Vsebina: zakaj rnt acegatu prosvetno delo NE USPEVA — NEPISMENOST V ISTRI*— ZENA 1/, LJUDSTVA — DOBER SEMENSKI KROMPIR — KMETIJSKI OPRAVKI V FEBRUARJU — POMEN ČEBELARSTVA — SKRBIMO iiA TRAVNIKE — OSNOVNI POGOJI NAŠEGA KMETIJSTVA — VALUTNA REFORMA V ZSSR — AMERIŠKI KMETJE — OBNOVITVENA ZADRUGA V ŠMARJAH I**to IV, il. 3. Poštnina platana v gotovini TfSt 28. jcUlUcirja. 1948. Spedizloni in abbon. postale 11° gruppb. Cena: 15 ML, JO IL 4 din TEKOČI RAČUN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«. TRST 11-3374; ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK« - UPRAVA. LJURL. 6 »• SOMf, Wolstritslca sindikalna politika 0<; poslednjega sindikalnega ple, iinma dne 37. dec. dalje so začele aelonite množice odločno borbo brati, delodajalcem, ki so odklo-'lWi vsakršna pogajanja sleher-'R povišek sedanjih mezd'ndnstrij. jlni delavstva Posebno n zad-VjUi dneh smo videli n tržaških podjetjih vrsto stavk, ki so zajele ■'»tfi člane razbijaške 1>Z in to pro. j volji njihovih vodite!jen. . ‘Tj so se znašli na razpotju; ali lui se pridružijo ralu stavk, ki so »R« prepustili že od začetka luni D/. aii pa llaj se dokončno Razkrinka j,, kol hlapci detodajal- •Sactčo odločnega nastopa indn. ^njskega delavstva j,- bila 1)7, bris Ijena predlagati P.S pogajanja 'a enotzahteve glede nove de-Oo"« in mezde pogodbe. ?.e na brvem sestanku je morala opustiti Vač e In O stališče, da bi sklepali no. ’° pogodbo za vsako industrijsko Panogo posebej p S ST> v odločni 11 rombi enotne pogodbe razkrili. ," i težnje raznih (jeppijev, ki so '"'eh skupaj z delodajalci in [i. Ončnikt sklepati pogodbe za raz-Je industrijske, panoge in tako raz. enotnost industrijskega dedov. siva. ■ so sc. vsi (tehivcj. zrtvcdali, t>i cepitev delovne pogodbe ko. le. delodajalcem, je bila 1)7, Pf ttiljena opustili svoje nesmiselno • ališče, da ne bi pokazala svojega ll'a pdkr.itega ali prikritega pod Parnika indnslnjcev in finančni-■h' ’ s^’l>ega hlapca anglo.aiucri-";e(J<( imperializma. j.^Pprav so se zastopniki PS in Z dogovoriti, da kodo opustili .. enprn0 propagando v času poga. b,n). je klero.nacifašistični tisk 'mhiljeval klevelniško gonjo pro-j,1. ^•5 i'! se odlikoval po razširjenju Svetniških jn tendencioznih vesli. ° '^o bili gospodje pij D/, itn to ^ozorjem so odgovorili, da ne mo. 'J0 kontrolirati tiska, da so se z p tuniki teh listov že skregali. A l' 0 l’i jim to verjel? PS so odvrni-t v domačem demokratičnem tiskfi „1 ° kakor je to terjalo vse. delov. Par' d" be končno napravi konec . ulemu obrekovanju in lažem. To h Puzburilo gospode pri 07. bu ‘o Iielek, 3.1. t. m. je 07 razbila bajanja z zastopniki PS, češ da ji ,f,r<'/o;ni/£ besedo o premirju v Pr fr"’ * '"ki b l>‘,,‘ Je le izdala svojo Pn‘ '^"^bko vlogo, ki v ujej mtslo. 0'i()/4e bvoje usta novi Ive. proti „ . Posli delavskega razreda ter 'ti,!,l{erVtilt delodajalcev in angin. e'iški h imperialistov. kjf0 se mi borimo za enotnost de-zgr!1 ^ ljudi in še pran sedaj, ko Iti *u<*TOf) dejansko svišnnjg mezd ttiz [rpdifev delovnih pogojen, se li *eni'r"lci delavske enotnosti zav-da bi se realne mezde ne Hn , e Dl mrva delovna pogodba p : lej'Utr bos") ^ septem brv sc je še. pran Ipj- 'p jasno pokazalo, po črni vojaška uprava, ki je n,i vsn-Ir^-. orakn ovirala delo PS. V Xa_ je zaseglu naše .sindikalne ",o/,'U^r■ " jrshi uprizorila srn. °‘lb0' t>re, " ‘“lij ^l^dah, r't proces proti tovarniškemu rP ladjedelnice Sv. Marka; je. uporabo šolskih Jl0^,5^o,, za sindikalne tečaja, pre nJdola - ff.hh ______ levem trgu. I’ poslednjih dneh "arij,, . er ponovno javna zboro-^iil.i;. tržaškega deldvstva na Gari. I^ieve,., .......... 'tikifi.. 11 jena opora žoUenm sin- •-,/«>'11.1 •.i/ticr/dc o>/i- hlj„d •Ki predstavlja tržaške pro. ‘olj b.Jl politične slrnjc sanu) še IV. plenum ES V nepopustljivi borbi Tržaški delavski razred terja svoje pravice do svobode zborovanja in dela, obsoja zdraharske izdajalce, hlapce svojih imperialističnih sovragov o-* s. Vsi dobro vedo, da so r:s ostro borili proti od-~ dela. da so zaradi lega Četrti plenum ES ne bo še! mimo nas kot epizoda v borb; za pravice tržaških delovnih ljudi. Odkril je v vsej resničnosti neustraš-nega revolucionarnega borbenega duha delavskega razreda, ki ima svoje velike tradicije;., iz let 1902 in 1921, ki ima' svoje velike, slavne dni i?, nepozabne borbe v tržaški ilegali in na partizanskih bojiščih od Bele Krajine do Furlanske ravnice. Kadar koli je napočil trenutek odločitve, je 'udaril, iz tržaš- kih kladivarjev in nosačev, plav-žavjev in brodarjev, zidarjev in tesarjev njih silni duh. Včerajšnji zbor tržaških delavskih prvakov ga je odrazil do dna. Bil je znamenje viharju, ki se vrtinči v tržaških plavžih in med kolesji, izpod batov in kladiv blaških strojev, ki se dviga iz ladjedelnic in cUčavnie, se izvija iz prs tisočerih trpinov. In la vihar bo zrušil sile sovragov, njih zdraharskih podrepnikov in biričev. Kdo je izzval vihar? Srepo, mrko, zavestno je delavski zbor prisluhnil poročilu tov. Dentradija. Mnogo je političnih in sindikalnih vprašanj, je ta začel, ki terjajo svojo rešitev, a vsa imajo isti vir, v tem začetku, pa no le na tržaških tleh, povsod kamor steza svojo sesalke okupatorski nestvor imperialistične zveri. Nič drugega ni - tod kakor v Franciji, kakor v Italiji, k%kor v Grčiji in na Daijiijem vzhodu. Le še nasii-nejši' naj bi postal pri nas njen pritisk. Kaj hočejo imprrial i, ti na tržu;- -kih tleh? F, drobi ti lave sile delavskega razreda, uničili materialne pogoje njegovega življenja, njegovo industrijo. Zato nj dela v tovarnah njihovih hlapcev. Zalo ni svobode na tržaških trgih. Kdo je izdal Italijo? V trm je prvo vprašanje, pogajanja o skupni borbi za enotno delovno pogodbo je razbila Delavska zbornica. Pod starimi pretvezami po je laku znana 1)7 jHn "U),^'la ji, je hoela okupa. V......HBI pa je luko znana 1)7 oblast vendarle izrazili ° Priznanje Za cttspešno lega vprašanja. General Gailher je namreč pozval k sebi g. Geppija in mu sporoči/, da sprejme predlog 1)7 o prepovedi odpustov. Vri tem je mislil na odlok JOP, ki v ničemer ne rešuje tega vprašanja, ko dopušča delodajalcem vse možnosti, da se g,, izognejo. To je zadosten dokaz, da skuša okupacijska ob lasi dvigniti, ugled 1)7, ki vsak dan bolj kopni in da je, anglo-amenškemu impe. ruilizlhn zdravo in močno delavsko gibanje dan za dnem bolj Im v peli. 7alo bi rad postavil na Ir. dne noge svojo žollo agenturo ter tako postopno žolto zadajal udar. ee delavskemu razrednemu' gibanju. Tudi ob prihodu dud je prija, leljslvtnali bolje ladje gospodarjev DZ s svojim pozivom k sndelo. vanju zvesto izpolnila ukaz leh svojih gospodarjev. Vse le spletke agentov D/, delo. dajalcev in okupatorjev ne bodo zlomile neomajne volje ogromne večine- tržaškega delavstva, ki bo neustrašno hranilo svoje osnovne pravice in se borilo proti vsem splelkivh da bi Se, na našem oženi. Iju ustvarila odskočna deska proti naprednim ljudskim državam in demokratičnim množicam v llatiji. V vrsto provokacij angloameriške oblasti spada tudi prepoved zboruj vanju na Garibaldijevem trgu, ki krši pravice vsega tržaškega dtlav. siva.7 že znanim geslom, da epo. meni zborovanje takega obsega r središču mesta nenormalen, pro. bleni javne varnost'.',), je vojaška oblasl samo še enkrat pokazala svojo odkrilo protidemokratično smer, je kršila svoboščine in zave. gla delovanje demokratičnih organizacij ter borbo delavskega raz. reda Za zboljšanje gospodarskega položaja. Zalo izvršilni odbor KS ni mogel sprejeli Gailherjerega predlogu, da bi se priredila zborovanje nu mon. lebelskem dirkališču. 'Tižuški delavci imajo vso pravico zborovali sredi svojega mesta, pa naj lo an. glo-amerišča okupacijska oblast hofe ali ne. Bukovec Ivan-Voj mi r In, kaj so ukrenili njih gospodarji? 2e teto in elan z dejanjem in besedo izpričujejo, da nočejo rešili osnovnega vprašanja tržaškega delavstva, da mu nočejo dati dela v njegovih tovarnah in delavnicah, ne V Strojnih tovarnah, ne v konopljarni, ne v Omsj in nikjer. 2e leto in dan dušijo in jezijo njih vire, danes pa pravijo, da ni dela. da ni denarja. Se mezinca niso skrivili zg tržaško industrijo, zakaj njih naklep ni samo ta, da jo udušijo, kakor to veleva ukaz. oku- žaških ladjedelnicah, zanj je odprtih tisoč poti. Prav zanj je važno le to, da si tod postavi politično platformo, na kateri bodo uspevali njegovi kapitalistični intereA ši tako pri nas kakor v Indiji, Menili so tržaški kapitalisti, da jim je lahko mar tudi za vse posamezne svarilne stavko, ki so se zvrstile v zadnjih tednih, za vse proteste. Zaprli bodo tovarne, nie-njio, in nas postavili z dežja pod kap. Toda eno je odločilno: , tržaški delavec, se zna boriti, odločno, in močno nič manj kakor francor ski ali italijanski in ne s silami; ki jih je ta čas postavil v borbo proti imperialističnim nasilnikom. A o tem bo odločal, sam, kakor bosta zahteval* čas in okolje in kakor bo najbolje, da reši demokracijo in svoje delavske' interese. Sle.i| ko prej pa bo vztrajal na pozicijah solidarne in skladne borbe vseh mednarodnih demokratičnih sil. Prav to skladnost mislijo tržaški oprode imperializma v svojem Nikogar ne bodo prelisičili. Ko so delavski predstavniki zahtevali sredi svojega delavskega mesta pri okupacijskih oblastnikih pravico do zborovanja zaradi kruha in dela, ki so jim ga odžrii, je bil njih prvi odgovor: ne. Med planite in ograje pa delavstvo ne gre. Za to ni žrtvovalo tisoče življenj ne ječalo v taboriščih ih ječah. Zato hi žrtvovalo desetin svojih najboljših v borbi proti poslednjemu in najhujšemu okupatorju, ne poslalo v Porbo, priiti njemu hluline svojih borcev V njegove zapore. Tržaški delavski razred je spregledal njegove nakane. Okupator ffla boči pognati znova v brezpravje, ga pritisniti ob tla’, hoče zrušiti moč, 70 tisočev tržaških borcev. JV. PLENUM TRZA KIH ENOTNIH SINDIKATOV va vseh interesov italijanskega ljudstva. Zato pošilja tržaško delavstvo v Kanado in Venezuelo. Zato pomaga graditi okupatorju petoliznikov in vohunov in vlačug tržaško vojno bazo tudi prpli Italiji, zalo .ustvarja pogoje za leglo tam, kjer se delavski razred bori za defo in kruh. Zato si prizadeva, da Trsi ne bo..več niti Hong K on g. niti Gdansk, marveč San gaj na pragu Balkana. patorja in njegovih volstrilskih generalov. V tem je vsa zarota kapitalistične. tolpe na tržaških tleh: mesto industrije vojno oporišče, ki naj služi za provokacijo ljudskega Balkana in hkrati za oporišče zahrbtne zarote • italijanske reakcije, za izhodišče De Gasparijevih izdajalskih sil, za njih napad na italijansko demokracijo, ki naj zaustavi njen veliki korak do zmage in napredka, * Malo je Cosulichu mar, če njegovi milijon; ne bodo cveteli v tr- šoviniaUčnem besu postaviti v nič; Zamašil jim je gobec Di ViUori(» ki je prav ta dan kot tajnik it a« H jansko sindikalne zveze izrazil tržaškim ES in demokratičnemu de-, lavstvu nedeljeno solidarnost vseli milijonov italijanskega prolelari.a-. ta. Tržaški delavski razred gre v. čase težke borbe. Toda zbral bo vse svoje sile, jih zbil v trdne vr* ste. izdajalce p« razkrinkal jn j.jm, odmeril njih mesto, na' strani im-s perializnia. Proletariat si sam utira pot Razprava, ki se je razvila po pretehtanem, umerjenem Destradi-jevem govoru, se je od govornika do govornika razvnela v mogočno manifestacijo revolucionarne moči tržaškega proletariata. 2e takoj prvi govornik Bubniči: je v imenu stavbincev izjavil, da sq odklonili' vsako delodajalsko vabilo k pogajanjem za svojo novo pogodbo-, dokler ne bo pogodbe tudi za industrijsko stroko. Ce st; čakali 25 let bodo čakali še dotlej, da bo rešeno to vprašanje za vse. In če bo treba v borbo, se bodo pognali vati Marshallov načrt«. Dapretto je razkrinkal DZ, katere funkcionarji že kar javno zahtevajo, da ostane okupatorska vojska v Trstu, da »bo branila za-padno civilizacijo pred balkanskimi hordami in pomagala uresničiti marshullov načrt«. Di Zoni iz. Hve je ožigosal kapitaliste, ki odklanjajo naročila za tržaško industrijo, ki bi od njih iahko leta in leta živela. Odklonil je »prijateljsko« miloščino iz Amerike, zakaj Trst ni nikoli beračil, marveč si pošteno služil svoj kruh. Zacearia iz Strojne tovarno je: ostro presodil položaj, v katerega je okupator pahnil tržaškega delavca. ki naj bi danes kleče plazil-za svoje pravice prav pred onimi, ki so vihteli nad njim fašistično: knuto in jih je današnja obtoki spet postavila na njihova nekdanja mesta. Zato za partizane ni itela. 'a za begunce na pretek. Delavski razred po je spoznal, da s parlamentarno borbo svojih pnavic ne bo dosegel. Zaman so vsaka pogajanja 7 onimi, ki nočejo ničesar, dati. Proletariat si mora od njih z, borbo izsiliti svoje pravice, Ali bo storil tako ali pa bo buržoazija, jutri spet ustvarila svojo faštoUg-no oblast. Treba je borbe do kraja, brez umika niti z,a ped. Tommaa- jz Onunse je govoril r> delavski enotnosti nu terenu in še posebej v Ommsi in pri Ilvi. Petronio se je oglasil v imenu pristaniških delavcev in. pomorščakov in postavil v ostro luč vso imperialistično (in uničevalno politiko na primeru tržaške mornarice. Borbeni program za bližnje dni In potem se je spel oglasil Dt-rtradi, ki je povzel vsa izvajanja iz razprave in ugotovi!, kako je vsem 'klevetam imperialističnih podrepnikov v brk izpričala resnično in nezadržno borbeno voljo tržaških delovnih ljudi. Na Jepncu je obeležil programske zaključke njih sedanje borbe; ,1. Okupacijska oblast mora prj-slati na delavsko zborovanje na Gaubaldoevem trgu. -2. industrijej morajo pristati na pogajanja za novo industrijsko delovno pogodbo. Nadaljevanje na 2. strani. V znamenju odredbe 109 Zimska pomoč Noben tržaški delavec niti ma-lo ne dvomi, da spada odredba 109. ki naj bi osleparila vse delov, no Hudstvo za blokado odpuščanja v, dela in prepustila stotine in tisoče bodočih nezaposlenostnih kandidatov sumljivi milosti in nemilosti okupacijskega predsednika v delavisko-delodajalskih arbitraž, nih komisijah, točno v vrsto onih proslulih odredb, ki so se pričele 7, znano odredbo št. 11 iz leta 1945. Vsem je bil skupen namen: ustvariti v Trstu godna tla za šangaj-sko zvrst kulture, ki služi zapad-nim imperialistom kot n; f^dljše ./okolje za njih volna oporišča in gospodarska grobišča. Mar v znamenju demokracije št. 11 odredba št. 109 ni najboljša demokratična rešitev interesov tistih 200 tržaških kapitalistov pred blokadnim nasiljem 70.000 tržaških delavcev? Kakor koli, tržaški delavski razred bo na svoj preizkušeni način korenito opravil z bombaško-vla. čugarsko-špijonsko bodočnostjo, ki mu jo obeta okupator v svoji mur-shalovski načrtnosti z uduševa-njem tržaške industrije. Toda že prvi primer, ki se je pripetil v znamenju novega delovnega režima, ie postavil vso sleparijo v pravo luč. Komaj je 000 delavk in delavcev v tržaški tovarni s svojo lastno žrtvijo rešilo 107 svojih tovarišev črne mize. rije in odvrnilo vsaj za pičle tri tedne njihovo kolektivno odpustitev z dela, že se ie njih izkoriščevalec okoiistil z odredbo 109 ali bolje — se nanjo požvižgal. Preteklo sredo je tovarniška uprava na lepem pogrela %so za. devo in obvestila tovarniški odbor, da »mora« vendarle odpustiti tistih 107 delavcev in delavk. Sin. dikalni zastopniki so se uprli in se v dobri veri sklicevali na od-* redbo 109. po kateri naj bi paritetna arbitražna komisija • pri okupacijskem delovnem uradu pod predsedstvom okupatorskega za. stopnika, presodila vso stvar. 2e kar od početka je tovarniška uprava ulaiila obveznost, ki jo je sprejel ravno teden prej na delovnem uradu. Toda pri tei se je še posebej razkrinkala. Spričo preusmeritve dela v tovarni naj bi ji bilo omenjeno število delavstva odveč in priliko je nameravala izkoristiti še za »nuino rasrraniza-jfco kadrov v podjetju, tako da bi bilo spet konkurenčno usposobljeno«. A izkazalo se je, da dela že sedaj po ena delavka ob strojih, kier bi morale biti dve. Dejansko naj bi se delo po nameravanih odpustitvah za preostale pod Istimi delovnimi in mezdnimi pogoji torej samo podvojilo. In tako iz.koriščanic delovnih moči nai bi se imenovalo »reorganizacija kadrov«. 2e sedaj, ko že dva meseca napovedujejo odpuste, ie delavstvo v ko-nopljarni prisilieno delati pod neznosnimi pogoji. 2e sedaj teče-io stroji v konopljarni hitreje in se delavkam preko mere izsesavajo njih moči. Mar je konopljarniška uprava menila, da ji je odredba 109 že v naprei omogočila novo nasilje nad njenimi delovnimi sužnji? Mar je tako neučakana, da ne more strpeti še dva tedna, ko bo zadeva do- zorela tudi za odredbo 109, vedoč, da ji bo predsednik arbitražne komisije prikimal? Toda tržaški iutarii niso bili voljni ne čakati križem rok grenkih »dobrot« odredbe 109 ne mol. če sprejeti novega kapitalističnega nasilja. Dali so izraza svojemu jasnemu stališču s protestno stavko. Dali mu bodo še drugačnega -skupno z vsemi tržaškimi delovnimi liudmi. . „Pnjateljski“ bob in fižolica Težko bi bil kdaj pošten človek mislil, da se zmore celo izraz prijateljstva iznakaziti v spako in žalitev najnižje vrste. Tega si nedvomno tudi niso misiili ameriški • delovni ljudje, ko so zbrali in posijali svojim tržaški mtovarišem svoje darove. Končno ne gre niti za bob in iižolieo. tudi to je hrana, marveč za način, kako je prišel ta ameriški dar v pogojih Marshallovih načrtov okupacijske oblasti, šovini.-:t:čnih ne.s'anosti trža:kih izrodkov in farizejskih blagoslovov Mussolinijevega škofa do svojega grenečega odraza v dušah tržaških delovnih ljudi. Tudi Američani vedo, da njih dar ne bo rešil gospodarske krize našega ozemlja- Toda kakor so nas imperialistični meše-tarji opeharili za občutek prijateljske gčste, so kruto prevara'! svoje lastne ljudi. Zakaj poskrbeli bodo .. vsem svojim časnikarskim, in fotografskim aparatom, da bodo Ame-čani sodili, da so njih lažni predstavniki pošteno opravili svojo posredovalno dolžnost in da so ie sla-vo-komunistični e’ementi pokazali svojo barbarsko čud ob takem civiliziranem velikodušnem dejanju. Sleparji! V Pod imenom sklada za zimsko pomoč nezaposlenim in upokojencem se je te dni sprožila v Trstu sociana akcija, ki naj pripomore, da bo vsak izmed prizadetih prejel določeno podporo, ki naj bi mu bila v pomoč za prvo, najhujšo silo sredi zime. Mimo stališča, ki ga zavzema delavski razred v načelu do vseh takih akcij, ki v ogromni večini primerov niso nič drugega kakor pesek v oči nevednim in z raznimi socialno-kultUrnimi utvarami zapeljanim ljudem, a dejansko služijo prav izkoriščevalcem kot cenen obliž na rane, ki so jih prav oni prizadejali delovnemu ljudstvu z odpusti iz služb, s prekinitvami in omejitvami dela. ki so prav ta čas eno najbolj bolečih vprašanj tržaških delovnih ljudi, se je ES odzval pozivu, da sodeluje pri tej akciji. In to prav zaradi tega, da tudi delavski razred vsam dožene, kako bo razdeljen javni denar in ko> mu bo stvarno namenjen. Pri akciji sodelujejo tudi delodajalci in okupacijska oblast. Kolika je njih iskrenost smo povedali zgoraj. Zato naj nihče ne misli, da si bo s tako akcijo kupil človeške duše za svoje peklenske naklepe in namere. Tržaškega de avca nihče ne bo prepričal, da morda ni dela in zaslužka sposoben, da morda tržaška materialna proizvajalna sredstva — od tovarn in strojev do ladij iti že’eznic ■— dela ne bi zmogla ali celo, da dela ni, če bi le delodajalci sami nanj pristali. Toda samo misel o pomoči po* trebnim v trenutkih, ko ni drugega izhoda, ta velja in zato ES sodelujejo, kakor so pred mesecem dni za otroke in v vseh prejšnjih primerih, kakor so de'avci sami neštetokrat priskočili na pomoč svojim tovarišem v sili, še zadnjič v ko-nopliarni, ko bi bilo nad sto njihovih ma'one postavljenih pred vrata. Ustanovna zborovanja strok ES V poslednjih dveh tedmh so.se ustanovne skupščine posameznih .strokovnih zvez KS nadaljevale. Tako je bila na novo organizirana stroka zavarovalnih nameščencev. Xa zborovanju jc. podal širše sin. dikalno poročilo dr. Trnovec, ki jc ugotovil, kako sc ita področju za. varovalništva obči razvoj Sindikalne politike odraža tud] na tržaških tleh. Zapeljani zavarovalniški na. meščenej rušijo sindikalno enot. nosi delavcev in nameščencev celo preko DZ. Zato ho naloga zavoro, valniškega IšSprav na tem prodroč. ju toliko pomembnejša, ker bo moral zbuditi in utrditi razredu« zavest v vrstah zavarovalniških nameščencev. Na zborovanju je bil izvoljen novi sl rokov n j odbor, ki šteje 15 članov. Tudi na zborovanju gledališki!) nameščencev je lov. Bcrcich' načel vprašanje razdora, ki ga sejejo med nameščenci tc stroke nasprotniki delavskega razreda pod nacionali. sličnimi, lazim apolitičnimi in celo verskimi pretvezami. Obeležil jc novo delovno pogodbo, ki jc nadomestila ono iz 1. 1932. V posebni' resoluciji je skupščina zahtevala od okupacijskih oblasti, da orno. Kočijo Slovenskemu narodnemu gledališči), da sj zagotovi' stalno dvorano. V novem odboru stroke jc 13 gledaliških igralcev ter gle. dal iških in kinematografskih na-, meščencev. NA USPELI RAJONSKI SKUPŠČINI SIMI V SKEDNJU Sindikalno organizacija tržaških čebelarjev Na pobudo kmetijskega ES so se predzadnjo nedeljo sestali čebelarji iz. Trsta in vsega ozemlja, ki so si ustanovili svoj posebni odsek v okviru kmetijske sindikalne organizacije. Na zborovanju 'ih je pozdravil tov. Desanti v imenu izvršilnega odbora ES, tov. Grbec pa je obširno obeležil njih položaj v novih političnih in teritorialnih pogojih ter njih težnje na sindikalnem to. rišču. Tržaško ozemlje je spričo svojega neznatnega obsega silno otežilo njih delovne možnosti. Spri. čo ločitve od obsežnih pašniških področji na Pivki, Vipavskem in v Istri je nasta'a nujna potreba, da se ta problem tržaškega čebelarstva kakor koli uredi, bodisi na ta način, da se doseže dovo\ienje jugoslovanskih oblasti, da se bodo .smeli tržaški čebelarji še nadalje posluževati jugoslovanskih čebeljih pasišč, bodisi tako, da se dosežejo v Trstu večja nakazila melase za čebelje zimsko krmljenje. Kmetijski ES je prav poslednje vprašanje že ponovno načel, a je pri o-kupatorski oblasti vselej naletel na gluha ušesa. Tako je postajal položaj vedno težavnejši in, če se nemudno ne zboliša, bodo čebelarji prisiljeni razdejali svoje panje in se lotiti drugega dela. Novemu čebelarskemu odseku kmetijskega ES nai bi pripadla S PREDKONGRESNE KONFERENCE PREGANJANCEV TRŽAŠKIM POUT1CNIH prav ta naioga, da v sindikalnem okviru da organizacijsko osnovo Vsem prizadevanjem tržaških če' belarjev. Ob sogiašanju zborovalcev je bil tedaj odsek tudi takoj ustanovljen in je bil izvoljen njegov prvo odbor, ki mu načelujeta tov. Ferluga in Švara. Na sestanku se je'razvila še obširna razprava, v kateri je stari tržaški čebelar Pertot stvarno Iznesel vse težave čebelarjev in pozoril Uidi na potrebo novih čebelarskih kadrov ter njih izobrazbe s pomočjo posebne strokovne knjižnice in čebelarskega tečaja- IV. plenum ES V nepopustljivi borbi Nadaljevanje s 1. strani. ’ 3. DZ mora opustiti svoje razdiralno delo v delavskih vrstah, l'1 bi jih rada ohromila v borbi pro-ti imperializmu. A plenum se je v ozračju bor-benoiti nadaljevati. Oglasil se )c stari Elvini in pribil: tržaške#? proletariata leta 1902. niso ustavil' ne policaji, ne žandarji ne vojsk9* da si ne bi izvojevali svojih pravic. Trst Je ostal tri dni brez kruha )n vode in brez luči. Kapitalisti ?0 zaprli tovarne. Toda proletariat s' jih je odprl kljub vsej sili cesarskih biričev. Potem se je oglasil tov. VdS"1'* in trdno postavljal besedo k bes^" di,: Nikoli se tržaški proletariat n® bo odrekel pridobitvam, ki si i'” je s krvjo pridobil. Nikoli ne D® zaostal za borci, ki se danes h*" rojsko bore na Daljnem vzhodu ^ v Španiji, nikoli izneveril de)"0' kraciji, ki si danes na Poljske'’’’ v Romuniji, v Albaniji in viji, v Madžarski in Rolgorij' svetlih zifedih Sovjetske gradi socializem. In nikoli se 1 di ES ne bodo izneverili tržašk'1^ delovnim ljudem in jih zvcdli pota oportunizma. ~ Kakor bo zahteval položaj v ^ jih razvojnih oblikah, je di je dodal, tako bodo tudi . usmerjali svojo borbo v najmT ^ nejši obrambi delavske stvari- , izpolnitev pravic vseh 70.000 b kih deiovnih ljudi. Mezde in V kmetijski stroki veljajo nove družinske in draginjske doklade od 1. nov. 1947 dalje. Določene so bile takole: Stalni in nestalni kmetijski in poliski delavci prejemajo na račun obeh doklad za vsakega otroka po 30 lir dnevno, za ženo 32, za vsakega izmed star. šev pa po 20 lir dnevno, nameščenci pa 53, 44 odnosno 30 lir. Pred dnevi je bila določena tudi zimska doklada, ki pritiče žen. skim frizerjem za 1. 1947. Tarife so naslednje: v podletjih 1. kategorije 9000, II. kat. 8000, HI. kat. 0500, za vajence v 1. učnem ietu 15, v 2. letu 25. v 3. letu 40 In 4. letu 75 odst. gornjih doklad. Vrtnarji Pred tednom dni je bil dosežen tudi sporazum o novih draviniskih dokladah za cvetličarske delavce in »vrtnarie. Doklada velja od 1. januarja t. 1. dalje in :e hod<5 pre. jemali v naslednjih zneskih: stalni — glavni vrtnari), gojitelji, doklade vrtnarji, cepivo in pomočniki po 440, vajenci od 16. do 17. leta starosti po 317, od 14. do 16. po 264; dninarji po 440; navadni delavci moški od 18. do 65. leta starosti po 440 lir na dan odnosno 55 -na uro, (ženske od 18. do 60. po 396 odnosno 49.50 na uro), v starosti od 17. do 18. leta 387 odnosno 48.30 (ženske od 16. do 18. leta po 330 odnosno 41.25) od 16. do 17. leta po 317 odnosno 39.60, od 15. do 16. po 317 odnosno 39.60, od M. dr, 15. po 264 odnosno 33 (žen ke od 14. do 16. leta starosti po 277 na dan odnosno 34.70 lire na uro. Pekovski delavci Borba pekovskih delavcev za njih mezdno in delovno izenačenje z. ostalim industrijskim delavstvom ie bila težka in je traiala nekaj mesecev. Te dni je v nekaterih vprašanjih obrodila svoje prve rezultate. Dosegli so izenačenie z in. dustrijskim delavstvom v pogledu dfaginjskih in družinskih doklad. Sporazum, ki ie bil dosežen pred dnevi, določa, da jim pritičejo cd 1. sept. pr. 1. dalje poleg že prej dogovorjenih poviškov mesečne d idatne doklade za ženo pe 2)4 lir, za otroku po 644, za roditelja po 169; glede draginjskih doklad pa za meseca oktober in november pri delavcih v starosti nad 20 let dnevni povišek za 327.85. za december in januar pa nadaljnji dnevni povišek /a 28.25 lire. Tudi za nadprodukcijo so bili določeni poviški, in sicer za september po 1250, za oktober in november po 1275, za december in januar po 1300 lir. Dosegli so izenačenje tudi v pogledu tarif za delo o praznikih v poslednjih 4 mesecih in zimske doklade na osnovi draginj-:ke doklade za pretekli december. Pomorščaki Te dni se je zaključil mezdni spor pomorščakov z manjših ladij pod morščakov z manjših ladij (pod 500 tonami), ki so imeli neutemeljeno nižje prejemke od ostalih v svoji stroki. Z malimi izjemami je obveljala tudi zanje mezdna po- godba z dne 15. avg. pr. 1. Njih zaostale terjatve jim bodo izplačane v zaokroženih zneskih za ves čas od 1. maja do 31. dec. 1947. Na ta račun bodo prejeli kapitani ter glavni strojniki po 175.000, podčastniki po 160.000, ostali člani po. sadke po 150.000 lir. V kratkem bo zanje sklenjena nova mezdna pogodba, ki bo veljala od 1. jan. t. J.' dalje. Delovna pogodba za kmetijske delavce Te dni jc bila sklenjena nova delovna pogodba za kemijske delavce in nameščence, ki do neke mere bolje ureja n!ih delovne obveznosti in pravice kakor prejšnja. Predvsem so bile žene, ki opravljajo delo moških, mezdno izenačene ž njimi. Zvišane so bile pot. nine in premestnine. V primeru daljše bolezni so delavcu podana večja jamstva za ohranitev službenega mesta. Tudi delavcem, ki prevzamejo javne ali sindikalne posle, je njih dotedanje službeno mesto rezervirano za dobo 2 let. Dopusti so bili podaljšani in 16 dni (no službeni dobi)- v dopust. Nekaj novih ugod00 je doseženih za primer porok?^i Načelno so bili določeni dodatki za izredno delo in za gotovljenih je bilo 12 pra/-11 poleg nedelj, ki se tudi ne v^e‘,ki n<,v dr«' L)S‘» ginjske doklade. Napoved odP^ je bila podaljšana od 2 na '•’ Določene so bile nagrade za • ^ rejše delavce. Znatno so ii1 višane nagrade za akordno de j. tudi odpustnine. Za zdravju 3 ^ Ijivo delo so bili določeni P.°:'.i)i)« dodatki. Delavcem ie pravica do delovne obleke. ^ ..4 liT dodatki so bili določeni na dnevno. • ,j)i Nameščencem je bilo P.1' 14 praznikov, ženitovanjski d« po 15 dni, redni dopust od ',g\';en)ru 1so s* nčitelji sa mr. „ a*ni liniji zastavili "obvezo, mr?vB0 nepismenost v sloven-Snai^- zadnjih sestankih so ’ d a ni bil dosežen povsem •zadovoljiv uspeh v pogledu obiskovanja tečajev, zlasti v Borštu, Sv. Luciji, Maliji, Babičih, Strunjanu, Saletu. Kjč tiči' razlog, da niso zajeti vsi nepismeni v tečajih? Prosvetnii društva, ki so formalni organizator tečaje^, v kampanji za vpis v tečaje niso razvila svoje propagande skupno z ostalimi množičnimi organizacijami, predvsem ne s podružnicami kmečkih sindikatov Vprašanje nepismenosti ni samo zasebna zadeva nepismenega, nego vse družbe. Nepismenost je politično vprašanje. Samo pismen človek ima jasne poglede in zna reševati vsa vprašanja, Si se postavijo predenj, najsi bodo gospodarska ali kulturna. Samo pismen de'avec, ki čita dobre, napredne knjige ter časopise, bo stal na braniku pravic vsega delovnega ljudstva posebno danes, ko reakcjia ponovno dviga glavo, da .si zasužnji čkiveštvo- Zaradi tega je nujno, da podružnice kmečkih sindikatov ponovno razvijejo tako propagando, ki bo še preostale nepismene prepričala o potrebi obiskovanja tečajev ter s tem odprave nepismenosti. ’ M. S. Dr. France Prešeren Skoraj sto let je preteklo, odkar je umrl dr. France Prešern naš največji pesnik, toda zdi se nam, da je danes bolj živ med nami kot kdaj koli prei. Sele najnovejša doba naše zgodovin;, nam je približala Pre-šerna-človeka in Prešerna-umetnika- Zunanji okvir Prešernovega življenja je enostaven. Lahko, bi ga orisali samo z nekaj preprostimi datumi in dogodki, zato pa je tem bolj bogata njegova vsebina. Živel je na S ovenskem pred sto leti. Rodil seje 2. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem kot sin preprostih kmečkih staršev. Njegova rojstna vas leži v bližini svetovno znanega Bleda. Čudovita lepota rojstnega kraja je vp!iva'a na občutljivo dušo mladega pesnika. Nadarjenega dečka so poslali starši v šolo najprej v Ribnico, nato v Ljubljano, kjer je bil med najboljšimi d jaki. Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj študirat pravo. Tam je po' izkusil težko življenje revnega slovenskega študenta. Prisiljen je bil poučevati pri bogatih družinah, da je mogel nadaljevati svoje studi e. To mu je omogočilo, da se je v njihovih knjižnicah seznanil z deli svetovnih pisateljev in si tako .širil obzorje. Ze v dunajskih letih je Prešeren prestopil ozki okvir tedanjega slovenskega razumništva in se navzel revolucionarnega duha. Ko se je vrnil v Ljubljano, med svojimi sodobniki seveda ni našel ljudi, ki bi ga razumeli. Le ozek je bil krog, ki je Prešerna sprejet in ki je znal ceniti njegove umske . sile. Najboljši prijatelj mu je bil Matija Cop, eden izmed redkih s’o-veivkih učenjakov in svetsko izobraženih ljudi. To prijateljstvo je Prešernu mnogokrat pomaga’o preko najtežjih trenutkov njegovega življenja.' V Ljubljani je bil spvejet v službo pri odvetniku, nato pa je zaprosil za samostojno advokatsko mesto. Toda tedanje ob asti zavednemu in svobodomiselnemu Slovencu niso bile naklonjene- Razočaranemu in duševno strtemu pesniku je bila prošnja rešena šele proti koncu njegovega življenja, leta 1848. Ze leto pozneje , ga ,jp dobite’u .smrt. V čem je prav za prav veličino pesnikovega duha. ŽaTcaj ga .slavimo še danes? Prešeren se je pojavil v slovenski književnosti brez predhodnikov- Slovenski jezik je bil tedaj zaničevan; celo zavedni Slovenci so mislili, da ne morajo izraziti v njem ničesar drugega razen tega, kar služi vsakdanji rabi. Prešeren pa je slovenske besede popleme-aKil. Dal ji je sposobnost izražanja in s tein povedel mali slovenski narod v družino drugih kulturnih narodov..Ze samo za to veliko dejanje bi zaslužil, da smo mu'hvaležni in da se ga naučimo ceniti in spoštovati. V svojih pesmih je znal pesnik povezati ljubezen do svojega naroda, do izvoljenke in do človeštva sploh. Zr ljubeznijo se je poglobil v domačo zgodovino in iz nje črpal snov za svoje pesnitve. Bil je dosleden in neizprosen borec za pravico svojega takrat »tlačenega in zasužnjenega« naroda. Njegove pesmi, zlasti »Sonetni venec« so velike umetnine. Morda najlepša in najgloblja pa je »Krst pri Savici«, v katerega je zajel pesnik snov iz na- . še davne preteklosti in izrazil v njej misel v bratstvu vseh slovanskih narodov. Posebno znana je njegova »Zdravica« — pesem, ki izraža ljubezen in bratstvo vseh narodov. Ali nam ni Prešeren po vseh svo* jih mislih danes bližji, kot je bil kateri koli generaciji pred nami? Zato so Prešernova dela najlepša oporoka vsem naprednim množicam. V KNJIGOVODSKI SOLI ES v, KOPRU Stran 3 Ofonu Zupančiču - pozdrav nabrežinskih kamnarjev in devinskih ribarjev, tržaških nosačev in briških kolonov Samo svoboden narod lahko tako slavi svojega pesniku, kakor je te dni slovenski narod slavil našega Otona Zupančiča, In le tak velikan, kakor je naš Oton Zupančič, ki je ’ ostal svojemu ljudstvu zvest in mu izplačal svoj dolgin'a v v dneh njegove največje odločitve, je mogei biti deležen za svoje dni takega priznanja. Anton Pesnik-partizan, ki je »svojo pesem žarjul vrh Mo-žaklje, da se je volčji zbor skozi, zimo pretu. il V pomlad in — šel lovce klat čez Savo, čez Dravo: zob za zob in glavo za glavo!« V svojih dolgih desetletjih je iz svojih dni in okolja, iz odmaknjenosti od sveta in ljudi zrasel v velikega glasnika domovinske ljubezni, narodove žive časti in borbe: kovač, ki je »kova! skupaj s piavžarji iz Kaple in Borovelj, s črnci rudarji iz Idrije in Trbovelj, s kamenarji belimi od Nabrežine, z devinskim opaljenimi ribarii, s polnagimi nosači iz, luke tržaške, z zidarji iz Renč, mizarji šentvi. škimi, Solkanci s šotarji Ižanci in štajerskimi viničarji, z Vipavci brbljavimi in briškimi ko’oni. ki je tenko poslušal, da ni prišel ne- spoznan - čas, ko je planil kladi-var silni iz nas«. Pesnik narodove bodočnosti, poet, ki je nazadnje našio v njem svoj živi umetniški odraz poslednje veličastno prero-jenje slovenskega ljudstva —- nje. gova osvoboditev. Ko smo se tudi tržaški, primor* ski delovni ljudje ustavili ob našem ljudskem umetniku, kdo izmed nas ni pozdravil poeta kakor Mikuž Metod: »Na juriš, Anton Pesnik, domovini, ki ie še v borbi, zapoj, kakor to veš le ti!« Zakaj pri Acegatu prosvetno delo ne uspeva Acegat je nedvomno eno največjih podjetij v Trstu, saj je v njem zaposlenih preko 2350 delavcev in nameščencev, Prosvetno življenje delavstva bi se lahko bujno razvijalo, ko bi bili podani vsaj najosnovnejši, pogoji za to. Toda žalostno, sramotno je v tem pogledu pri tržaškem Acegatu, žalostno za- delavstvo, prava sramota za upravo. Tudi v Acegat, kakor povsod drugod po Trstu, je Enal vtaknil svoje prste in pred letom dni ustanovil svoje ((.športno društvo*. Vodstvo o-brata mu je takoj dalo na razpolago prostore bivšega «Dopolavora» v ulici Battisti 10, ki pa so bili v času vojne hudo bombardirani.’ Uprava Acegala, ki na drugi strani zavrača vse prošnje in' zahteve ljudskega prosvetnega krožka (Circolo di cultura popolare), ki na kulturnem polju edini zastopa prave interese dc-lavstva, »dkrito podpira Enalov izrodek, vendar ta kljub vsej podpori ne kaže nobene prave življenjske sile in aktivnosti. Ko pa ae zglasijo delavci pri upra-Vt- in zahtevajo za svoj krožek vsaj primeren prostor, ki ga še vedno nimajo, jih gospodje odslovijo vedno z istim odgovorom: fiadi bi vam pomagali, toda če damo vam, se jezijo oni drugi. Sporazumitp se, pa bo morda kaj. Sporazum pa je v tem pogledu nemogoč z gospodo pri Delavski zbornici, čeprav deluje v podjetju skupni sindikalni odbor. Zanimivo je, a vendar ne čudmi, da zagovarjajo člani Delavske zbor- nice, ki so v enotnem odboru, stališče, da se sindikalni odbor ne sme vtikati v šport in še manj v prosveto. S tem hočejo odvrniti druge člane od uspešnega kulturnega delovanja in imeti čim večjo možnost, da počno „z upravo, kar se jim zljubi. Znana je afera, ki je naslala v okviru Enalovega športnega krožka, ko se je njega predsednik Bordari sprl z drugimi člani, ker se je protlvli poizkusu južnjakoy, da bi prevladali v krožku. Vse to izkorišča vodstvo Acegats da se trdovratno upira vsaki zahtevi delavstva. ^Ljudski prosvetni krožek nima nobenega prostora. Imajo sicer nekaj knjig, a ne vedo, kam ž njimi. Se preti nekaj meseci so smeli uporabljati prostore menze v poslopju Rossetti-jevega gledališča, sedaj tudi tega nimajo več. Acegat ima tudi svoje športno igrišče pri Sv. Ivanu, toda dal ga je v najem CONI-ju, delavci pa morajo gledati čez plot. Pred vojno jc bila znana godba na pihala tramvajskih delavcev. Sedaj o tej godbi ni več ne duha ne sluha. Nekaj jih sodeluje pri Rinaldijevi godbi, .sami pa se ne morejo zbrati, ker so godci razcepljeni po delovnem urniku. Tako ljudje pri Acegatu prosvetno in športno le životarijo po vsej krivdi uprave, ki očitno noče, da bi njeni uslužbenci kulturno napredovali in se boji ter otresa vsakega morebitnega stroška ali podpore, ki jo je dolžna delavstvu, da bi tudi kulturno napredovalo. Knjigovodstvena šola V Kopru so ES organizirali knji-govodstveno in računovodstveno šolo. ki jo vodi tov. Zetto Sergio in jo obiskuje 45 mladih Koprčanov, nameščencev in delavcev, tako moških kakor ženških. Pouk se začel I. decembra in bo trajal do konca julija. Sola samo pa traja dve leti. Na njej poučujejo v italijanščini. Sest protesorjev •predava razne predmete, tako italijanščino, računstvo, zgodovino, zemljepis, kemijo, blago-znanstvo, ekonomsko politiko, finančno vedo, strojepisje, stenografijo, slovenščino, francoščino in angleščino. Pouk je za vsakogar brezplačen. Vse stroške krijejo Enotni sindikati. Ze nekaj let je Zetta vodil slično šolo in dosegel lepe uspehe, toda u-čenci so morali sami kriti vse stroške. Skoraj tri četrtine tečajnikov si v Kopru je pridobilo na jpvnih šolah v Trstu diplomo. Višji razred lahko obiskuje na tej* šoli le, kdor jc dovršil nižjo gimnazijo. Po končani šoli lahko napravi izpit na državnih šolah in postane knjigovodja («ragionicre»). V nižjem razredu pa se lahko usposobi za splošno knjigovodstvo in se sme potem vpisati v višji razred. Vsi učenci kažejo dobro voljo. Vsak večer po končanem delu in ob nedeljah zjutraj se zberejo k pouku, ki traja tri do štiri ure. Žrtvujejo se, da si pridobijo strokovnega znanja in usposobijo za boljše delo. Malo jim ostaja časa za kino ali drugo zabavo. Zato so vredni vse pohvale. Izvolili so si tudi šplski odbor, ki skrbi za vse najnujnejše potrebe, za red in disciplino v šoli. Žena iz ljudstva Kaj čita tvoj otrok? Največja te/.a vzgoje otrok in odgovornost zanjo pripade nedvomno ženi: Ce otrok ni dobro vzgojen, pravijo: Saj ni čudno, ko ima tako slabo mater. Po materi se meri tudi vzgoja otrok fr narodnostnem pogledu. Zavedna •mati je vcdna in tudi v času fašizma, ko je bil teor najhujši, vsaj doma, med štirimi stenami govorila z, otrokom v svojem jeziku in mu vcepila ivse dolžno1 spoštovanje do njega. Taki materi se dandanes ni treba sramo-ivati pred lastnimi otroki. Marsikatera skuša zdaj nadomestiti zamudo in skrbi, da bi sc njen otrok naučil svojega jezika. S tem seveda nočemo ipodccrijevati italijanščine, jezika ljudstva, ki je bilo z nami v narodnoosvobodilni borbi in se še danes z mmi složno bori proti vsem, ki bi nas ‘hoteli oropati tudi naših narodnost- • ■hiti pravic, Najbolj so ljudje ohranili svoj je-2ik; na deželi: Bili so sami med seboj (in tudi odpornejši proti fašističnim •učiteljem' in valptom, ki so po navodilih fašizma potujčevali našo mladino. Naše preprosto ljudstvo se jili ni balo in je kljub terorju ohranilo svojo domačo govorico, čeprav je bita še tako malo podobna slovnično (pravilni knjižni slovenščini. Slovenske Sole so bile nasilno nadomeščene z litalijauskimi, slovenski tisk je bil za-itrt in le redki so skrivaj prejemali kako slovensko knjigo. V takih pogojih so se ljudje odmaknili od knjige. Domačih je bilo malo; itakih, ki bi jim v tujem jeziku vcepljale šc tujega, sovražnega protiljud-iskega duha, so odklanjali. Mladina pa 'je v takili pogojih zašla, ne toliko neposredno v protiljudsko smer, kakor iV okove realnemu življenju neustrezne, čut za vsebinsko resnično, živo kulturo ubijajoče mlačnosti. Prišla je svoboda, težko priborjena z. velikimi žrtvami naših najboljših sinov in hčera. Menda zlepa ni bito našega človeka ,ki ne bi v zadnji vojni doprinesel svoje žrtve ža svobodo. Ni popolna in treba jo je braniti na vsakem koraku. Toda danes lahko prosto govorimo v našem 'jeziku, imamo vsaj po jeziku svoje Sole in imamo svoja prosvetna društva in svoje slovenske knjige in časopise. Zena, kakor si bila trdna in za-Tedna v najbolj težkih trenutkih in si z otrokom govorila v svoji matc-linščini, junaško izpolnjevala svoje poslanstvo, tako glej tudi danes in skrbi, da bo znal tvoj otrok pravilno svoj materni jezik, ga pravilno razumel in tudi pravilno cenil! Le kdo Ceni svoj lasni jezik, bo znal ceniti tudi druge jezike. Kdor prav in nesebično spoštuje svoj lastni narod, bo znal spoštovati tudi druge narode. A kaj se dogaja? V vlakib, na cesti, zjutraj, ko so na poti v šolo, popoldne, ko še vrača domov, srečaš slovensko mladino, zatopljeno v italijansko čtivo. Nihče bi se temu ne upiral. Nasprotno, prav je, da se mladi- na nauči tudi tega našega sosednjega jezika. Toda le kakšno čtivo! Mar dekleta in fantje mislijo ,da bodo postali grofje in baroni, če bodo prebirali »Grand Hotela, ki jih uspava in razorpžuje, mesto da bi se utrjevali in kalili, da bi bili kakor jeklo, ko bo življenje terjalo od njih žrtev in poguma. Mar mislijo, da bodo postali ljudje, če se bodo navzeli napačne, skažene, samoljubne sle po udobnem življenju, ki je v pogojih kapitalizma zagotovljeno le peščici bogatašev, izkoriščevalcev ljudstva? • Mar mislijo, da bodo reševali to vprašanje, kakor berejo v «Crimenu»? Življenje je lepo in bogato, toda le, če je lepo in bogato za vse ljudi. Tako, ki je udobno in lahko za nekaj tisočev na račun milijonov, je krivično in težavno. Za mladino, ki se mu predaja v svoji sli po taki poti in ob takem' čtivu, bo nekoč krivično in težavno v dvojni meri. akaj resnično boljše življenje ljudstvu ne bo • prišlo samo od sebe, marveč si - ga bo moralo pridobiti s svojim resničnim znanjem, s svojimi težkimi pestmi, priučenimi borbi in težavam, ne pa s plehkim prividom sveta, ki ga za ljudstvo danes ni. Mladini je treba čtiva, mnogo branja, a takega, da ji bo kazalo njeno resnično življenjsko pot, da jo bo duševno oborožilo za njeno borbo, ki si bo le z njo zase in za vse ljudstvo dejansko izvojevala pogoje za boljše in udobnejše življenje, predvsem pa ne le za vsakega poedinca, marveč za vse ljudi. Mati, tu je tvoje vzgojno torišče! Navajaj svojega otroka, da bo segal po takem branju, da ga bo iskal, da bo rasel ob njem — v človeka in ne v izprijenca. Kupi otroku knjigo, ki mu bo v korist in hkratu v zdravo zabavo, mesto da bi mu dajala denar za spolzek in aboten žurnal, ki bo iz njega srkal strup in šel v propast! Ali pa, ko po večerji trudna po končanem dnevnem delu sedeš, da Skrpaš še moževo srajco ali spleteš otroku nogavice, ali pa se pri štedilniku tudi le ogreješ, reci hčeri ali sinu, nai vzame v roke knjigo! Morda se ogla- sijo v hiši še sosedje, da ras je več In da je krajši Čas. Na glas naj čita otrok povest ali roman. In boš videla, kako lahko ti bo šlo šivanje od rok, kako se boš še ti odmaknila vsakdanjim skrbem, kako bodo prisluhnili domači in gostje besedi življenja, ki je njihovo. Tako boš izpolnila svojo dolžnost, svoje poslanstvo tudi v današnjih dneh svoje poslanstvo matere do o-troka, žene do ljudstva! M. P. Sirite DelavsMittko enoM 1 POGLED NA SRE D1SCE ZAGREBA Položaj žena in olrok v imperialističnih kolonijah *’red kratkim je »Sovjetska ženščina# objavila daljši članek o položaju žena in otrok v kolonijHTi. Iz njega ppsneroamo nekaj podatkov, ki nam vsaj delno pričajo o njih suženjski socialni, kulturni in politični zaostalosti. Z.e pismo, ki ga je nedavno poslala kmetica Candahari bengalskemu ministrskemu predsedniku, in ki ga je objavil indijski list «Poeple and age», odkriva strahotne stvari: «Ne čudite se», pravi med drugim, «ako boste zagledali ob cestnih robeh ženska trupla, pokrita z listjem platane ali pa kar s papirjem. Od kod naj bi dobile obleko, če so bjle še žive brez nje... Moj mož je učitelj. Učenci prihajajo k nam v hišo. Sedijo golt na tleh, učitelj pa tudi nima ničesar na sebi razen ovoja okrog ledij. In kako tudi: saj imava oba skupaj eno samo ((dhotis (obleko), če se je treba odpraviti iz. hiše. Nikdar nimava oglja, ker ga nimava s čim kupiti. . V Indiji Koromandiji" Ati res ne bo konca našega trpljenja? Kdaj bomo zmogli živil, da nasitimo naše može in sinove? Kdaj bodo kmetje prišli do zemlje?« Tri četrtine' vsega prebivalstva britanskega imperija živi v Indiji. Indija MED VODITELJI VOJVODINSKIH SINDIKATOV daje bajne dohodke angleškim kapitalistom in bogastva te kolonije ni mogoče oceniti. Skoraj 70% 400 milijonskega prebivalstva se bavi s poljedelstvom, a njegova ogromna večina si ne more preskrbeti najskromnejše hrane. Vsako leto gladuje v tej prebogati deželi na milijone ljudi. Samo v Bengaliji je v času vojne umrlo zaradi lakote nad 3,5 milijona prebivalcev. Plodovi zemlje in kmečkih žuljev končajo v rokah veleposestnikov in oderuhov. Neplačljivi dolgovi prehajajo od očeta na sina in rasejo brez konca in kraja. V družbi, ki je zgrajena na zatiranju in izkoriščanju, pade najteže breme na rame najslabotnejših — žena in otrok. List »Labour VVoman« je pred kratkim objavil članek o položaju indijske žene, ki v njem pravi: «V premnogih indijskih vaseh in mestih boste naleteli na naše žene, ki še vedno žive v pogojih fevdalizma. Sodobna tehnika in napredek se jih še nista dotaknila. V vasi so žene pod stalno oblastjo veleposestnika, oderuha, vaškega žreca in drugih predstavnikov -srednjega veka. Hrana, preskrba, streha za družino in odplačevanje dolgov, to so vprašanja, s katerimi se ženejo naše žene dq groba. Milijoni beračic Zena v Indiji nima nobenih premoženjskih pravic. Število ženskih beračic je enako številu prebivalstva majhne evropske države. Delavke bombažnih tovarn, kjer je mezda višja kakor v drugih industrijskih panogah, prejemajo dve tretjini beraške • mežde moškega delavca. Strah pred lakoto žene kmeta v mesta, dejansko z dežja pod kap. V deželi vladajo epidemije, ki se jih ljudstvo zaradi pomankanja in lakote ne more učinkovito ubraniti. Umrljivost je zelo visoka. Srednja starostna doba znaša 24 let. Vsako leto po-. mre 2,5 milijona otrok, trikrat več kakor v Angliji. V Bombayu umre na vsakih tisoč novorojencev 550 v svo- jem prvem letu. Otroke izkoriščajo 'S industriji že v starosti po 5 do 6 le*. laKo ha tobačnih, kavčukovih in sladkornih plantažah, V vsej velikanski deželi je le 600 porodišnlc in drugih ustanov za matere in otroke. Le ena petina otroka je deležna šolskega pouka. Nad 85 odstrotKov prebivalstva J® nepismenih. 98?!0 nepismenih žena ((Great Britain and Est», ki velja’ od časa do časa za glasilo ministrstva za kolonije, je objavil, da izmed žena v Indiji nista pismena niti dobra 3 odstotka Od 85 milijonov žena v starosti nad 20 let ima le 4,5 milijon* volivno pravico in še te le spričo pr*' moženjskega ali izobrazbenega poKB žaja svojih mož. Toda narodno osvobodilno gibanj® se krepi dan za dnem. Tudi indiJsK® žene se prebujajo. Celo bolj zaostal® kmei|pe si že ustvarjajo svoje org>' nizacije. Ustanovljen je nacionalni center ženskega gibanja, ki je v njen1 zaenkrat le še malo žena. Toda žen® že sodelujejo v stavkah, se borijo proti srednjeveškim zakonom in opra'-' ijajo veliko socialno delo v prid bed' nim in gladujočim. Ni več daleč čas' ko bodo milijonske množice indijskih žena vključene v aktivno borbo za svoboditev domovine. Na lanskem zasedanju izvršilnega ol|' bora tc federacije sta zastopnici Ind1' je in ameriških črnk znova na£** vprašanje o položaju žena in otrok kolonijah. Odbor je ustanovil dve misij, za Afriko in za dežele ob T hem oceanu, da preučita njih sko vprašanje. Demokratične žeh® vsega sveta so se navdušeno solidarl zirale z. ženami v kolonijah v njih®' borbi za neodvisnost in demokracij ’ za njih emancipacijo in enakopravno v politiki in pri delu, na social®® in kulturnem področju. Svet, v k* rem živi sodobno človeštvo, ne rn°. veljati za demokratičnega, če n1 • inokracije v kolonijah, kjer ž*v5 5\. raj tretjina prebivalstva zemelj9 oble. ^ Po brafski Jugoslaviji Skupine delegatov so obiskale vsa večja mesta in industrijske centre, kjer so na javnih zborovanjih in mitingih imeli govore in se razgovar-jali z delavci po tovarnah. Ko' šmo končali potovanja po južnem delu Jugoslavije, smo se vsi zbrali v Zagrebu. Vsak je začel pripovedovati o svojih vtisih, kaj je videl, kaj je napravilo nanj najmočnejši vtis. Vsak je bil ginjen nad navdušenim sprejemom, ki ga je povsod doživel kot član delegacije tržaškega delovnega ljudstva. Marsikdo izmed nas bi bil prav rad kar tam ostal in prijel za delo skupno z jugoslovanskimi delavci. Zanimalo me je, kaj mi bo povedal tov. Furlan, ki je bil v Bosni in Hercegovini. Rad bi bil šel tudi sam tja, a pot me je zanesla drugam, zato sem ga poslušal s toliko večjim zanimanjem in si nekaj zabeležil. Ko sem ga vprašal, kaj je napravilo nanj najgloblji vtis, mi je začel naštevati in pripovedovati kar vprek. Saj ne moreš izbirati, toliko je vsega, toliko stvari vidiš, da se ti vse združijo in zmešajo obenem. Bosna se spreminja, nič več ni ta- ka, kakor je bila še pred nekaj leti; prav tako Hercegovina: dve bogati deželi, ki pa sta bili do osvoboditve zapuščeni in zanemarjeni. Naravno bogastvo, rude, vrelce in drugo, so tuji velekapitalisti zapirali, cementirali, da jih ne bi nihče izkoriščal in tako jim škodil. Malo je bilo slišati o Tuzli. Sedaj se razvija ondod velika industrija, rasejo delavske naselbine, moderno industrijsko mesto. Zenica pred dobrim letom ni bila večja kakor kaka vas, sedaj se je čez noč spremenila v mesto. Rudarske hiše’ so bile zgrajene iz blata in krite s slamo. Sedaj se tam vrstijo lepe stanovanjske hiše, čedne, udobne, opremljene s telefoni in kopalnicami. Tam imajo sedaj tudi novi kulturni dom tako velik kot tržaški kino Na-zionalc. Med mitingom je bila velika dvorana nabito polna navdušenih' poslušalcev. Poseben užitek in zacmiSe-nje so doživeli naši tržaški, tovariši, ko so sc vozili po progi Samac-Sara-jevo in Brčko-Banoviči. «To ti je delo, dragi moj, in napravila ga je mladina!« O rudnem bogastvu Bosne ni da bi govoril. Rude, železo, premog, mladin- ska proga, gozdovi, tovarniški dimniki, delo, napredek, to sta Bosna in Hercegovina, ki se nista zaman junaško borili. Tovariš Renato, ki si je radovedno ogledal Beograd in okolico, mi pripoveduje o Železniku. Videl je že mnogo tovarn. Bil je v inozemstvu, pozna vse tržaške tovarne, toda Železnik je postavil med največje. Kar pa mu daje poseben značaj, kar je mino samo v državah, kot je Jugoslavija, to je nagli tempo izgradnje, požrtvovalnost in navdušenje graditeljev in skrb za delavca, ki bo imel poleg tovarne udobno stanovanje in vso oskrbo. , , V Nišu je bil prijetno iznenaden, ko je obiskal dom igre in dela. Možakar je izkušen in ga ne gane vsaka malenkost. Toda ko je videl celo gručo delavskih otrok, od najmanjših do večjih, ki so jih matere pustile v domu, preden so šle na delo, ko je videl, kako tam za vse skrbijo bolje kot doma, in ko se je spomnil razmer pri nas, je bil ganjen zares. Razumel je ludi tedaj, zakaj imajo mnoge matere-delavke .rdeče zastavice udarnikov na svojih strojih, zakaj se tako žrtvujejo in delajo. Ko nam je pripovedoval o tem in o tobačni tovarni, je sedel in si natikal na noge srbske opanke, ki so mu jilt tam dali za spsmin. Bolj ga niso mogli razveseliti: odnesel je s seboj košček Srbije. Drugi tovariši, ki so bili po Slavoniji in v Karlovcu, so nam pripovedovali o prašičih, kokoših, racah, ravnini, o črni zemlji in nihče so ni mogel načuditi, kako pojedo tam toliko svinjskega mesa in popijejo toliko ra-kije, pa jim nič ne škodi. Šaljivi Tržačan Secondo, po poklicu šofer, je takoj šaljivo pripomnil v tažaški govorici: «Tu so vsi ponoreli; nemara, jih je popadla mrzlica. To ti zidajo in zidajo. Kje vraga dobijo toliko opeke? In hiše .rasejo, ko Qa bi stavili namesto ometa kvas med opeke. Ko zamižim, vidim same hiše in hiše in dimnike, ko zaspim, se plazim po njih.« Tovarišica Almj, ki je bila z menoj po Vojvodini, pa bi se najraje odpeljala nazaj v Subotico, tje v tekstilno tovarno «La Passionaria«. Vsi so hvalili izredno gostoljubnost, 'ki je ena najlepšili lastnosti Jugoslovanov, posebno onih na jugu. Zagreb napravi na vsakega tujca prijeten vtis velikega mesta. Široke, ravne ulice ti ostanejo prav gotovo v spominu, prav tako tudi drevoredi, velike moderne palače in parki.1 Mesto v vojni ni bilo dosti poškodovano, zato je toliko laže mogoče graditi nova poslopja. • Ce greš nekoliko iz mesta pro11 . vi, kar obstaneš. Cele vrste novih likih zgradb se vrste ena za dn« To so stanovanjske hiše za ® ]a)1l bljano. Začeli so jo graditi I® ' t,. in bo malo daljša nego zračna ^ Zagreb je bogat tudi na kultur®1 ^ stanovali, šolah, muzejih itd. se razgovorili in povedali naše .............. ' - si šl* iz obiskanih krajev, smo si m> dat mesto. Naslednjega dne P* se odpeljali s člani mestnega ° ES na Sljemc. Sli smo mimo ^ jo večje naselje takoj pri Zagr®b ' jj« smo srečali mlada dekleta in s .)( K' ženske v slikovitih narodnih H”5.jget*1 pričajo na svoj način o umei®^? talentu zdravega kmečkega '' (tr ter o bogastvu njegove zem'J ' 4 vsod smo to opazili, posebno etnografskem muzeju v Zagreb 'euJ me je krasna izletniška točka ^ čanov. Lepa cesta se vije P° l*u g0(C_ in smrekovem gozdu do vr, 0 (1200 m), ki je na njenem vrh sen hotel. Dalje m 7. tiram' • Kako si preskrbimo dober semenski krompir Tri prehrani nagega kmeta igra krompir velevajo vlogo. Saj ga d> '•'i n'ajman; enkrat na dan na mizo. ga ni pri kosilu, pa ga gofovo 'ma pri večerji. Prav pogostoma na-donie-iea krompir tudi vsakdanji kruh, Posebno Se pri Številnih družinah. S krompirjem v prvi vrsti pride n.a* kmet tudi do neobhodno potreb-^e maščobe, kajti ta gomoijnica mu ■slu^i v glavnem za prehrano praSiea, ^ daje njemu in njegovi družini Poteg masti tudi precej okusnega P***«, ki bi si ga s svojini bornim denarjem ne mogel privoščiti. Odbirajmo seme že na njivi Od razpoložljivega pridelka krom-P'ria je torej v znatni meri odvisna Prehrana našega kmečkega ljudstva. rv‘ pogoj za obilen pridelek krom-Ptrja, ki naj bo tud; kolikor mogoče okusen in zdrav, pa je dobro seme. ^*nian bo ves trud tudi pri najte-"kljitejSem obdelovanju zemlje, nič P® bo pomagalo najugodnejše vreme, ne bo kmet zaupal zemlji dobre-&> zdravega semena. Zaradi tega je ^Umljivo, da se mor^ kmet pobrigati predvsem za dober semenski krompir. Omen in preudaren skrbi za do-®r semenski krompir še pred izko-Pavanjem krompirja na njivi. To je v*likega pomena posebno na pri-JPnrskem Krasu in v obaln; Istri, ler kaže gojiti le zgodnje vrste r^mpirja, kajti celo te vrste dajo 'e,krat le pičel pridelek spričo ^ne suSe, ki nastopi v teh krajih v,0rai redno v poletnem času in ^®sih tudi že spomladi. Le na nji-’ oodki na svoji, bodisi na oni v,0||h sosedov, h. katerim se mora y .i*' zateči zaradi semena, bo ®t lahko ugotovil, če za seme na-je nleni krompir zares ustreza svo-.I^u namenu. Na njivi lahko ugo-jj. >n’°, ali je krompirjevica zdrava J to je morc|a napadla krompirjeva ®n ali pa kaka druga bolezen. ,(j Pri izkopavanju moremo ločiti nii in že ves rod nazaj večina til v naProdnih kmetov v miljski' ^ 0prski okolici, kjer gojijo še ^mestljiv« zgodnjo vrsto krom-•ifjJj 'r^lbona», tedaj ga moramo od-^Ho VSa| V s*lram'3'- Sicer pa je iiii ’ tako blago po kakovosti tj n.?r ne more doseči prvega, če P* k, Vl Obranega. Na vsak način 'me'* ,U(t* Pr^ odbiri v '5^ ' Ze*° verjetno ves krompir čeprav bodo mešani go-^Ito ° * a'* niani rodovitnih grmov. ^0ViU'lika razlika pa je večkrat v Ve n°sli posameznih grmov iste ^tijj 'lornP‘rja in v docela enaki *Sirila za drugo vrste drevja primernejša. Cini bor ne ljubi nizkih' obmorskih pasov. Sicer ni rečeno, da bi tudi v teh krajih no uspeval, vendar sc tod njegove slabo stranj posebno zmanišana odpornost proti borovemu' prelcu pokažejo v večji meri. Marsikdo se bo spominjal da je bil Trste-nik, (kjer jc sedaj tržaška radij, ska postaja) še nekako pred dvajsetimi leti poraščen z lephu goz. dom črnega bora. A gozd je leto za letom prelec hudo napadal. Lastnik gozdiča eden izmed naj* bogatejših tržaških baronov je nasproti takratnim popustljivim oblastem spretno izrabil t0 okoliščino in si preskrbel dovoljenje, da je gozd do kraja posekal. Njemu je šlo za večje dobičke, ki mu jih je donašala paša na posekanem zemljišču, tržaška okolica pa je. 'zgubila dragocen nasad. .Vse to bi so no bilo zgodilo, če bi bili svoj čas zasadili na tem zemljišču druge primernejšo vrste drevja. Beli bar Med vrste ki jih priporočajo za naše obmorske kraje, spada tako zvani boli al; ulepski bor (imenujejo ga tudi jeruzalemski bor, v latinščini 1’inus halepensis). Heli bor uspeva bodisi na kraškib, bo. disj na nekraških tleh. Dobimo ga v naravnih gozdovih' ob obalah vsega Sredozemlja. Pri nas si ga lahko ogledate pri Sv. Križu. Lep nasad ga je mod Krogljnmi in Do. lino, kjer se tudi naravno razmnožuje. Prav tako so ga sadili nad Mirnom pr; Gorici. V manjših nasadih ga najdemo še pri Kopru in na Debelem rtu (Punta Grossa). Deli bor ni nič manj skromen kot črnj bor. Med drugim prenese še tako hudo sušo. Ker ljubi svet. lobo, ga ne moremo siliti v pregoste sestoje, zato pa mu lahko podsadimo drugo, nižje vrste za boljše kritje zemljišča. Lahko ga sadiir.o, vendar uporabljamo pri tem le enoletne sadike, ker se ko. reniiie pozneje preveč razvijejo. Vsekakor pa jc priporočljiva setev (30 do 35 kg semena na vsak hektar. Seme, ki ga pridobivamo jz jeseni nabranih storžev, ostane ka-Jjivo več let. Kaljivost semena je velika. Belemu bom precej škodu. kuhinji, če ga imamo manjšo množino. Gomolje postavimo v pletene košare ali v lesene zaboje y tankih plasteh. V nekaj tednih poženejo gomolji, posebno če je zrak v pro-štoru dovolj topel in -vlažen, jn tedaj odberemo za seme le one z močnimi, debelimi poganjki. Za seme odbrane gomolje hranimo še v toplem prostoru. Paziti pa moramo, da pride do njih (udi dovolj svetlobe. Tako bodo poganjki ostaK kratki in bodo vedno silnejšj ter se ne bodo tako lahko lomili, kakor se dogaja s poganjki, ki so zrasli v temi. Siljeni gomolji z močnimi poganjki poženejo iz zemlje navadno celih 14 dni prej kakor taki, ki smo jih sadili s spečimi očesi. Seveda prvi tudi dozorijo oziroma obrodijo 14 dni prej ko drugi. Kopati krompir dva tedna prej pa pomeni za našega kmeta že zelo mnogo. Na ta način pride prej do denarja pri prodaji zgodnjega krompirja po dobri ceni. Tak krompir tudi ubeži pozni poletni sušj. To vedo naši kmetje iz miljskega in koprskega okraja, kolikor se bavijo s siljenjem in gojenjem zgodnjega krompirja, že mnogo de-seiletij. 1. A. d (Konec prihodnjič.) vrste borov je mraz, posebno v prvih letih nje. govega razvoja. ■ Na tržaških tleh so ga sejali n. pi^ spomladi 1!H(5 v Boškctu: selev je dobro uspela, a naslednja izredno huda zima (vsaj tako sodijo) ga je vsega pobrala! Setev belega bora spomladi 1947 pri Nabrežini pa sc je iz neznanih razlogov popolnoma ponesrečila. Strokovnjaki svetujejo sejati v septembru, tako da jc do pričetka zimo malo drevesce že toliko razvito, 1 d;j prCslalic _ zimskih mraz.. Pri nas pa .to verjetno ni priporo, čljivo in je. bolje; sejati spomladi. Primorski, rdeči in abruški bor Deli bor-je priporočij.v posebno za nekatere predel-: Istro. Kjer uspeva oljka, ni st rahli...dJi nc bi uspeval tudi beli bor,- Saditi črni bor, kakor so ga sadili med Škofi, jami in Dižano ali na Plavjak, je nesmisel. Durov prelce namreč le malo napada boli bor, njegove ko-rislj pa so približno ;sle enake ka. kor pri črnem boru. Poleg tega pa setev mnogo manj stanc.' Lcš |>„. lega bora ni cenjen. Sposoben je za smolar jen je. Niego.va skorja ima mnogo čreslovine (tanina). Zato, ga izkoriščajo za barvanje ribiških mrež. Steblo lahko otržemo, nc da !>; ranili drevesa. Med drugimi bori. kj bi prišli pri nas v poštev, je tudi primorski bor (Rimis marilima). Od drugih borov ga ločimo že na prvi pogled za rad; debelih igel. Na atlantsk; obuli Francije so ga umetno nasadili na ogromni ‘ površini in s lem sijajno izkoristil; drugače neplodna tla. Upravičeno ga tam nazivajo zlato drevo, .ker pridobivajo iz njega ve. likansko množin«; smole, kj je toliko potrebujejo v kemijski indu. slriji. Pri nas šo nimam,) zadost. nih izkušenj, da bi lahko izrekli končno sodbo o njegov; uporabi. V parkih opazimo ludi pri' nas posamezna drevesa. Nasadil j so ga h. pr. ob cesti prj Miramaru (pred predorom). Tržaška občina ga od. klanja, ker je baje nekaj let po sa. ditvi povsod usahnil. Da bo slika popolnejša, bomo omenili se rdeči bor (P/nus silve. strjs), tako imenovan po rdečem lubju. Ta vrsla uspeva samo v višjih krajih in se posebno raiM naseli na posekah in po golob. Končno bi v Islri lahko uporabili še abruški bor (Pinus brutia). Dr. O. S. Kmetijski opravki VRTNARSTVO. Vse delo, ki je zaostalo spričo slabega vremena v januarju, posebno pa v obalnem pasu, moramo dokončati v februarju. Sejemo solato, špinačo; radi?, korenje, rdečo peso in. peteršilj, čebulček in česen. Cebulčka imamo dovolj na razpolago pri naših zadrugah. Ne odlagajmo setve zgodnjega graha. To leto smo imeii velike težave z nabavo semena. Prihodnje leto s; ga moramo pridelati sami. Pravočasno si pripravimo otičje (fraschc) za grah! V toplih in zavetnih legah sadimo zgodnji krompir. Okopavajmo in pognojimo belušem (špargljem!) Presajajmo na prosto v zimskih gredicah vzgojene sadike zelene, solate, 'cvetače (karfiole) itd. | Ob stenah ' rastoče vzpenjalke osnažimo, • obrežemo in jim pognojimo ter jih lepo razpeljemo in povežemo. Prezimljene lepotične grme postavimo ob lepem vremenu proti keacu februarja •na prosto. V rastlinjakih (sefre) cepimo vrtnice, kamelije, azaleje in ' rododendre. Pripravljajmo polaknjetv ce fuksij, mirte! POLJH DELSTVO. žitu trosimo (če že nismo) prvi obrok nitratov. Da preprečimo širjenje koruznega molja moramo sežgati vsa koruzna stebla (koruzn;co>, kar jih je pa malomarnem ostalo na njivah ali kje drugje na prostem. Najprej sejemo rastline, katere potrebujejo mnogo vlage, kot n. pr. stročnice (grah, bob, detelje); nato rastline, ki potrebujejo za razvoj daljšo dobo in niso občutljive za slano (jare žitarice, zgodnji krompir, korenje). V višjih legah Je nevarno, da spomladi srež privzdigne korenine ozimnih posevkov. V takih primerih rastline poginejo. Take njive moramo z valjarjem ali kako drugače potlačiti, tako da pritisnemo korenine nazaj v zemljo. TRAVNIšTVO. Nikdar ni dovolj poudarka, da je treba travnike branati. Z brananjem in gnojenjem z apnom alj fosfornimi gnojili uničujemo mah, ki krade travniškim rastlinam vlago in hranilne snovi.. VINOGRADNIŠTVO. Količimo trte in prekopavajmo ali preorjinio vinograde! V novih nasadih naj trte ne bodo pregosto posajene (v razdalji vsaj po poldrug meter od trte do trte). v februarju SADJARSTVO. Stebla dreves čistimo mahu in lišajev ter stare drevesne skorje. Vse ostržke skrbno poberemo in sežgemo. Gnojimo sadnemu drevju, 'e hočemo doseči zaželene pridelke ! Stebla in veje razkužimo s apnenim mlekom, kateremu smo dodali 20 železnega sulfata (zelene galice) ali 3% modre galice. Pripravljajmo cepiče! PERUTNINARSTVO Se vedno razsaja kokošja kuga. Zato ne odlagajmo s cepljenjem pe-rutine proti tej bolezni! Dr. Jurjevič Franjo. Branajmo pšenico! Vlažno in toplo vreme je zelo ugodno vplivalo na razvoj ozimin, posebno na pšenice. Pšenica se Je razbohotila in je ponekod pregosta. Vzrok fegu je tudi ta, da sejejo naši kmetje v večini primerov vse pregosto. Zato je treba, da zlasti v težki ilovnati zemlji pšenico pobranamo. Brananje je koristno tudi iz drugih vzrokov. Pozimi se je na . njivah napravila trda skorja, a i zemlja se je dvignila, tako da se 1 korenine pod to skorjo večkrat ločijo od prsti, To ima lahko najhujše posledice. Z razdrobitvijo skorje obenem preprečimo, da bi zemlja izgubila dragoceno vlago in dosežemo, da laže upija novo vlago. Ce pomislimo, da je ravno vlaga glavni faktor, ki je od njega odvisen naš večji ali manjši pridelek, nam bo razumljivo, zakaj toliko priporočamo vsa kmetijska opravila, katerih namen je, da ž njimi preprečimo izhlapevanje in zemlji o pravem času preskrbimo dovolj vlage. Z brananjem uničimo na drugi strani ple-velrn^ rastline, ki se še niso razvile in jih tako že v zgodnji pomladi izrujerfio. 1 o brananju trosimo oziminam prvi obrok dušičnih gnojil (4 do 5 kg na 1000 kv. m). Branajmo in valjajmo njive vedno v suhem vremenu, ker napravimo v nasprotnem primeru ve’ škode kakor koristi! Dr. Fran J n riševič. Pomen čebelarstva za naše kmetijsko Vsak kmetovalec dobro ve. da so čebele koristne za sadje, ker ga pomagalo oploditi, da so neobhodno potrebne za aido, ker drugače ni zrnja, in da zberejo v ugodnih letih obilo medu. kj se prileže kot sladko hranilo ;n daje včasih tudi prav lep donos. Vendar ie ?e vse premalo znano, koliko koristilo le drobne živaiice nagemu poljedelstvu in krneli jsl vu sploh. Zato zelo napa"no ravnajo ljudje, ki svojega soseda, čebelarja ovirajo pri čebelarskih opravkih, namreč pri rojenju. Namesto da bi mu pomagali, se morda posmehuiejo iri norčujejo iz njega, te se znajde v mučnem položaju in ga morda čebele celo pikajo. Med ih vosek Vsi kmetje bi se morali zavedati, da imajo morda sami več koristi od čebel soseda-čebelarja kakor pa čebelar sam, ker njegove čebele oplajajo, oprašijo cvetje kulturnih rastlin — sadja, ajder, detelje na njihovih njivah ter jim tako zanesljiveje omogočijo obilnejši pridelek. Čebelarstvo je ravno tako potrebno narodnemu gospodarstvu kakor sadjarstvo, perutninarstvo, ribarstvo in druge manjše panoge. Zgolj čebela more izkoristiti prirodno bogastvo, ki se skriva v nektarju raznega cvetja, ki bi bil brez čebelic izgubljen. Iz cvetnega nektarja napravljeni med je zdravilo, obenem pa tudi hranilo, ki ga ni mogoče nadomestiti s sladkorjem. Znano je, da je vosek v mnogih industrijskih panogah nujno potreben in da ga ni mogoče nadomestiti z drugimi pripravki. Dandanes ne moremo več reči, da je uživanje medu luksus. Med je navadno hranilo, kakor so jajca, sadje, zelenjava itd. Zal, da ga pri nas Se vedno premalo uživamo. Cebeie na polju Toda z nabiranjem medu in voska še ni izpolnjena naloga čebel. 3e mnogo korist donašajo čebele kmetijstvu z oplojevanjem cvetja. Pridelek mnogih rastlin, ki zahtevajo tuje oplojevanje za napravo semena in plodu, je naravno odvisen od žuželk, predvsem od čebel. Znanstveniki pa tudi praktični kmetovalci so ugotovili, kako je pridelek detelj-nega, ajdovega, gorčičnega, bitnega in vsakovrstnega drugega semena odvisen od dela čebel. Z raznimi poskusi so dognali, da se pridelek deteljnega semena pod vplivom čebel poveča do 30 krat. Ajda pa daje v bližini čebeljnjakov petkrat ve' zrnja, kakor če je 4 ali 5 km dale' . Zanimive so tudi naslednje ugotovitve: Cvetovi jabolk dajejo n. pr. — brez čebel 2%, s čebelami pa 20% plodov; cvetovi črešenj brez čebel 3%, s čebelami 40% plodov; cvetovi hrušk brez čebel 0%, s čebelami 50% plodov; cvetovi jago-dičja brez čebel 9%, s čebelami 27% plodov. In v sadovnjakih Kolikega pomena je čebelarstvo za kulturne kmetijske rastline, nam dokazuje tudi zgodovina. Kmalu po odkritju. Avstralije so ondod zasadili med drugimi kulturnimi rasyinami tudi sadno drevje. Lepo je raslo in se razvijalo v zdrava, močno debel-na drevesa, cvetelo je prekrasno, a sadu ni obrodilo. Vzrok tega čudnega pojava so kmalu dognali. Ko je neki priseljenec pripeljal iz Evrope v Avstralijo čebele, je pričelo sadno drevje nad vse pričakovanje obilo roditi, Učenjaki, so po svojih skrb- nih in ve letn h opazovanjih dokazali. Ja napravijo čebele v kmetijstvu 15 krat več korisii v obliki zvišanja pridelkov raznih plodov, kakor znaša skupna vrednost nabranega medu. voska in roiev. Narava je .čudovito urejena. V njej ie kaj malo samoplodnega rastlinsiva sa-moplodno. V medsebojnem križanju in oplojevanju se raslline stalno zboijšuiejo po svojih kakovostih in plodovih. Dokazano je tud«, da je celo nekaj lakih rastlin- ki jih lahko oplodijo s cvetnim prahom izključno le čebele. Posebno je zato občutljiva sliva, ki da dvakrat več pridelka- če jo čebele lepo obletavajo za časa njenega cvetenja. Ameriški kmetijski strokovnlaki so izračunali, da znaša posredna in neposredna korist, ki jo donaSa čebelarstvo Združenim državam Amerike, vsako leto po pol milijarde dolarjev (pred zadnjo svetovno vojno namreč). Vse to kaže, da ima čebelarstvo posebne naloge v našem kmetijstvu in ga zalo ne smemo podcenjevati. Posebno nespametni so tisti kmetovalci v okrajih, kjer sejejo a«do. ki zabavljajo čez čebelarje, ko pripeljejo svoje čebele tja na pašo. Saj je to njih korist, ker jim čebele pomagajo oploditi ajdo. in marsikdaj imajo kmetje, pridelovalci ajde več koristi od čebel kot pa čebelar sam. Čebelarska revščina ^ v naših krajih Ko smo :ako dognali korist, gl nam jo daje čebelarstvo, bi bilo prav, da bi Re ugotovili, kakšno je njegovo sedanje stanje pri nas. V tem pogledu pa ne moremo biti veseli, ker je tudi 'naše čebelarstvo zaradi vojne veliko trpelo. A tudi pred vojno nj bilo na taki višini, da bi mogli biti zadovoljni. Saj je prišlo na k v. km zemlje pri nas baje le po 0.12 panjev. Želeti in upati je, da bi se čebelarstvo na Tržaškem ozemlju prav udarniško razvilo do najvtšje stopnje. Saj ne donaša samo medu in voska in čebele n'so samo trgovsko blago, ampak so zelo potrebne naprednemu kme ijstvu, ki mu donaša več kot dovoli koristi. Dr. 1. B. Vprašanje in odgovori G. F. iz Sale*a-' Kako odpravim pri vinu duh po plesnobi P Odgovor: Najlaže ga odpraviš s pravim oljčnim oljem. Na vsak hi vina naliješ v sod 1 dl olja in dobro premešaš, tako da se vse olje razdeli po sodu. Ko si to opravil, pusti vino pri.miru. Olje bo splavalo na vrh, pri tem pa je olje posrkalo iz vina ves duh po plesnobi. Nekaj dni pozneje vino pretoči in sioei prav previdno, da se samo zopet ne premeša z oljem. Nazadnje ostane v sodu skoraj samo olje, ki je uporabno za razsvetljavo ali pa kot čislilo. L. M. iz M.: Imam 10 hi belega vina, ki je bilo zelo motno. Dodal sem mu 1 dkg želatine na vsakih 100 l. Sedaj se mi je lepo učistuo. Ampak to vino ima še eno napako. Kadar ga točim, sc hudo peni kakor pivo in te pene trajajo dolgo na vinu. Kaj naj ukrenem, da se vino ne bi tako penilo? Odgovor: Dodali ste več želatine, kakor je bilo treba. Zato se vino tako močno peni. pretočite ga in dodajte mu na vsak hi 10 g tanina, ki ga prej raztopite v pol litra vinskega špirita. G. J. iz Cola: Imam kravo, ki daje že nekaj dni popolno-itfa vodeno mleko. Molzemo jo že 13 m&ecev. Ker je bila spolno bolna, se ni ubrejUa. A sedaj je že 5 mesecev breja in bi morala imeti že bolj mastno mleko, polno tolšče. Prosim, kje naj iščem vzrok? Odgovor: Vzrokov vodenega mleka je več- Mogoče tiči ta v Vašem primeru v preveč enostranskem krmljenju, ako dajete kravi krmila, ki povzročajo ali ki bi mogla povzročiti vodenost mleka, Vam priporočamo, da krmo menjate. Dajte kravi dnevno tudi pol kg močnih krmil. Kot zdravilo jj dajajte dnevno žlico sode bikarbone- Dr. Ba*a Ivan. OSNOVNI POGOJI tržaškega kmetijstva V kmetijskem pogledu Tržaško ozemlje ni enotno. Njegov severni in severno-zapadni del STO je večinoma kraške narave. V pretežnem delu ozemlja je do 80%, neplodne zemlje. Tod sta požrtvovalnost in neutrudna marljivost kmeta iztrgala ma<'ehi zemlji boljše koščke zemljišča. na katerih najbolj uspeva vinska trta (znani »Kraški teran«), v boljših primerih sadno drevje (čreš-nje, hruške) ; izmed poljskih pridelkov pa je žito najmanj donosno. Spričo bližine mesta Trsta se je kljub težkim pogojem (pomanjkanje krme) razvila živinoreja. V popolnoma drugačni luči se nam predstavlja ozemlje sedanjega istrskega okrožja (bujski in koprski o-kraj). V bujskem okraju imamo pre' dele, ki imajo podobne pogoje ka-kor sežanski Kras. Rodovitna dolina reke Mirne in nižji predeli koprskega okraja pa so znani po svojih zgodnjih vrtnarskih pridelkih. Del bujskega okraja je kraške narave (rdeča zemlja), po hribih in gričevju prevladuje tliš. Flišni pas sega do Sičol, kjer se spet pojavi Kras. Tudi tod se pusti, kamniti predeli, obraščeni z grmičevjem in redko hrastovino, menjavajo s prostranimi planjavami in vzpelinamj prvovrstne rdeče zemlje. V koprskem o-kraju imamo nižinski obmorski pas, ki sega od Rižane do Sičol, in hriboviti del flišne nai-ave, ki sega od Sv. Antona do meja bujskega okraja. Nižinski obmorski pas je zelo rodoviten. Tod izvrstno uspevata vinska trta in sadno drevje (čreš-nje. breskve, mandeljni, marelice, fige, oljkaT Na glasu so zgodnje vrtnine (grah, paradižnik in razna zelenjava). Bistvene pomanjkljivosti časa fašizma se je zelo ukoreninila kultura žita in še posebej koruze. V nadaljnjih izvajanjih bomo omenili, koliko (a panoga ustre- Skrbimo za živino SKRBIMO ZA TRAVNIKE Travniki — senožeti so glavni temelj živinoreje. Sorazmerno je (tri nas le malo takih travnikov, o katerih lahko rečemo, da so dobro obdelani- in primerno gnojeni. Največ je takih, ki so prepuščeni samim sebi. Vsa skrb, ki jim jo posvetimo, je v rednem pomladanskem trebljenju, ravnavanju krtin itd., še to ne redno. Mnogo travnikov obiščeta redno vsako leto le kosec in grabljic, drugače se zanje nihče ne zmeni. Ni čuda, če travniki leto za letom bolj pešajo in veliko premalo donašajo. Primanjkuje jim hranil, ki so potrebna za rast dobrih kritiških rastlin — trav in detelj. Mesto teh se polagoma razrasejo rastline, kj se zadovoljijo tudi z manj rodovitno zemljo. Med vsemi prednjači mah, ki ga je prepolno po naših travnikih. Mah pa največ škoduje dobrim travniškim rastlinam. Zato mu moramo napovedati najodločnejši boj. Mah mora izginiti z vseh travnikov. To dosežemo najprej z bra-nanjem in gnojenjem. Za brananje travnikov rabimo travniško brano. Kjer je ni mogoče uporabiti, tam naj jo nadomestijo močne železne grablje. Travnike je treba branati navzkriž (podolgem in počez). Raztrgani mah je treba pograbiti in odstraniti s travnikov. Z odstranitvijo mahu odpremo travniška tla zraku, toploti in svetlobi. Vse brananje pa ne bi imelo pravega uspeha in bi le malo koristilo, ako bi ne mu' sledilo takoj tudi gnojenje, ki ima namen popolnoma zatreti mah in .pospešiti zopetn« razvoj ter boljšo rast krmskih rastlin. S čim naj travnike pognojimo? Hlevski gnoj navadno ne zadostuje nitj za gnojenje njiv in vinogradov* tako da pride za gnojenje travnikov le malo kod vpoštev. Preostajajo nam za gnojenje travnikov le gnojnica in umetna gnojila, tu pa tam morda še kaj mešanca ali komposta. Ta je izvrstno ' travniško gnojilo, pripravljamo ga pri nas veliko premalo. Naj gnojimo s katerimi koli gnojili, vedno moramo paziti predvsem na to, da damo z gnojenjem travniškim tlom zadostno množino vseh potrebnih hranil. Ta so dušik, kalij, fosforjeva kislina in največkrat tudi apno. Zato ne zadostuje, da polivamo samo gnojnico po travnikih. Tudi je gnojenje nepopolno, ako trosimo po travnikih samo superfosfat. Eno kakor drugo je enastransso. sar ne doseže nikoli popolnega uspeha, V gnojnici je dušik in kalij, ni pa skoraj nič fosforjeve kisline. Da bo gnojenje travnika z gnojnico popolno, je treba gnojiti še s superhftfa* tom. Za hektar travnika je treba okrog 300 hi gnojnice in 300 do 400 kg superfosfata. Pri gnojenju.s samimi umetnimi gnojili je treba vzeti na hektar travnika povpre;no po 150 do 200 kg ž.veplenokisleg* amoniaka, po 200 kg kalijeve soli in 300 do 400 kg superfosfala. Vs* ta tri utnetnn gnojila lahko zmešamo in jih s trosimo po travniku hkratu. Ker manjka našim travnikom na-vadno tudi apno, je prav tako po* trebno, da jim gnojimo tudi s ten' gnojilom. Apno in njegovo delovanje v zemlji je namreč mnogo večjega pomena, kakor st morda mislimo, Apno je hrana za rastline, v zemll* pa povzroča tudi ugodna in kori s'n3 razkrajanja, tako da postane zemlja bolj plodovita in topla. Dostikrat je pomanjkanje apna v zemlji vzrok, da tudi druga gnojila ne pridejo do svojega pravega učinka in uspeha. N* 1 ha je treba vzeti 10 do 20 stotov živega apna, kar zadostuje za 4 d° 5 let. Naj ugodnejši čas za gnojeni6 z apnom je jeseni in pozimi. ^ apnom pognojeni travnik je t're‘,, takoj pobranati. Druga prej naved«* na gnojila pa lahko Irosimo po ,ra_v nikih jeseni, pozimi in tudi ^ spomladi, toda v poslednjem prim*' ru na vsak način, preden začne!0 •travniške rastline poganjati. Da bo zboljšanje živinoreje uspe’ no, se moramo vsekakor potrudim da ustvarimo goveji živini tudi * godnejše življenjske pogoje. TOP je potrebno, da obenem z živinof*!0 zboljšujetno ludj poljedelstvo, P0” sebno travništvo in pašništvo. Z*10 obdelujmo in gnojimo vsi živiu0” rejci pridno in pravilno svoje ,r0 nike, senožeti in pašnike. kalijeva, fosfornokisla in aP,ie% gnojila lahko največ pripomorei0 temu. Z njih uporabo za gnoj*11 zvišamo množino krme pa tudi • T6 kovost krmskih hranilnih snovi, ^ omogočijo boljšo prehrano, ki i® ^ prvimi pogoji za dosego boljši1 bolj donosnejših živali. „ Dr. I za tudi danes našemu kmetijstvu. Omenili je treba, da je suša glavni vzrok, kj .zelo neugodno vpliva na našo kmetijsko proizvodnjo. Suša uniči vsako leto velik odstotek poljedelskih pridelkov. Vinska trta in sadno drevje pa nista v toliki meri podvržena- njenemu škodljivemu vplivu; Druga značilna poteza našega kmetijstva je ta, da obdelujejo naši kmetje zemljo še vedno na prvotni enostavni način. Mehanizacija kmetijstva je Se v povojih. Tudi to pomanjkljivost bo treba odpraviti z organizacijo poljedelskih strojnih postaj na zadružni podlagi. Tretja negativna plai našega kmetijskega gospodarstva je, da so naša posestva preveč razkosana na o-gromno število neznatnih parcel. To zelo ovira našo kmetijsko proizvodnjo iz sledečih razlogov« 1. Razkosanega zemljišča ni mogoče obdelovati s stroji. 2. Velik odstotek rodovitne zemlje zajemajo razmejitveni pasovi (ka-rone), ki oslanejo na la način neobdelani. 3. Na razkosanem '-zemljišču ni mogoče uvesti pravega kolobarjenja .H. $ in spričo tega se občutno zn*'* nosnost zemlje same. .'ji; S komasiranjem in arond>fal1^ zemlje bo mogoče priti do kolobarjenja, do lažje in cenei* 1 36 3^ delave zemlje in do načrtneV ji v kmetijstvu. To bo mogoče j z organizacijo posestnikov v tijskih obdelovalnih zadrugah' ^ dov nam tudi v tem pogl*®^^ manjka, (zadrugi za skupno 00 ), vo zemlje v KoStabom in *’u'^ * Končno je za istrsko kmebi5.^ splošnem značilna nestandar®1 proizvodnja. Pri nas še vedh0^^ vsak po svoje. V delu ni n ^ načrtnosti. Ne upoštevajo sC efč nebne, talne in tržne. Kmet obdeluje svojo zemlje 0 jti čin svojih prednikov. Glave0 ^ va tendenca je ta, da je ^ vse, kar potrebuje, kolikor ti le mogoče. Donosnosti Pr‘ ^ .jemlje v poštev. Tudi ^ cije pridelkov smo na niriv> Vzemimo n. pr. vinarstvo- „ f sadijo trte in pridelujejo dividualni uvidevnosti. PoS !^ ^ take. da pridelujejo vina ^ ke kvalifikacije. Trg pa 21 ^ , ločeno množino tipičnega l(i ustreza željam in okusu k0 tov. Stran 7 Valutna reforma vZSSR in inflacija v kapitalističnih državah Povojni ekonomski pogoji v An-in Združenih državah Ameri-imajo neko skupno potezo: ve-ano večjo inflacijo, ki ji dejansko jie more do živega nobena ob'ust, ko bi stvar presojali po angleških službenih statistikah, ki očitno ka-z.ei?: kako so si jih prikrojili, du bi sluzile vladnim «reguiativnim» — usmerjevalnim ukrepom, bi si ustva-Privid, ki bi bil daleč od res-mčnega stanja. Se tik pred svojo s avko je bil namreč angleški fi-aimčni minister Dalton lani prisi-)en priznati, kako povzroča infla-Si!8- vedno večje težave, kušai je sicer ljudem dopovedati, a ni »nezadržne« sorte, toda prav a njegova prepričevanja so že na-Sednjega dne le še poveča'a za* 1 vfmjenost angleških delovnih Iju-j' m pospešila inflacijski razvoj, ako da je «Ne\vs Cronicle« ugoto-‘j, da «je Anglija dobesedno na ®ou gospixiarske katastrofe«, Anglija v ameriških okovih še celo po vseh prikrojenih angleških službenih podatkih se je •*enarni obtok v tej deželi potrojil . Primerjavi s predvojnim. Cčne ’ azadržno naraščajo, tako da se je Jm službeni indeks povzpel 194(i. j a na 172,7 v preteklem oktobru 5..na 19d,5, če vzamemo, da je zna-tik pred vojno 100. Londonski in ambrički ekonomski urad je lani d«!Zna'’ 'so se CL'ne v Pntrošnii ueiavskega razreda od leta 1938. do i^adp 1947. povzpele za BO do 65%. , tudi ta podatek še ne podale niff aJ Verne slike položaja. Na razvoj en v Angliij že od nekdaj vpliva-^ cene velikih množin b'aga, ki ga (j“ra Anglija uvažati. In prav in-,(‘ks: Cen za to b'ogo kaže, kako se Po p »datkih lista «Daily te’c-z^Ph Mcrning post« uvoženo od leta 1938. do aprila 1947. v? , ^1° za 134 in do julija celo 153<- '^'avni vzrok je pri tem povsem favna gospodarska odvisnost An-ti.1,e od ZDA, ki se Ang!ija iz. nje .Mi več ne bo izkopa'a. Znano ’ kako so se cene ameriškega bUi-o . ua angleškem tržišču že nekaj j.l. Po posojilu, ki so ga Američani ^ l Angležem, nepričakovano moč-g. zvišale, tako da je šel znaten . stotek ameriškega posoji!a že s jj]1 v nič. Drugi veliki del poso-iilf 50 l)ožl't<-‘ oborožene sile, ki Hi niora Anglija vzdrževati v tuji-4 *l0ysem po načrtili ZDA. In spri-^ PMilnega uvoza ameriškega bla-v ■^n6lUi še znatno skrčilo aUi •u prvotnemu namenu: obno-Hjeansleške industrije in ojačenju konkurenčne moči nasproti — inflacijski dobički račun Američanov Se VM!eslta Plačilna bilanca izkazu* Slijj a° večje primanjkljaje. V An-*Iafni>> dolarjev. Položaj ■ ]egi».) leznici. Od tod bo gotovo izšel marsikateri bodoči vestni železničar. Zvečer smo pogledali, kako se razvija kulturno življenje zagrebškega ljudstva. Obiskali smo zato nekaj prosvetnih krožkov. Prosvetni dom drugega rajona mi bo vedno ostal v spominu. Kakor povsod po Jugoslaviji imajo delavci na razpolago za prosvetno udejstvovanje najlepše prostore. Sredi mesta v lepi ulici je lepa zgradba. »Dom kulture« je napis nad vhodom. Vstopimo: v prvem nadstropju ravnateljstvo, lepa knjižnica, ki jo pravkar preurejajo, čitalnica, topla in prijetna, v gornjem nadstropju gospoduje umetnost. V prvih dveh sobah kar obstanem. Zdi se mi, da sem v ateljeju umetnika ali v umetniški šoli: po mizicah in klopeh vse polno kipov, študij Iz ilovice. Nedokončana dela so pokrita, druga že izgotovljena. : anima me, kdo zahaja sem in kako so sploh to organizirali. Kmalu dobim pojasnilo. Zagrebška umetnica vsak dan po’ nekaj ur uči svoje gojence, ki so delavci, uradniki ali študentje. Uspeh? V enem letu so poslali že osem nadarjenih mladih ljudi na umetniško akademijo. Zraven je šola za klavir, za bale za harmonikarje itd. Malo harmonik razteza ona ista pionirka, ki nam pregledovala vozovnice na pionirsl železnici. Spozna nas in se zasm-je. Srečna mladost, ki ima vse mo nosti, da se sprosti, vzgaja in pripr vi za življenje! Obiščemo tudi krožek italijanski delavcev. Mnogo jih je v Zagrebu vseh krajev Italije. Krožek vodi d lavec iz Genove’, ki se je že dob naučil hrvaščine. V krožku se zber jo vsak večer, čitajo svoje časopi« pripravljajo prireditve, tako da ne o čutijo velikega domotožja po domo\ ni, ki jim noče alt ne more nudi kar’ potrebujejo za življenje Pri P?Sxta,rjih ‘)a sem videl vzor rdeč kotiček. Ko dokončajo delo, p hitijo najprej v svoj krožek, pott šele domov. Tako se počutijo v nje Zaerehma Zahajai° vanJ- Zagrebu sem vidi*, kako se lahko r: vija prosvetno življenje med dela snom če mu ne nasprotujejo Lko; scevalski gospodarji in protiljudsl oblast. Obnovitvena zadruga v Smanah Šmarje pri Kopru je ena najveCjih \ast v Istri in zelo znana zaradi svo. jega izvrstnega vina. V iasu narodnoosvobodilne borbe so vaščani tesno sodelovali s partizani. Zato so jim Nemci in fašisti vas do tal požgali., Uničenih je bilo 325 'stanovanjskih hiš in 75 gospodarskih poslopij in s tem povzročena skupna škoda v znesku 12 milijonov predvojnih lir. la zgrajena po najnovejših načelih in izkušnja!]. Pri gradnji novih poslopij naj bi vaščani ne pozabili na načrtnost. Izvoljena skupina izkušenih možakarjev naj bi odločala, kje in kako naj se gradijo hiše, da bo novo naselje vsaj nekoliko bolj .načrtno ut pametno zgrajeno kakor prejšnje, po. sebno pa, ker se bodo Šmarje v bo- ............ .....\:'r Vprašanja zadružnikov K- F. iz S-: Morejo Ji člani upravnega odbora polnomočno podpisati firmo zadruge, ako svojih podpisov na sodišču niso še overovili? Odgovor: Po določbah zakona odnosno odloka o zadružništvu, morajo člani upravnega odbora takoj po izvoliti legalizirati svojo lastnoročne podpise na sodniji. Dokler to ni urejeno, upravni odbor zadruge ne more polnomočno podpisati. A. M- is P.: Koliko časa traja jamstvo zadružnikov odnosno kdaj preneha? Odgovor: Jamstvo zadružnikov za obveznosti zadruge traja še ~ leti po izstopu iz zadruge, zadruge d > člana pa do dneva prenehanja članstva. NOVI. BLOKI STANOVANJSKIH 1118 V BEOGRADU Naš zadružni tečaj Sklepčnost in pristojnost zadružnega .občnega zbora SOLA V ŠMARJAH Prava obnova vasi se'je začela,, ko Se bila ustanovljena obnovitvena zadruga spomladih 1946 leta. Sedaj šteje ta zadruga 123 članov. V letu 1946. je obnovila 16 hiš, lani 27. Kupili so tudi tovorni avlo, par volov in dva težka voza, skupno za 7,5 milijona lir. Z dobavo kamiona se je obnova vidno pospešila, ker je vprašanje prevoza v Šmarjah zelo težavno. V vasi namreč nimajo drugega gradbenega materiala razen nekaj kamenja in porušenih hiš. V lanskem poletju pa jim je pomanjkanje vode povzročalo preglavice; vozili so jo v sodih dve uri daleč iz Kopra, ker v Šmarjah ni bilo vode niti za pijačo, kaj pa še za gradnjo. ' Les in opeko jim je preskrbel o-krajni gradbeni odsek v Kopru, ki jim je dal tudi mnogo gradbenega materiala iz bivših koprslcih zaporov, tako les. zidno opeko in strešnike. Obnova je težavna tudi spričo lega, ker je v vasi malo zidarjev; niri deset. Toda Šmarčani kljub vsem ie-žavam ne kionijo Mnogo so si pri-, hranili s prostovoljnim delom, ki ga opravljajo v dvakrat večji vrednosti, kakor znašajo dejanski materialni izdatki. Kakor drugod tudi v Šmarjah na skupnih sestankili odločajo, komu naj se obnovi hiša ali gospodarsko .poslopje. Vse načrte izdeluje domačin iii zidarski mojster Peter Markežič. Pri zadrugi sami neumorno delujejo uiarl Pribac kot predsednik, tajnik Stanko Ulčnik ler upravnik Karel Palčič. Izven dosedanje vfisi se dviga skoraj že dograjeno poslopje osnovne Sole. Marsikateremu domačimi ne lišaja njena . oblijca, zdi se jim kakor velika lopa, Kopa’ bo v nekaj mesecih popolnoma: dograjena bodo zračne in prostorne' učilnice ! prav, gotovo ugajale učencem in učiteljem, ker je šo- dočnoati prav verjetno zelo razvile in bo treba zgraditi tudi novo cesto po vasi, vas samo kanalizirati in egraditi tudi javna poslopja, kakor ljudski, zadružni dom itd. Težave so nedvomno velike. Šmarčani se zelo trudijo. Toda če bodo vaščani složnejši, bo šlo delo mnogo laže in hitreje od roke. Stari, toda še vedno žilavi Pribac bi se rad dejal na sto delov-, da bi bil povsod zraven in pomagal, da bi bila vsa vas čim prej popolnoma obnovljena. Sklepi občnega zbora, ki spreminjajo pravila zadruge glede njenega trajanja, povišanja poslovnih deležev ali zvišanja jamstva, nimajo pravne moči za tiste zadružnike, ki na občnem zboru izjavijo in stavijo v zapisnik, ali, če niso bili na občnem zboru, v 15 dneh pismeno zadrugi sporočijo, da se z. njimi ne strinjajo. Takšna izjava ali sporočilo velja obenem kot izjava, da dotični zadružnik izstopa iz zadruge. Občni zbor more veljavno sklepati samo o predmetih, ki so na dnevnem redu. Izven dnevnega reda se. sme sklepali samo o vodstvu občnega zbora Razvoj zadružništva v svobodni Poljski Predvojna Poljska, dežela veleposestniške žlahte (plemičev) in industrijskega kapitalizma, je bila klasična dežela izkoriščanja ki mu ga v Evropi razen v Romuniji in Madžarski ni bilo enakega. Zadružništvo se je v predvojni dobi težko razvijalo in še teže prebijalo, ker ni šlo v račun vladajoči kasti. Zmaga demokratičnega ljudstva pa mu je pripomogla k naglemu razvoju. Ta razvoj je bil toliko hitrejši, ker je ljudstvo hitelo obnavljati po okupatorju uničeno deželo. Tak je kratek pregled razvoja poljskih zadrug od 1939 do 1947: zadružnih poslovnih in revizijskih zvezah z glavno zadružno centralo na čelu, ki' se imenuje Spolem. Z razvojem zadrug je lesno povezano tudi naraščanje članstva in poslovalnic, o čemer najbolje pričajo naslednji podatki o nabavno—prodajnih zadrugah: heia 3939. 1940 1946. članov 151.830 253.034 1,162.943 poslovalnic 1343 1499 777» Lela Skupni) nabavita- kme- figov- rale- član piaiajM fijske ske 1939. 3559 1240 118 517 1940. 3373 3252 198 508 1945. 8252 3843 537 772 1946. 11352 4996 540 672 kaiske zveze 1684 103C 1415------ 3100 ----- 7174 5426 poleg dr- v Danes igra zadružništvo 2avitega’ sektorja' zelo važno vlogo poljskem' gospodarstvu. Tudi na' Poljskem- je 'zadružništvo organizirano v 1946. leta je znašalo število vseh zadružnih poslovalnic (ne le nabavno-prodajnih) 13.000. Po vojni je število zadružnih pro-dajalnic' vseh vrst znatno naraslo. Tkaninskih' zadružnih poslovalnic je bilo 690. Zadruge so poleg tega vodile razne predelovalne ustanove, n. pr. 548 pekarn, 223 predelovalnic, nad 300 mlinov, 70 tovarn sodavice itd. Skupni promet vseli zadrug je znašal 1946. leta 75 milijard zlotov. kakor tudi o pritožbah izključenih članov ter o izvolitvi likvidatorjev v primeru stečaja, Ce namreč občni zbor sklene, da dotedanji člani upravnega in nadzornega odbora ne ostanejo še nadalje na svojih mestih. Občni zbor more veljavno odločati, če je na njem navzočna vsaj polovica zadružnikov. Vsak zadružnik ima pravico samo do enega glasu. Za sklep je potrebno, da glasuje za stavljeni predlog več ko polovica navzočih zadružnikov. Kdaj je občni zbor sklepčen Za sklep, s katerim se Spreminjajo pravila zadruge, menjajo člani upravnega in nadzornega odbora, kakor tudi za sklep o prestanku ali združitvi zadruge z drugo zadrugo morata glasovati več ko dve tretjini navzočih zadružnikov. Ce ne pride na občni zbor vadoslnn število zadružnikov, se srne uro pozneje z enakim dnevnim redom .in na istem mestu pričeti nov občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih zadružnikov, a le, če je v vabilu na prvi občni zbor izrecno privedeno, Vendar pa za sklepanje o primerih iz prejšnjega odstavka rok za sklicanje novega občnega zbora z e-nakim dnevnim redom ne more bili krajši od 15 dni. Pri sklepih, s katerimi bi se zadružnik oprostil kakih obveznosti do zadruge, dobil od zadruge kako ugodnost, ali ki se tičejo sklenitve pravnega posla, uvedbe ali z&ldjučka pravde med zadrugo in zadružnikom, ta zadružnik ne sme glasovati ne v svojem imenu ne kot zastopnik kakega drugega prizadetega zadružnika. Člani upravnega in nadzornega odbora ter likvidatorji ne morejo glasovati o svoji razrešnici. Ce v pravilih ni drugače predpisano, predseduje občnemu zboru in vodi njegovo delo predsednik upravnega odbora. Ce pa je sklical občni zbor nadzorni odbor, pa njegov predsednik--Ce je sklicala občni zbor zadružn* poslovna zveza, določi ona predsednika občnega zbora iz vrst zadružne kov. Ce način glasovanja v pravilih n’, določen in ga ne določi občeni zbor, 6'1 določi predsednik. Preden se občni zbor prične, je u' pravni odbor dolžan pripraviti seznani navzočih zadružnikov in zabeležit* število glasov, ki jim gredo osebno in kot zastopnikom drugih nenavzo?#*; članov. Zapisnik o občnem zboru Zapisnik o delu občnega zbora sestavi zapisnikar, ki ga izvoli občni zb°r' V zapisniku Je treba navesti dan h1 kraj občnega zbora, skupno števil prisotnih zadružnikov oziroma /astoP1 nikov ali delegatov ter skupno števo lo njihovih glasov, nadalje vse spl*’ jete sklepe z navedbo števila glaso'* ki so bili oddani za ali proti, kak^ j tudi morebitne ugovore' zadru/.nik0.^ glede pravilnosti sklicanja in občnega zbora ali vsebine sklepov-občnega zbora zaradi nezadostne* števila prisotnih zadružnikov goče opraviti, je treba v zapisniki* gotovitl Uidi to okornost. . Zapisniku jc treba priložiti P° £ izvod vabila na občni zbor, P0^, blastila zastopnikov oziroma dele* tov ter seznam prisotnih fclar,ov‘^*; Zapisnik In omenjeni seznam pišejo predsednik, zapisnikar in overovatelja zapisnika, ki ju občni zbor. vl)} Zapisnik in priloge mora ubr* , odbor shraniti in jih dati zadružn1 . na vpogled v času od 5 pa do 1:’ |ctr; tpo končanem občnem zboru in s j. v poslovalnici zadruge ob rednem slovncm času, V 30 dneh po opravljenem «- v- del* C« po4 dv» "i/be" obf'10 zboru jc upravni odbor dolžan P1- ^ U zadružni poslovni zvezi prepis ^ Pisnika in prilog ter opraviti vSe Ircbne formalnosti za registracij® veznih sklepov- ,r i irnb1', ru^’ Sklepi občnega zbora, ki nasP1 jo zakonskim določbam ali /ad S.C' pravilom, ne veljajo. Odgovorni urednik " ŽAGAR BOŠTJAN in Tiskala Zadružna tiskarna v Razvojna preosnova slovenskega zadružništva .'•Zakon «‘o- pčtlelneni : j gospodar-sk'em riaor.Ui je-'postavil zadrilžrti-štvu v 'Jugošlavjji velike : naloge". Z njegovo ' vključitvijo v načrtno gospodarstvo-ga je bilo treba rejbr-giirtlzirati.-f. da - bi lahko intehziv-nejte (jn yšpešne.fe opravljalo svo-ie načrtne naloge. Organizacijske spremembe so bile izvedene predvsem v nabavno-prodajnem zadružništvu, ker sla vladala v njegovem, razdeljevalnem poslovanju še marsikod začetništvo in monopolizem, medtem ko je proizvodnja že prešla v načrtnost. Zadružno trgovinsko omrežje ie bilo treba predvsem načrtno reorganizirati, z njim v zvezi pa prav tako tudi sklepanje pogodb. Ker je podal pogodbeni odkup kmetijskih pridelkov velikega pomena, je bilo treba lani izvesti ločitev nabav, nd-prodajnega zadružništva v Itmetiiske nabavno-prodaine in de: lavsko-nameščenskč potrošniške zadruge. Poleg odkupa kmetijskih pridelkov ima kmetijska naravno- prodajnn zadruga še važno poli-"tlčho vzgojno funkcijo. ■ ‘Zaradi njene posebne naloge je bilo treba kmetii.-ke nabavno-prn. dajne zadruge decentralizirati, tako da je bilo pritegnjenega vanje čim več prebivalstva. Da bi se o-krepilo njih poslovanje v smislu načrta so bile po okrajih uslanov-licne okrajne, v glavnih mestih republik pa republiške poslovne zveze nabavno-prodajnega zadružništva. Slednja je. hkratu prevzela vse nalogo centralnega in načelnega značaja. Kljub pomanjkljivostim, zlasti pomanjkanju kadrov, je zadružna trgovina lani dokončna zapustila kapitalistični način trgovania in prevzela oblike načrtne trgovine. V smeri notranje poglobitve zn-družniške organizacije ljudi.*.za pa so v kmetijskih nabavno.prodajnih zadrugah uvedli tako avans družinske delež«. Ce je kdo iz. družine že včlanien v zadrugi in je vplačal normalni delež, imajo nje- z vi družinski člani, ki šo dopolnili 18 let, možnost, da postanejo člani zadruge, za kar vpiačart le neznatne, tako /.vane družinske deleže. Velike perspektive za nadaljnji razvoi kmetiiskega zadružništva ie postavil Edvard Kardelj v :ve;i razpravi o kmetijskem zadružništvu v načrtnem gospodarstvu. V kmetijstvo bo treba uvesti laki' organizacijske oblike, ki bodo na eni strabi omogočile načrtovani'.', znanstvene metode uri delu, slro-Kovno operativno vodstvo, na drugi strani pa zagotovile donosno u-prabo tehnike- in najnaprednejše načine obdelovanja zemlje. Ustvarili ie treba pogoje, da •-« bi drob. ni in srednji kmečki »roizvaialee na osnovi lastnih izkušeni in lastnih spoznani ločil od zaostalih preprostih oblik In se odločil za vedno boli napredno sodelovanje v kmetijski proizvodnji. Prav zadruge morajo poslati Izhodišče za nadaljnji razvoj v tej smeri. Na-bavno-prodajne kmetijske zadruge morajo vedno boli vplivati na kmetijsko proizvodnjo, strojno obdelavo zemlje, zboljšanje živino, reie.. sadjarstva, • vinogradništva, gozdarstva, čebelarstva, domače J • obrti itd. Razvile se bodo na ta način v novo enotno vrsto, recimo v kmetijske gospodarske zadruge. Opravljale bodo tudi kreditne posle. Prilagodene bodo lokalnim-c-kononuko zemljepisnim pogojem. Opravljale bodo tudi vse glavno kulturno in prosvetno delo po vaseh,'kjer bodo postavile svoje' za; družne domove.'Na ta način se.bh izpolnilo načelo: ena vas ona zadruga. ' ' , , ' Pri vključevanju .obrtništva v. 'petletni načrt je nastala /potreba tudi.pb preosnovi' obrtniških na-bavno-prqdajnih zadrug. Medtem ko je obrtniška naravno-prodajna zadruga stare ' vrste 'oskrbovala 'svoje člane le s surovinami, razde, ijevala med rij«! -natočila, in prevzemala kvečiein niiHove izdelke, bo nova obrtniška nabavno-pro-dajna zadruga razdeljevala ’ surb-virte, "pomožna sredstva in proizvajalne naloge po načrtu, po osnovi«,zbrahih podatkov ‘o potrebah članov po surovinah itd.'ler : po delovni zmogljivosti posameznih obrtniških obratov, V tako da bo hkratu organ kontrole ; glede cen, kalkulacij in režijskih stroškov. Na novo osnovo so bile postavljene tudi obrtniške proizvaialne in predelovalne zadruge, pc lahko postane vsak mojste močnik ali pa tudi delavec ki jo zadruga združuje, /'m***1 ne sme poslovati s tujimi ker bi to pomenilo izk0** jv'11' človeka po človeku. De moči in valenci niso član* , gr.^ Zadružnik ne'sme oP-‘*V i*' nikakih siroka.vhih del 'družnega podjetja, če tel? ‘ dobri zbor. Svoj strokovni. . tff tar mora vložiti, v zadrugi' ga odkupi, opravljeno d«1®' zadruga po količini in 'ca* i/’ obračunava pa po dclovn* mah. - Rani sn bile končno l^^(j kreditne zadrtlge/ki jih™,. flomeslili predvsem kredit* fif. ki pri kmetijskih zadriigjj1' ^ bodo prittfanki v vecii *n*. gi*^, stili potrebam zadružnik0 so po starem-parazitske**1':, .(r-,,. ki je bil zlasti; v ■Slovenb.,2l‘>,i Edvard Kardelj kmet še mezdni -delavec bankfA^Ži* |,j kreditna zadruga pn vir praktičnega vpliva f^jv*** • znaten drl kmečkega Pre poVezan's finančnim * otč'« tako dalje bil; kakor ie'...ud*