila ve čja izposo- ja v knjižnicah. MK Založba: Kupci si nove knjige tre- nutno težko izposodijo v knjižnicah, saj te v zadnjih nekaj mesecih kupujejo zelo malo. Po nam dostopnih podatkih se iz- posoja v knjižnicah ne pove čuje, a o tem morate vsekakor vpraša ti njih. Modrijan: To ni trend, ki bi se za čel v čeraj ali predv čerajšnjim, to je splošno in že ve čletno stanje. 0 knjigi se prema- lo govori in piše kot o produktu, ki ima svojo ceno in po katerega gre človek v knjigarno. Knjižnice so zato, da knjige zbi- rajo in ohranjajo, da lahko človek pride do knjige, ko je na trgu ni ve č, da si izpo- sodi strokovno čti vo, ki je zanj predrago, da vzame knjigo, iz katere mora prepisa ti pet stavkov za diplomo ali članek ... Ali pa si, navsezadnje, izposodi roman, ki ga ho če prebra ti na po čitnicah. Normalno je tudi, da v knjižnice hodijo po knjige ljudje z nizkimi dohodki. Toda knjižnice kupijo le od 150 do 200 izvodov knjig eminen- tnih avtorjev, kot je, denimo, Philip Roth, potem se jih približno 50 mukoma proda DZS, Ljubljana MK Založba, Ljubljana Učila Interna ti onal, Križe Modrijan, Ljubljana Li tt era Picta, Ljubljana Hartman, Maribor GV Založba, Ljubljana Pomurska založba, Murska Sobota Tehniška založba Slovenije, Ljubljana Prešernova družba, Ljubljana Verlag Dashofer, Ljubljana Založba Forum Media, Maribor Izolit, Mengeš IV Založba, Ho če Afirma, Celje Didakta, Radovljica Cankarjeva založba – založniš. , Lj. Nova Obzorja, Ljubljana Celjska Mohorjeva družba, Celje UNSU, Ljubljana Založba Karantanija, Ljubljana Založba Grahovac, Ljubljana Založba Sanje, Ljubljana Domus, Ljubljana Menart Publishing, Ljubljana ARA založba, Ljubljana UNI založba, Maribor Založba Obzorja, Maribor Založba Miš, Dob Lumi, Ljubljana Mohorjeva, Ljubljana Euroraster , Ljubljana Pasadena, Ljubljana Založba Narava, Preddvor Tangram, Ljubljana Kres, Ljubljana Kme ti jska založba , Slovenj Gradec G. Z. S. Gospodarska založba , Ljubljana Založba Pivec , Maribor Kreslin, Ljubljana Top marke ti ng Slovenija, Kamnik Alba 2000, Ljubljana Panika, Kranj Založba kapital, Maribor Mladika, Ljubljana Čukec, Šmarje – Sap Palea, Ljubljana Sanjska knjiga, Piran Pla ti n, Maribor Aristej, Maribor Založba Pisanica, Ljubljana Grafenauer, Ljubljana Emanuel, Ljubljana Založba Ro ti s, Maribor 66.034.775 43.253.024 5.721.700 3.567.833 3.067.524 2.587.305 2.267.769 2.195.665 2.040.114 1.930.807 1.795.595 1.702.504 1.353.984 1.241.608 1.172.334 1.093.762 1.005.026 921.986 899.438 888.149 852.141 768.148 659.701 611.292 582.864 556.385 537.725 495.287 493.717 492.168 466.722 456.044 408.276 394.188 352.696 299.127 293.354 262.063 257.224 246.483 226.343 221.828 189.119 175.228 171.798 155.787 141.597 127.012 115.540 113.846 113.678 94.429 73.785 62.733 3.383.941 438.725 227.289 20.765 61.935 109.962 62.340 6.497 225.662 131.976 51.553 133.230 30.848 132.243 46.761 −8.520 27.063 47.544 547 2.147 2.911 65.262 9.606 −4.115 53.435 2.546 200 34.077 15.282 31.825 199 21.539 3.892 7.811 46.391 306 15.025 2.983 6.129 22.195 1.862 2.235 −3.764 −6.885 1.632 1.676 121 524 10.430 0 −45.664 1.399 −7.152 2.803 443 432 12 35 24 13 20 18 16 1 26 20 7 3 7 13 2 7 0 3 9 3 9 9 0 3 1 7 1 0 3 5 2 2 4 4 5 6 4 1 2 2 3 0 3 1 2 1 0 2 2 1 1 0 55,18 41,88 65,59 57,11 91,85 38,04 13,18 62,87 38,12 77,75 15,29 33,85 71,35 22,34 10,26 81,98 89,04 61,90 89,58 32,85 71,22 63,30 71,85 63,65 24,35 25,23 83,14 69,56 43,05 119,97 68,91 47,58 51,09 27,01 52,40 51,28 73,99 76,62 90,00 24,71 48,10 83,04 43,96 99,67 13,66 84,53 16,04 65,76 82,22 22,34 107,69 74,01 37,88 164,39 založbe celotni prihodki v letu 2011 (v evrih) čis ti dobi ček v letu 2011 (v evrih) število zaposl. v letu 2011 delež dolgov v financ. (v %) Poslovanje nekaterih založb v letu 2011 individualnim kupcem, preostanek pa ob ti či v skladiš ču. Ko takšni knjigi pote- čejo avtorske pravice, jo mora založba izlo čiti , v knjižnicah pa se v nedogled iz- posoja še naprej. Ali se pri tem, ko čedalje ve č prebival- cev in družin s svojimi dohodki vedno teže preživi mesec, kaj spreminja bralna kul- tura v Sloveniji, na bolje ali na slabše? DZS: Kratkoro čno verjetno ni pri čako- va ti dras ti čnega upada bralne kulture v Sloveniji, saj imamo dobro razvito knji- žni čno izposojo. Na dolgi rok žal vseka- kor, saj bodo ob nespremenjenih razme- rah na trgu založbe ve činoma opuš čale stroko in kot klju čno vodilo pri produk- ciji upoštevale le komercialni interes, ki pa mu je najlaže sledi ti s prevodi najbolj prodajanih del v tujini. Postopoma bomo tako izgubljali slovenska avtorska dela in temeljne vrednote slovenskega jezika. Generalno bodo knjižna dela manj ka- kovostna in postopoma postala samo še eden izmed množice zgolj komercialnih produktov, katerih namen bo kratkoro č- na zadovoljitev pri čakovanj potrošnika. MK Založba: Slabše gospodarske raz- mere na splošna vplivajo na manjšo prodajo knjig (tako kot ve čine drugih iz- delkov in storitev), ni pa dokazano, da bi zato ljudje tudi manj brali. V krizi se lahko ljudje celo bolj zatekajo k branju knjig. POSEL&DENAR 8 - GRAFI ČAR Modrijan: Bralna kultura je, kakršna je, kaže se v lestvicah najbolj branih (izposo- jenih) knjig v knjižnicah in najbolje pro- dajanih v knjigarnah. Pred krizo ni bilo ni č druga če, gotovo pa je bilo druga če pred petnajs ti mi, dvajse ti mi le ti . Za katere nove knjige so potrošniki pripravljeni tudi v sedanjih razmerah odšte ti denar? So to otroške knjige, mladinske, kuharske, priro čniki, knjige doma čih avtorjev, žepne knjige ...? DZS: Pred časom so bili potrošniki še pripravljeni kupova ti knjige v cenejših ve- zavah in izdajah (žepne knjige) vseh zapi- sanih žanrov (otroška literatura, kuharice, razli čni priro čniki), z nastopom krize pa so se nakupi minimizirali zgolj na predpisana šolska gradiva in še tu res le na najnujnej- še. Tis ti z nekoliko boljšim premoženjskim stanjem pa morda ob šolskih gradivih ku- pijo še kakšno dodatno pedagoško gradi- vo, ki njim ali njihovim otrokom pomaga pri vsakodnevnem u čenju. MK Založba: Odgovor na to vprašanje zgovorno kaže lestvica najbolj prodajanih knjig, kjer njen vrh zadnje mesece kroji- ta poezija (Toneta Pav čka) in knjige, ki so namenjene osebnostnemu razvoju. Modrijan: Najbrž za takšne knjige, kakr- šne so kupovali tudi pred krizo ( ti s ti , ki so jih sploh kupovali), mogo če poiš čejo cenej- še. Ne vidim posebnega razloga, zakaj bi nekdo, ki bere vrhunsko leposlovje, zaradi krize za čel žuli ti plažo. Upokojenec, ki mu država odvzame del pokojnine, njegovim otrokom oskubi pla če, vnukom pa podraži vrtec, namesto zgodovinskih monografi j, ki ga, denimo, zanimajo, najbrž ne bo kupoval kuharic. Si pa č ne bo ve č kupoval knjig. Številne založbe imajo precej prometa z u čbeniki. Ali so se razmere na tem po- dro čju za založnike izboljšale? DZS: Tako kot pri prometu s knjigami iz tako imenovanega programa splošne li- terature oziroma leposlovja se je mo čna zmanjšala tudi prodaja vse u čbeniške in obu čbeniške literature. Če bodo razmere Tiskarna Leykam, ki je bila lani po celotnih prihodkih 135. najve čje slovensko pod- jetje, se je med 300 najuspešnejšimi podjetji po čistem dobi čku leta 2011 uvrs ti la na 96. mesto. S skoraj 94.000 evri dodane vrednos ti na zaposlenega so lani krepko presegali slovensko povpre čje. Tomaž Alegro, direktor ti skarne iz Ho č, ugotavlja, da dolgotrajno poslovanje v slabih razmerah povzro ča podjetjem in med njimi tudi ti skarnam številne težave, zaradi kate- rih se lahko mednarodne družbe odlo čijo celo za selitev proizvodnje v prijaznejše okolje. Kako ste poslovali leta 2011 in kako ste z rezulta ti zadovoljni? Lani smo glede na splošno krizo poslovali sorazmerno dobro, vendar bistve- no slabše kakor leto pred tem. Z rezulta ti smo zadovoljni, predvidevanja za leto 2012 pa napovedujejo težko leto. Kako ocenjujete kakovost in konkuren čno sposobnost slovenskega ti skarstva? Kako komen ti rate informacijo, da nekateri založniki ti skarske storitve zaradi previsokih cen slovenskih ti skarn iš čejo v sosednji Hrvaški? Prepri čan sem, da je slovensko ti skarstvo kakovostno in konkuren čno. V druž- bi Leykam ti skarna, d. o. o., se ukvarjamo zgolj z rotacijskim ti skom in smo za zagotavljanje konkuren čnos ti v le ti h 2005—2010 inves ti rali v stroje in opremo približno 40 milijonov evrov. Naše vodilo ostaja, da z najmodernejšim strojnim parkom, izkoriš čanjem sinergij, ki jih ponuja velik koncern, katerega del smo, ter seveda z našo prilagodljivostjo, zanesljivostjo in s posluhom za želje kupcev poskušamo ohranja ti naše konkuren čne prednos ti na najvišji mogo či ravni. Vsak kupec pa želi kupi ti izdelek najceneje, zato se, logi čno, ozira tudi čez državne meje. Vprašanje pa je, ali so te cene realne ali pa odsev krize, v kateri družba, ki storitve ponuja, le podaljšuje agonijo in uni čuje trg. Podobne izkušnje iz Avstrije in Nem čije to tezo potrjujejo. Kaj za tiskarne lahko pomeni dolgotrajnejše poslovanje v slabih ali celo kriznih razmerah? Enako kot za druge panoge, dolgotrajnejše poslovanje v slabih ali celo kriznih razmerah pomeni težave pri izpla čilu pla č, pla čevanju dobaviteljev, posledi čno zmanjševanje obsega poslovanja (zmanjševanje števila zaposlenih in op ti mizi- ranje vseh proizvodnih procesov). V primeru mednarodnih družb pa to lahko pomeni selitev proizvodnje na ugodnejše lokacije. Glavne ovire za nadaljnji ra- zvoj, o katerih pri nas slišimo vsak dan na vsakem koraku (dav čne obremenitve, zakonodaja, hitrost postopkov), pri tem nikakor ne delujejo pozi ti vno. Tudi leto 2012 bo težko Izhod - Vsak kupec želi kupiti izdelek najceneje in se zato razumljivo ozira tudi čez mejo Vesna BERTONCELJ POPIT vir: DELO, Posel&Denar Leykam ti skarna, Ho če Gorenjski ti sk Storitve, Kranj* Eti keta ti skarna, Žiri Tiskarna Novo mesto Rolgraf, Medvode Ko čevski ti sk, Ko čevje Print Division, Maribor Delo Tisk časopisov in revij, Ljubljana Schwartz Print, Ljubljana Ptujska ti skarna, Ptuj Premiere, Medvode Pleško, Ljubljana Forma ti sk, Ljubljana T.K.B.M, Ljubljana Čukgraf, Postojna Dravska ti skarna, Maribor Vek, Koper Tiskarna, knjigoveznica , Radovljica Grapak, Krško Tiskarna Vesel, Novo mesto Dikplast, Celje Tiskarna Klar , Bel ti nci Bograf, Log pri Brezovici SŽ – Železniška ti skarna, Ljubljana Daren, Bel ti nci BSB – Graf, Ljubljana Tiskarna Rojko, Ra če Europrint, Ajdovš čina Čuk, Ško fj a Loka Diling, Velenje Delo – Tiskarna, Ljubljana 57.799.179 10.243.845 9.931.619 9.543.493 5.043.599 4.504.441 3.918.178 3.244.778 3.054.397 2.829.808 2.185.755 2.173.793 2.056.598 2.050.094 1.810.110 1.777.535 1.724.649 1.697.715 1.267.829 1.069.368 877.450 654.194 644.836 589.788 511.674 381.313 269.600 173.563 106.625 81.387 49.931 2.639.726 −749.460 87.180 1.289.235 362.652 8.206 80.019 17.729 34.904 75.449 5.596 30.807 47.853 −267.414 4.245 −62.570 22.478 35.165 45.721 69.391 −40.845 −341.772 2.436 47.596 6.869 1.294 2.028 506 −6.526 242 −106.117 106 145 173 81 32 72 42 30 30 17 24 16 0 33 16 25 32 13 13 13 25 6 13 2 6 3 2 2 1 58,52 30,13 66,32 30,84 68,66 46,43 81,97 52,61 48,12 68,34 99,73 88,88 51,78 79,29 86,37 88,08 52,07 22,52 66,10 70,98 89,08 138,14 78,73 7,09 62,94 77,35 30,88 38,66 83,28 29,93 6,38 Delo, Ljubljana Dnevnik, Ljubljana Ve čer , Maribor Časnik Finance, Ljubljana Družina, Ljubljana Mladina, Ljubljana Ognjiš če, Koper Prava smer, Ljubljana Žurnal Media, Ljubljana Dedal, Ljubljana Notranjske novice, Logatec Specom, Lesce 52.094.419 27.973.652 16.320.592 10.337.085 6.426.340 2.872.271 1.856.514 1.698.570 7.945.202 418.096 215.404 145.616 −1.278.410 500.500 270.448 527.480 181.587 −112.440 24.482 89.924 −4.254.735 2.448 6.748 5.187 436 213 176 122 44 25 17 12 73 3 2 2 54,56 37,14 28,55 14,76 14,72 31,80 21,94 285,33 233,44 77,72 37,22 28,01 časopisne založbe ti skarne Koli čevo Karton, Koli čevo Vipap Videm Krško, Krško Papirnica Vev če, Vev če Paloma, Sladki Vrh Valkarton, Logatec Rade če Papir – v ste čaju, Rade če Ce ti s, Celje Aero Papiro ti , Celje Aero , Celje Kaspar Papir, Ormož Aki, Izlake Kartonaža Munih, Kanal Pagrat, Leskovec pri Krškem Bone tti , Ljubljana Aero Copy, Celje 114.019.216 109.567.750 90.591.031 86.712.876 42.172.611 37.257.061 29.671.357 11.373.950 23.215.065 1.051.488 994.440 543.448 380.186 141.755 123.011 4.998.673 −2.548.925 1.070.495 −371.796 469.892 −8.572.409 930.264 11.633 −1.711.815 −153.681 47.559 20.232 1.652 7.841 −17.298 355 386 264 743 267 245 292 101 208 1 9 5 2 1 0 27,97 49,34 14,71 78,41 46,44 85,31 31,85 61,11 71,51 80,69 81,10 47,97 40,59 60,27 62,46 podjetja iz papirne industrije Vir: GVIN na trgu in v poli ti ki slovenskega šolstva ostale nespremenjene, gre žal pri čakova- ti , da bodo založbe tudi na u čbeniškem delu morale ubra ti podobno strategijo kot pri literaturi splošnega leposlovja, to pa je enoumno stremenje zgolj k eko- nomsko upravi čenim prevodnim delom ne glede na pedagoške in kulturne po- sebnos ti slovenskega prostora. Po do- ma če to pomeni, da bomo v prihodnje v Sloveniji bolj ali manj uporabljali le še prevedene tuje u čbenike, in ne ve č izvir- nih slovenskih del, kot se je že zgodilo na podro čju leksikografi je in slovaris ti ke. MK Založba: Po podatkih Združenja založnikov prodaja u čbenikov v Slove- niji vztrajno pada že nekaj let. Na u čbe- niškem trgu se razmere za založnike še zmeraj niso izboljšale. Velik delež krivde za takšne razmere ima država s spremi- njanjem u čnih na črtov in nedoslednostjo pri potrjevanju u čbenikov. Modrijan: Razmere so zelo slabe že vr- sto let. Šolska poli ti ka se ni znala primerno odzva ti na velike ape ti te šolskih založnikov v devetdese ti h in je uvedla u čbeniške skla- de za vse, revne in bogate. V šole je pri- peljala na metre pravilnikov in uredb ter u čitelja razvredno ti la do izvrševalca u čnih na črtov, ki naj ne bi bil sposoben ni ti tega, da si sam izbere u čno gradivo. Uvedla je in- kluzijo otrok s posebnimi potrebami, zdaj pa prepuš ča u čiteljem in staršem, da pri založnikih moledujejo za brezpla čne PDF- je u čbeniških gradiv. U čitelje, ki ne morejo do novejših, posodobljenih in izboljšanih izdaj ali pa do u čbenikov drugega zalo- žnika, napeljuje na fotokopiranje in s tem kršenje zakona o avtorskih pravicah, sama pa si umije roke z okrožnico z opozorilom, da fotokopiranje ni dovoljeno. Vsekakor bi bilo zanimivo izra čuna ti , koliko dav čnih prilivov in delovnih mest je šolska poli ti - ka zapravila samo na ra čun šolskih knjig. Posledica je popoln kaos tako za u čitelje in starše kakor za založnike in celo poli ti ke same. Preden bo komu uspelo razmota ti vso to kolobocijo, ne bo na Slovenskem nobenega šolskega založnika ve č.