261. številka. Ljubljana, v soboto 14. novembra. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MOR
lahaja vsak dan ivetor, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ca avstro o ge rak e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld., ta joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brec pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt lata a gld. 30 kr . za jeden mtsec 1 gld. 10 kr.  Za po&iijanje na dom računa se po 10 kr.
na oaesee, po 3«) kr. za <"■•■* rt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina enašn. Za oznanila plačuje se od Eetiristopne petit-vrste po t> kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Dpravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vste administrativne stvari.
Slovenski državni poslanci.
Priobčili smo bili pod tem naslovom članek, v katerem amo izvedli misel, tla se parlamentarni položaj Slovencev nikakor ne vjerna z resničnim položajem našega naroda. Odoošaji Slovencev, in vzemimo katero si budi našo kronovino, so takšni, da silijo čedalje bolj v opozicijo proti vladi, katera je popolnem prenehala zvršovati nam jednakopravnost, ki pa zato, kjer le more, pomnožuje upliv nemSkega in laškega življa proti ubornim našim političnim pridobitvam. Naši državni poslanci pa so se spustili v parlamentarni položaj, katerega predstavlja Ho-henwartov klub, zveza torej, katere jedini sedanji program je: grof Tuttfie in obdržanje njegove vlade. Torej: pri nas doma osnovanu opozicija, na Duoaji pa brezpogojna borba za vlado! Prav tako hoče zavedui narod slovenski, da se Avstrija vlada v duhu, nam Slovanom prijaznem, in da mora ta duh pred vhl'iu obveljati za češki narod, kateremu gre odločiven upliv na preobrazovanje in napredovanje naše avstrijske domovine.
Ako se je sedaj vlada proti češkemu narodu zavzela s puuktncijami, katerih češki narod sprejeti ne more, potem jej nobeden pravi Slovan ia avstrijski patrijot ne sme pomagati pri opoziciji proti prvemu slovanskemu narodu v naši državi. To je misel naša in mora biti misel vsega slovenskega naroda, če noče v svoju pogubo izdajati ideje in vzajemnosti avBtrijsko-sIovanske. Sedaj je grof Tanfl ■ napravil si državnozborsko večino, katera ima v velikem političnem pogledu jedini ta namen, da se ž njo vojuje proti slovanskim zastopnikom češke kraljevine. Temu namenu služi seveda tudi vladni klub „par exeellenceu, to je Hohenwartov klub. In ker so slovenski poslanci članovi tega kluba, ker no nahajajo v sedanji vladni veČini, s tem so zavezniki protinlovanske avstrijske politike in kot takih jih slovenski narod ni navajen glodati, v ta namen jih tudi ni poveriti mogel s svojim zaupanjem. Zategadelj pa, da bi bil konec temu doseduj nepoznatemu in usodepolnemu navskrižju mej pravim narodno slovenskim programom in pa parlamentarnim stališčem slovenskih poslancev, izrekli smo z našim člankom željo, da bi se naši zastopniki pred vsem emancipirali od discipline vladuega kluba Hohonvvurtovega.
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Mej razno neprijetne dobrote, ki nam jih podaje nopojemljiva usoda in katerih se na noben način ubraniti ne moremo, spada tudi mesec november. Podoben je kolikor toliko vsacemu drugemu mesecu, a vender ga ljudje gledajo, kakor ščurka v jubi. Nihče mu ne da laskave besede, Kujejo so samo nevoljo vskliki: Že zopet vražji november, že zopet Žalostni, dolgočasui večeri, katerih ni kunca, kakor kurjih črev, že zopet treba najmenj dvanajst ur žgati svetilko in h skrajno potrpežljivostjo čakati, kdaj bode konec.
In res nima november prav nič tacoga na sebi, da bi bo ljudem prikupil, da bi ga radi imeli. DoHaden je na vse strani. Glede barve ni ne siv, ne svinčen, tudi meglen ne, a od vsacega ima nekaj, s kratka rečeno: nič boljSi ni, nego naših državnih poslancev delovanje. Najhujši je njegov upliv na Angleškem, kjer ga Bpremlja silna megla, da so več dnij zaporedoma nič" ne vidi in da se
Zaradi tega našega mnenja zagnal se je po časopisji brup, kakerŠnega že davno nismo doživeli. Kaj neki smo posebnega izumili, da se je tako preplašil tabor vseh vladnih io reakcijonarnih tlačanov? Vsak ve, da prav uič novega. Že neštetokrat so nezavisni listi, bodisi pred otvoritvijo, bodiBi v zasedanji državnega zbora razpravljali uprašanje, oe bi II kazalo slovenskim poslancem izstopiti iz Hohea-imrtovega kluba in zdruiiti se s hrvatskimi poslanci v svojo parlamentarno zvezo Zgodilo se je to celu takrat, ko je grof Hohenvart še imel konservativni slovanski program in ko še njegov klub ni imel tega namena, za kateri je bil sedaj novemu Taafteu sestavljen. Stvari pa so deaašoji dan takšne, da ni samo opravičeno, nego celo potrebno zahtevati, naj imajo naši poslanci svojo narodno disciplino, ne pa discipline sedaj zgol vladnega kluba Ilohenvvartovega In če smo v denasojin razmerah napisali naš članek, to naj bi bila pregreha, to oai je „herostrutski čin", to naj opravičuje v napade, katere je nam združena vladna stranka naklonila, za katere se pa seveda oe menimo? Istina je, obilo spoznanja amo dočakali, in is druzega ne, samo kvaliteta proti nam naperjenih napadov pokazala nam je, kako času primeren je bil glaa, kateri smo dali za naš narodni program.
Sicer je bilo vedno tako, da so ae ,vai| voli tresli, če se je resnica poslala v avetd, a pri nas smo celo to izkusili, da se še tako utemeljena sodba čisto nič ne trpi in da bo hoče javno mnenje tiščati k tlom, naj je še toliko povoda, da se oglasiti mora. To si hočejo slovenski rodoijubje dobro zapomniti, to si hočemo zapisati tudi mi, kajti uas ni strah za resnico in pravico, zlasti tedaj ne, ko gre za obstoj slovenskega naroda!
Bilo je v hrupu proti našemu članku bore malo poštenega glasu, v odgovoru na naše mnenje premalo stvarnega. Naglašalo se je le, da če naši poslanci odjenjajo od svojega sedanjega vladnega kluba, potem da pride vlada nemško-liberalna na krmilo in da se za nas povrnejo časi, ki so bih bujfii od denašnjih. Ne bomo danes pobijali tega ugovora, pobijati so da s toliko stališč, da bi morali pisati celo na dolgo in široko. Hočemo pa, da nas ta ugovor oe more spraviti s pota našega dosedanjega mnenja, četudi smo vsaj tako skrbai za blagor našega naroda,   kakor gospoda, ki se tega
-•-—-——-1-.—-
dolgopetib Angležev poprime taka obupnost in ner-voznost, da bo kar po vrsti začno obešati. Tedaj cvete takozvani „splcen".
V nas je november baš sedaj začel nastopati z vso svojo ueuljudnostjo. Dež pripeljal nam je srhu iu Btari „Daždbog* je toli dosleden, da ga je po malem /.mirom nekaj. Zdaj na debelo, zdaj na drobno, kadar pa vsega tega ni, pa začne pršeti tako izdatuo, da se dola neizmerno blato, da stoji lužica pri lužici in bi bilo za človeka najbolje, ko bi bil h temena do pete zavit iu obut v sam kaučuk. Dež sedaj jeseni čudovito izda, zato se pa tudi pravi: „Jeden škaf dežja, tsto škafov blata!-1
Neugodno vreme je očivedtuo uplivulo ua možgane in živce nekega klerikalnega dopisnika z dežele, ki je prineBel svojo ostroumnost prodajat v klerikalni dnevnik Povod dali pa smo mu mi. Bih smo namreč toli brezobrazui, ker smo pisali, da je na Japonskem vsled potresov poginilo veliko tisoč ljudij. Izraz .poginilo" zasadil se mu je za nohte, zato tudi uči: ,Mi Slovenci pa n u -v a d u o govorimo, dale brezumna živina pogine, ne pa človek, lladikalcein so ljudje in živina že jednaki."
ugovora poslužuje.   Nam  more  biti vse jedno, ali nus na steno pritiska grof TuaiVe ali pa baron Chlu-mecky,  baron (iautscb ali pa pl. Plener!    Ali naj to dokazujemo iz polupreteklega časa V   Kaj je govoril naš naučni  minister, član Taafteovega ministarstva,   za    katero   naj  naši   poslanci žrtvujejo svojo politično eksistenco? Ni tega še štiriindvajset ur, ko je, kakor nam poroča telegraf, baron Gautech obnašal se proti našim   narodnim težnjam, kakor ni storil še nijeden član nekdanjih nemsko-llberalnih kabinetov. Za pozabljeno ljudsko šolstvo   našega koroškega naroda, katero je proti Slovencem v neboupijoč greh devetnajstega stoletja, •glasil  se je s skromno besedo, kakor  po navadi, slovensk  poslanec, proseč, naj  bi naučna uprava vender konečno pomagala nam. A minister Gautsch našel je vse v redu tako, kakeršno je! Nastopil je proti naši prošnji z načinom, kateri je  obudil frenetično pohvalo naših največjih nasprotn ikov in odgovoril je nam in vsem Slovanom z besedami, da smo mi nemškega jezika potrebni in da brez tega jezika kulture nimamo!  Našel je naučni minister v redu, da  vlada   na Kranjskem   celo   „politična grobna tišina", o kateri se je pritoževal naš zastopnik, in našel v redu, da se je rešila afera z nadzornikom prof Komljancem na nu&in, zoper kateri bo je narodna večina kranjskega deželnega zbora dv ignila lansko leto, kakor jeden mož.   Zopet ploskanje na nemški strani in kako ploskanje!
Dobro je, tako je in nič drugače pod sedanjo vlado grofa Taaflea! Nam ni treba več razkladati, da Slovenec in Slovan ne more biti več na vladni strani, kot njen podpornik ali celo njen zaveznik. Kdor ni zaslepljen, (spregledati mora pri tem poročilu! Verjamemo, da je našim poslancem včeraj kri zavrela in da jim v re še danes. Zmajati se jim jo moralo pod nogami stališče, na katerem stoje za vlado, za isto vlado, ki jim danes usluge plačuje s takim denarjem. Naj se sedaj le še oklenejo svoji h parlamentarnih kolegov, videti hočemo, kaj njih vladni klub zamore proti vladi! Žal nam je, da so se tako brzo uresničilo naše besede, a zna-biti je vender napočila ura, da bodo naši poslanci krenili tja, kjer že je narod, kateri hladuokrvuo pričakuje borbe svoje na strani svojih pravih, krvnih zaveznikov.
Ali ni tak človek vreden, da bi ga obsodili, da mora 33 let same posušene lesnike jesti, približno bi potem prišel do pojma, kaj se pravi umreti, kaj pa poginiti. „Slovenčev" dopisnik vzbuja moje pomilovanje, ker ga je taka sveta jezica prijela pri taki malenkosti in ker pišu tako brez glave iu brez nog. Nikakor ni res, da Be govori, da le brezumna živina pogine, namreč mi pravimo n pr. „mesar je vola pobil, teleta zaklal, konja so ustreliti", s tem označuje se naravna snu', ako so sme tako govoriti. Kadar pa treba prevesti nemški „zu Grundo gehas", .umkoinmen", kakor je sploh pri velicih katastrofah v naravi, ko jih nagla smrt pobere kar na stotine, je pa glagol „poginiti" pač umesten in jaz še neseni čul, da bi se narod kaj stresal proti glagolu poginiti", ker ga sploh sam rabi.
Zatorej ni bilo treba tako strašuega krika, kakor da ju že ogenj v strehi. Se menj pa je bilo treba uredništvu „Slovenčevemu" abotnega dostavka: Morda pa dotični sotruduik radikalne ga glasila misli, da bo na Japonskem „zloglasni klerikalci". To bedastoćo bi si bili prav lehko prištedili, ne da bi j bila Vaša modrost Škode trpela, da ste samo malce
Državni zbor.
Na Dnnaji 11. novembra.
Zakon dovolitve novineev za bodoče leto bil je glavni predmet včerajšni seji poal. zbornice. Debat?, ki se je unela, je bila jako zanimiva in umestna, zlasti pa so vzbujali občo pozornost temeljiti govori mladočeSkih poslancev. Sove, da se je razpravljalo o vojni v ogerski zbornici, ne bil bi se temu čudil nibče, a v nas so jim to skoro večinoma glasilu vseh .Mt i aiik jemala v zlo.
Ob IOV4 uri otvoril je prvomestnik S molka 16. sejo t. z. in pričel obravnavo o poročilu de-želnobrambenega odseka o številu novincov za leto 1892. Ko je poročevalec Po po ws k i predložil poročilo, dobil jo besedo posl. Tilšer.
Govornik obžaluje, da Be toli imenitua predloga, kar hitro, brez napovcdnih vzrokov, brez pri poročila, tla brez kake opombe s .strani poročevalca predloži — kar se ne pripeti niti zadnjemu naBvetu, ki .se kakemu odseku.
Prečita mesto iz knjižice, pred kratkim izišle iz vojaških krogov, in kaže, da so mnenja, v njej napisana, popolnoma napačna, sosebno kar se tiče Čehov. Očita vojni upravi, pa jej razmere po Češkem irs « važne. Opomni tudi, da bi se mogli marsikateri uedostatki odpraviti v območji vojne, sosebno bi se moralo obnašanje prednikov proti podložnim v marsičem zboljšati iu narodnost bi se morala bolj upoštevati; germaniz icija po gar-nizijbkib mestih je zelo neumestna. Določba glede službovanja prostovoljcev seže izobražencem v meso, kajti vsak ni rojen biti dober vojak. Uprava pa naj vsako leto predloži zbornici poročilo o uspehu pri skušnjah. Nadalje naj bi se i vojni okraji strinjali z deželnimi, kakor je i načrt vojne uprave, le naj bi bo bolj dosledno izvel. Vsekako bodi postopanje z ljudstvom vseh narodov pravično, jeduako, kajti to dela ljudstvo zudovoljno.
Dr. H ero ld pravi, da jo presenečen videti toliko apatijo v-,-h strank nasproti važnemu predlogu, ki razpolaga z narodom, kakor da je ne zanima to nič. Vidi se mu, da se ne želi, da se o zbornici sploh kaj govori o vojski. Žalostno je, da se 0 vojski kar nič ne razpravlja, temveč vse prepušča delegacijam. Vojni proračun slabo osvetljuje narodnogospodarske razmere, kajti povsod je nastopila draginja : in to pomeni silo. Dokler se ne zboijša narodnogospodarski položaj, tudi proračun ne bode srečen. A on kot bivši častnik zajedua tudi ve, da vse, kar se vojakom deli v živežu, ni dobro. Kon-serve so večinoma gnile, obleko strgane, vaje mnogo stanejo posamuikn, kazni no pretrde, sosebno prive-zauje in uklepanje, kot disciplinarni kužni prehude. Govornik zahteva dostojen ozir na narodnost vojakov. Ko bi bila vojska prava ljudska vojska iu bi vsakdo smel ponosno kazati svojo uarodnost, služili bi z ljubeznijo in to bi bilo več vredno nego ves brezdimui smodnik.
Minister deželne hrambo VVelsersheimb ugovarja temu, da se pri tej priliki razpravlja splošno o vojski. Radi tega tudi ne odgovarja upra-šanjem glede skupne vojske, le trditi hoče in zagovarjati obnašanje zapovedujočih podložnikom name tlo obrnili čez svoj prag. Oudu bi morda našli jako čudno smet, ko ste besedi ,,1 i h e r a I c i" in „crkati" spravljali v zvezo Torej v bodoče bodite bolj previdni in pustite Japonce pri miru, saj za ,,harakiri" nemate sposobnosti.
Vb! taki dogodki in malenkostne sitnosti so neizogibno posledice, ker ae je klerikalna štrena zelo zmešala in ker je v klerikalni kuhinji nered. Nekdaj so ondu kuhavnico vihtelo Bpretne kuharice, ki bo, kakor so imele na svoji kuhinjski kujigi zapisano, kuhale:
iNajboljil jedi, ZS lačne ljudi'",
sedaj BO pa okolu eučejo neki mladiči, ki ničesar ne znnjo in zdaj to zasjle, zdaj preveč pnpoprajo, ali pa prismode, ker bo tako nepazni, da vsak hip kak piskrček prekipi. Še bele kuhinjsko čepico si ne znajo prav natakniti na glavo, in najboljše bi jim sodilo, ko bi druzega ne delali, nego polena nosili.
In vidite, baš klerikalna kuhinja je vsemu kriva. Če se želodec dobro ne postreže, upliva na druge organe in kmalu je ves organizem pust in vse delovanju brez smotra, neuspešno. Sicer imajo pa tudi klerikalui gospodje le take kuhinje, kakerš-nili bo vredui. s.
sproti, ki ni nikjer boljše, to je manj strogo, kakor ravno v nas. To spoznava tudi ljudstvo, ki gre rado v vojsko. Kolikor možno (?!) ustreza se tudi narodnosti. A po njegovih mislih bi bilo večje UBtrezanje konec skupne vojske in bi razpala vsa v toliko armad, kolikor je narodnoatij.
Posl. Herold odgovarja, da je hotel le kri-tikovati, nikakor pa ne ožigosati armade. Ko bi taka kritika škodovala, bi bila vojska pač na slabih nogah: Naše opazke niso vojna uprašanja, pač pa kritika, katero odobrava vsak pravi ljudski zastopnik.
Levičar Suess naznani, da bode njegova stranka, akopram težkim srcem, glasovala za predlog ministerstva Sicer bo tudi sijajne vaje v zadnjem poletju dokaz, da je močna Avstrija iskan zaveznik in nje armada najznamenitejši znak skupnosti države.
Poročevalec Topovvski hoče osmešiti postopanje Mladočehov, in izjavi, da se strinja s citatom, ki ga je Tilšer navel ter priporoči predlog.
Po drugem iu tretjem prečitanji se predlog vsprejme, začne se nadaljevanje obravnavo o proračunu naučnega ministerstva. (Konoo prih.)
Slovensko šolstvo.
(iovor poslanca Karala K lun a v 04. seji državnega zbora dne 0. novembra 1891.
1 Dalje.)
Drugo uprašanje, o katerem se je že večkrat govorilo v tej visoki zbornici, in ki je za nas jednako važno, je, da se zopet ustanovi spodnja gimnazija v Kranji, katero je odpravil nesrečni mini-sterijalni ukaz.
Verujte mi, moja gospoda, da nesmo uporni, da nesmo protivni proti odredbam visoke vlade, niti da hočemo po vsej sili prav imeti, nego da je nujna in neizogibna potreba, katera sili nas in deželni zastop kranjski, da se vedno in zopet vedno obračamo do visoke vlade s peticijami in resolucijami ter prosimo za reaktiviranje bivše kranjske gimnazije. Se le lansko leto sklenil je naš deželni zastop peticijo na visoko poslaniško zbornico kakor tudi na visoko vlado. V tej peticiji se je poudarjala potreba spodnje gimnazije v Kranji, zdrava in lepa lega mesta, dalje kako po ceni je življenje iu kako nujuo je, da se razbremeni višja gimnazija v Ljubljani.
Namestu da bi bila visoka učna uprava uslišala to našo peticijo in reaktivirala Kranjsko spodnjo gimnazijo, ustanovila je spodnjo gimnazijo v Ljubljani, ki naj bi imela dvojni namen: Razbremenila naj bi višjo gimnazijo v Ljubljani, ob jed-nem pa nadomeščala razpuščeno gimnazijo v Kranji.
Ta namen pa se je dosegel le na polovico. Pač se je po ustanovitvi nove gimnazije v Ljubljani razbremenila tamošnja višja gimnazija, ker je štela koncem šolskega leta 1880/90 nad 800 učencev, koncem preteklega šolskega leta pa jih je bilo samo še T>28. Ostalih 300 odpadlo je na novo ustanovljeno spodnjo gimnazijo. Nadomestila so pa Kranjska gimnazija ni, kajti odkar se je odpravila, raste število učencev vedno bolj in se je pomnožilo zadnje leto za kacih 200. Početkom letošnjega .šolskega leta bilo jo na višji gimnaziji zopet fil5 učencev, spodnja gimnazija pa jih je imela 390, to je tako število, kakor je mnogo višjih gimnazij ne moro izkazati. (Čujte I mej somišljeniki govornika.)
A tudi ta polovični uspeh dosegel se je s tacimi žrtvami, ki neso v nobeni pravi razmeri z uspohom. Te žrtve se ne tičejo samo državne blagajnice, nego zadevajo tudi duševno in telesno blagostanje naše šolske mladine, (tako je!) zadevajo najdražji zaklad, ki ga imajo roditelji sploh, zadevajo njih doco. Učna uprava namreč, moja gospođa, namestila je novoustvarjeno spodnjo gimnazijo v prostorih starega gimnazijskega poslopja, ki v no-henem 07.hu no zadošča potrebam, ki so smejo sploh zahtevati od gimnazijskega poslopja, (odobravanje somišljenikov govornika.) Čuditi se moramo sploh, da je visoka učna uprava porabila te pro-Htore, ker to poslopje ne zasluži zares druzega, nego da se prav do tal podere in na novo zgradi. (Res je!) Če že prostori višje gimnazije neso nikakor vzgledni in ne zadoščajo niti terjatvam katere slavlja higijena, niti onim, katero zahteva znanost od šolskegji poslopja (Čujte, čujte na strani somišljenikov govornika) mora se reči, da so prostori spodnje gimnazije prava sramota (pritrjevanje somišljenikov govornika).   Učenci namoščeni so v zdrav-
sfcveno nemogočih sobah, ki so bolj podobne ječam, a ne novejega, nego starega, predtopotopnega' veka. Sobe v pritličji so tako vlažne, ds so se morali vsi lizikalični aparati in vse naravoslovne zbirke prenesti v prvo nadstropje, da se jih je rešilo pogina. Sobe v prvem nadstropji so sicer suhe, a tako temne, da so otroci v nevarnosti, da izgube vid. Vrhu tega so te sobe tako tesne, da nimajo iste obsežnosti, katero bi morale imeti po obstoječih zakonih.
Praviloma se namreč zahteva, da ima šolska soba najmanj metrov visočine in za vsacega
učenca jeden kvadratni meter prostora in 5l/a ku-_ bičnih metrov zračnega prostora. Omenjene sobo so 325 do 39 metrov visoke, a prostor za učenca je v prvem razredu le 39 metrov, zračni prostor pa je mej 3—5*18 kubičnih metrov. Taki prostori bo gotovo zdravju škodljivi in preverjen sem, da, če bi se jednaki nedostatki pokazali pri kaki zasebni šoli, bi jo bili že davno zaprli. Ti prostori so posebno nezdravi v zimskem času, ko jo izpuhtenje močneje in se šolske sobo no morejo zračiti mej poukom. Ti nedostatki so so poudarjali v zadnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega v obliki interpelacije in jih je priznal zastopnik vlade z dostavkom, da se je deželni šolski svet bavil že večkrat z njimi in si hode prizadeval, da jih odstrani. Glavno besedo pa ima učna uprava, katera ima konočno o tem odločevati. (Konoc prih.)
Politični razgled.
IU o t ran 3 c <I<"/clc.
V Ljubljani, 14 novembra. Cesfirjev govor. Pri vsprejeniu delegacij govoril je presvetli cesar nekaj besed tudi o političnem položaji. Ta govor vzbudil je občno seuzacijo in vse je hitelo primerjati ga zadnjima izjavama markijn Kadmija in lorda Salisburvja. Dočim se vidi tema dvema držuvuikoma sedanji položaj jako dober, dočim ta dva sodita, da svetovnemu miru ne preti nikaka nevarnost, govoril je naš cesar nekako pesimistično, kajti konstatoval jo z obžalovanjem, da ves trud, zagotoviti evropski mir, še ni rodil pričukovuuega sadu. — Vsi listi se striniajo v tem, da je cesarjev govor nov dokaz njegove miroljubnosti, ki bode gotovo naredil najboljši utis in pomiril narode avstrijske, da bodo laglje prinašali ogromne žrtve v vojaško namene. Veliko pozornost vzbuja oficijelno razglašeni tekst cesarjevega govora, ki jo v mad-jarslti izdaji bistveno različen od nemškega besedila. v Na nagovor predsednika ogerske delegacije odgovoril je bil namreč eeuar glasom ofieijelnega teksta, da živimo z vsemi državami „brez izjeme" v prijateljskih razmerah, mej tem, ko tega v nemškem tekstu ni.
llazmevc na Veskem. Razmere na Češkem bo vse bolj in bolj po-ostrujejo iu kolikor bolj se trudi vlada, da bi dis-kreditovala Mladočehe 111 jim izpodkopala stališče, toliko večji jo odpor, toliko srditejši boj. Glede namena ataročeške stranke, odložiti mandate, se ču-jejo še vedno razni glasovi, a vse k»že, da so Sta-ročehi prava pravcata vladna stranka, ki gre za grofom Taafleom čez dru in strn. Ni še poteklo mnogo vode v morje, kar jo dr. Rieger izjavil, da bodo staročeški poslanci odložili deželnozhorskc svojo mandate — a na zadnjem shodu eksekutivnega odbora starofteškega, ki se je vršil nedavno tega v Pragi, odločilo se je drutiačo. Shoda udeležili bo bo prof. Randa, dr. Mattus. Zoitbammer, prof. Kvičala, prof, Braf, župan dr Šole in tudi deželni maršal Češki knez Lobkovic, torej cvet ataročeške stranke. Dr. Rieger poročal je zbranim Staročehom o svojem pogajanji z grofom Tantt-om gledo češkega uradnega jezika in predlagal, naj se odloči ekackutivui odbor, kaj bodo predlagati občemu shodu ataročeške stranke. Rieger je odklonil glasovati v tej stvari, ker je bpjo osebno angažovan Randa, dvorni svetnik, c. kr. profesor itd. potezal se je odločno za vlado oziroma zato, da se Staročehi no odpovedo deželnozborskim mnudatom, amjiak pomagajo izvesti Dunajske punktacije. Mnogi Staročehi zagovarjali so predlog, da bb je odpovedati mandatom z ozirora na to, da vlada ni storila ničesar, kar bi pomirilo narod, in da jo torej delovala indirektno za Mladočehe. Pri glasovanji vsprejel bo je predlog Bande s 7 proti 5 glasom. Staročehi bo torej mandatom svojim no bodo odpovedali. — Skrajna zdivjnnost nemško stranke, ki ne mara ničesar vedeti o ravnopravnosti, ako ima kjo večino — našla je sveda odpor na češki strani. — Mestni svet v Pragi sklenil je namreč, da ne bode nikjer več uapravljal čeških in nemških tablic z uličnimi nazivi, nego zgol in jedino češke. Dotična seja bila je jako burna in jeden odbornikov je rekel: Praški župan mora takisto delati, kakor župan Liberški. Boj, ki ga bijemo, je boj do skrajnosti, in pardona ne smemo
SV Dalje v prilogi.
I ga ;*u ni ibiv on hl'ri am6beioq'sc (Tsb As
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 261, dne 14. novembra 1891.
poznati. Predlog, da je odslej narejati samo tablice s češkim napisom je obveljal z ogromno veČino. — Ker ima češko fevdalno plemstvo tudi v nas nekaj gorečih zagovornikov, opozarjamo te na »Narodne LiBte*, da se prepričajo o resničnosti svojih opetovanih trditev. „Nar. Listy" očitajo fevdalcem, da ao sovražniki svobode in slovanske narodne ideje, ki bi radi iz Čehov naredili ultramontansk narod, kakor so Tirolci. Fevdalci razdrli so organizacijo naroda češkega, a storili niso zanj nič. Narodna društva nimajo mej fevdalci niti jednega podpornika, a kjer so društva utrakvistična, ondu skrbe fevdalci, da se češki element potiska v kot. — »Nar. Listyu pravijo, da bi se fevdalci mogli le tedaj rehabilito-vati, ako bi pomagali pobijati Dunajske punktacije in pregovorili Staročehe, da se odpovedo svojim mandatom.
\nanje države.
JRudini in lilsmarck. Milanski govor lludinijev ni našel Bismarckove milosti, kakor splob ni nič kaj posebno zadovoljil nemških politiških krogov, kateri ho pričakovali, da bode italijanski ministerski predsednik bolj naglašal pomen trojne zveze, dočim je Rudini naglašal ravno prijateljsko razmerje mej Ralijo in Rusijo kot korak udru. Glasilo Bismarckovo, rIIamb. Nach." pravijo, da je pozornosti vreden tisti oddelek Rudinijevega govora, ki pravi, da je mej Italijo in Rusijo dobro sporazumljenje in ki izraža željo, da bi bile razmere mej Ralijo in Francosko republiko bol|še nego bo bile doslej, k čemur je kot začetek zmatrati slavnost v Niči. Bismarckovo glasilo, pobijajoč ita-lijanako-nemško trgovinsko zvezo, se roga Kudinijevi obljubi in pravi, da jo je jemati ad verbum, kajti Italija ne more dolgov delati, ker jej nihče nič ne posodi, a Francozi, ki bi to mogli storiti, tudi nečejo.
Spomenik Gambettin razkrili so te dni v Ville d Avray pri Parizu jako slovesno. Iz Alzacije in Lotaringije došla je cela dolga vrsta deputacij in gotovo ni preveč rečeno, ako se trdi, da je bila zastopana vsaka vas teh še vedno ne ponemčenih provincij. Slovesnosti odkritja udeležili bo se tudi mnogi državni dostojanstveniki, a slavnostni govor govoril je po nalogu vlade naučni minister Bourgeois slaveč državniško genijalnost pokojnikovo in iskreno njegovo rodoljubje. Nemcem ni ogromna udeležba posiljenih svojih rojakov iz Alzacije in Lotaringije celo nič po volji, kajti ta udeležba je jasen dokaz, da oropani provinciji še vedno nista „pacitikovani" v nemškem zmislu, da se čutijo ondotni stanovniki še vedno Fraucoze in da jim vsa nemška brutalnost še ni ucepila pruskega patrijotizma.
Odkar je Brazilija republika, se ne more umiriti, ker nekateri častihlepni možje tega ne dado. BaŠ sedaj nastale so nekake homatije, glede katerih pa ni moči izvedeti ničesar gotovega. Dosedanji predsednik najmlajše te republike generala Fonseca odpravil je nakrat baje brez vsega povoda republi-čanske zastope in si osvojil diktaturo. Vsled tega nastali so v raznih provincijali nemiri in nekatere, imenoma Rio du Sol, Bahia iu druge proglasile so se kot nezavisne države ter se pripravljajo na odpor proti Fonseci. Diktator Fonseca u ima toliko pristašev, kakor razširjajo privrženci njegovi po svetu, niti vojska mu ni udana, a mej mornarico nima skoro nobene zaslombe.
Dopisi.
X Oimiijit 13. novembra. [Izv. dop.| K dopisu v ,, Edinosti" o vinarskem odseku 2 4 mož v informacijo poročam, da je Hohenvvartov klub vso svoje 3 glasove dal Jugoslovanom in je v novic volil rumunaki klub prepustivši mesto Slovencu Robiču. I Poljaki oddali so jeden glas isti skupini, tako da imajo Jugoslovani 5 zastopnikov.
V mladočeških krogih vlada zaupanje v bodočnost, ker je organizacija trdna in upanje, da v bodoče na Češkem dobijo vse mandate, na Mora vi vsaj polovico.
Včeraj bila je štiri in pol ure trajajoča seja ministerBkega so veta pod predsedstvom Njega Vele-čanatva in sta bila navzoča tudi vojni miniBter in chef generalnega štaba. Isti dan vsprejel je tudi cesar načelnika poljskega kluba Javor s koga.
Sigurno je, da se Poljakom ne dovoli deceu-tralizovanje v nikakeršneru oziru. Notranji ali poslovni jezik državnih železnic je izključno nemški.
Ker je poljskemu klubu poglavitno za to, da preskrbi svojim rojakom mesta, uvaževale so bodo te želje in namestili v teh pokrajinah zgol poljski uradniki.
Izgubili bo sicer glavno zahtevo, a dobili nič manj važno koncesijo, s katero se bodo zašle j zadovoljili, kajti če ni častna, vsaj je koristna.
Pogajanja vlade s Staročehi, da ne bi odložili svojih deželnozborBkih mandatov, se baje Še neso popolnoma pretrgala.
Rieger in njegovi somišljeniki nimajo, kolikor se vidi, mnogo podpore v ljudstvu, pač pa mogočno zaslombo v vladi in ta jih je baje pridobila, da ne odlože mandatov svojih. Staročeški eksekutivni odbor sklenil je s 7 proti 5 glasom, da se ne odlože deželnozborski mandati. Pri shodu, ki bode početkom meseca decembra, se bode torej ta sklep predložil staročeškim poslancem, da ga potrdijo. Bode pa H tudi v tem slučaji spravi kaj pomagano, je jako dvomljivo. Kakor se čuje, se menda niti ne bode postavila na dnevni red bodočega zasedanja deželnega zbora češkega in se odgodila do bodoče jeseni.
Ori li r;ui jsko-MfaJerske mefp. 13. novembra. [Izv. dop] V jedni zadnjih številk ,,Slovenec" reklamira tudi pokojnega, ncpozabljivega B. Raka kot svojega privrženca. S kakšnim pravom, v to tukaj nekoliko podatkov B. Haić je bil do svoje Btnrti zvest podpornik ,.Narodov" ves čas, odkar je začel „Narod" izhajati; na „Slovenca" še celo naročen ni bil (vsaj iz početka ne, o zadnjih letih mi ni natanko znano), pisal pa tudi ni ničesar za ta list. B. Raić je bil zvest podpornik banke „Slavije". B. Raić je bil unet častilec bv. bratov Ciril in Metod in je hotel o tisočletnici sv. bratov brati staroslovensko mašo — a prepovedalo so mu je. B. Raić je imel svoje najboljše prijatelje mej tako zvanimi radikala, mej tem, ko bo ga tako imenovani konservativci večkrat denuncirali. B. Raić hil je tako rekoč apostel zjedinjene Slovenijo; o vsaki priliki poučeval je narod v tem oziru in kakor Rimljanski Kato končal je svoje govore: Štajersko se ne bode razpočilo, ako se slovenski Štajer zjedini z drugimi slovenskimi deli v jedno upravno Bkupino." B. Kaić je učil: Vsaka strast je greh, le jedna strast ne in to je s t r a s t n a ljubezen do domovine. B. Raic je vedno zagovarjal slovenski klub na Dunaji in je pri svoji izvolitvi v državni zbor zatrjeval, delati na to, da se ustanovi vsaj jugoslovanski, če že ne slovanski klub. B. Raić nikakor ni bil zadovoljen s postopanjem Hohenvvartovega kluba; prepričan sem, da je nezadovoljnost z Dunajskimi razmerami mnogo prouzročila, da smo ga zgubili prerano. Raićevo delovanje na Dunaji je ,,Narod" vedno zagovarjal, mej tem, ko „Slovenec" tega ne more trditi. Sveta jeza me jo oblila, ko je o neki priliki pisal „Slovenec" jako strupeno in zbadljivo proti Raičevemu govoru. ,,Slovenec" se še gotovo spominja, ker zgubil je radi tega nekaj naročnikov. Sploh tako zvani konservativni stranki ni bilo po volji, da emn ga volili, ker rada bi nam bila usilila nekega nemškega princa. Ne, ne! B. Raić ni bil Vaš! Naš je bil in naš OBtane! Njegova strastna ljubezen do domovine naj nas uči, kako imamo delati za domovino.
Domače stvari.
— („Matica Slovenska") ima \C. odbo-rovo skupščino v sredo dne 25. novembra 1891. 1. ob 5. uri popoludno v društveni hiši na Kongresnem trgu številka 7. Dnevni red: 1. Potrjen je zapisnika LXXXIX< odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo književnega odseka 4 Poročilo gospodarskega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti.
— (Občinski BVet Ljubljanski) ima prihodnji torek, 17. novembra, redno sejo. Dnevni red priobčimo pozneje.
— (Cesarica KI i za beta) bode baje letošnjo zimo zopet bivala nekaj mesecev na Rivieri. Poroča se namreč, da si je vzela v najem jedno izmej najelegantnejih vil v Mentonu za meaee januar, februar in marc Cesarica bivala je že prej jedeukrat delj časa na Rivieri in si natančno ogledala Cannes, Grasse, Nizzo, Mentone in San Itemo.
— (Odprava vojaške bolnice iz mesta.) Kakor znano, skleuil je pred nekoliko meseci mestni zbor Ljubljanski, da se ima ■ c. kr. vojnim erarjem zopet početi pogajanje, pod katerimi pogoji bi isti hotel mestu v last prodati poslopja in zemljišča vojaško bolnice in provijantnih skladišč. — V tej zadevi podalo se je tudi posebno odposlanstvo mestnega zbora, obstoječe iz župana Graflscllija ter odbornikov Iv. Murni k a in Iv. llribaarja dne 2G. m m. k c. kr. vojnemu miniBterstvu na Dunaj. Kakor se nam poroča, vsprejel je prevzvišeni gospod vojni miniatcr to odposlanstvo prav ljuheznivo ter jo priznal, da jo želja mestnega zbora po odstranitvi obeh teh vnjnih za-
vodov iz mesta vseskozi opravičena. Tudi je naglašal, da je sedanje provijantno skladišče v Ljubljani za vse eventuvalno potrebe veliko premajhno ter da jo vojne upravo želja, da bi se isto razširilo. Konečno je obljubil mestnemu zboru pri započeti njegovi akciji svojo pomoč. — Odposlanstvo zapustilo je popolnoma zadovoljeno ministerski hotel Bna Dvoru".
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na jutrajšnjo slovensko predstavo, katere gledališki list prijavljamo na drugem mestu.
— (Nasvet.) Naša Ciril-Metodova družba nabira tudi razne slovensko knjige, katere potem razpošilja v kraje na jezikovnih mejah, kjer je potreba. Dobro bi bilo, ko bi tudi gg. poverjeniki družbe sv. Mohora podpirali to podjetje. Prepričani smo, da bi marsikateri ud pri prejemu družbinih knjig gotovo rad kakšno podaril v ta namen. Ta darila bi naj gg. poverjeniki skupno pošiljali Ciri-lovi družbi v Ljubljani, kateri bi bilo gotovo jako ustreženo.
— (Mej narod na panorama) Pariških fotogratij na steklu konča jutri prvo serijo: Hipne slike b Pariške svetovno razstave z EifTIovim stolpom. V ponedeljek prične so druga serija, ki bode obsegala razne poglede na Pariško mesto in čudesno jamo Lourdsko Matere Božje. Vseh podob bode 12 serij iz vseh krajev sveta. Prilično spregovorimo kaj več.
— (Čitalnica v Šiški) priredi, kakor smo že naznanili, jutri zvečer v zimskih prostorih Kos-lerjeve pivovarne veselico, pri kateri bodo sodelovali nekateri člani .Dramatičnega društva" v igri „Bratranec". Vspored je naslednji: 1. lir. Volarič: „Kvišku bratje", poje moški zbor. 2. Hr.jJVolarič: ,Le pevaj ptičica", poje mešani zbor. 3. P. H. Sattner: , Na planine", poje moški zbor. 4. A. Sohor: .Zvezda", poje mešani zbor. 5. lir. Volarič: „Ljubav", poje moški zbor. (i. lir. Volarič: „Pogovor z domom", poje mešani zbor. Po „Beaedi" ples. Pred „besedo", mej posameznimi točkami in pri plesu svira vojaška godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osobo 50 kr. Društveniki so proBti.
— (Narodna čitalnica v Št. Vidu pri Ljubljani) priredi v nedeljo, dne 22. nov. 1891* 1. ob polu ti. uri zvečer „Besedo" v hiši društva katoliških rokodelskih pomočnikov z nastopnim vspore-dom: 1. Rojakom, poje mešani zbor, L Dolar. 2. Sveta odkletev, deklamuje gospč. Iv. Cirma-nova (S. Gregorčič). 3. Slovan, poje moški zbor, J. Vašak. 4. StudenČku, poje mešani čveterospov, P. II. Sattner. 6 Lipa dišeča, poje mešani zbor, Dr. Ipavec. 6 Krojač Kips ali nevarni aosed. Burka v jednom dejanji. — Udje bo ustopnine pronti. Ne-udom velja 1. vrste sedež 50 kr., II. 40 kr., in III. vrate MO kr. ; prosta ustopnica 20 kr.
— (,,S u d m a r k" i u m n g t n i zastop Mariborski.) Zloglasnemu društvu, ki preži na slovenska posestva na spodnjem Štajerji, pristopil je mestni zastop Mariborski kot untanovnik z doneskom 100 gld. iz mestne blagajne. To neumestno demostraeijo bi bil pač lahko opustil.
— (Prvi občni zbor) ženske podru/nice sv. Cirila in Metoda pri sv. Juriju na južni Železnici se je vršil zadnjo nedeljo tako sijajno, da je Se tisti večer 73 novih udov pristopilo. V odboru so one gospe in gospice, katere smo že imenovali zadnpč pišoč, da se je ženska podružnica ondi osnovala. £o ta večer se je zbralo 280 gld. v prid odgoji s'ovenake mladine.
— (Narodni koledar) za prestopno leto 1892. Uredil in izdal Drag. Hribar v CeljL Cena •1.*) kr , po pošti 50 kr. Dobiti jo pri založniku v Celji, kakor tudi v druzih bukvarnah po gori navedeni ceni.
— (Zborovanje.) Sadjarsko društvo pri sv. Juriji na Scavttibi ima v nedeljo, dne 22. novembra zborovanje pri g. Al. Krettu, veleposestniku v OČealavcih.
— (Utonil) je dne 5. novembra v Dravi na Ptuji tamošnji kovač Vineene Tamm. Najbrž jo bila njegove smrti kriva navada, da si je izmival vaako jutro svoje oči v Dravi.
— (Grozen požar) je nastal v torek popoludno v vasi Ravne pri Drožnici, na lovem bregu Soče nad Kobaridom. Ker so hišo in hlevi kar na kupu, strehe pa slamnate, bila je nakrat vsa vas v ognju. Pogorelo je do tal 21 hiš, več kot toliko pa druzih poslopij. Nekateri nesrečneži so rešili le nekaj obleke, drugo  je   vse  zgorelo, tudi
ves živež za ljudi ia živino. Zgorela je tudi neka stara žena, od katere so naSli le kosti.
— (Iz Opatije) se nam piše: Dne 15. t. m. pride zupet k nam v Opatijo vdova cesarjevičinja Štefanija in ostane kakih 20 dni j. — Dne 18. t. m. priredi čitalniško društvo „Zora" v Opatiji zabavni večer in skupui banket v praznovanje zmage pri isterskih volitvah. Nadejati ae je obilne udeležbe iz bližnje Voloske in Kastve in drugih sosednih vaBij. Mizo Opatije v Lovrani so pretečeni mesec Bi tudi čitainiško društvo ustanovili , katero ima že sedaj lepo število članov. Tudi občinski urad urad nje v hrvatskem jeziku, pred letom bilo je še vse italijansko, torej velik napredek.
— (Semenj.) Dne 20. t. m. bode semeuj za živino iu kramarsko blago na Opčinah pri Trstu.
— (Višjo djevojačko školo) snujejo tudi v Petrinji na Kulpi, kakor poroča „Napredak" . Nekateri naši poslanci pa menda čakajo, da bode nemški suifcrajn s pomočjo kranjske hranilnice (po vzgledu Madjarov, ki so v nemškem Oedenburgu otvor.Ii madjarako državno višjo dekliško Bolo) ustanovili v Ljubljani tako šolo; seveda, vera ne bo potem več V n •» v a r n o t i , ampak le n a -rodnost! Že zadnje glasovanje nemških poslancev v tej zadevi bi jim moralo odpreti oči!
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj, lt. novembra. Včerajšnja in današnja seja velja Slovencem. K lun govoril o slovenskih šolskih tirjatvah, dokazoval, da se nikjer ne ustreže narodovi želji, in da učna uprava zavira narodno šolstvo kjer koli mogoče, zlasti pa na Koroškem. Minister Gauc odgovarjal strastno in levica mu je frenetično ploskala. Gauč zagovarjal je nemške ljudske šole na Koroškem in sploh germanizujoče tendence sedanje vlade, govoril proti Katol.-političnemu in gospod, društvu za Slovence na Koroškem in opravičeval ravnanje naučne uprave v raznih šolskih zadevah s tem, da je znanje nemškega jezika pogoj kulturnemu obstanku avstrijskih Slovanov. — Vsa zbornica silno razjarjena, zlasti slovenski poslanci, ki so ministru odločno ugovarjali in protestovali proti njega izvajanju. Kot glavni govornik proti Gauču govoril danes S u kije. Moralni uspeh njegovega govora je velik. Mej našimi poslanci in levičarji unela se huda debata ki še vedno traje. Ta seja je najvažnejši moment tega zasedanja in odločilne važnosti. — (Konec telegramu se ne da citati.|
Lvov 18. novembra. Skoro vsem poljskim listom poroča se z Dunaja, da se bode v kratkem storil odločen korak za konsolidacijo parlamentarnih odnoSajev.
Rim 18. novembra. Zbornica začne zasedanje 25. t. m. Vlada bode predložila več načrtov zakonov, da se doseže tinancijclno ravnotežje.
London 18. novembra. „Daily Newsw poroča, da se je pomnožila ruska vojska mej Jassvem in Odeso za tri divizije pehote in jedno divizijo konjice. Vsled tega se bode baje na spomlad  mobilizovala rumunska  vojska. (?)
Dunaj 14. novembra. Poljski klub sklenil je jednoglasno, da vzeme na znanje vladne koncesije glede uprave železnic v Galiciji, ker se zaupno uda volji vladarjevi.
Dunaj 14. novembra. Jutranji baletan o zdrav ji nadvoj vođine Margarete : Noč prav mirna, mnogo spanja, splošno stanje povoljno, remisija groznice do 37.
Kazne vesti.
* (Legar v Bo log ni.) Zadnje dni nastala je precej huda epidemičua vročinska bolezen v Bo-logni. PoBebno veliko je zbolelo vojakov in so morali izprazniti nekatere vojašnice. Nekateri sodijo, da je voda, ki je napeljana iz Apenina, kriva bolezni, drugi pa dolže Bvetovnoznano „mortadelloa, da je uzrok bolezni, ker se izdeluje tudi iz mesa boltie živine, posebno oslov, mulj in konjev.
* (Grozna osveta.) V Usini blizu Sassa-rija v Italiji dogodila se je naslednja krvava do-godba. Neki kmet Iiosas, ki je po sedemletnem zaporu prišel zopet domu, napadel je uajprvo župana in ga ustrelil b puško. Potem je ustrelil neko kmetico ; drugo kmetico umoril je z nožem iu nečega posestnika ustrelil je z revolverjem. Vsi umor-
jeni bili bo obdolžilne priče v pravdi, katera se je vršila proti morilcu, ki se je na ta način maščeval po svojem povratku iz ječe.
* (Velikanski dobitek v loteriji.) Neki kmet v Gravini na Neapolitanskem zadel je te dni k va ter no z jako visoko stavo, tako mu da bode izplačati ll\ milijona lir. V italijanskem finančnem ministerstvu neso nič kaj veseli tega velikanskega dobitka, kakor se poroča iz Rima.
* (Zlato ga je amo ril o.) Iz Turi na se poroča, da je v Bussolenzu nenadoma umrl v železniškem vagonu neki Francoz, ki je imel za 40000 frankov zlatih novcev okolu života navezanih. Kakor sodijo zdravniki, mu je peza zlata utisnila želodec.
* (Oče 24 otrok.) V Parizu bil je pred porotniki oproščen delavec Diezenne, oče 24 otrok, ki je ustrelil ljubimca svoje žene in očeta 25. pričakovanega otroka s tremi streli iz revolverja.
* (Nesreča na želez niči.) Na ruski progi Ooaovaja Sebaatopelj skočil je tovorni vlak s tira. Osem vagonov je zgorelo in več oseb spro-vodništva se je hudo opeklo.
* (Nesreča v cirkusu.) V cirkusu Ca-steiamare blizu Rima podrla se je estrada mej predstavo in |e bilo nad 100 oaeb nevarno ianjenih.
* (Zgorel grad.) Graščina Dave pri Na-murju, lastnina vojvode Fernan - Nuneza, zgorela je te dni. Grad ae prišteva in**j najlepše historične zgradb* v Belgiji. Galerija slik se je rešila, vender pa je zgorelo mnogo umetniških zakladov. Skoda ceni ae na več milijonov frankov.
Trnjul zdravilni uspeli. Pri bolestnem protinu, revmatičnih bolečinah v hrbtu, udih iu členkih se z velikim uspehom rabi Moli-OVO „Francusko ž k a nj o s soljo". Cena steklenici 90 kr. VBak dan razpošilja po poštnem po-v/.etji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik na Dunaji, Tachlauben 9.  V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno
Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko iu podpisom 2 (4—lf>)
P o b 1 a n o.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
skoteno in od znaiutmitih zdravnikov priporočano lahko i i-.tibio, raztapljajoča sredstvo. — 1 škatljica a 15 pil velja 15 kr, 1 Kavo i = 120 pil 1 ghl. a. v. — l*rt"«l ponarejanj« m h<- j ik(i Hvurl. — Zahtevaj lirecno >'eu-mU'Žu-ovv Eli zabelile pile. — Pristue so samo. če ima vsaka sJcatljica rudeče tiskano na&o protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna .,]»rl sv. Leopoldu", Dunaj, mt'slo, Kuke iler Hplegel- umi IMankoiigasae. — V I.jnblanl se dobivajo pri -osi«, lekarji ti. l»lv«-oli-Ji. (919—2,
Uradna informacija c. in kr. avstrijsko-ogerskega generalnega konzulata v Novem Yorku,
Deželno sodišče v Trstu prosilo je c. in kr. avstrij-»ko-o^erski generalni konzulat v Novem Vorku uradnega poročila o solidnosti zavarovalnice .Mutual''. Konzulat je odgovoril z dopisom ddto. Novi York, duč 2. junija 1891, št. I<>31. in sicer nastopno:
„Slavnemu c. kr. dežolneuau sodi8"m v Trstu. Na cenjeni dopis z dne 12. m. meseca, št. 249-2215, čast mi je slavnemu sodišču o „Mutual Lifj Insurance Companv"* javiti tole: ..... Dnč 1. januva-ja 1890 izkazalo je ome-njeno zavarovalno društvo pravoveljavmh zavarovalnih po-godeb v znesku Doli. 565,839 387 in imelo premoženja v gotovini Doli. 13s.638.539 igld. 889,096.876 gld. . <Hedč
premoienjb ne nadkrilja te družbe nobena druga.......
.Mutual I>ite Insurance Companv" je jedna najsolidnejSih in rut j h >ije delujočih v Zjedinjeuih državah in najznameni-tejla zavarovalnica na sveto. (971 — 2)
C. in kr. konzul: l*»lit*cliek pl. I*aluiforttl in. p.
«.1 ti« n u voiIhIvo za AiMtriJo: na Dunaji, I., ■.«>■>-kuu il*plal/..
iilavni zaMlopulk za KraiiJMko:
Alojzij Lenček v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. j       ****** i M.....u>n**ituiii»**
Meteorologično poročilo.
„LJUBLJANSKI zvor
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
štev.7 Slovensko gledališče v Ljubljani. Or. pr. 447.
V nedeljo, dne 15. novembra 1891.
V dvornul   I^jul»l)tiiiMli4' <*ltiLlnioe.
Ženski boj.
Veseloigra v treh dejanjih.   Spisal"  O. Scribe in Logouvč. Poslovenil R. P. — RežiBer gosp. Ignacij Borštnik.
o h l J 1» K :
Orofinja Aut.reval — — — — — g. DorStnik-Zvonarjcva. Lconija Villegontior, njena
netjakinja— — — — — — gospa Danilova.
Henri Flavigneul     — — — — — gospod Borštnik.
GnBtav Orignon — — — — — — gospod Danilo.
Baron Montrihard   — — -- — — gospod Sršen. Podčastnik    — — — — — — — gospod Bergant.
Sluga — — — — — — — — — gospod Kotar.
Dejanje so vrši v gradu Autreval blizu Lyona.
t ini II so v LJubljani:
11. novembra: Pran Mohar, delavčev siu, 9 mesecev, Poljanska cesta št. 38, jetika.
12. novembra: Elija Mlinar, kurjače va hči, 2 loti, Cesta v mestni log št. 22, jetika.
13. novembra t Neža Pais, brusačeva žena, 65 let, Kožne ulice št. 8, spridonje želodca. — Alojzij Pir, delavčev sin, 2'/, meneča, Dunajska cesta it. 23, božjaBt.
J	Čas opazovanj*	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrim* v mm.
13. nov.	7. ajotrai 2. po pol. 9. zvečer	732-3 mm. 7315 zz. 730 3 zz.	11-2» C 12 4« C 13 8° C	■L jzh. si. szh. M. jzh.	obl. dež. obl.	♦i 90 z*. dežja.
Srednja temperatura 12*5°, za 8-4° nad normalom.
ZD-u.n.adelcsL borza
dne" 14. novembra t. I.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj 9115
9085 108 60
gld.
Papirna reuta .... Srobrna renta ....
Zlata renta.....
5°/6 marčna reuts .... „ 101 y5 Akcije narodne bnok« „ 1000'—
Kreditne akcije.....„   273 50
London....... „    118 05
Srebro........„     — •—
Napol......... „ 937
C. kr. eekioi...... ,       :> 62
Nemške marke..... „     58-—
4% državne srečke iz I. 1854 ^5" gld. Državne srečke iz I 1864 100 ,
Ogerska zlata renta 4fl/0.......
Ogerska papirna renta &»,„......
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 10'd gld. Zemlj. obč. avstr. 41/,0/, tlatl h*• f. listi . . Kreditne srečke......100 ghi.
"iiuiullovr. srečke..... K) „
Akcijo anglo-avstr. banke   .   .    120 . Tramway-društ. volj. 170 gld. a. v.   .   . .
— glO
134 181 103 100 121
in;
18i
i»
147
993
dane«
88-55 88 35 108' 15 101-35
996-— 263 50 118-30
939 564
r«8l0 {Id. 50 k
n 15 . 65
l 25
I 50
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
kateri jo kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih «lllial in prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(5-9)      bolele in mej nosečnostjo.
Najboljia dijelelična in osvt-ževalna pijara. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
dobra kuharica
v fino hiSo, lahka olužba, 8 — 10 gld. — Već v pisarnici 3=Uia.:2C (v trafiki) na Bregn št. 6.
Oddali je
iia transima silil
v hiši št. 42 v Spodnji Šiški,
blizu državne železnice, jedno takoj, drugo I. dne januvarja 1892. Več je izvedeti pri P. l.iissnik-ii v I.JiihlJnni. (970—3)
Večja tovarna išče samostojnega
knjigovodjo
veščega  slovenskemu, nemškemu in italijanskemu jeziku.
Ponudbe pod Šifro 1*. KI. vsprejema uprav-ništvo našega lista. (989—2)
^—T
Mejnarodna
PANORAMA
v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle",
Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do
9. ure zvečer. 1 Klopnimi za osebo SO kr. O ustopnio se dobi za OO kr.   Otroci 10 kr. Od četrtka dne IS. t. m. «lo u&tete nedelje dne IS. t. m.:
I. serija: (986-2)
Hipni načrti o svetovni razstavi v Parizu in o Eiffelovem stolpu.
! Novosti!
Klobuki za ta in dekleta
po prlntnl
Pariški in Dunajski modi.
Ernst Stbckl
Kočija
na pol po krita, nova, elegantna in lahka, je nn prodaji m ;i4(> -1.1. pri Jonlpu 1'itultn-n v LJubljani (m< i-
uarodna potovalna pisarna). (9b8—3
KAHOL TILL
Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špltalske ulice 10.
1'ImiiI papir in zavitki v kasetah in zavojih. Ce-trtioka ali osmerka z naglavnimi okraski ali napis'. Vlziliiiee, litoffrafo ario ali tiskane (najbolj moderna oblika. VMaUovrNtii«- potrebščine za pl-Naruiee ali pisalu mize l podloge za pisanje, tintnil-.i, podstavki za držala, obtezniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževine, BUiilnl kartoni itd, itd. TrgniMke knjige, kopirne knjig \ be-lezuiee« glavne knjige, o/.ke Htra/.ze, folijo knjige, kvait.-knj'ge, kasala, upisne ali povzeine knjiga, knjige beločnice, beleZnice /.a perilo. IjitiUki koledarji, pisni m stenski koledarji, koledarji ca beležki-, ko ledarjl z listki in za listnice, lepili in denarničui koledarji, patentov a:ii ntehričiji koledarji, dijaški ko ledarji in skladni koledarji v Veliki izberi.    (456 4
Oljni ekstrakt za uho
od o. in kr. seknnd. zdravnika dr Šipeka Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha le več let autoriteta, ker odpravi vsako neprirojeno gluhost nklanja takoj slab posluh, ušesni tok in vsako ušesno bolezen: dobiva se proti dopnšiljatvi irld. 170 v vsej Avstrn-Ogerski franko-vano po polti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni .pri sv. Duhu' g, iS đe pl Toruava, v lekarni g. Aut. Kogla in v mestni lekarni g. Mittlerja v Zagrebu: nadalje pri Za-n e 11 i - j u v Trstu , Jožefu C r i s t o f o 1 e tt i -j u v (ioriei ; Antonu Mizzano na lieki, — na Dunaji pri c. in k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem Trgu £t. 8 in pri lekarju T \v er d y -j n, Mariahilferstrasse 196.— Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenin: napisom
c. kr, sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. lM;-1
Koroški
RIMSKI VRELEC.
Steklenice se polne naravnost z vrelca, Naiizbornejša slatina '^m
it.* rut n o ulrailUi. ako se uživa z mlekom ali sladkorjem, zlasti za knMljafoče otroke, — zdrav išče za bolnik«' na zeloilei in tiieliiirji trpeče, za kiilnnillene in malukrvne ljudi.
0-la,-vii.a. zaloga -v XjjvL"blja.aii
pri JI.      MIIMNmi. .849-«)
I
Ur. Rose životni balsam
(181— 37)
jo nad .'10 let znano, prebavljanje iu slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo rastopi ljajočc
domače sredstvo.
Vtdika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavoju ine je moja tu dodana, zakonito varovana| varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
PTam se tudi dobi rasko nniversalno domače umili
To sredstvo pospešuje prav j^nomo, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenjo
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skatljieali po 36 kr. in 25 kr. Po pošti G kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varatvoila znamka.
G-lavna za-log-a.
B. FRAGNER, Praga,
K. 203-201, Mala sirana, lekarna „|»ri črnem orlu". B^*Po6tna raz polil jatev vsak dan.-^B
Konfekcijsko bfago
za dame in dekleta.
Nove,   olegraiitiio mode.
Nizke cene. (878—5)
puškar
v Borov IJ»ll (Ferl»«'li) mi Bt .»roškem
'fes
itdelnje In prodaja vsakovrstno nove pn-k,- In revolverje ter >«*e lovN.e priprave« piilroMc ter ilro^o streljivo po najnižjih cenah. — Pulki so vse pre-<.k:i*eue na ces. kr. Iskalavaliiči ter /a/.natucnovano z znamko tet^a zavoda. 1175—71:
/Ta, izbornost bhtga janioi izdelovatelj. Staro puš'*e popr■-• vljajo se ceno. Ceniki pošiljajo ae brezplačno.
y-» -r-\	S 1 i
	
	o
	
	
as	*'$\
	
	
*=~»	2;
to	
	
t: 3	
Trgovsk pomočnik
za večjo trgovino z mešanim blagom, ki je zmožen potrebnega knjigovodstva, kakor tudi slovensko in nemške korespodenec iu ki se more izkazati, da je pri kaki večji trgovini na deželi Že več let v službi, vspre|uie ae pri podpisanem poti ugoilnlml pogoji.
Vsprejmc se tudi pod ugodnimi pogoji
trgovsk vajenec
ki jo dovršil vsaj dva razreda kake srednje ali meščansko šole, ki jo krepke postavo in lepega obnašanja in ki ima veselje do trgovske stroko. (998— 1)
Tomo TollajEasi
trgovin* t mešanim  M;i»"in v Dolenjem Logatci.
1
I KSI
V/
stanuje (872—«)
piPrl Malicu", II. nadstropje, št. 25 26.
Ordiuujo vsak dan od 1».—12. ure dopolndne in
od 2-—5. ure popoludne. Ob nedeljah iu praznikih od 9,— 1. ure popoludne.
SrtjnoveJNe In itn|bol j*.- vrMtc umetnik zobovij in zob. — \u|l»ol|*e in trpežne p I«, m 1».' v /lotu in platinu xa Mpre«ln|e zobe. poNteklenJen*'   plombe pov*ciu iu
nerazločno take, kakor no zobje. />h iih dela iu  openielje  ne ^nraiilira.
t
4 I i
mm
»nn m v
Ali o i male
putiko, skrnino, sla/bo živce, nevral-gijo, iBchias, slabo cirkulacijo krvi, nervosno-sUb želodce, kon^ostijo v glavi, ako vas je aadol mrtui, ako nemate spanja, ako imate Bolečine v hrttu, hrbtno sušico - zahtevajte llnstrovano brošuro o s častnimi diplomi In z zlato svetinjo v Kolonji, Welsn, Stuttgartn odliko-Avstro-Ogerski  e. in kr  i/kljneno jiriv.
galvan-elektro-magnetično uplivajoča
frotirno pripravo.
Biolacs razpravlja o uplivu, porabi in uspehih te priprave. — Priprava velja 12 gld. — Dustrovano broturo /. natančnim popisom porabe pošilja se fran-kovano in zastonj iz, tovarne izumitelja.        i7'.*u—S)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik.
1>1 \ AJ, i., KekulerMiraHHe 1H.
Vi'
Čitaj in čudi se!
Ker je velika tovarna za ure ustavila delo, katere jedini zastopnik sem jaz, se mi je naročilo, da unj vso zalogo linih
žepnih ur
za vsako ceno spečam in prodam in zatorej dobi vsak naročnik lepo. dobro idočo žepno uro v zlatoimitirancui okrovu za nečuveno ceno
2 gld. 80 kr.
in dobi poleg toga vsak naročnik, ki se sklicuje na ta list, 6o prekrasno, fino pozlačeno (9J7—3)
urno verižico
z zapornico satitouj.
Dre   pošlje   po poštnem
povzetji
Dunajska komisijska zaloga ur
S. Blodek
DvUMkj
H 3 SchreigaBse 9 S.
NH. Nougajajočc se brez ugovarjanja nazaj vzame.
Podpisana si  nsojsts  naznaniti.^ slavnemu   ol)Činstvu,  da sta prevzela od ^ gospoda Harolit C'*eriij-|a : .kaj P
ključavničarsko obrt in
zieta tehtnici
tor is priporočata M blagovoljna naročila iu zagotovljata najboljšo in najcenejšo f ilVTiiteV v to stroko spadnjočih del. P
Z velespoštovanjem p
Fran in Melhior Breme. I
V Ljubljani, dne 16. septembra 1891. P
f/mT~ Naročila prosiva pošiljati neposredno na naju: « e % I jitrn). «■ ulice fti. :t, P ^ u a «lvorl*el. (793—3) p
Okolici Škofjeloški
Naznanjam,  da Hein  iliie  1. novembra  ih«»i. 1. prevai'1
lekarno v Škofji loki
in upam, da si bodem kmalu pridobil zaupanje tukajšnjega stanovništva.
Na bolj oddaljene kraie pošiljam tudi naročene stvari po pošti iu prav po ceni.
Jožef Zen.otti,
(966—9) lekar t Skofji loki.
4564
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, zmožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika, želi svojo službo premeniti v Ljubljani ali v kakem drugem mestu Kranjske ali Štajerske. (985—2)
Pismene   ponudbe   vnpreiema   iz prijaznosti upravništvo „Sloveuskega Narodu," pod šifro 200.
vsprejmo se takoj za nnhiranjo naročil na tovarni-se mogo povsod prodajati. — Po-^j
ške izdelke, ki nudbo vsprejeiiia
V. Hainaeek,  l-riiuu.  1050 II.;.
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
Jeknrjn Piceoliju v l.jnb-Ijani, narejena z većine iz samega pristnega kineškega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v znbojčkih po 12 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
_(718—E!>)
,969—3)
vaprejmem takoj v prodajalnico z mešanim blagom.
Fran Paiilln v Šent Rupertu na Dolenjskem.
V vseh gospodinjskih opravilih vešča in pridna
kuharica
želi do 1. decembra v službo stopiti v mestu ali na deželi
Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo „Slo-venskega Naroda". (994—1)
= Kašlja ni ved! =
staro In preizkušeno «lo-inaee zdravilo so
pristni
OsV«.ar
v: ^m^VT^'l^JJa.*1 >T ki prese-
Gr^^ netljivo hitro uplivajo
proti   kHMljtl,   liripavoMi, BHNll-
zenjii i. t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeh. Paziti jo torej natančno na ime «f*or 'Fietae in na ,,t:ei»ulno znamka", ker so prodajajo posnetki, ki so brez vre<luoi*tl ali celo
Hkodljlvl. — V zvežnjlh a — o in  tO kr. Glavna zaloga: l.rkiir F. Križan, liromeri*. Zaloge pri vseh lekarjih in trgovcih s špecerijskim blagom.   V I.(ubijani  pri:  V. pl. Trnk6czy-|n, lekarju in I.. tireeel-nu, lekarju. (918-6)
Hiša
pripravna za obrt, z vrtom, na prav lepem kraji ▼ Cerknici, poleg mnogovožene okrajne ceste, fe na prodaji ali ae od«la v najem pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod naslovom: Harol KI avti ar v Cerknici pri Rakeku. (974—3)
|^ Nepremočne
vozne plahte
različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—7)
■petllter c. kr. pri v. Južne železni««, v Ljubljani, na Dunaj *kl cesti nt. IS.
V AMERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(135—40) pri nlKOzcmnko - amerlAkl parobrodu! družbi.
I Kolowratring 9 IV Weyringergas8e 7'
DUNAJ.
Prospekti in pojasnilu točno in zastonj Najkrajšo, najoonojo ln najhitreje potovanje. I
JtL.      TITU PBITCIJAM"
u5_K-)     ovalao društvo u življenje t Londonu.
Filijala za Avstrijo: Filijala za O grenko:
Dunaj, L, Giselastrasse l Pešta, Franz -Josefsplatz
št. I, v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1890........... frank. 111,610.613-—
Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30. junija 1890 ... „       20,084.349'—
Izplaćitvc zavarovalnin in rent  in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).................. „     234,804.082 —
V poBludnjoj dvanaJBtmesccnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za.......... ....... „       55,985.275' —
noviti ponudb, vsled Cesar tnala skupni znesek za obstanka
društva na uloženih ponudbah........... „   1.666,812.555'—
Prospekte in tarife, na podlagi   katerih izdaja družba poliee, kakor tudi obrazce za
predloge dajo brezplačno
d lavna agentura v Ljubljani, na Tržaške j cesti št. 3, II. nadstropje pri <» uiti ti 5£«*j-40-lil*otit. (189—9)
lOOOOOOOOOOOOOO
M. NEUMANN
Prevzetje gostilne.
Podpisanec slav. p. n. občinstvu uljudno naznanja, da je prevzel znano
l
I -■ --------------♦
i gostilno „Pri Ločnikerji"!
♦ ter toči pristno lstrako in dalmatinsko vino po najnižji ceni. Dobivajo ♦ z se tudi ilobra Jedila. J
♦ Priporočam se slav. občinstvu za obilno obiskovanje. Z vsem spoštovanjem ♦
Peter Zie, goetllaiear. X
f (991)
Trl)OYBljski 58 p r e m o a
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se svojim p. n. prejemnikom najuljud-neje za doslej skazovano mi zaupanje in na /.nun jam. da hodem i nadalje oddajal lep premog iz prcmogoknpa v Trbovljah.
Usojam so ob jednera opozoriti p. n. prejemnike, da prodajajo v novejšem času iz mojo službe odpuščeni hlapci premog na moje ime. Iz luojili NklarilMC |e pa le tinti premog, kateri ne vozi nn vozovi b, zaznaniovaulb b mojo tvrilko, ki Je oziineeua «ifl zadaj s začetnimi irkauil mojega Imena „1.. NI.4*, mej katerimi nI a «lva počez položena klativa, ki Nin tudi o«l MpređaJ na vozu.
Prevzemam tudi prevažanje celih vagonov premoga od železnice v mesto in sicer po jako nizki ceni.
S spoštovanjem
Ludovik Strizel,
(955—2) trgovec s premogom.
Trboveljski ^premog
i
V Ljubljani
v Špitalskih ulicah št. 10
!Darovi za Božič!
Okraski za božična drevesa L.inipijoni iz pbdfcf*« Au^eljci. Jcžuščki. Zlate iu srebrne nitke. * srebrne pene.   Lepotila za
božična dreves« 8Y?*|W za božična drevesa. Svetilulcki Jaslice itd. Knjige s podobami, ttasni. Spisi za mladino. Albumi za poštne znamke. Reliefni albumi Uzorci sa slikanje. Kartoni za modelovanje. Igro za mladino in za odrasle. Molitveniki.
V Ljubljani
v Špitalskih ulicah št. IO
!Darovi za Božič!
Novosti pisnega papirja
z monogrami in brez njih.
Cartes do correspondance. Krasne kasete, najfinejše izdelane s cvetkami ali umetniškimi utiski. Udolbljoni galanterijski izdelki iz usnjenega Meja.
?Darovi za Božič!
Vizitnicc na slonokostncm kartonu, z zlatim robom, v elegantnem tisku. — Album za fotografije. — Album za poezije. — Dnevniki. Albumi za auti-biogrntije. — Mape za note. — Mape za pisanja — Trmice za boje. — Tobolci za šolarje — Nosilci za knjige. — Načrtne knjige. (456—i)
D38B
06
5644
4972
88
Najlepši
in
najceneji
otročji vozički
pri Antonu Obrezi,
tapccirarji (454—JW)
v Ljubljani, Šelenburgove ulice, 4.
■f" \o%«>. lino Iu morno blago.
St. 20.011
Ustanova.
(9H3—2)
Katarine VVarnuss-ovo ustanovo za vzgojo deklic v znesku 126 gld. na leto podeliti je za dobo treh let, t. j. za 1892., 1893. in 1894. leta, dvema deklicama, Ui sta ustanovnici v sorodu ali pa, ko bi takih ne bilo, dvema hčerama Ljubljanskih meščanov.
Prošnje uložiti je do lO. <lcccill1>l"«l letos pri podpisanem urada.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne !). novembra 18!) 1.
ANDR. DRUŠKOVIČ
trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
priporoča svojo "bcgra/to zsilog;©
štedilnikov, nagrobnih križev, ku- M hinjskega in vsakovrstnega polje- |. delskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d.,
ZETiZ^e (416-38)
fflBlP vodne pile in žage
za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni.
Zdravstvene dobrote volnenega perila prof. dr. G. Jager-ja
so nastopne:
rrrchi(iHti  proti  inrav.n,  vlažnosti, vročini; nositelj postanu iiooIk"titcn
za vso vremensko uplive. IVonlc ir>.l j i v ox t :   nositelji«  no it t-   prime  uoltcna   kli/inik !><»-l«*r.fMi.   Jilko ■§  ua  |mi  ie anj prime.  mino liolczcn hitra in brez ucvarao.sli. ^icra/burljivost: nositelj ostane vedno Jednakotneren In ho no uili'i lako hitro jesi in drugim afektom.
Noimalno volneno perilo jo po mnogih Hkušrjith: A'hvoviiIiio proti pn-lilajiMiju, lur/.liei, tudi mej in po vseli težkih bo-
lcziiili, varuje pred vrnitvijo bolezni in jo i/bonu« nu potovanjih, /druviluo za revnmlKno,  plućno in pi-snc bolesol in M vso tisto, ki
So občutni za proineuibu v atmosferi. ltlii{;otviM'u<» proti mrili "niiii boleznin), slabosti /ivrev, boldSOllB nu ledvicah, posebno pa za osebe, katerim je iit-otueji-iio li!:ipljenjo po-t robno. To perilo vzdrži telo po žitni jediiakooierno toplo, jo varuje poloti visoko temperaturo, dolini sta pnvoU in plat.;io slaba, ker delata telo mrzlo in ostaneta vlažna.
.ledina lvoncesijonovan.i tovarna mojih normalnih spodnjih oblačil so :
W. Benger-ja sinovi v Bregenz-u.
{1:]3] Prof. dr« Gr. Jager«
rmiiTrsTi
Natečaj.
ilvscaiisKa korporaciji* v Kamniku razpiše
službo nadgozdarja.
Prošnje naj se nlože <lo 15. <lccciul>ra 1^5)1.
Prosilci morajo imeti izpit za samostojno gozdarsko službovanje in morajo biti zmožni jednoga stovauskuga jezika. — Letna plači je i*lri. in '2f> metrov drv. — Kavcija se ima uložiti v znesku 400 gld. ,,r6_2)
Odbor meščanske korporacije v Kamniku.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Plugi, brane, njivni valarji. sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno. konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatllnlce, vlacilnico, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, rfestliilc« k»
Bi t iiKK mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnico za sadje, Hiccjiuinicc /:» %;roxdjo. vinske sii-
mK alnir«'. oljtl«' *f islt uliiir«*. piTOiio-
spomi aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za susonje sadja in sočivja, vinske
hcsalniec.  lilclui   |ircHincli. SOSalniCO
za vodnjake, krožne žage. decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli-vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslico za predivo i. t. d. i. t. d.
"Vm<-  izvrmt io»   i/dclioio,   po  trnju i>.| iti   toviicnišblli  OOD lili.
! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskusnjo '
Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., PraterstrassG 78. IG. HELLER, Dunaj II., Praterstrasse 78.
Bogato IIiimI rovaai. III sin;ni j močiti crnlul v nemščini, itali juusčlni In MlovaiiMčiui KitNtoaj in franko. \\-\ — M>)
Solidna zastopstva ec povsod ©3«.\a.5e5©-
Zahvala in priporočilo.
Podpisariec se najtopleje zahvaljujem zaštitim svojim gostom za tlosrdanji obisk moje gdstilne nu ICicmi »t. 1 ter le ob jednom tudi priporočani nadaljši naklonjenosti.
Naznanjam slavnemu obemstvu, tla bodeni odprl v Molioto rim* 14. t« m. :;'<>*! i Ino v svoji lastni hiši
v
na voglu Špitalskih. ulic.
Skgbe] bodem za mijfioljsii vinu in iilmsaiu Jctliht ter dobro postrežbo.
Za mnogobrojni obisk priporoča se najtopleje
Peter Strel,
989 3) gostilničar.
i i
i m
(Viktor Ranth)
Marijin trg 1.
(Viktor Ranili)
Marijin trg 1.
(JI UiU'
22
Suha bukova drva
se  dobe 11.1 prodaji tudi   razklana lil ra///a*>ana po najnižji ceni
na Dunajski cesti št. 35 (Bežigrad).
(979-1)
Solidni agent je, potovale! in tudi krajni zastopniki
VBprejmo se t vsakem kraji za tovarno, isdelujočo neko povsod potrebno stvar. Provizije do 36%, potovalna dijeta 10 gld. na dan, in tudi ako so uspehi dobri, primerna stalna plača. To službo more vsakdo opravljati postranski, da ima le nekoliko znanstev. — Pismene ponudbe je poslati .1. ii o u <■«» k - u v Pragi, 1422-11. (967—51)
■ V V
Iscem
oziroma
izvežbanega solicitatorja,
(972—3)
Fr. Veršec,
o. notar v Sovnloi.
C
(S
Ć5
d
tu
Gestihrica »Pri
Sv. Jakoba trg.
Usojam se p. n. castitim stalnim gpsftoni, precastiti duhovščini in vsem častitim obiskovalcem z dežele uljudno naznaniti, da sem po svojem ranjkem očetu, gospodu Anionu JI I cul I n I <'-ii, prevzela
gostilnico ,,Pri Virantu"
in da jo bodem vodila kakor do sedaj. — Skrbela bodem Ka dobro piju«-«* in iiIiiimiim Je«llla, tudi so čedno opravljene <»«■■«?■■<- aolie xu prenočevanje na razpolaganje.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem
(914—8)
Helena Miculinić.
Zjaložirtilc tovarn® za platno.
Viljem Sattner
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20 ot*-**)
priporoča za bodočo sezono po znanih niskih oenah dobrosortovano zalogo
prtenega, modnega in manufakturnega blaga
od priproste do najfinejše vrste. Lepe novosti Jesenskega in zimskega blaga za obleke, črne in v vseh drugih modnih barvah-, posebnosti pristno nnploskcga in brnskega modnega blaga za oblačila za gospode, flanelne odeje, predlagali, navadni in salonski prostlra61, preproge, &n-gora-koiloe, tkani in natlsnenl perllnl barhantl i. t. d. i. t. d.
Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje.
Blago za obleko, dvoj nato široko, meter po 60 kr. in več.
Chevlot-obleko, dvovrstno, plavo in črno, izborne kakovosti;
dobro vrhu)o Huknjo v modernih barvah ;
ieboren isienelkov, podstt ■ finim suknom v vseh barvah, elegnntno izdelan.
obleke iz dobrega in finega blaga;
■lanski uirnHkov ali imlelot, jako trpeien in
gorek.
Za otroke od 3 do 10 let:
Za fftd. 4 do 13 &a fftd. 9 do IS
obleke, najnovejšega kroja iz dobrega blaga; z I m »k I m en* i k »v ali pn-letul, dobro podšit. Bogata zaloga aalonaklh  oblek«  lil««-.  suken)  la uevaljnuetra sukna aa gospođe in ileeke,  potovalnih  plaftSev,  kratkih h koiuhevluo  potlftltlli auken|, kniuhovln aa metto  in poto. vanjo itd. itd. po najnižjih ceaak.
Elegantni moderni dežni plasel in dežal paleiotl iz solidnega blaga
najnovejfiih u/orknv . najnovejfie ojjr1 ujač e (Cab) v ukusnih barvah; modeme iakete in poNpaletote najnovejšega kroja; moderni plasel, fino in okusno izdelani; jako elegantni atmekl pla*el, paletotl in okrogli ogrinjali, podliti
s kožuhovino ali brez podsivov; Velika liber krasnih pluch»p<»l-paletotov in plafteev iz najboljšega
bUga, fino in ukusno. (859—6)
Za dekleta in otroke
velika  Izber elegantnih  in solidnih  tleenlh plaše«*v,  iaketov in al mak I h plašvev po najnovejšem kroju.
iSST~ Naročila po meri vsprejemajo se i za dnmno, kakor za moško konfekcijsko blago, ter se izdelujejo na Dunaji po najnovejši modi.
M. ITeumann
v Rf uMf ani, 81 ohov<* Vilm®
priporoča
za gospode:
Wm fftd. &4 &a fftd. MG &a fftd. &5
Za dečke:
Za ffifl. S ao MS ■Z t t ffta. MO mfo IS
Najceneje nakui>ovališče zimskih potrebščin.
OD c—
ca
C3
($1
m
m
m
m
m
Tovarniška zaloga
kožuliovin
in sicer:
g m u To v S boa in obšivov
v različnih barvah, kožicah in euknih pu
senzacijonelno nizkih cen ah.
i*
m
>sj|
c i ii«
Sb_«
S5.
j—e
Volnena oderala
takozvana
flcliu In echarps
za dame in deklice
v  največji zalogi,  v raznovrstnih barvah, od 75 Icr. začenSi.
Zimske nogovice in obujki
pletene, tkane, z usnjem ali jaRnje-tino podsite in priznano najboljše vrste.
Zaloga
orig. trikot- perila
od prof. dr. Gust. Jagra.
.Mada 1 je :
(loleiiice, grejci za trip, trebuh in kolena, pod-rasniki, jopici itd.
ca 35
m
m m
Ne
Kape iz kožuhovine in Krimske kape
za gospode, dame, deklice in dečke, o.i GS kr. do
33.ek.jfijxe>joe vrote.
Najceneje nakupovališče zimskih potrebščin.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joti p Kol I i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
^^QA