Uredništvo in upraunišfto : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ 4 zita j a v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11,—12. ure dopold Telefon št, 513. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Hsrošniiia listu : Celo leto....................12 i\ Pol leta......................6 K četrt leta................... 3 K Mesečno ...... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računajo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Št. 7. Maribor, dne 20 januarja 1913. Letak V. Odgovor V kratkem času proslula brošura „Slovenci v deželnem gospodarstvu vojvodine Štajerske“ ije f popolnoma prekrižala bojne načrte nem š ko n a c ij o naln e in naše liberalne stranke za bližajoče se deželnozbor-ske volitve. T>a čedna koalicija si je že izračunila, koliko centov peska bo treba volilcem nasuti j v oči, koliko milijonov zgube radi obstrukcije bo treba naračunati strmečim davkoplačevalcem, da Se jih odvrne od S. K. Z. Toda navedena brošura je z bengalično lučjo posvetila v zapletene številke deželnega proračuna in računskih zaključkov ter z neizpodboj-nimi številkami dokazala krivično razdelitev deželnih sredstev na slovenske sodeželane. Te številke so zaprle sapo liberalni stranki, ki je močna samo v frazah in puhlih besedah, naravnost v delirij pa so spravile nemškonacijonalne politike, ki se sedaj v potu svojega obraza trudijo, da bi oslabili vtis temeljitega dela dr. Benkoviča. V kislo jabolko kritike v je vgriznil zastopnik celjskega mesta, dr. Negri, ki pa si ni pri tem nehvaležnem delu zbral nič lovorik, jše le na velikem zborovanju Volksbunda v Gradcu dne 14. t. m. smp slišali prve ugovore zoper podatke brošure, ki zaslužijo več ali manj resnega odgovora; dr. Negrijev govor so dobesedno priobčili vsi monitorji nemške večine in ga osolili z običajnimi ocvirki svojega žargona. Naš odgovor valja le stvarnim trditvam tega govora, ki zelo diši po aktih deželnega statističnega urada. Odgovor je zelo kratek, ker vse balanciranje dr. Negrija in njegovega pomočnika v deželnem odboru s številkami razpade v nič, ako odkrijemo, da dr. Negmjevi zaključki slone na premisi, katero na žonglerski način podtika dr. Benkoviču. |T'a je dež. proračun za leto 1910 analiziral z narodnega in teritorij alnega stališča, vrh tega pa še pri vsaki postavki določil, ali in v koliko služi Slovencem, oziroma Spodnjemu Štajerju, po svojem namenu in koliko do-tičnega izdatka pride v slovenske roke, oziroma f na Spodnji Stajer. Vzemimo na primer kot drastičen vzgled deželno prisilno delavnico. Ta ima seveda svr-ho, služiti Slovencem in Nemcem, Sp. Štajerju in pa drugim delom dežele. Dr. Benkovič radi tega to po- FODLISTEE. Konec Jernačeve skrbi. A. Kr. Šerceljnov. (Dalje.l Jernač je iskal prilike, kako bi omenil zlahka mnenje in želje svojega sina. Ker se je govorilo o delu, bil je v zadregi. |Ali pomagati; si je dobro znal. Govor je zasukal na predpust. „Ali ne veš nič novega, Mica?“ „Odkodi pa hočem kaj vedeti, [ker sem vedno doma?“ „V nedeljo sta bila Mrakov Tone in Upča Špela na oklicih.“ „Beži, beži“, se je začudila Korenovka. „Ino, kaj se ti bom lagal?“ Korenovka je kar onemogla in jezik se ji je zapletel med zobe. Govoriti skoro ni mogla dalje, tako ji je novica udarila na možgane. Jernač je opazil, pa jej je še dalje pripovedoval, kar je v nedeljo slišal mimogrede iz cerkve domov. „Nekaj ti ni prav, Mica“, nagovoril jo je zopet Jernač. „Kaj bi ne? Je vendar resnica, kar mi je že Štruklova Ančka pripovedovala včeraj na vodi.“ „Le ljudem ne verjemi, pa bo vse dobro.“ „Res, da ljudje mnogo lažejo, ja včasih je le deseta beseda resnična.“ Mnogo sta se naša soseda razgovarjala in modrovala. Pogovor je bil živahen. ! Morala sta vendar končati. Marjana, ki je bila z delom gotova, pripela je veselo iz staje ono narodno: „Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen, al’ pa suh.“ Milo je donel krasen glasek Korenove Marjane po dvorišču in Jernača je močno ganilo petje, ker je sam rad popeval v svojih letih kake okrogle. stavko smatra kot skupno ali nevtralno po svojem namenu, ker ni mogoče določiti uatančnega razmerja med slovensko in nemško kvoto, ki se itak menja od leta do leta. Za namene prisilne delavnice pa prispevamo tudi mi Slovenci svoje davke v obilni meri, tudi naš denar se izdaje za to postavko, a od denarja, ki izgine v zevajoče deželne fonde v to sijrho, Slovenci in Spodnji Štajerci sploh ne vidimo več niti beliča;, ves ta denar ostane na Srednjem Štajerskem (kjer je prisilna delavnica) in izdatki 186.920 K za o-sobje, hrano in druge velike potrebščine po ogromni večini pride le v nemške roke, tako da jet ta izdatek v dr. Benkovičevi brošuri po pravici uvrščen v nemško in srednještajersko kolono. Na tej glavni boleha vse dr. Negriievo dokazovanje, ki se, koncentrira v sledeči meri: deželni zavodi, to je: bolnišnice, hiralnice, kopališča, služijo tudi Slovencem, zato se mora reči, da 30% teh izdatkov, tar odgovarja približno številu 'Slovencev, pride zopet v slovenske roke. Ta nelogični zaključek gotovo ne dela čast svojemu izumitelju in je preracunjen samo za lahkoverne in pa malomislece nemške špisarje, katerim je dr. Negrijev kontra evangelij. Kaj pa imamo Slovenci ,od letnih izdatkov 800 tisoč kron (leta 1910) za deželno bolnico, kakor morajo Nemci sedaj priznati, plačamo Slovenci najmanj 15% deželnih' davkov, za deželno bolnice sorazmerni del, od katerega pa V slovenske 1 roke nazaj pride svota, katera niti v poštev ne pride; saj je vse osob-je od primarija do slug nemško; le nemški stavbeniki in drugi podjetniki in le nemški dobavitelji živil, in zdravil itd. vlečejo od bolnice mastne dobičke. Res velika , doza drznosti je potrebna, da se na tak način resnico na glavo postavlja. Dr. Negri se peča edino le z vprašanjem, ali in v koliko posamezni1 deželni zavodi služijo tudi Slovencem, popolnoma pa je opustil razmotrivanje, koliko dotičnih izdatkov pride v slovenske roke. 'Nadalje izdatke za skupne ali nevtralne zavode kar po številu slovenskega prebivalstva hoče Slovencem v dobro vpisati. 'Ta argumentacija stoji na tako slabih nogah, da strmimo nad pomanjkanjem čuta odgovornosti in resnosti, s katerim se hoče dr. Benkovičeve argumente ovreči. Kaj naj bomo deželnem odboru še posebej hvaležni, da tudi slepce, bolnike, umobolne smvenske narodnosti spre- „AT je vesela Marjana“, rekel je Jernač in pogledal skozi vežo po dvorišču. „Od nedelje že vedno poje pri delu. Ne vem, na kaj misli in komu prepeva take-le pomenljive“, povzela je besedo Korenovka. „Morda se je v katerega zagledala?“ izprego-vorii je nekam zamišljeno Jernač. „I to morda ravno ne. [V nedeljo po nauki je bil pri nas oni — pomagaj mi reči — oni Vodopivčev Vilko, ki na Dunaju študira, i Imela sta važne pogovore, kakor sem opazila na smehu.“ „Vodopivčev je bil pri vas?“ vprašal je neiiam čudno Jernač in zaokrožil t, očmi. „Seveda je bil. !Še iz cerkve jo je spremil do hiše,“ Še bi govorila Korenovka marsikaj, ker je bila precej zgovorna, ali Marjana ji je pretrgala govor, stopivši v vežo. „O, dobro jutro, Jernačev oči. Kako se še kaj počutite? Veste li kaj novega?“ je smeje povpraševala 'Marjana starega Jernača,1 ki je kakordiznenaden sedel na hrastovem panju in mrmraje popravljal nerodni stol. „Nekaj vem še veselega, ravm za predpust. A samo bojim se, da ti ne bo všeč. Tudi govoril še ne bom preveč, ker znaš itak sama dobro brati“, izgovarjal je Jernač zadnje besede prav na dolgo in posegel v žep po pismo. Marjana ga je radovedno gledala, vzela pismo in šla v drugi konec hiše. Vstopila se je pred M atevževo sliko, ko je bil še pri dragoncih, in brala je, kar je mogla počasi in umljivo. Vmes je pa Jernač govoril Korenovki tako sladko na srce, da jo je pridobil in razveselil z Matevževo ponudbo. Kmalu je prišla Marjana iz hiše. Bila je rdeča v lice kakor vrtni mak. Prvo ji je bilo vprašanje, ke-daj Matevž pride. Ko je zvedela, obrnila se je plesa-je na eni nogi in v diru odšla zopet v hišo. Zamislila se je in tik okna je stala in zrla venomer nabuj- jemlje v svoje zavode? Ali je to dokaz, da v tej obliki Slovenci svoje davke nazaj dobe? 'Ako se hoče o-vreči trditev, da Slovenci plačamo 15% deželnih davkov in da le 9% deželnih izdatkov pride zopet v slovenske roke, potem ne zadošča dokaz, da Slovenci po številu prebivalstva participiramo na deželnih zavodih kot pasivni del, ampak treba dokazati, jda naši davki saj posredno pridejo zopet v slovenski žep. In stoji tedaj, da dr. Negri niti z besedo ni poskusil pobiti dokaz, da gre vsako leto okrog 5% realnih dež. izdatkov, to je 1,000.000 K, priznano slovenskega denarja v nemške svrhe in nemški žep. Dr. Negri in njegov vir tudi dobro vesta, kje šepa protidokaz proti dr. Benkovičevi brošuri in dobro vesta, da je samo tako po ovinkih mogoče ublažiti jasno besedo številk brošure. Zato pa se previdno ogibljeta jedra vprašanja, koliko Slovenci dobe iz deželne blagajne, ampak le dokazujeta, da deželni zavodi služijo tudi Slovencem, česar nikdar ni zanikal. Nemška večina deželnega zbora štajerskega pač slabo zagovarja svoje krivice , nasproti Slovencem; zato pa si je kot glasnika izbrala dr. Negrija, iz če-gar ust v deželnem zboru nismo culi resnih besed, ampak le grde psovke na naše, posebno kmečke poslance. Dr. Negrijev odgovor na obtožbo proti nemško-nacijonalnemu gospodarstvu je prav slab manever s številkami, samo — bluff. Poincare — novi predsednik francoske republike« Dne 17. t. m. se je vršila volitev novega, predsednika francoske republike. Volilni boj (je bil zelo oster, zanimanje za volitev velikansko. iSaj sta si stala nasproti dva mogočna tekmeca, Poincare kot brezdvomno najboljši francoski državnik, in < njegov mogočni in bogati tekmec Pams, katerega ' so gotovi krogi zato kandidirali, ker bi bil slepo orožje v njihovih rokah. !Ti krogi so nasprotovali 'Poincarejevi kandidaturi, ker so se bali samostojnega, odločnega in močnega predsednika. Od Loubeta sem so bili ti krogi navajeni, da so imefti na predsedniškem mestu kimovca, jzato so hoteli politično neznatnega Pamsa in travnik, ki se razprostira pred hišo malo navkreber proti gozdu. Mati, opazivši na hčerki ' neko nezadovoljnost, poklicala jo je, rekoč: „Marjana, kaj pa delaš v hiši? Ven pojdi. Cernu stojiš pred oknom in gledaš k Maslovim? Zavrti se naglo, da bode opoldne južinja.“ Marjana se je vzdramila kakor iz spanja. Stopila je od okna k peči, kakor bi hotela pripraviti že prostorček na zapečku za kvas. „Se še ne mudi“, zapovedala ji je mati in jo poklicala iz sobe. Marjana, dobra in ubogljiva hčerka, je takoj izpolnila materino zapoved in šla iz hiše nekam zamišljeno. „Kaj te je tako poparilo?“ dejala je mati. Ali Marjana ni nič odgovorila, Ssamo vzdihnila je na tiho in šla zopet nazaj. Pokleknila je pred razpelo in prosila Vsegamogočnega tolažbe in pomoči Ko je tako goreče molila v sobi, I pogovarjala sta se Jernač in Korenovka o pribodnjosti. [Sklenila sta, da Marjana postane Matevževa žena. Dogovorila sta se, da hočeta zlepa stvar urediti in to brž, ko bo mogoče. Marjana je bila odločena za Matevža Jerna-čevega. „Kedaj pride Matevž domov? Kateri dan ravno?“ namignila je Korenovka Jernaču. „Tja v torek enkrat, ali pa v sredo. Čakat pa ga grem že jutri na Ivančevo Gorico, morda pride že jutri.“ „Miha, kaj pa vendar ti meniš, bo prinesel kak dolar ali ne?“ „Eh, kaj se bojiš, denar mora že imeti, kakor mi je vozlov Jaka pravil, ki je že o sv. Juriju prišel domov.“ Na kratko sta se domenila tudi radi dote in kar je še drugega treba h gostiji. Jernač je z visokim glasom zdaj pozdravil Korenove, vstal in odšel. (Dalje prihoB.) Stran 2. mesto Poincareja, ki je mož. Izvolitev Poincareja po-menja poraz najradikalnejšega svobodomiselnega krila, najhujših in zakletih sovražnikov pozitivnega krščanstva, 'Combesovih in Clemenceauovili privržencev, ki so že zgubili mesto zborničnega predsednika, predsednika ministrskega sveta, in so zdaj še zgubili mesto predsednika republike, (Izvolitev Poincareja pa tudi dokazuje, da se je naveličal francoski narod vednih neplodnih in razjedajočih kulturnih bojev ter si želi pozitivnega dela > na kulturnem ) in socijalnom polju. Potek volitve same je bil zelo zanimiv. Kakor je znano, se vrši volitev j predsednika francoske republike v zborovalnici kongresnega poslopja v Versaillesu. Palača je bila že na vse zgodaj zjutraj zasedena po najmnogobrojnemu občinstvu, tako da uradniki niso več mogli vzdržavati miru in so morali poklicati na pomoč orožništvo, ki je izpraznilo stopnjišče. Galerije in tribune so bile polne najodličnejšega občinstva. Zlasti je bilo navzoče veliko število dam, 'med njimi več najpoznanejših pariških krasotic. Počasi so nato začeli prihajati volilci, člani poslanske zbornice in senata in dvorana,1 v kateri je nameščenih 900 z rudečim usnjem ' prevlečenih foteljev, se je začela polniti. Točno ob eni uri popoldne je vstopil v dvorano predsednik senata Dubost, ki je vodil volitev. Zbrani senatorji in poslanci so ga pozdravili s ploskanjem. Sejo je otvoril Dubost s tresočim glasom, videlo se mu je, da je zelo ginjen. V svojem nagovoru je poudarjal, da se ne sme vršiti nikaka razprava in da mora biti predsednik izvoljen z absolutno večino. Potem je prečital zapisnik kongresa leta 1906, ko je bil izvoljen za predsednika republike sedanji predsednik Failieres. Precejšnje razburjenje je izzval nato monarh'st marquis de Dion, ki je zaklical napram predsedniku: „Protestiramo proti volitvi. Nočemo nič vedeti o njej." Predsednik ga je precej ostro zavrnil, da po ustavi nima pravice do besede. Izvoljeni so bili nato skrutinatorji (36), nakar se je začelo glasovanje. Izžrebali so najprej iz abecede črko, s katero se začne glasovanje, (Izžrebana je bila črka „t.“ Vsak volilec ima kontrolno kroglico, ki jo izroči zapisnikarju, in vrže potem glasovnico v žaro. i • ■ ! ||j . .[ iilM Glasovanje se vršilo mirno, le tedaj, ko je Poincare stopil na tribuno, da je oddal svojo glasovnico, so ga pozdravili njegovi pristaši z glasnim odobravanjem. Po končanem skrutiniju je predsednik proglasil izid, ki je bil sledeč: Oddanih je bilo 868 glasovnic. Absolutna večina je znašala torej 435 glasov. Poincare je dobil 429 glasov, Pams 327, Vaillant 63, Des-chanel 18, Ribot 16, Bourgeois 4, Millerand 3, Mas-cuird 2, Delcasse 2, Dubost 1 in Rochefort 1 glas. — Potrebna je bila torej druga volitev, ker ni nobeden kandidat dobil absolutne večine. Pri drugi volitvi je dobil Poincare 483 glasov, Pams 296 in Vaillant 69 glasov. — Izvoljen je bil torej Poincare. * * * Novi predsednik Raimond Poincare, ki nastopi svoje mesto še le en mesec po izvolitvi, je rojen dne 20. avgusta 1850 v Bar le Due v departemeuta Meuse in je torej dovršil 63 let. Po poklicu je bil odvetnik. Leta 1886 je bil imenovan za kabinetnega šefa v poljedelskem ministrstvu, leta 1889 pa je bil izvoljen v parlament. V Dupuisovem kabinetu je bil nato naučni minister in je odstopil s celim ministrstvom vred dne 25. novembra 1893. Prihodnje leto je bil zopet v Dupuisovem ministrstvu finančni minister, leta 1895 pa v Ribotovem kabinetu naučni minister. Ko jc odstopil, je bil izvoljen za zborničnega podpredsednika. Od leta 1906 je v senatu. Leta 1909 je bil izvoljen \ akademijo. Ko je odstopil dne 10. januarja leta 1912 ministrski predsednik Caillaux, je Poincare sestavil novo vlado. Poincare, ki je med najboljšimi pariškimi odvetniki, je s prevzetjem ministrskega predsedstva imel znatno materijelno škodo. Poincare je izboren govornik, resen in trezen politik in se je v zadnjem času zlasti zelo trudil, da bi se ublažila nasprotstva med trozvezo in tripelen-tento. Poincare je osmi predsednik francoske republike. Prvi je bil maršal Mac Mahon. Dne 30. januarja 1879 je bil izvoljen Jules Grevy, ki je bil po sedmih letih zopet izvoljen. Odstopil je dne 3. decembra 1887. Izvoljen je bil tedaj Sadi Carnot, ki je bil dne 24. junija 1894 umprjen. Tri dni pozneje je bil izvoljen Casimir Perier, ki pa je odstopil dne 15. januarja 1895. Za njim je bil izvoljen Felix Faure, ki pa tudi ni dovršil sedmih let, ker je umrl dne 16. februarja 1899. Sedem let je nato končal Emile Loubet, za njim pa je bil dne 17. januarja leta 1906 izvoljen predsednik Armand Falberes. Politični pregled. Nesrečna Portugalska. Novo portugalsko vlado je sestavil vodja jakobincev, dr. Costa. Sprva je sicer predsednik republike pozval na vlado voditelja zmernih republikancev, Almeida. Toda ta za svoj program, ki je vseboval še tudi amnestijo političnih jetnikov, ni mogel dobiti večine. Novo ministrstvo bo pravzaprav ! diktatura Gostova, ki si je privzel kot ministre same udane, sicer pa brezpomembne osebe. Costa se je na nekem republikanskem kongresu tudi vsajal, da bo katoliško vero na .Portugalskem zatrl. Portugalske katoličane in monarhiste čakajo torej še hujša preganjanja in grozovitosti, državljane pa še večji davki ) in bremena. Duševne in moralne ! kapacitete portugalskega ministrstva, so pa ti-le: notranje zadeve in šolstvo bo vodil dosedanji ravnatelj lizbonske prisilne delavnice, Rodrigues; (justico nek revolucijonarni stotnik, ki je študiral le par semestrov in nima niti izpitov; vojno ministrstvo upravlja ,zopet zloglasni podpolkovnik P. Bastos; trgovsko ministrstvo pa načelnik karbonari-jev, četudi nima potrebne izobrazbe. Res, zlata doba Portugalske ! Homerule. Angleški parlament je sprejel zakon o irskem parlamentu, Homerule, z nepričakovano veliko večino. Vladne stranke so resultat pozdravile z viharnimi klici. Pred parlamentom je bila zbrana že velika množica, Iki je prirejala viharne ovacije. Zakon se predloži sedaj zbornici lordov | ter se vrši takoj formalno prvo branje. Meritorna debata se vrši še le v drugem branju, ki se prične dne 27. januarja. Skoro gotovo je, da bo zbornica lordov zakon o irskem parlamentu zavrnila. Pomagalo ji pa to ne bo nič, Uresničenje irskih želja bo s tem zavlekla, nikakor pa ne preprečila. Med vojsko in mirom. Turčija ima besedo. V petek so tedaj poslaniki velesil ' vendar izročili Turčiji toliko časa obljubljeno kolektivno noto. Smatrati je to noto za zadnje „svarilo“ Evrope Turčiji. Sedaj ima besedo Turčija. Glasovi, ki prihajajo o odgovoru Turčije, so zelo različni. Odklonila ali pa v celoti sprejela Turčija predlogov velesil gotovo ne bo. Bržčas bo poskušala Turčija vso zadevo še nekoliko zavleči, v upanju, da se bo med tem dalo še kaj rešiti. Graška „Montagszeitung“ prinaša sledečo br zojavko iz Carigrada: Dne 19. januarja: (Glasom sigurnih informacij se je včerajšnji ministrski svet, izrekel za mir. Le nekaj ministrov je glasovalo za vojsko, toda ostali so v manjšini. Prevladuje mnenje, da bo nudil odgovor porte priliko za pismeno občevanje z velesilami, ker ne bo vseboval nobene kategorične odklonitve. V noti, ki je v primeri s prejšnjimi enakimi koraki velesil, veliko bolj ostra, se svetuje Turčiji, naj se uda in odstopi Odrin ! ter Egejske otoke prepusti skrbi velesil. Ce tega ne stori, nima več pričakovati moralne in materijelne pomoči od strani Evrope. Tudi se opozarja na nevarnost, ki bi v slučaju obnovitve vojske grozila azijski Turčiji. Razun note je zadela v zadnjih dneh Turčijo še druga nesreča. Včeraj so vedeli listi poročati, da se je vršila pred Dardanelami med grško m turško mornarico bitka, v kateri je bilo turško brodovje popolnoma uničeno. Po današnjih vesteh se je sicer ta grška „zmaga“ zdatno skrčila, vendar je gotovo, da je Turčija doživela poraz svoje mornarice, na katero je edino še stavila mnogo upanja. To ne more ostati brez posledic tudi v Carigradu ne. Pa tudi od Kataldže 1 in galipoljskega ! polotoka prihajajo za Turke neugodne vesti. Korespondent li sta „Berliner Tagblatt“ je s turškim generalom pre-jezdil okolico Kataldže in je videl turške čete. Stanje Turčije je zelo dvomljivo in celo sam general mu je priznal, da se pri Kataldži več politizira, nego misli na vojno in armada je taka, da jo je po mnenju onega visokega turškega častnika lahko uničiti v osmih dneh. Tudi o bolgarsko-rumunskem pporu < prihajajo ugodnejši glasovi in povsem upravičeno je prepričanje, da je vojna nevarnost izključena. Konferenca poslanikov pa se je danes zopet začela baviti z vprašanjem o omejitvi Albanije in zabilježiti se mora, da so si velesile v tej zadevi že zopet bližje. Zadnji dnevi prejšnjega tedna so bili polni važnih dogodkov, a prihodnji teden bo odločeval o zgodovinskih dogodkih. Kolektivna nota oddana. Carigrad, dne 17. januarja: jDane s so poslaniki korporativno predali p o r-ti noto velesil. Z ozirom na to se poroča iz Dunaja z dne 18. t. m. : Po precejšnjem, obotavljanju j so poslaniki sedaj vendar predali porti kolektivno noto velesil. S tem je stopila balkanska afera v odločilni štadij. |Ce bo odgovor Turčije na nasvet velesil ugoden, bo mir kmalu sklenjen, če pa bi znal biti neugoden ali pa izzivajoč, bi mu moral slediti ultimatum zaveznikov in vojna. 'Množijo se pa znaki, da dela K,iamil paša s svojim sistemom na to, da zdrobi opozicijo častnikov in mladoturkov in se odloči za mir. Gotovo je vsaj to, da hoče Ki amil paša vse žrtvovati. Glasom današnjih obvestil iz Carigrada moramo zabilježiti, da je Kiamil paša ubil mladoturško o-pozicijo s tem, da je udušil dva mladoturška lista, in čuje se, da še misli vedno na to, kako bi sklical narodno zborovanje, seveda le take može, Ì ki bi poslušali njegove nasvete in delali po njegovi volji. Za mir ravno tako ugodne | so nade gicu« garije in Rumunije. Po včeraj sklenjenem potu ministra Jonescu soditi, se je bilo zelo bati, da bo to začetek vojne, danes pa se je izvedelo, kake zahteve je Jonescu stavil dr. Danevu in kako sta se sporazumela. Jonescu je baje zahteval, da Bolgarska sicer ne izroči Rumimi ji Silistrije, da pa poruši utrdbe in se izjavi pripravljeno, zasigurati macedonskim Kucova-lahom avtonomijo, Dr. Danev pa je ponudil, da bi tekla nova rumunsko-bolgarska meja tik pod Silistrijo od Donave naravnost do Črnega morja, jnekako pet angleških milj južno od dosedajne meje. Včeraj je Jonescu f ta predlog imenoval nesprejemljiv in vlada ga še tudi ni odobrila, vendar pa je principijelen sporazum omogočen. Glede vprašanja o albanskih mejah se javlja iz Londona, (da je konferenca poslanikov to točko suspendirala iz dnevnega reda, dokler Turčija ne odgovori na noto velesil. Potem se bo pa že zopet o mejah govorilo. Bolgarski finančni,minister Todorov o položaju. Bolgarski finančni minister Todorov je izjavil, da je Bolgarija že pred vojsko nameravala najeti posojilo 200,000.000 K, sedaj pa rabi še večje. jPogaja-janja glede tega posojila v Peterburgu so imela jako ugoden resultat in upa, da se mu isto posreči tudi v Parizu, kamor se v kratkem poda. Glede vojske je dejal, da se je Bolgari ne boje in so pripravljeni, meriti se s še veliko večjo armado, nego je sedanja turška armada pri čataldških u-trdbah. Razmerje med Bolgarijo in Grčijo je povoljno, s Srbijo pa se je Bolgarija11 glede meja do najmanjših podrobnosti pogodila. Avstrija in Rusija. „Pol. Korr.“ poroča iz Peterburga,1 da svare ruski uradni krogi pred prehudim presojanjem položaja. Še je namreč vzroka misliti, da se albanske meje prijateljsko urede in da harmonija velesil ne bo motena. Na Dunaju pravijo diplomatski krogi: Medna- rodni položaj se glede albanskih mej boljša. Ne na Dunaju, !ne v Peterburgu niso nespravljivi in nikdo ne misli, kako bi izpremenil (to vprašanje ' v pravo kritično zadevo. Cuje se, da Rusija ne vstraja, da bi moral Skader brezpogojno pripasti Crnigori, zlasti, ker prebivalstvo izjavlja, da se upre Crnogorcem z o-rožjem v roki in s pomočjo katoliških Albancev. Zato pa bi Crnagora dobila na svoji zapadni meji izdatno kompenzacijo, (kjer bi ji pripadlo precej rodovitnega zemljišča. Gotovo je, da težav z albanskimi mejami še ne bode kmalu konec, Vendar pa se vrši občevanje" med Dunajem in Peterburgom prijateljsko in je tudi dovolj nade, da se reši albansko vprašanje mirno in ugodno. Sultan o sedanji krizi in o priiiodnjosti Turčije. Sultan je sprejel urednika lista „Sabah“ Diran Kelekiana v daljši avdijenci ter je, kakor poroča ta list, izjavil med drugim tudi sledeče: „Živimo v težkem času. Nikdo ni tako užalosten zaradi tega, kakor jaz, vendar pa premagujem to bol, da morem izpolnjevati dolžnosti, ki mi jih je naložila božja previdnost. Več kakor kedaj je danes naša dolžnost, da delamo in sam hočem dati dober vzgled. A treba je, da si zagotovimo sedanjost in prihodnjost in da. se postavimo pod božjo previdnost. Jaz semi ustaven vladar. Sreča naroda je odvisna od dobrot ustave. Ko bodo sedanje težkoče premagane, bo naša prva dolžnost otvoritev narodne skupščine. V moji dinastiji in, med mojim ljudstvom ni človeka, ki bi bil proti ustavi. (Absolutizem, (ki dobiva nehote obliko strahovlade, (ne more nikdar, najmanj pa v tem stoletju, skrbeti za potrebe kakega naroda, in mu koristiti. Ustava bo ostala za večne čase oblika vlade nad našim narodom. (Treba je tudi preprečiti vsako zlorabo. Sedanji dogodki so to zopet dokazali. Treba pa nam je miru, (da se pokažejo sadovi naše ustave. Ravno dejstvo, da v zadnjih štirih letih nismo imeli miru, je krivo sedanjih težkih dogodkov. Toda sedanje stanje ne bo in ne more trajati dolso Ljubezen do domovine zahteva edinost v interesu naše skupnosti in države. /Ne dvomim, da je narod to spoznal. Ce velja kaj, kar me sedaj navdaja z upan- nem’kM?h ?o0Vnn|1-ida hočem delati’ da se zacelijo1 ra-• „ ’ : J. do?^d na^ narod. (Dan in noč premišlju- je™ ^-m T,ldim v tem delu Poglavitno delo, ki jo mora vršiti sultan. Narod je zlasti mnogo trpel pod tem da so se v zadnjih štirih letih, bdgovarjajoč Parlamentariern večini, pogosto menjavali sistemi. 3In nnlm 15ra^ljaj0J pravice, ki jih daje ustava sultanu ipam, da bom dosegel mnogo vspehov. Gotovo je dà bom vporabljal pravice krone samo v interesu 'in za srečo naroda. Tudi ljudstvo naj se poslužuje svojih pravic. Treba je, da izide iz prihodnjih volitev homo-gernc prosvitljena m zmožna večina, ki pozna običa- nimežehai?.“PredP0StaVlja Splošne interese vsem oseb- Raziioterosti. Pogajanja za delazmožnost deželnega zbora s< se začela pretekli teden. Vodi jih cesarski namestnil grof Clary. Bili so pri njem že zastopniki Slovenske ga kluba in nemškonacionalne večine. (Ta teden s< konference nadaljujejo. Poročila, da slovenski zaupniki niso pri prejšnjih pogajanjih stavili preciziranih predlogov, so neresnična. Čimbolj ga tepeš, tem bolj se mu krivi hrbet m tem bolj ti liže peto, s katero ga suvaš, take pasjo-pohlevne, hlapčevske nature so naši liberalci. Nešteto je krivic, ki jih trpimo v štajerski deželi. Ko je bila mera polna, je našim poslancem prenehala potrpežljivost in pričeli so z obstrukcijo. Cel slovenski narod je z veseljem pozdravil ta možati nastop in tudi liberalci so bili vsi navdušeni za naš boj. Od tedaj se ni nič, prav nič spremenilo. In vendar? Berite „Slovenski Narod“ od sobote, berite druge liberalne časnike in priti morate do prepričanja, da se nam Slovencem v štajerski deželi godi kot v raju, ter da so naši poslanci hudodelci, ker kale to rajsko življenje. Hlapčevska natura našim liberalcem ni dopustila, da bi bili vstrajali v težkem boju, iz strankarsko sebičnih vzrokov so zatajili ljudstvo in sedaj sikajo izza plota ravno tako strupeno kot nemškutarska in pa nemško-nacionalna glasila. Hlapčevske duše so našle pravo družbo in so srečne. Liberalci vpijejo, da naši poslanci nočejo povedati, zakaj obstruirajo. To je navadna laž. V oklicih na volilce, v neštetih govorih in člankih so naši poslanci jasno povedali ljudstvu, zakaj obstruirajo in volilci so njihovo taktiko odobrili. Ha tudi če bi poslanci tega ne bili storili, je krivic, ki se nam gode, toliko, da bo vsakdo našel obstrukcijo za opravičljivo. Vsakdo, ki ima nekoliko časti v sebi. In ni treba, da bi šel pregledovati proračune. Že vsakdanje življenje prinaša toliko slučajev, da se mora človek z-gražati nad nemškim nasiljem in nad liberalnim pe-tolizunstvom. Navedemo samo nekatere: Slovenec ne more v deželno službo! (V deželi prebiva ena tretjina Slovencev, deželni uradnik pa ne sme postati Slovenec. Slovenec gospod Pirkmayer je bil že sprejet v deželno službo, toda ko se je zvedelo, da je Slovenec, je moral iti. Ali ni to brezprimeren škandal, radi katerega bi se moral dvigniti cel narod? Liberalci, ali res nimate nič narodne časti? Država ima fond za pospeševanje živinoreje. Pri delitvi teh podpor in nagrad ' ima deželni odbor važno besedo. 'To svojo nalogo pa vrši ta ekspozitura nemškega nacionalizma tako, da meče na Srednji in Zgornji Stajer velikanske svote, med tem ko odpadajo na Spodnji Stajer samo drobtinice. /Godi se pa to krivično ravnanje kljub temu, da naši poslanci neprestano zahtevajo, da se morajo tozadevne svote primerno razdeliti na celo deželo in kljub temu, da je že c. kr. kmetijska družba sprejela sklepe, ki se glase v enakem smislu. Pospeševanje, živinoreje je vendar strogo gospodarska zahteva, a tudi pri njej ugotavljajo Nemci svoj krivični sistem, naši liberalci jim pri tem pa pridno asistirajo. Dež. šolski svet gre Nemcem ? pri ustanovitvi njihovih privatnih ponemčevalpic vedno kolikor najbolj mogoče na roko. Kjer se spomnijo in kadar se spomnijo, dobe Nemci svoje privatne šole. Kako se pa ravna napram Slovencem? Že leta se potegujejo Slovenci za privatno slovensko šolo v Studencih in v Mariboru, a razne nemške oblasti, v prvi vrsti dež. šolski svet, zavlačujejo vso stvar, da ne more priti do nikake rešitve. Upamo, da bodo liberalci vsaj sedaj izposlovali od svojih zaveznikov te šole. - Mahnert gre. protestantovski župnik Mahnert v Mariboru gre nazaj v „rajh“, od koder, je prišel. Imenovan 1 je za generalnega 1 tajnika i „lutrovskega bunda“ v Bonnu, i Mahfrert gotovo ne gre rad od tukaj, kjer je hotel vse ponemčiti in poluteraniti. Toda njegovo stališče je postalo nevzdržno. S svojim radikalnim, brezobzirnim delovanjem se je napravil nemogočega. Njegovega odhoda ne beležimo z zadovoljstvom samo mi Slovenci, ampak še veliko bolj Nemci sami, kajti že med svojo „protestantovsko ginajndo“ ni imel več zaslombe in so se vrste opozicijonalcev vedno bolj množile. Samo „Marburgerca‘% ki je imela z njim zelo ozke zveze ! in je potom nje skušal Mahnert ponovno priti do neomejenega gospodarja v nemškem taboru, je hudo žalostna in pretaka bridke solze za njim. Boji se zlasti, da ne bo dobil pravega naslednika. Bili so časi, ko je Mahnert imel res velik vpliv, toda v zadnjem času ga je zgubil. Kakor mnogi Nemci mu pravimo tudi mi: srečno pot! Prusovs-ki grozdi vise ! v naših krajih vendar ' še previsoko. Maribor zapusti Mahnert s 1. majem. f Ivan Murnik. Dne 18. t. m. je umrl v Ljubljani cesarski svetnik Ivan Murnik, vpokojeni tajnik trgovske in obrtne zbornice t za Kranjsko, fv 75. letu svoje starosti. N. v m. p. ! Na smrt obsojen. [V soboto se je končala v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem šestdnevna obravnava proti Dominiku Polžu, ki je jeseni lanskega leta na roparski način umoril ' nekega ( živinskega trgovca Schwarza. Po zanimivi razpravi, tekom katere je Polž vstrajno zanikal svoj zločin, je bil obtoženi na podlagi indicijskega dokaza obsojen na smrt na vešalah. Samouinor, ogrskega državnega poslanca. Na Semmeringu se je dne 17. t. m. po noči ustrelil ogrski državni poslanec dr. Varady, ki je nedavno izstopil iz ogrske vladne stranke. Razveljavljen zakon 1 bavarske r nadvojvodinje. Bavarsko vrhovno sodišče je razveljavilo zakon nadvojvodinje Izabele Marije, hčerke nadvojvoda Fride-. rika, s princem Jurijem Bavarskim. Za „Slovensko Stražo“ nam je poslal jveleča-stiti gospod župnik Zemljic J lepo število obrabljenih poštnih znamk, katere so nabrali marljivi učenci. — Hvala lepa ! „Straža.“ 'Slovensko 1katoliško \ izobraževalno društvo „Straža“ na Dunaju si je na svojem devetem! rednem občnem zboru v nedeljo, dne 12. t. m., t izvolilo sledeči odbor: Kvas Ivan, predsednik; Dražen Ivan, podpredsednik; Porenta Josip, tajnik; Fajder Franc, tajnikov namestnik; i Kralj Josip, blagajnik; Kodela Feliks, blagajnikov namestnik; 1 Jereb Josip, knjižničar; Erman Ivan, knjižničarjev ' namestnik: Strahovnik Albert in Vrhovnik Franc, revizorja. Štajerska. Maribor. 'Ustavil je svoja plačila ! po poročilu dunajskega Kreditorenvereina Fran Tschutschek, trgovec z delikatesami v Mariboru. Maribor. XPHjet vlomilec.) V tukajšnjem Nar. domu so se v poslednjem času pogosto zgodili slučaji vloma in tatvine, ne da bi prišli vlomilcu in tatu do živega. Sedaj se je pa posrečilo zaslediti zločinca v osebi nekega že opetovano predkaznovanega, 25 let starega, v Radovljico pristojnega Antona Niefergal-la. Izročili so ga tukajšnji okrožni sodniji. Ptuj. Narodna Čitalnica v Ptuju naznanja ponovno, jda se vrši1 njena pustna prireditev v veliki dvorani Narodnega doma v soboto, dne 25. t. tn. Začetek ob 8. uri zvečer. Svirala bo godba isariborske-ga Glasbenega društva. Vabila se razpošiljajo te dni, ker so se nekoliko zakasnila. Vabljeni so vsi, ki se žele dobro zabavati. Sv. Vid pri Ptuju. Umrl je večletni bivši obč. odbornik Ozvald Toplak. Nemški listi ga slave kot vzornega nemškega moža in oporo tukajšnjega nemštva. Sv. Jurij v Slov. goricah. Bralno društvo „E-dinost“ ima v nedeljo, dne 26. t. m. popoldne po večernicah, v društveni sobi občni zbor z običajnim vs-poredom. Db enem se tudi vršita | shoda mladinskih zvez. Društveniki, j zlasti mladina, pridite polnoštevilno ! Sv. Lenart v Slov. goricah. Duhovščina šent-lenartske dekanije se pri vsaki priliki spominja naše „Slovenske Straže.“ Tako so gostje na gođovanju pri Sv. Ani na Krembergu darovali „Slovenski Straži“ po šentlenartski podružnici 25 K. Sv. Anton v Slov. goricah. Vesel samec, ki še ne misli stopiti v „sladki“ jarem, nam piše: Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je bilo v nedeljo, dne 12. t. m., oklicanih 11 parov. Trije so bili samo iz župetin-ske občine. Potem pa naj še: kdo reče, da se ne gibljemo. Pa vendar je boljše kamen lomiti, kakor pa v zakonski stan stopiti. Dobrna. Podružnica c. kr. kmetijske družbe na Dobrni je prosila c. kr. kmetijsko družbo, da se tekom letošnje zime, oziroma spomladi, priredi na Dobrni tridnevni tečaj o pravilnem obdelovanju vrta in o umnem ravnanju z zelenjavo. Tak tečaj bi bil velikega pomena za naš kraj, ker imamo toplice in smo primeroma še precej blizu mesta,, kamor lahko zelenjavo v denar spravimo. Dne 16. svečana bo imela imenovana podružnica svoj občni zbor, (pri katerem se bo izžrebalo različno kmetijsko orodje. Ddbor pa že sedaj opozarja, da se bodo tega žrebanja samo tisti udje smeli udeležiti, ki so do dne 15. svečana plačali svojo udnino za 1913. 'Govoril bo pri tej priliki strokovnjak o živinoreji. [V zadevi pašniške zadruge na Dobrni smo zvedeli, da gre prizadevanje odbora, priti enkrat i v posest šentjoških pašnikov svojemu koncu povoljno nasproti. Dne 23. t. m. bo v ta namen načelnik z c. kr. lokalnim komisarjem za agrarične operacije imel sestanek v Celju. Skoda, da se ne sme okrajni zastop sedaj za to zadevo potegovati. Mozirje. Slavno občinstvo trga in okolice Mozirja opozarjamo na veselico 1 izobraževalnega društva, ki se vrši v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne ob 3. uri po sledečem vsporedu: deklamacija, igra „Tri sestre“, srečolov, šaljiva pošta, tamburanje in petje. — Za obilni obisk se priporoča odbor. Sv. Frančišek na Stražah. Ker se je prireditev v nedeljo, dne 12. t. )m., z igrami „Sv. Neža“ in „Ne kliči vraga“ ' dobro obnesla, se bo ista ponovila v nedeljo, dne 26. t. m., to je na malopustno nedeljo, ob /43. uri popoldne, z istim vsporedom. (Priditi mnogoštevilno ! Iz Mozirja za Novoštifto. V starih časih je bila navada, Ida so se slavni gospodi vozili s trobentači, ki so naselbinami1 naznanjali prihod velikega gospoda. (To se zgodi dandanes redko, a zgodovina se še včasih ponavlja. (Ravno Mozirjani smo imeli ob zadnjih božičnih počitnicah ta redki vžitek. Slavni gosp. Ivan Kelc, nadučitelj v Novištifti, se je v svoji demokratični skromnosti ponižal v Gornjerngradu na poštni voz in v njem, s prisotnostjo svojih rojstnih kostij tako omamil vestno t službujočega poštnega voznika, da je ta v bližini Mozirja ( vzel v roke službeno trobento, jo zamaknjen v svojo slavno bližino nastavil v ponižnosti mežeč na trepetajoča usta in prešei iz naj-ponižnejšega ! „pianissimo“ ( v srce dvigajoč „maestoso“, dobro sluteč, kako slavo prevaža v osebi gospoda Ivana Kelca. In ta slava se je v resnici razodela v Mozirju. Gospod nadučitelj Kelc je šel v neko tukajšnjo gostilno zalagat človeškega telesa potrebe in ker mu je po dobri južini postala koža pretesna, je moralo priti nekaj na površje, kar se je zgodilo — v dvomljivih izlivih njegovega slavohrepenečega srca. Kar si hrabri Kelc doma ni upal govoriti,1 je obelodanil začudenim Mozirjanom. Dgledal si je r najprvo varno obližje svojih poslušalcev, jo mahnil preko meje ekonomične molčečnosti, ki jo mora gojiti doma, in povedal v tolažbo svojega potrtega srca, (kako je u-gnal domačega gospoda župnika Fermeja v kozji rog. Poslušalci niso vedeli, ali bi se solzili od veselja nad Kelčevo brezmejno slavo, ali iz usmiljenja nad strašnim, nezaslišanim porazomi ubogega gospoda župnika Fermeja ter odšli mešanih čustev* zmajajoč z glavami, ker jih je trla skrb, [kje bomo Slovenci spravili skupaj denar za spomenik tako slavnemu možu, kakor je Kelc. jNadalje nameravamo ’ radovedni Mozirjani v kratkem prirediti romanje k Novištifti, kjer si bomo ogledali med drugim tudi lovorjev venec junaka Kelca in kraj, kjer je hrabri vitez „prisiljene molčečnosti doma in i nepotrebne zgovornosti na tujem ubil in pokopal enkrat za vselej grozovitega klerikalnega zmaja. Brežice. Vprizoritev „Junaških Blejk“ se je izobraževalnemu društvu v nedeljo, dne 12. t. m., vrlo dobro posrečilo. Skoda samo, da se je moralo igrati pred napol prazno dvorano. Kakor je videti, smatrajo zadnji čas mnogi Brežičani nekako za svojo narodno dolžnost, da izostanejo ob prireditvah? Brežice. Kakor se sliši, so nam naredili nekateri mladi ljudje iz naše četrt-inteligence to sramoto, da so se vsiljevali k prireditvam v nemški hiši, kjer pa so jih z zaničevanjem, postavili pred prag. Tako bi se naj zgodilo vselej in povsod takim neznačajnim dušam, ki se ponujajo vsakomur na prodaj. tDopade se nam in nam imponira ! tako ravnanje naših Nemcev, čeprav so motivi zanj menda različne vrednosti. Menimo namreč, da tudi zato tako delajo, ker prav dobro čutijo, da imajo v svojih vrstah že preveč pra-germanskih korenin a la Faleschini, ÌDel Got, Žnideršič, Sernec, Janež e tutti quanti. Brežice. Katoliško slovensko izobraževalno društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m., ob 3. uri popoldne, v mali dvorani Narodnega doma. Vabi vse člane in prijatelje k mnogobrojni udeležbi. Koroško. Tolstivrh. Dne 8. t. m. smo imeli občinske volitve, ki so se vršile v najlepšem redu in so bili izvoljeni skoraj vseskozi soglasno naši slovenski možje. V tretjem razredu, 18 glasov, so izvoljeni gospodje: Luka Kotnik, Jožef Rožej, Franc Kogelnik, Fran Žaže; za namestnika: Gašper Čebul, Anton i Šteharnik. IV drugem razredu, 21 glasov, gospodje: Dom. Kotnik, Ben. Pitino, Peter Jasnikar, Janez Paradiž; za namestnika: » Miha Vožič, Peter Lipovnik. V prvem razredu, 8 glasov, gospodje: Andrej Oset,, Miha Dretnik, Blaž Petrač, Franc Cevnik; za namestnika: Jožef Pisar, B. Hribernik. Volitve sta se na veliko veselje narodnih volilcev osebno udeležila tudi oba naša častna občana gospod Fr. Grafenauer in g. dr. Janko Brejc. Žitaravas. V nedeljo, dne 26. t. m., se \vrši v Društvenem domu VI. redni občni zbor | katoliškega slovenskega izobraževalnega društva „Trta“ ( in II. občni zbor „Slovenške Straže“ za Žitarovas in okolico. Na sporedu bosta dve šaljivi igri in tombola. Začetek ob 3. uri popoldne. Sv- Stefan pri Velikovcu. Krščansko-socijalno ljudsko društvo za .Vovbre, Sv. Stefan in okolico priredi v nedeljo, dne 26. It. in., pri gospodu Povšnarju, po domače Likebu, v Sv. Stefanu po blagoslovu društveno veselico. Od 6. ure naprej do 12. ure zvečer proti vstopnin 60 vinarjev za eno osebo. — Društveni odbor. Duhovniška vest. (Za administratorja za Slov. Plajberk je imenovan častiti gospod Blaž Wölfl, kaplan v Tinjah. Velikovec. Gospod A. Gril je kupil gostilno pri „kroni“ in bo tam izvrševal v bodoče gostilniško obrt. Ravno tako ! je z novim letom Vzel v najem gostilno pri Oberhammerju gospod J. Uranšek, brat častitega gospoda župnika žvabškega. Gotovo bodeta dobro izhajala. Razgled po svetu. Vojaške nesreče v Splitu. Te dni je šlo vojaštvo iz Sinja v Split. Med pohodom se je pri Klisu ner ki vojak zgrudil vsled utrujenosti in na mestu umrl. Preje je bil popolnoma zdrav. [Oh neki drugi priliki sta pa dva vojaka na potu v vojašnico v splitski okolici zašla, in padla v neko globoko jamo. 'Eden ponesrečenih vojakov je že umrl. Štrajk šivilj in peric. iV New- Yorku je stopilo v štrajk 170.000 šivilj in peric. Ladija utonila. [Pri Vigu na Španskem se je potopil laški parnik „Veronese“, ki je imel na krovu 131 potnikov. 16 oseb je pri priči utonilo, ostale so se rešile. Rekord zrakoplovca. Iz Alzacije poročajo, da je dosegel avijatik Faller v Habsheimu nov svetovni rekord, ker je bil v zraku s 5 osebami eno uro, 6 minut in 5 sekund. Loterijske Številke. Trst:. . 15. januarja 1S13 67 7 32 71 81 Dunaj 18. „ „ 45 39 74 20 85 Služb» organista In Cerkvenika se raz isnje v Svečini. Nastop 15. februarja 1913. xxx»»xxxxx Gostilna, dobro idoča, s trgovino vred na najpiomftnejšem kr?ju v nsjbližji okolici mesta Celje, z vso gospodarsko opravo, hlevi, konji, vozovi, travniki itd. se takoj proda zelo poceni, vse skupaj za 32 000 kron. Kje, pove upravnišivo tega tista. 15 ********** ¥ ašn® ^ ženine io neveste! Zaradi prezidave moram izprazniti prostore, prodam tore) vsa pohištva nfipi pod lastno e@H0, kot elegantna pohištva za spalne sohe t» obednice, elegantne pisalne mize itd, od najpriprostejše do najflnejše izpeljave, ©ar Neverjetno poceni! Josip Kolarič, mizarski mojster V MšlfithOfU» Franc Jožefova cesta št. 9. Slaščičarskega učenca sprejme takoj v uk Em. Ilich, slaščičar v Mariboru, Gosposka ulica 38. 10 17 Kateri m I I kavini pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponud človeka naravnost zbega! p rečastitim cerkvenim predstojništvom, *< e ee m Kaj rabite Vi, gospa soseda? —- Jaz? $$t Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem • pravem : Franckovem : pridatku 0 za kavo s kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne ; I od tega zadostuje : manjša: množina; on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, toraj močno, slastno kavo! A Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran - odo vod ni inštalater Ivan Rebek Celie Peliska uiiea M. (4* Se priporoča zadrugam, občin sum, korporacijam in zasebnikom zia cenjena naročita;, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., Mediina ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo 'sitroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah. Priporočam v« leeastiti dyte©¥ŠČl&li Voščene sveče najboljše kakovosti katere lepo in štedljivo gorijo in ne kapljajo; isto-tako priporočam mili-sveie v vsaki obliki po najnižjih cenah. Pcšiljatve Iranko. S prošnjo do velečastite duhovščine za cenjena naročila, ^atere izvršim točno in v splošno zadovoljnost bileži in se priporoča Frani® G@rf* medicar in svečar Marite©!“* Gosposka ulica. Edirea štajerska mm&mémm sfeMiiraJca Ha debele ž trgovinu Wa «tefeiraei Franc Strupi, Celje ©paška sesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip m okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidieiša im točna postrežba. Goliča se zamore v nekaterih dneh brez vsakih zdravil odstraniti. Zahtevajte naš prospekt ter priložite znamk za 20 vinarjev. »Paracelsus tovarna kemičnih predmetov, Sternberg«, Moravsko. 17 ISitffPi Trgovina tiskarne sv. Cirila v Maribora doba gostilničarji no? in dober GRAMOFON ; zraven Se tudi 15 dvojnih igralnih ploščic in 1000 komadov iglic Nataxxneja pojasnila daje Jgs. KiiPner, Maribor Koroška cesta i 7 2 Koroška ©©sta štev« S Voščene sveže! ga priporočam velečastiti dutlOVŠČInl svojo gsE-žgSaDlža bogato zalogo vseh vrst voščenih sveč in voščenk, Mlogram po 4 kfOW©« Vzamem v plačilo tudi vosek, ki se je odcedil in odpadel od sveč in sicer kilogram po 2 §€fOB1Ì. Razpošiljam zabojčke s tukaj plačano poštnino za vsako poštno in železniško postajo. Da točno postrežem velečastiti duhovščini, imam v zalogi vse vrste mili -sveč in namiznih sveč. Se priporoča Franjo Duchek, poprej Jožef Oufek svečar v Mariboru. IS:".. __ ™ priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo ===== Ji raznovrstnih, križev Ü stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po U izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za a velike poljske križe § lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90, 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - - 3Älir Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine, 00,1 rožne vence priproste in fine, velike stenske podobe v okvirjih jjjf in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, H škapulirje, svetinjice, velike in male in druge nabožne reči. mr Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju registrov«®» zadnsga z ftm&ismmm Uradni dnavs h bo: vsako sredo ms vsak potok od 8.—12. ure in vsake nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne. Uradni prostori nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju &ÜA. f ’ Hranite vldgo obrestuje so p« od 1. esttw«aa 18. v mescu po vložitvi in. do 15. ezireeta aadfipega pred dvigom. Ne-vsdignjene obresti so koscem junija in decembra, vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge ; ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi S'tranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolage no strankam br»zpla*»i> joštno-hranilne pojačate® št. 118 060 ib deciaVi nabiralniki. Pogojila se dajejo na vknjižbo po 5—o1/*»/*, . na vknjižbo in poroštvo po 51/, , na osebno poroštvo po na zastavo vrednostnih listin in tekoèi raéen pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno. s«* no.