Chieago, III., petek, 22. junija (June 22), 1925. STEV.—NUMBER 146. Waahington, D. C..— (Fed. Pr««.) — Zvezni biro delavsko Statistike poroča, da ao ceno i vi jonskih potrebščin poskočile raeaoca maja povprečno na |c*t odstotkov. Najbolj ae je aodražilo sadje, krompit\ avl-ajina in sladkor. Blodeča mesta lo najbolj prizadeta: Bridgc lort, Cleveland, Pittaburgh, h.ston, New lleven, Detrolt, I,o« Angelca, Manchester, Netv Vork, Philedelphie, Portland, It c. in Provideuee. New Vork, N. Y. — (Feder. Preea.)—Iaaolltev 100,00Q ameriških Kueov v njihovo staro domovino jo glavno vpraAanje, s katerim ae bo bavilo PruŠtvo za tehniško pomoč Sovjetaki Rusiji na sv^cm zboru, ki ee otvori v Neir Vorku dne 88. junija. Sovjetska vlada le ni dovolile maanega naeeljevanji) edino orgsnisirane fermarake ali Induatrijake skupine aU komune pod vodstvom omenjenega društva ee amejo vrniti v Kosijo V zadnjem letu je od-potovalo 88 takih komu? s stroji in orodjem v vrednosti enegs nuljona dšlarjev, ki at dobilo zemljo v Itualji. Tueat komun odpotuje v kratkem Is Zdruienlh drlav ia Kaaafo Poverjeniki ln trgovci, ki gospodarijo na takih iolakih zavodih, nimajo nobenih privih Idealov, pravi prof. Moiklejohn. TRINAJST DUAKOV JI OD-KLONILO DIPLOMO NA VISOKI ftOLZ V AMHEESTU. Diktator Oankov js informiral sosedo, da bo nova vlada "močan jas ropar boljše-vissm". STAMBULISKI JI ll ŽIV? . Sofije, Bolgsrsks, 21. jun. — Nova bolgaraka vlada Je bila obveščena, da ae vaak čaa »uidejo v Belgradu zastopniki malo entente in Poljsko in eprejmejo program svoje politike napram Bolgariji. Rumuneks in pojjska vlada sta le dali razumeti jugoelovsuakim, čehoalovsškim in grškim diplomatom, da ematrata preobrat v Sofiji aa notranjo bolggrako zadevo. Ta vest jo selo okorajllla Cankova ln njegovo prietaž«, ki zdaj čutijo, da so na konju kljub koneetrira-nju jugoslovanskih čet blizu bolgarske meje. Klafov, minister zunanjih stvs-ri, je rekel včersj, ds se Bolgsrlja ne bo moglp braniti, Čo Srbi lava-dlrajo deželo. Ministrski predaednik ('aukov je zagotovil Rumunl-jo, da bo Bolgarija odslej močen jez. zoper boljievizem in ds ss bo dršsle mirovne pogodbe s zavezniki. Belgrsd, Jugoalavija, 21. jun.--Tu bo je raznezla presenetljiva vest, da je Alekzsnder Stambu-liaki še liv In da jo v nepretrgani brrojavni zvezi a svojimi prijatelji v Parizu ln Pragi. Ta vest se nekoliko strinjs s poročilom Iz Sofijo, ki se glaal, ds šo niso nsšli tttambuliskijevega trupla in vlada ne ve nič, kam je izginilo. SoflJaka vlada je mnenja, da so kmetje Odpeljali truplo in ga na skrivnem pokopali, v*. Opravem pololapt v Bolgariji nI le danes zanesljivih poročil, fsnlfovn vlada aieer Javlja, da je kmečka protivataja popolnoma zadušena, ampslc s meje poročajo, da so komite »s redno v gueril-skih bojih s krnet L Amherst, Mass. — Konec iol-akega leta je bil na vieoki šoli v Amhcratu zelo viharen. Alekaander Meiklejohn je prvič prekinil svoj molk, odkar je podal iolzkim poverjenikom svojo rczignacijo, ker eo ae šolski gospodarji jezili nad .njegovimi liberalnimi nankl. Ta profezor je bU predsednik omenjene šole od l. 1912. sem, in ta teden jo obdolžil šolske gospodarje, da ne podpirejo idealov, za katerimi bi moral stremiti njih šoleki zavod. Nadalje je rokel odatopivši predsednik, da je cel uatroj šolske vzgoje na ameriških viaokih šolah popolnoma isgrošen. Trinajst dijakov je odklonilo šolsko diplomo, in profeaor grščine pa pomožni učitelj politične vede ata podala oetavko. Glasbeni učitelj Howard Edvard Hinncra ni maral zanikati, da namerava reaigniraii. In kakor poročajo, pojde tudi George F. Whlchcr, ki je profesor zs angleščino. Profecor Wicher je imel e-no leto dopuate. Frank C. A. Wyears iz Cleve-landa je odklonil doktorsko čut, in Csilislo- Bolton-Smith Iz Mcm-phise, ki jo tudi odklonil diplo-mo, je dejal, da bi bilo pod čaat-je eprejeti diplomo, ker bi ee a tem človek rogal eloveau, ki ga je vžival ta savod radi icsjs 11-berelnosti. V-Oljski ao zelo privrženi odeto-pivšemu Meiklejohnu. Starejši letnik gs je izvolil zs častnega člana, in letnik iz 1. 1913., ki je obhajal ravno aedaj svojo deseto obletnico, mu je poderil lepo kupo. Dvorana, kjer je odatopivši predsednik Meiklejohn odgovoril ftolekim gospodarjem, je bila natlačeno polna, ali Jvečano tiha. Kadar bodo Američanje dognali, kako .je treba voditi tako šol-zke zavode, ne bodo imeli nikak-šnih poverjenikov, zakaj le ti nimajo niti najmanjšega pojma o šolskih zadevah, je dejal odatopivši predsednik. Glede odpornosti proti njegovim nenkom je bilo čuti od njega nealednje besede: "Predvsem je treba naše fante navajati na to, da bodo mislili o svojem svetu — Ameriki. "Amerika poizkuša biti demo-krecija. Ali Amerika ne ve, kako bi ae dalo to narediti. Amerika še vedno misli v mejeb privilegijev, posesti, pozicij in družabnih klik. Ameriks je dsnes narod, nepou čen o evoji nalogi, ali kljub temu pa poizkuša vzgajeti svoje otro ke. Ml ne vemo, ksko misliti v mejah tegs, kar nam je storiti. Zato ee moramo tega šele naučiti." Dr. Meiklejohn je dejel da ao mu poverjeniki naročili tedaj, ko je prišel na ssvod, naj poizkuša izpremeniti razmere in jih Izboljšati. Potem pa je nadaljevali "Sedaj sem obstal. Ali ne sate, ker bi bil napredek elab, nego zato, ker me poverjeniki ne marajo več podpirati v mojem stremlje nju, čeprav bi me morali podpirati. "Govoriti moram kar neravnost in odkrito. Po mojem mnenju eo glede vzgojnih reči v veliki zmoti, Morali bi ae bili držetl svoje dene besede. "Ker mislijo, da je bolje, še grem, sem pripravljen na to. Lotiti as hočem kakega drugega de la. Doeels eem pri volji vzeti ere-jo medicino," ■ i- Povcdnji ae Japonskem. Toki jo, 21. jun. — Milno delcv js js povzročilo popisvo in zemeljske plszove v hribih naokrog ftimoeoeekije. Plazovi ao sasuli 1300 hiš in oaem oseb je isgebilo življenje. Dvs tisoč ljudi js brez Nsmžki delavci marajo delati k Pranoosom ali iti v Ječo-- Davek aa Živila. Duezseldorf, okupirana NomČl-ja, 81. jun. — Francosko vojaške oblasti v Poruhrju uvedejo v par dneh prisilno delo ca nemške do-iavco. Francozi konskribirsjo toliko dclsveev kolikor jih js trebe zs obratovanje vaeh poruhrakih industrij in tdor ss bo upirsl delu, OP sadene zaporna kazen do pet- Jjet let. Vaak elučaj sabotažo bo znovan a smrtjo. Produkti pri-nega dela pojdejo na račun mmške odškodnine. fcerlln, 21. jun. — žlvešnl pole-1 »J v Poruhrju jc postal tsko kri-1 Čcn, ds je morels nemšks vlada 4anea umakniti enega avojih od-1 ikov ia paaivno reeistenco. Vlada dovolilo Poruhrčsnom, da smejo plkšsvsti Francozom tovornino od Id^ga, ki ga oni prevešajo po sa-gedenih žclesnicah. Francozi so pa pojeg tovornino naložili še deeet o^totkov davka na vaa živila, ki pridejo is Nemčije bi v okupiran« kraje. Poruhrski rudarji so aUleniU, da no bodo producirali več ko 80,000 ton premoga dnevno; toliko je namreč treba premoga za domačo rabo in za plinarne ter elektrarne. Normalen dnevni produkt znaša 324,000 ton. Klberfeld, Nemčija, 21. Jun. — Zaetopniki delavskih organizacij in delodajalcev v Poruhrju ao zaključili, da prenehejo a pasivno rosiatenco, ako Franeozi sprejmejo sledečev oeem pogojev t svoboden povretek veeh izgnanih Nem-ešv, odprava francoako-ltolgljske železniške uprave, oproščenjo vseh zaprtih oseb, preklic vseh nasilnih ukrepov, fesvoljsvljenje veeh omejitvenih neredi), v postavljanje nemške telegrafsko In tele-fonsko uprave, odškodnina ra zaplenjene privetne produkte Tn odškodnina ss vse ubito in ranjene Nemce. Leva ae raattva dalji js draga mata tsr vasi m v ae varnosti. Cstsnijs, Bloilljs, 81. jun. -Ognjenik Etna nadaljuje s bljuvanjem lava s neodoljivo eilo In druga mesta ter vasi sa v nevar-#iosti ognjene poplave. Zaaaitve-nlki so izračunali, da je vulkan Izmet si ksklk sto mlljonov kubičnih metrov gorečega matcrljala. Globina glavne lavlnflk toke, katera je še doaegle 15 kilometrov dolžine, jo naraala na sedem ma» trov, Pd mnenju siianatvenikov ba bljuvanje trajalo le dva todaa. Včaalh ec zdi, ds bijuvanjs ponehava, toda faktišno nI šs nobenega snsmenja, da js pričela ognje-ulkovft aktivnost pojemati. Pa« •reoov hI hI In V pffgjnjl nočC " - Vlado jepolak oaebje Mili ga križe, ki Ima skrbeti sa begun-oe. Prebivalci, ki so IsgubUi domove, so dobili 8000 loto rov. V bližini ugrožsnih vasi Čsk* ne Ueoše vojaških trukov ln avtoam-bilov, ki imsjo prepeljitl prebi-valce ni vsrrto, Ljudstvo je le vedno psalčno, Prsblvslel Linpuagloesi, kiterlh Je okrog 10,000, histerično paradi-rs jo v proresljah in molijo lita-nije, nadžkof is Cstsnijs jih pa vodi. Histerični kmetje so vssll Is cerkve kip evetniks Bgldljs, katerega ao postavili na koncu vasi, kjer sdaj kleše okoli eobo (n ta-lijo h hipu xa pomoč, Kip je ab-metan s darili — uhani, prstani, verižicami ln slstlml urami — ljudje so vso dali v aadi, da ll Jih svetnik usmili la velevi lava, ki Js le dosegla nasprotni koaee vssi Italijanski kralj je snoči dospel v Cataaijo. Blm, 21. jun, — SnoH so se pojavili ršhll potreeni sunki v Pld. Poročil s o keki Ikodi le nI. Odborniki rudarske unija v Wsst Vlrginiji so sdaj prid drugim, sodnikom. Lctvisburg, W. Vs. — (Feder. Press.) — O. Frank Keeney, pred-sednlk, Kred Mooney, tajnik, Willlam Bliazsrd in drugI odborniki rudarske organizacije 17, dl-strikta, se nahajajo prod tukajšnjim sodiščem, ko jim je bila do-voljena premestitev obravnave. Obtoženi eo umora v zvezi s sns* nliri oboroženim pohodom rudsr-Jev lets 1021. v Logsn counlyju. Bllzzard Je bil le enkret oproUcn, ko je bil pred drugim aodillem obtožen Izdaje, Obravnava je bile otvorjena 18, julija. Noatlji posodili Rusiji 40 nlljooov zlitih mark. KO VE 0 SU#E V JUŽNI DA-KOTI. Southampton, Anglija, 2k jun. — Angleška parobrodna družba White Ster Line je včeraj ppelala parnik "Oljrmpic" natrpan s vinom, pivom in žgsnjem v Neur York z namenom, da reši ameriško prohibično vprašanje. Parnik ima dovolj pijače zs moštvo in potnike za t je in nazaj. Ko pride parnik. v ameriško vodovje, bodo pijačo ahrenlli v akladišče in jo zepečetili, nakar jo odpečatijo, ko parnik na obratnem potu zepusti to vodovje. Družbe smatra, da eo sklsdiščs njenih parnikov angleški teritorij, kateri ne eped* v območje ameriških zakonov. Waakington, D. C. — Urednik! zekladeiškege depertmente ee de j ali v sredo zvečer, ko eo izvedeli, de pride "CMfmpie" a zapečete ne pijačo v Kew Vork. da jim je še aegonetka, kako bodo nastopili proti parnikiL Kltokell, S. D. - V nedeljo ee je vlile strsžns ploha. Utl je pričelo ob ene jat ih v nedeljo in pre-nehalo ob petih Opoldne. Te ploh s je akoro pojiolboma zalila ozemlje šest milj ge širjavo in dvanajst milj na daljavo. Ulioc % tem mestu so bile struge hudournikom, j a ponekod js bile vode dvs čevljs visok s. V trgovskem mestnim delu eo bile podzemlje malone vseh IfU polne vode. M> d ploho je fle tudi teče, pe nI napravila velike Ikode. Dež je bil velika dobrote za kmete v tem o-kraju, zakaj, nobenega dežja is nI bilo selo pomlad tuksj. Stari Ijtid}' pravijo, da ni bilo lake plohe že več let v tej okolici. Madlson, Wis. — Wisconsinski aenat je brez debate kavrgel Tuo-kerjevo predlogo ca preklic državnih prohibičnih postav z 19 proti 12 glasovom, »e enkratno razpravljanje o njej je bilo odklonjeno,* ker je predlogo ubilo vsaj sa letošnje zasedanje. Pred desetimi dnevi je spodnja zbornica sprejela to preklicno zakonsko oanovo. Daai ao bile galerije nabito polne ljudi, pripravljenih poelašetl razprave, je vročina izničila vse veeeljc do govorništva In hiša je nemudome prešla na gleaovaaje. Senator John C. Kchu-mane Je poizkušal prodreti s novo predlogo, po ksterl naj bi bilo dano to vprašanje na aplošno glasovanje prihodnje lete, pa ae mo je izjalovila ta nakene. sij i tajtmi valutemi. Netr York, N. V. — Bančna tvrdka Zimmermann S Forahaj, ki je Idle 18 let llaniaa neurjror-Ikc borze, je v eredo zaprla vrata. Lastniki banke ae izgovarjajo, da je podjetje eolvsntno, ds pe ne more aprsvitl avojege premoženja hitro v denar. Kakor firam Knetith, Kaehod A Kuehne, ki je propadla zadnjo eoboto, tako je tudi ta tvrdka velike Ipsknllrela s nemškimi msrkemi In svstrlj« ekimi kronami. Polom bsnks Knautk, Nsshod * Kuehne js veliko večji, ko jo pe bile eprve poroleno. Pe nsj-novejših informacijah je benka ea 18 mlljonov dolarjev v luknji Belgija jo šs krm vlade Braorlj, 21. jue. — Georges Theunia, ketsrsmu je kralj Albert zoper poveril essUvo novega ministrstva, nI še doeegel nobenega n«p«hs Theunis ne more pomiriti ketelilenev lo llborelesv, le adi ee, de je druga koalicijah* Berlin, 21. jun. — Nemčija In Sovjetska Husija sta sklenili pogodbo, ki pa Še nI podpiaanc, ne temelju ketere pošlje lluaija letos Nemčiji žite v vrednosti 40 miljo-nov aletlh msrk. Obratno ps Nemčija podeli Kuaiji kredit eneke vaote, in aieer 20 mlljonov zletib mark v gotovini po"|5.00*n«''let. CkUfo MM Mkb, MM sa poi lata. EMLI6HTENMENT" P»— f iHiMi« m. V vaaaaai de vm Ja i toa lian Ja aa ■• ••tam M. V0D0P1VSKI FANATIKI SO ZA AVTOKRACUOI Ljudstvo T državi New York se J« izreklo proti prohibieiji Tudi državna legislature se je izrekla, da se pre-kličejo državne prohibidjoniške postave. Podpisati Je bilo treba ie govornerju preklic državne prohibicijoniike postave, da je veljaven. Ampak stvar ni šla gladko. V AIbany so se navalili prohibicijonilki fanatiki in zahtevaj da governer ve-tira preklic, dssirsvno sta ljudska večina in legislatura sa preklic. Zahteva prohfbidjonistov pokazuje, da so prohibl-cijonisti proti ljudski viečini in da sebe smatrajo za varuhe ljudstva, ki imajo pravico, da ljudstvu ukazujejo, UmJ naj je, kaj pije, kako ss oblači in kako naj živi r Pametni ljudje so za temperečnost in ne za prohi-bidjo. Ti ljudje se zavedajo, da temperenčnoet pride nesljivo, ko se ljudstvo samo od sebe odpove opojnim pijačam, ker bo spoznalo Škodljivost opojnih pijač. Prohibieiji js seveda nekaj drugega. Ona prepoveduje vži vanje opojnih pijač in ne opozarja z dobro premišljenim podukom ljudstva na škodljivost opojnih pijač. Pametni ljudje izjavljajo* da se mora mladina tako vzgojiti, da ne b* imela najmanjšega požel jen ja po opojnih pijačah ali da bo ta želja zelo skromna. Prohibidjonisti pa pravijo: "Mi prepovemo ljudstvu piti opojne pijače in ljudstvo ae bo poboljšalo". To je razlika med temperenčnfld in prohibidjonisti. Temperenčnild so za najširšo demokrad-jo, prohibidjonisti pa za avtokradjo. To je menda tudi vplivalo na governerja Smitha, da nI poslušal vodopivskih fanatikov in js podpisal preklic državnega prohibidjoniškega zakona. Prohibidjonisti so se zavedali, da je ves njih fanatizem na tehtnici Ao b« v New Yorku preklicana državna prohibicijoniška postava. Kajti če se v tej državi prekliče državna prohibidjoniška postava, je s tem izvršena inicijativa za preklic osemnajstega ustavnega amendmen-U. Nevarnost je tukaj, da državi New York slede druge države, Id eo eprejele posebne državne prohibidjoniške postave. Pritisk za preklic osemnajstega ustavnega amendmenta U sa povsčaval, dokler bi ne postal tako močan, da se pnklie izvede. Prohibidjonisti so v vojnem času prodrli s svojim fanatizmom, ko je ljudstvo sprsjelo vsako stvai sa patrijotično, katero so znali navihani ljudje prikasati ljudstvu v patrijotični luči. Vojna opojnost JUNIJA, 192J. Jahaataa Ottjr, m - Prišel mi ja v roka "Proletarec" s dna 29. are«, 1923, v katerem ae« o pa sil nekaj, kar m tiče mene, nam raš dopis brste Martiajaka. On pravi, da tem napadel njegovo o sebo vi D. 8. na kar pa ao aasna njem, da niaem naročnik na ta list niti na "Proletarca", tamveč edini liet v našem jeziku, ki ga plačsas, je "Prosveta". Vm dru ge čitam v ameriškem jeziku. Priznam, da je eden mej dop isšel t D. 8, » ? njem niaem nikogar napadel, aaj imam še kopijo pri eebi. Nikdar niaem imel na Cena; da napadam poedine de vsks stranke, temveč sem bil vedno proti voditeljem vseh strank, kateri ne gledajo na to, da bi m vm etranke združile v c no delavsko fronto. — Brat Mar-tinjak pravi, da mm izgubil v, pogum m borbe, kar aem moral oditi is Messsbc Rings leU 1916. Nato Mm mn v dopisa v D. 8. odgovoril To ao bili torej vsi osebni napadi. Ne jaz, paš pa on sse-ne napada v svojem dopisu, da Mm vzel 17.50 za prečitanje nagrobnega slovesa nad grobom brata Karloviša. Ali ni resniM, da je bilo zaključeno na izvanre-dni seji našega društva 8. N. P. J^ da ni sile, da m udeležimo vai brali Karlovičevega pogreba, ker nujne slabo obratujejo in da mora vaak šlan gledati ,da pri dobi ono malo zaslužka, kar-ga more pridobiti. Dalja vprašam dopisnika, a}i aa ve, da je šlan stvo glasovalo, da imam kot pred Mdnik društva prisostvovati pogrebu in da m mi Mto plača dnevnica, ki znaša $7.50. tik revo! ud je ruaki deUvM ae more adrno epati. Pa na tolike izlnriaje teri še uaojamo trditi, da bo pri-šle do evobode a« Rad bi to ušakal, a aam prepri-|s%' dg ne bodo učakali niti troei mojih otrok. Moja priporočilo je vsemn delavskemu razredu, da vsak napredni delavee gie da najbolj na to, da m vm da-laviake etruje poetvorijo v sasao aa političnem kakor na gospodarskem polja. Po tri ali veš poti nI mogoče človeku kodi ti naenkrat. Delavstvo bi m moralo smatrati kot eno telo, katero bo h od to samo po enem potu ne po tolikih kot hodi sedaj. 8 tem bo prišlo do eilja, kamor je namenjeno. *.„ Delavei, združite m, ne glede na krive nauke našik učiteljev. Naj šivi svoboda! — Tooj t* _ Oirard, OMo--Že dolgo SaM sem nameraval oglasiti m v na-«em liatu, pa mi ni čas dopaššal Sedaj Mm m vendar odločil malo opisati našo girardako naselbino. Res krasna je ta naselbina, v kateri bivamo 81ovenei, vm je v zelenju in cvetju, da ko m odpravi človek po trodapolnem delu na prehod, da tam poči je med Šum-Ijajočim drevjem in prepevanjem ptie, malo pozabi na vsakdanje teiave, in navšije se svetega sraka m drugi dan. Kapitalisti hočejo na vsak način Hako oslabiti delavee, da ma e moči izrabijo v koriat svojih žepov. Temu js treba odpora, zato delavci, organizirsjts m. Brsz organizacije nikoli ne doMšemo ničesar. Vai na delo,«da bo pro-letariat prišel do avojega eilja — svojih pravic. bi b li imeli pred šestimi leti od bor kot je danes, bi bil dan« dom na vm drugačnem stališču A takrat m gledali le na kozarce po kletek in kakšna kapljica je v njih. V kakšaam položaju m nahaja dom, za to m niso brigali Kaj hočemo danea, ko je prepozno. Ravnotako m pokazali na shodu, da jim ni za napredek do-au. Bašaaali m, da gotpvo dobijo vodstvo doma v svoje roke, kar pa ae ai posrečilo, pač pa bi m morda bilo, če bi bili prišli s boljšim namenom. Težko aem pričakoval, kako ae bo Shod zaključil. Noben delničarjev ai hotel protestirati, da bi m jim vzela beseda, kajti tako govorjenje kot ao ga isMli nasprotniki, nima nikakega pomena. Slovenci in Slovenke, na delo I Narodna svetinja še atoji in mora sts ti, dokler bije zadnja Sila v našik arcih. Pomniti, da amo Slovenci, da ao BU rodile tfovrnske matere, ki m pretočile mnogo bridkih eolza ob naših zibelkah. Ko naš rojak pride po poti in zagleda napis "Slovenski dom", takoj m mu razveseli srce in reče, to je moj dom, tu nottri grem in potošim Svoje teiave. Rojaki lahko u vidite, kolikega pomena jo za naa domovi v tuji ni, satorej še enkrat kličem vMm t Na delo za dom in narodi — Jo-han Dolčič. Meteoriti. Vojaa rubelj, rubelj krono, krn ■na Bili so tudi taki, ki *> M ■ J« ruskemu rublj. ia z* obrazom kupovali nemške mju? ae amsjejo pe tudi^ kupujejo več . .. ■ TVniina im.m .. Opisati hočem o aaših društve- bKk Z« I n^f nih ŠtIri po^ponu dru-mem kako m^e iiBUm0' ki leP° ^P^ujejo Ail jas šivim pod kakim dragim sistemom kot drugi bratje delav- je izginila, vrnil se je mir, in ljudstvo spoznava vedno bolj, da je bil s prohibici jo ustreljen velik kozel. Prohibidjonisti skušajo to spoznanje zadržati, kajti fanatikom ni nobena stvar tako zoperna kot ljudsko spoznanje. Kadar ljudstvo pride do spoznanja, se ne da več voditi od sugestij fanatikov, ampak uravnava svoje zahteve po svo-jem ip^**1 enju. Preklic državne prohibidje v državi New York ni le-galiziral prodaje in izdelovanja opojnih pijač. Ravno ta-ko ta preklic nikogar ne spodbuja, da naj krši osemnajsti ustavni amendment, kot pripovedujejo prohibidjoniški fanatiki Preklic državnega prohibidjoniškega zakona je samo dokaa, da je ljudstvo v Nsw Yorku prišlo do spo-ananja, da je narodna prohibidja velika zmoU in da ni prinesla tega, kar so prohibidjonisti pripovedovali pred uvedenjem narodne prohibicije, da izvrši. Preklic državnega prohibidjoniškega zakona v državi New York tudi ne pomeni, da se uvedejo sopet saluni. Nasprotniki prohibicije niso spremenili prohibidje v politično vprašanje. To * izvršili prohibidjonisti sami, ko so zagovarjali narodno prohibicijo in zahtevali, da še drftave sprejmejo prohibieijbnišks postav«, tako da bo viak grešnik lahko dvakrat kaznovan, ako jih prelomi. Nikjer na svetu ne kaznujejo človeka zaradi kršenja ene C ve dvakrat Tudi noben juriat ne zagovarja kaj ta-| Preklic prohibidjoniške postave v državi New York odstranja nevarnost, da bo človek zaradi enega prestopka kaznovan dvakrat Prohibidjonisti so navsdli sicer veliko vzrokov, z* kaj n*j governer Smith ne podpiše preklica prohlbktjo-nižke postave. Kdor je pašno preštudiral to vzroke, ki so jih navedli prohibidjonisti, pride takoj do spoznanj*, da so puhli in da ne drže in da imajo edini namen, da ee naj governer upre volji legislature in ljudstva v državi N«w York, da ee tako odstrani razširjenje agitacije aa preklic aH modifldranjs narodne prohibidje. dali todi Ako bi prohtoidjonisti imeli moč, tedaj bi prepove- P rak lic ali modifldranje narodne Prohibidje. Uvedli bi radi avtokratične raamere, Id so bila v navadi v dežalsh, v katerih eo vladali avtokratični kronani ali nekroatni vladarji . živim pod kakim i kot drugi bratj ci t če m ni mogel dopisnik iolje Izraziti proti meni, mu tudi ni bile treba onih $7.50 donalati meni pod nos. Po mojem mnenja m motijo o-nl, ki ušijo o socializmu, da bo prišel mirnim potom. Prottoet js pokazala drugače. Vera jem »da bi do svoboda prišli na mirni način, če bi naši protivniki šli spat m par let, a danes vidi-, mo, da m vsaki dan dvigajo nove eerkve in nove iole, kstere ai-M sa aaprsdsk delsvsksga razreda. Vedeti bi mofal vsak raau-men človek, da bo saslepljens masa protivniM tskemu napredka, kskor js še vsdno bila in bo v prilog kapitslisms. Rusi m dobili revolucijo s krvavo borbo. Od tedsj je prešlo šs pet let, kar M.asredili nove zakone ln postavili svoje Mvjete. Pa S* danss po pet letih pride po-gMtokrst do spopadov med naprednim delavstvom in nsMved-no nrnso. Krvavi boj bo obstojal, dokler bo juT svetu denar ia dokler bodo Hvali ljudje, ki jim je veš ss denar kot pa dottrofeit šlo-večaastva. Človek je pohlepno Si-tje. Pokaži mu kup dolarjev in nič drugega ne bo videl pred m-boj kot one dolarje. Takih ljudi js v vMkl strsnki, ps nsj bo so-oisllstlčni sli komunistični. So isjsam, kot na primsr Dsbs in Howat. Njima js človsštvo več kot vss slsto aa svetu. Tudi njima podobnih js mnogo, s obenem je ns stotine ljudi, ki so bili vodi-Ulji soelslistišnih sli komunisti«, nih skupin, danss pa so pristsši kapitalizma, tsr večji neprljsteljl delavstva kot M kapitalisti sami. Ne varujem v puško niti v ubijanje, kakor to dopianik piše v svojem dopisu ln tudi prMtoplli sem šs 40. Isto, pa Se nisem imel puške v rokah, toda pred očmi mi je dsn, ko bo dslsvstvo primerimo tudi s orožjem v rokah braniti svoja pravs. Kajti dsnM m dvigajo novs dslsvstvu protivne orgsniMSijs fašizma ln druge, v ksterlh so šal tudi nSMvedni de-Is vel. Ts orgsnUsslje so prof! vMkemu napredku v delavskem rasreda. Zato bi prosil, da nam kdo rastolmačl pet, po kateri pridemo do eaakMtl brea krvoprell- lis. Na Angleškem imajo delavei ia kmetje svojo poUtišno stranko, katera v vedno bolj prevsemlje vm bolj buriessao moč v parlamenta. Prepričan Mm. da sn-gleški lordi ne bedo pustili sur-nim patom dobrot, ki jih dsnM vfiv.jft od delsvsksga rasreda. Pašieem m rasvije po vsej ze-meljski obli. njegov namen js, podjarmiti vm evet rasaa Rusi-js v svoje roko ia aate udariti pevsko dramatično društvo "Prešeren". To alednje društvo je ie mlado, a lepo napreduje. Priredilo js v krstkem sadnjem čssu tri sanlmi-vs igre in upam, ako ne pfido do kaks nesreče, bo, priredilo letošnjo sezono več lepih pre4staW Dramatika js veliko kulturna delo pri vMkem narodu.'^Ea dobro izvrže vanje iste je treba pri vaaki igri veliko energičnega in požrtvovalnega dela. Zatorej vss prosim Slovence in Slovenke, da ni-ksr ns mničujste igralcev po sa-Mbnih in javnih lokalih, kar s< dogsjs ravno v naši nMSlblni. A ko imats sa krMisiraU Sez igralce, a kritiko na dan v javnost v liste, ksmor spada. Namssto, da bi kritika dajsla pogum, vspodbudo in poduk igralesm, jim pogosto pri-nsša obrekovanje, da diletant, ki ss je šrtvovalvth js bU priprav ljsn šrtvovsti m Šs nsdaljs, izgu bi vm veMlje do daljnega delo-vanja. Ns bojimo se BMprotnl-kov, Nsše društvo si je asdslo 1-tne narodnega moša, pesnika Pre-šerns, ki še dsvno počiva v hladni ssmlji, a njsgov duh ŠS Šivi. Naše društvo bo delovalo v njegovem duhu. Omeniti moram, da je s naraščajem bolj teško. Deklet is sts-re domovine ni in mlsdenišev tudi mslo, a tu rojeni pa m sramujejo govoriti svoj mstsrni jeiik. Jsko šsldstno, tods to je krivds stsrišev, ki ns učijo svojih otrok v lsstnem jeslku. Ravno na ta način propada naš narod. Slovenci in Slovenke, učite svoje otroge lsstnegs jssika, čita-njs in piMVf. Pregovor prsvi: Če Človek veš sna, veš velja. Prosim glrardske rojake in tudi okoličane, da m udelešujete predetsv, kolikor js aajvsČ mogoče. Čimveč ja je udelrihs, večji js napredek društva in bolj m izpopolnjene predstave. Na svojo narodno stavbo "Slovenski dom", stoječ rsvno v sredi slovenskih domov, smo rojaki v Girsrdu lahko ponosni. Tu m js vršil 27. maja javni skod ob dvsh popoldne. BU je sklican v namen, da m rojaki Isrsšsjo, ali m m dom sU sa raador ln ako košsjo postati delničarji ter tako raka v roki delovati u napredek narsl ae stavbe. Bilo je ravno naapret-no. Na eai strani m bili naapret nlki proti odbora in aašell napa-daU odbor a takimi očitki, da jih kot Mveden Slovenee as maram ebjaviU. Ne apedajo v javnost. 8rse me je bolelo, ko mm poslašal ta obrekovanja, kajti vsak tukaj šajl Mveden Slovenee mora pri-anali, da odbor kakoršen js ds-ase, je pošten la istršuje svoje delo v najlepšem redu. Pa proti odbora tudi nims nihče govoriti, sakaj pa js ta aadaorai odbor. Oe je kaj v nereda, ja treba njega ariiet! p« m iaravaa. Pojasniti SLIKE IZ NASELBIN. Bolivar, Pa. — (Od kluba št. 99 Bolj redki ao dopiai od tod, nta moram jaa kaj naznaniti. Unijald rovi so tu, po katerih še precej dobro delamo. ZMluži-mo pa malo, ker ao alabi rovi; v njih je več kamenja kot premoga in trdo moramo delati, da kaj za služimo. Zato pač ne svetujem nikomur, ds bi hodil sem, ksr tu je težko delo. Tudi neksj Slovencev jc tu. Dobro m razumemo in imamo društvo št. 440 S. P. J. Zad voljni amo a to organizacijo, Mto vabim še druge, ki še niso zrsven, da pristopijo. Čimveč nas bo, bolj bomo s organizacijo napredovali. Z našim klubom pa je hudo. Krčiti m jc pričel in izgubili amo tajnika in blagajnika. Kale, da bomo haali druge volitve ob kon cu meseca. Večje število pečlar jev vabim, da pHdejo h tem volitvam, da bomo izbrali dobre na-prednjake naši slavni Številki. Semintja «rem tudi pogledat, kako napredujejo naši stavkoka-sl po okolici. Po tri sil štiri ure delajo na teden, "jpa ie ^o jim jc preveč, ker preveč sMlužijo. Žetim, da bi imali še manj, ker ai Mmi pletejo bič, s katerim bodo mjmf Podal Mm m v Somerset okraj, da vidim, kako pa tam. §e veliko število jih stavks in trdno drže v vztrajanju do končne zmsge. čestitam jim, kakor so tudi čMti vredni. Že štirinajsti mesec m na •taVki in m ne podajo. Zato jim pomsgsjmo do konM, ds ne ostanejo sužnji kspitslištom, ne Mmo oni temveč tudi njih mlajši. Posdrsvlm vm unijsks brste ln pečlsrje. — Anton SlamiČ. Rsnton, Pa. — Zopet m hočem oglssiti v našem Mnjenem listu "Prosvcti", ksr1 Mm ssmsn Čakal, da bi kdo drugi kaj poročal Is nsše nsselbine. Kot jc bilo poročeno žs prsj, smo Imeli tu slsv-nostno razvitje društvene šfcsts-ve dne S0. majs. Zato m v prvi vrsti sshvsljujem eenjenim dru-itvom raznih jsdnot in zvez, ka tsra m m odzvala našemu vabilu in nam pripomogla do tolikega uspeha. Naša naaelblna Še ni videla tolikega alavja, kot jc bilo omenjenega dne. Američani in vai drugorodci m strmeli, ko m js pohod pričel pomiksti s godbo ns čelu in sedem krMnih zastav. Omsnjsnegs dne nss je obiskal tudi sodrug Pogorele« is Chiea-ga, ki je v kratkih beMdah raz lagsl delavstvu, kje je njegov prostor v političnem Šivljsigu. Vzpodbnjsl js rojaks m pristop k socialistični strsnki. Upsrn, ds njegovs beeeds niso bils zastonj. Za njim > nastopil rojak John Bolte, ki js v krstkem govoru ob-rs zložil pomen smeriške zastsre Pa govoru ja bil ples in druge sa bava. Po končanem gerora sodra ga Pogorelea js bila nabrana vsota S24 SA v pomoč "Proletareu". Predno končam, se Ss enkrst toplo Mhvslim VMm udelešeneem ia druitvom. posebno ps onim. ki m Is poMbej darovali sestavi. (Omeniti morem tudi ds js neke rojakinja samenjsls svoj nov po-vrlaik. katerega dobi lahko aa-aaj. ako piše aa spodnji aaalev.) j ' Vnlkaal leta, potresi. Ognjenik Stna sa je malo n*. rogal fašizmu in isbljuval jonov ton ogujene lave na mc,u m vaat okrog sebe. U V deželi fašizma, cezsruma i« papizum je to še od nekdaj no * fie- Italija, ne u politični™ " več fizična, zUati južna, JC lre. svoje krivde ns vulksničnih tleh-ognjeniki in potresi so tam doma' Ksdsr ni ropotal CeMr in pozneL' papež, je ropotal Vezuv; ^ danes ne bljuje MuaaoUni, bljuj. Etne Italija ima, kot se zdi Z vseh svojih Mčetkot patent ns bljuvanje, razne potrese in podl. ranje, na ;versko umetnost in ver-sko neumnost. Pa tudi na praznoverztro. Listi poročajo, da ao prestrašeni prebi. valci na vznožju. ?tne napolnili cerkve, ko je pričelo grmeti pod njimi in goreti iz ognjenikov®« žrela. Kakor vedno, kakor stole, tja nazaj: ob potrMih namesto ds bi bili ljudje zbežali na piano io natlačili cerkve, ki m m potem podrle in pokopale bedake v raz-valinah; kadar je klala "črns smrt", kuga, ao ljudje hodili r prOceaijah na božjo pot in oku-ševail drug drugega. e e e V Perziji sta dva potresa usmr-trta na tiaoče ljudi. (Pa kaj j« nam m pet tisoč ali pet miljonov Perzijsncevf I) Včssih dregnemo v mrsvljižče ob stezi in ga rauujemo. Drugi dan je mravljišče zopet tam, na-novo zgrajeno. Sunemo zopet — to je potres za mravljince — po. deremo mrsvljinsko mesto, tods mrs vije ostanejo in zidajo Izno-va. Človek bi ai/mttil, ds bi M mrs vi je izMlile drugsm, Če bi bils pametne; pa nočejo iti drugam. Neumne mravlje! Mesu in vaai ao človeška mravljišča. PodMmeljake vulkaničn« sile že od pamtiveke sujejo pone-< kod v ta mravljišča in jih rušijo v prah — toda vMlej vstsnejo is razvalin nova mesta in vasi in Sekajo drugegs potresa. Ali so mrsvljc neumne f Ali m človeški mrsvljlnel psmetnif •0 0 o Profltonosno krščanstvo. V New Torku js ccrkev sv. Trojice, ki je imela v prejšnjem letu čes miljon dolarjev dohod« kov. Ta ccrkev jc toliko poštens, da pove, da ji aveta vera nese miljon dolarjev na leto; druge eer-kve navadno molče. Kljub temu ni nobena tajnost, da imajo ameriške cerkve na miljsrde bogastva. Od tistega čaaa, ko jc Kri-stus izgnal kramarja is templa ia potošil, da nima niti toliko svojega prostora, kamor bi položil svojo glavo, je pač preteklo precej let. Krščanatvo je poetalo velike kramarsko podjetje ln v njegovem inte^au je, da m ohrani sedanji kramaraki eiatem. .e e e Ali js rast Ako je rss, ds m zgodovina po-nsvljs, potem je tudi res, ksr js zspisal neki svetovni piMtelj, ds nsmreč eiviliMclja vedno potuje od vzhoda proti Mpadu in kadsr m izčrpa, m prerodi v novem is-voru mladoatne sile na vabodu. Najstarejši Mdeš civilizacije js bil med rekaiAa Enfrat in Tigris v Mezopotamiji, potem m je premaknil na obrešje Male Azije ia Egipt, na Grško in v Rim. Sedanja arediŠča ao Pariz, London, New York in Chieago. Kje je bodoče središče! Mar sopet kje ns vzhoduf e e e Bolna Aamrlke. Ljudje, ki prihajajo v Ameriko, morajo biti na morju "bolni", če hočejo piti pivo ali vino. Pijačs mora biti namreč nznamovana i znamko "medieine". Zakaj pa nef Amerika ani h ms sto miljonov takih "bolnikov". Kolikor ae popijemo *ms dicin", dobimo te tekočine pod zelo prakdčno znamko "msšeo vino". Imenitne je nsša delels ps-tentirsne svobode! K. T. B. Pozdrsv Vsem nvednlm delsr-in delavkam Sirom Aaserik*. rojakom v naši naMlbiai pa hi priporočal, da bi m m vseli še z* kaj drugega kot m buteljke. U društva št. 400 8NPJ. - Lee* Ooršlš, tajnik, Bos »S, Pa. •-.vrv- petek firnarjl ■!«• »■•» ' sreče na kssfsrssci. 1 upiuliatltoi intareei ee aa le j liSerend savrgli predlog, naj Idi jua**. da pšaatena oena p po |1 JO baial |0DHHnni-ma. D. JIVSKI FEDERAOUE JI PRI-JoiOCAL KMRTOM VZAJEM-r° NOST. Ghicago, W. — Narodne pšc-,ična konferenca, ki ae je potila ,koro dva dni pod pritiskanjem giiprotujočih si intcreaov, je bila odpodena v sredo, ko ao bili kmečki delegatje poraženi r zadevi glede vladnega jamstva sa lienično ceno. ICmete, ki so bili kakor en mol * tisto jamstvo, so preglasovali »linarji, železniški magnatje, bankirji in brokerji. Garancijsko predlogo, porsle bo v komiteju s večino enega gla-js zanesel na akupno konfe renčno sejo načelnik kansalke kmečke unije John Tromble. Njegova propozicija je atremi 1» zs tem, da naj bi vlada kupila po $1.50 bušel vso plenico, ki ni I B« rednih prodsjah na razpolago/" Debata je bila jako viharna. Nasprotniki so jo ematrali za ao-eijaliatično, a kmetje pa so doka-lovsli, da ao vsi plenični interesi, ki pridelujejo to lito, v nevarno-iti splošnega poloma, če jim vlada ne more zajamčiti pienične eene. Konferenca je sprejela rezoluci-jo, v kateri je izraženo mnenje, da bi morala biti pienična cena stabilizirana. Nadalje ao al oavo-jili predlog, ki daje obliko stalni organizaciji pod imenom "Wheat Couneil of America." Predsedo-val ji bo ravnatelj zbor ln iz-vr&evalni odzek. Ti uradniki se bodo posvetili reievsnju ekonomskih problemov ▼ pieniČnem prideiovsnju In rsz deljovanju. Konvencija je tudi pozvala vlado, naj raztegne tn raziiri povodno prevažanje ter pospeiuje kooperativno trgovanje a plenico. Senator Rojrel Cepeland je govoril prod ekuplčino ter priporoči kampanjo za to, da naj bi vaak Američan pojedel pri vsakem obedu vsaj en rezljaj več kruha. .. .. . Predsednik Ameriške delaveke federacije Samuel Gompers je tu di govoril na tej konferenci. Kmetom jo priporočsl tesnejšo orga nizaeijo in ustanovo, ki naj bi jih obveščsla o pšeniČnih cenah. "Vsi veste, ksj js nspsk in ksj bi bilo trebs storiti, sli kadar pa pride čas za akoijo, niste v stanu postopati kot enota," je dejal Gompers. Osebni zaatopnik kanaalkega rovfrnorja J. M. Daviaa W. C. Landaon je očital bankirjem ln mlinarjem, da opravljajo svoje poale ns nspsčnl podlagi, vsled iesar morsjo plačevati vss nepo trebne stroške in lsdatke pdje aalci. / "Svet se utegne premisliti ter opreti temu, da bi še nsdaljs tsko drago plsČevsl svoj košček kru ha", jih je posvaril. DOSEDANJA RARPOROČNA POSTAVA PRRKLIOANA. _ s Bpringfisld, 01. — Veliko števi lo otrok, ki so postali nezakonski radi tegs, ker so ss njih starši razporoČili v teku ssdnjih osem najetih let, bo sopet dobilo svoj legitimni štele! po postavi, ki jo je sprejel jlljnoiški senat v torek. Ta poatava js bila nsmudoms po slsna governerju Smallu v pod Odredba je Thonova zakonska osnova, ki prdklieuje v razporoč ni postavi tiste odstavke, po ks terih je razporočenim osebam prepovedana molitev ali lenitev tekom enega leta po razporoki. Zakonska osnovs sags nazaj in vipostavlja vse poroke, izvršene v protislovju s staro postavo, ki j« bila v veljavi od 1. julija, 1905, Mm. nazadnjaški srmator podpira amvk0tvo. ^ sshingtan, D. C. — (Peder. iVsa.) — Senator Oeorge Whar-ton IVpper, nazadnjaški republi Ia Pennejrlvanije ln oeebm Prijatelj predeednika Harding a, M > izrekel sa sproščenjo vaeh poijt)An||| jetnikov v Združenih ^krah. vštevši tudi one člene 1. * ki ao bih po vojni oliaojeni * "por radi "kriminalnega sind* ona- r Kaliforniji. Ce se zgaafl tak reakcionar kol * P*W| potem je le skrsjni čes, k Caas tudi predsednik Harding PROSVETJ Iz dalmkaga sveta, (Federated PressJ Stavka zidarjev v Now Yorku je končana a zmago. Stavbinaki podjetniki so dali aidarjem $12 dnevne mezde, kolikor ao aahte-vali, ia vsi so se vrnili na delo 20. t m. fcoferji pogrebnilkih avtomobilov v Chicagu ao s dvema etavka-ma prisilili pogrebniške ravnatelje, da ao jim ppvišali plačo. Kamp&nja as ossmuml dslavnik jeklarski industriji je sdsj v teku. Izvrševslni odbor jeklarskih in železarskih unij js v sredo naznanil, da je treba najprej organizirati vaeh 500,000 delavcev v jeklarski in želesaraki indudtriji Združenih držav, predno je zmaga za oeemurni delavnik mogoča. Ameriška delavska .federacija je obljubila pomoč pri kampanji or gsniziranja. Uslužbenci American Railway Ezpreee Co. in Sputhern Exprehh Co. zahtevajo 15 centov na uro poviška. Ker ti delavci apadajo v kategorijo železničarjev, ,ao ae obrnili s avojo zahtevo na vladni železniški delavski odbor. mraka unija v New Orleansu jc izvojevala pet centov mezdnega priboljška kljub temu, da je v tem mestu odprta delavnica. * V Orisaba distriktu Mehike štrejkajo delavci v bombažnih tovarnah, pivovarnicah in pekari-jah. Soboslikarji zmagujejo povsod. Odprta delavnica ee podira pred organizacijo soboslikarjev po vsej Ameriki, poroča odbor. V 150ih meatih je unije prisnsns. Mezda znsša od 90 centov do $1.25 na uro in 44-urni delavnik v tednu jc priznan v 107ih mestih. OGROMNI POTNIŠKI PAB)VZK LRVIATHAN NA POSKUSNI VOŽNJI. Na krova ladja Leviathan. Mogočna ladja Lsviathan, ki je nsjvečji potniški parnik, kar jih plove pod svezdnato sastsvo Združenih drlsv, je odrinile ns iiroko morje v torek sb trsh po poldne. Na tieoče in tisoče ljudi je bilo na pomolti, ko je neka ladja po peljala goste, ki jih je povabi Laaker na polzkusno vožnjo, k o-gromnemu potniškemu parniku ob splošnem navdušenju nsvzo čih gledalcev in pizksnju vseh siren, kolikor jih je bilo tedaj pristanišču. Kolosslno pomorsko vosilo gre ns poizkusno vožnjo, na kateri ss bo dokasslo, kakor trde izveden ci, ds bo blahka vozila ta prenovljena in predelana ladja najmanj 27 vozlov na uro. Ce bo to rss, po tem bo prekosila elegsntno lsdjo Msjestic, ki je lest psrob rodne druibe White Stsr Line. - Ns krovu bivše nemške ladje Vaterland je kakih 500 goetov. Med njimi je največ plovbnih ve ŠČakov in pa čaenlkarskih poroče vslesv. Ladja ae vrne s ts polzkusnc vožnje v New Vork to nedeljo popoldne sli ps v pondsljck zju trsj. * • Položaj pridalka pšenice v Evropi. Rusija, Jugoslavija, Francija te Turčija kaftsjo napredek. Waahington, D. C. — (Feder. Press.) — Na podlagi informacij, ki jih je prejel trgovinaki de pa rt-ment, je letoe Ruaija med tiatiml deželami, ki obetajo dobro letino pšenice. V splošnem je letošnja letina Evrope nazadovala slasti v Belgiji, Nemčiji, Cehoslovakiji, Avstriji, Ogrski, Bolgarski in Ru-muniji ,toda ta iaguba je deloma pokrita s narastkom v Franciji, Ruaiji, Jugoslaviji in turški Ana-toliji. Ruaija ima letoe 159,000,000 akrov zemlje obeejane s. pšenico, dočlm je imela lani 139 miljonpv. Jugoalavija ima v tem letu 30 od-stotkov več zemlje zorane kakor v prejšnjem. GOSI KMR0KK DORROTNIOR Memphis, 19. junija. - "Eno gos na aker," je aedaj geslo bom bažnikov v julnem delu drlave Missouri in vzhodnem Arkansasu, kakor poroča ravnatelj arkanea Ike bombažne svese. "Gosi ns domelčsjo vsepovsod črnes," js dejal. "Gosi se ne pritaknejo bombsleve rsstllns, psč ps očistijo tU vsako trave in drugega plevela. Kmet, ki ima 40 akrov bombaža, je poelal v St. Louie po štirideset gosi Kupil jih je po $2.40 glsvo. Kmetje so uvideli, ds so jim gosi velike dobrotniee." ~ DRSET LJUDI ZGORRLO. Chicsgo, ni. — Dsset oaeb je zgorelo in veš drugih je bilo ne-verno opečenih in pobitih, ko so skakali skozi okna hiše na 27. Fe-deral eeeti, katero je uničil po-far v četrtek zjutraj. Devet Ir t« v med sgorslimi js bilo sssur-eev. Kakor poroča policije, je o-eenj naatal vsled rasstrelbe Igs njsrskags kotle v besments. Hišs nekoliko tabils lesene in im.le je 24 mslik ' stanovanj, v kalerik je bivalo 150 Ns Irsksm js šs vsdno eivUna vfjaa. Dublia. 21. jan. - Ns vprašanje Uboritov v irski zbornici, kdej vlada izpusti 11,000 totanrfrsMlh republičanov. js predsednik Coss-grovs odgovoril, da sivilna vejas šs ai ksočsns Ljubljana In Ljubljančani. Ljubljana je najbolj demokratično mesto v srednji Evropi, ds, mogoče sploh na svetu. Demokratično je mqato, demokratični njeni svssti prebivalci. Peaem pravi:'"Stoji, atoji, Ljubljenca, Ljubljenca dolga vas." Kaj pomeni ta peaem, se bo videlo na koncu tega spisa. Ds je Ljubljane najbolj demo-krstičns, ksžejo že njen* ulioe. Bežijo na levo ln desno, vse ena ko slsbo tlakovane, enako »prašne ln blatne, enako osks ia prlblllno ensko slabo obljudene. Kje so tuksj tiste krišsve rssllke kskor n. pr/ med "Msriahilferstrasae" in "Spittelberggaaae"f Ni jih ln jih hvalabogu tudi ne bo; kajti Ljubljana je demokratična. In kakor ulice, takšni ao tudi napisi ns njih. Vsi snsko dolgi, z enakimi slovničnimi napakami, pa naj ae glaai napis "konji sa v št slo" sli pa "kavarna is ssjutr-kovalniea". Oboje je enako ne pačno, ali gnako prav, Če pomisli mo, kaj bo pomenila stvsr čes de sst tisoč lst. Vam, da sshsjsm tu kaj v filozofijo, kajti vss tista ljubljsnska demokratičnost sli čs hočtfte enoličnost, js ssmo izraz večne resnice t "ne bodi prsvss-fen, ker je* vse minljivo", sli ps pred Bogom so vsi enslri". Ds mi ne bo kdo očitsl, da so to samo trditve brez dokazov, bom povedal ssmo nsksj. Listi sil Časopisi, čs hočete tudi novine, 40 po sstrdilu Izkušenih mol glssni-kl jsvnsga mnenja. Dobro. Kak Ine liste pa imamo v Ljubljani T Prvič vladne, to js tiste, ki' niso sa vlado. Po domačs rečeno: liste, ki jih berejo tisti, ki imsjo ksj, in listi, ki so nsroČsni nanje tisti, ki bi rsdi ksj imsll Ohs, bodo rskli: sdsj si m ps vjel lastno psstl Počssi, prijatelji t to, kar vi mialite, je namreč -» dovo lite to bssedo — čisto napsčno Ksjti vloge ss menjajo la nikskor ni eden vedno v vladi, drugi pa vedno v opoziciji, zato le skrbi Pslič. Ko jo list v opoziciji, grmi in treska, da bi Ishko prišel do vlade, postsja reson in r§smišljs joč. Ko pa res pride na vlado, piis, kskor bi bil rsksl ranjki Prešeren samo *o "mokrocveto^p rožce poezijo". In njsgov to vari k prshsjs medtem od "mokroc\< točih rožic poezije" do resnoslt ter grome in trssks. Ali razume U sede j f Ps pustimo to, kajti Ljubljana ns obstoji samo iz ulic, napisov ln listov, ampak tudi is lj«4i, ki ss v tem alušaju imenujejo Ljubljm Čani. In glede snačaja meeta pri ds v pošte v nekoliko tudi Ljub-Ijsnčsn. Ta je deaMkrat od vrha do Ul. To ae sledi aamo is tegs, da rad hodi sa pogrebi, kjer sa naelaja ob miali, da je aam le liv, ampak to Ishsja Is nešasa čisto drugegs Vsi Ljubljančani so s kmetov do-Vem, ds bo kdo pripomni!, ds je pootal "sa slavno vlade njo-govegs Veličanstva, ka je bU d« šelni glavar U la ts in župan de-lelnega stolnegs mesta Ljabljsne U ia ta," da js postal tfkrat ta ta plemenit Vss rss, vendar Is bi pogledali dvs koleni nszsj. U videli, da diši ta " plemenitnik pohlevno ln pognojno, kakor je rekel sedaj le umrli Mencinger. Torej vsi saso enaki ip se tega tudi zavedaaM. Ce gremo v nedeljo ob eaajstfh v Tivoli ali Zvezdo, ss posnsmo vsi iit se vsaj s očmi Is ae le s kloi.ukl in giavami poadravljemc Vemo isto natančno: ta js Ml vle-raj pijan, ta ko danea, tega ss gščnjii aretirali, to js sapustil aaot, temu je ušla dekle, ta iau ta dvaasjsl otrok, E=S ae potijo noge, oaa ima barvana lase. Koliko js tukaj snovi ss globoka, "tiha premiAjevaaja in aa nepotrebne družabne debate. Vendar ja vas to časovno ia minljivo, sa to bi rad oposoril na globlji pomen tega nacionalnega in državnega pokreta, kakor bi rrUi Slovenaki Narod". Pomialitc namreč, kako Široko polje m nudi tukaj atatiatiki; statistika pa je I znanost in snanoet je večna 1 All| ne čutite aopet tiato filozofijo več-nosti, ki grs skozi Ljubljanof Kaj hI bil dal lord Carnarvon na amrt-ni postelji, ČS bi bil mogel dobiti tako statistiko o faraonu Tutan-kamnu in njegovi okolici, kot jo bo lahko imel čez pet tisoč lst Oarnarvon o Ljubljani ln "Slov. Narodu "f Zdsj občutite, kje se stika preteklost s bodočnostjo, ča-ssvnost s večnostjo, ssto tudi rs-zumete sedaj, kaj pomenit "Stoji, stoji Liubljanea, Ljub ljsnea dolga vat" — "Autono m ist". iv* 1 SlsTesska Nirodsa Podporu Jihiti ^ilsnsvljsns Rjwriln • / Znanost li pajčevina. (Konee.) Znanstveniki ne omenjajo, ds bi imel pajek kaka ušeaa. Ali a po-skusom pa je bilo dognano, ds so msli tkalci dovzetni sa glasove bi to je posebno res pri hišnem psjku ali suhi julini. Pajki morajo tudi biti dovsetni Sa svetlobo ln senco, sioor bi ne Skrivsli svojih pajčevinastih "gradov" tako, kakor jih. Svoje domove predejo v skladju s oko-lieo. n Kar se tiče voha, je saalo zna nega o pajku, daai js bilo Is opa-siti nekakšno reakcijo do vonja. Nekateri trde, ds tv$ri pri pajku skupina nekakšnih napustkov spredaj na čeljusti, svssanih s velikim živcem in pokritih s golo ploščo, pajkov "nos". Zelo ssnimivo poročilo o tem, ksko si spreds pajek mrežo celo v temi po svojem podedovanem nagonu, je čitsti v sni ssdnjih štsvilk lista niustratsd London News. Tisto poročilo je . spissl znanstveni fotograf, ki je fotografiral pajka, ko je začel presti ob devetih in 85 minut zvečer, pa dotlej, ko je dovršil svoj "grsd" ob sai in 25 minut popolnočl. Oel proces je saposlil pajka mslo manj kakor štiri urs. "Ob dsvstih in 85 minut jo pri-lesel pajek ispod vsjs, Id si jo js izbrsl ss svojs domovsnje, slsssl nsglo doli po vsji ter nsredii nitke, ki je posnsjs tvorils dvs rsdi jalno navpični nitki. Potem js narsdil s počijo v vejinega perja dolgo nit s prostim konesm. To nit js vstar sansssl ln pritrdil v kotu Štiridesstih stopinj aa psrjs odspodsj. In to js rsvno ssnimivo, Kajti pajsk js moral vsndjur ču titi veter, ki mu je pihljal s done naravnost v tisto alt, ki jo js spojil s perjem, kakor mšloprej oplssno. Nitka bi ss as mogla spo-jitl s psrjsm na noben drug način. Ali je to< storil psjsk ls nagona, ali is rsssodnostif Na ta vprsisnjs js talko odgovoriti," piše fotograf. "Ob devetih in trldesst minut js bilo ogrodjs pajkovsga doma dovrŠsno. Dvs črti odspodsj, dvs odsgorsj, vss pa i/.hajsjo2s is sm-glsnegs krogs sli kolobsrjs, ki si gs js livsl gotove določila sa sredilče prihodnje anfa. Mali stavbsnlk js nato počivsl kakih dvajsst minut lasa, obrnjen s glavo navzdol. Ob deectih in 27 ml-mit so bils Is gotovo skoro vss podpore, sli, kskor jik imenujsjs pri stavbah, roke, ia devet nitk povprečnie je le tadi izhsjslo ls tietegs kolobsrjs. Ko js blU ta delo oprsvljsno, ss js livalisa Is šepet mslo odpočila. Ob saajstik in 10 minut js odšsl pajek v srs-dišiš, kjsr js pofiskal pet mlftat, ob enajstih ia 87 minut js Is sprsdsl podporo »a desni strsai in dvaiadvsjsst rsvnlh nitk, is-hsjsjočih is srsdišša. Ssdemiadvajaetl polamer js bU isgotovljen Sb dvsnsjstih is I minute po pol noši, ta ps krstksm odpošitku js pajsk dokonšal Is ostals radijslno nitke ob dvsaaj-slik ia 80 minut. "Nskaj minut js posvstlla ms-živsles popravljaaj« la spajanju nitk, ki so ss ji potrgala, ka je hodila semtartja, la s tam js lilo skoro vae oeredajs dele dokončane ia dogotovljeso. "Neksj sekund pozneje ss js pajsk lotil svojsga nsjznsaaenitej-Šege dele, pričel js prSsti gssms-tričoo mrežo Nsjprej si js Bara-dU glavno uit, izvirajoče is a ia spsjajoče vss rsdijalne nitke. Kakor je bilo resvidae pa-zn*je. je aaredU ta Unija m ta. da radijalae nitke bolj čvrsta dr-žele ajega. ka je predel eetali del svoje Z*? JkJrS^m: «!r\ ttfi; P«H Ml OmHmk, 414 WT|Ur Si, GLAVNI STANi SSST-SS Sa LAWNDALK AVI., CNICAOO. ILLINOIS. Imrisvslsi odbori UPPSAVMI OOSEKi Predsednik Vhmi Cel^ar. Vldslsk, IL P* D. V, Im al, lllsui^ Pe, gl. laJnw M.«S»lk. 407 W. «-v- » «'" ■__M u — J------ ipiaissa Hi _. -m_ BOLNIŠKI ODSEK i OSREDNJE OKftOftJEt lU^N^U^j^M.lk. SSST-SS So. Lasmdsls Ae, VZHODNO OKUOtJBi SŽS^btellš, In SSS, Mmm. Srna, fa. , Jeksi GralalJ, 14aSI P«Hr Av^, CUv«U«4. O. EAPADNO OKEOUEi Amfm i .Ur. s— 144, Onn, K«Mh ss bfmmmL Nadzorni odbori o, wa;;Lsii..» s!W? st Združitveni odbori Psedsedsdki Pnsk Alel, SIS4 k Csavrfavd Avo, Cklsaga, UL J^k« Or««, MM W. SStk it., CkiM«% IIL J*. Sk.k, S404 Ortoe Ct., a.v^aed, OUe. VRHOVNI ZDSAVNIKi Dv. P. J. Kara, SSSS li Clalv Av, OmlaaA a POZO^I^ KiMouimi a «L iftimlM, ki dalaje e glavM arada, VSA PISMA, U se saaU« na pasle siskilsla ee aashvai PrcdMdaUtv* S. N. P. J, SSST-SS S«. U^aSd. Av*.. CUhu, M. VSE ZADEVE SOLNIIKZ PODPORE SE NASLOV*. SstaMhe laj. mUt* g. N. P. J„ SSS7-SS So. Uw»4al« Ave, CMeagei III. DENARNE POIIUATVE IN 8TVAM, U se lUe|e jL lwilsvalas>a »ve ta Jedeele rmbU m Mukni T«J«Utv« ft. N. P. J., SSST-SS ft^ W in. VSE ZADEVE V ZVEZI Z ELAGAJNIIKIMI POSU M 8. N. P. Ih SSST-SS S*. Latsadsle Am, •Ni 40t W. Mar StvSsriMfMd, IN. V^ J—'-' u Armmi ■■Iti ......H. ••U,l. im w nmd • slaailoM aa naslevi Lavadale An>, C>li>|>. UL aa m«Krvi EBU "če bi si kdo potem natanko ogledal mrelo, bi opasil, da as js vssk oddslsk koncentričnega ras-mrežja isprsmsnilo po svoji vns-njosti U kar najtanjših nitk v nekoliko čvratejše in bele šrte. U ve ril bi se tudi, da js ostalo vse drugo podporje ta ogrodje aeis-premenjeno. Ob natančnem opa to vanju in povsčaaju cele psjČs-vino js tudi vidsti, ds js tisto ispramsmbo povzročila nekakšna tekočina ali iaeediaa, ki jo pajek Izpušča po nltlk. To je klejaata tvariaa, na kstaro m prllspo vss-ka v jata žuželka. ."Ob sni ia 25 minut js bila kar naj popolne jšs mreža isvrlsna. Tedaj ae je izpustil pajak po niH, ki je bila spojena s pejčevlno, s omrežje v sredini ter ss postavil odsunsj svojsfs "gradu" na prs-lo Ratanko aa tistem mestu, koder je bil poprej sašsl svojs dslo. In tako js ta samotarski bsndit v svstu žulelk človeštvu ddber igled v msrslkatsrsm ozlru, ki je v tesnem stiku s ssdovsmi le ali one eivilizseije. Ali js to, ksr u-sposobljs psjks sprosti čudovito umetno mrelo, naravni nsgon, ks kor trdi profssor Tkesmon, sil. ln* tsUgsnos, kskor msnijo drugi snanstvsniki, to js Is vsssno. Ns vsak nsčin ps n moramo čuditi tsj 'krvoločni' ftivalel rsdi njene dedne izurjenosti. USTNICA URRDNlSTVA. Johnstan Oity, 01. — l^poro. lamo Vam, ds ss v hodošsMli glede rasliks v taktiki pri rasnih dslsvikik strsaksh obrnete ns list, v katerem js bita nspsdsns Vsls tsktiks. — Posdrsvl NAROČNIKI POZOR! Znamanja (Junija 30-23) jo jj^av^^^p^^^nc^j da M ustavimo. Ako llsU ms prejmeta, j« mogoča vstavljen, kor ni bil pUlft* AVm jo vaš Hst pUton bpM prejmete, j« mogoča uatRV I jen, vsled nspačnsfi ssils* fcl tMflTVOA PONUDRA. Samec mladeall star 84 Met ss lelim sesnaniti s Slovenko sli Hr-vatleo v starosti ad 25 do 82 lst v svrho ienitve. Tudi vdovs s snlm otrokom ni isvssta. PTednost ims ona, ki Ism mirno in polteno sr-. Prosim, katars rasno misli, aaj mi pils In priloži naj svojo slika kstaro jI vrnem na zahtevo. Tajnost jsmčsns vsa pisma naj ss fijNjg na naslov s Ms rti n KoUr, P. O. Bos 118, Starford, Ps. (Idv.) JRM DRLAVOA aa*dslo ns fslhni, Slovenca ali Hr-vata. prednost ims Slovenec. Plato pa dogovoru, dela skosi vss leta v siml ta poletu. Z glasi nsj se aa naslov r Mati Pstrirb. P. O. Raz 889, Oekdele, Pa. (Adv ) PARMA VA PRODA/. Prede se 80 akrov zemlje v dr« lavi Wiseonsin, neksj od ta som-ljs js Is očiščene. Proda ss po ss-U alzki esni vsled druRaskih rss r. Nsdsljs predem tadi pet srs staVbiM (lotov) v Milini Union tatrs. Ps. RojskJ, hsfrtgs vss^ll kupiti eno sU drugo na) pride a-sebne k meni sli ps nsj pile na maj nssiov: Jskeb Prsnk, P. O. Ros 82. Seutbview, Ps. (Wssh. Ca.) (Adv.) a Naš i ssstopnlki so nft dm* Itvanl tajniki Ir dnifl mk stopnlki, pri kntarib Ukko plnčato naročnino. Nnrofoina sa mIo U> |n $8.00 in ss pol IstapaHJO. Člani 3. N. P. I pUlsjo as no! loto |1.»0 in ss sslo W» I3.S0. Zs mas to Ckisnfo Jo SR loto HM, pol IsU $aM. Za Evropo sUns ss pni In* U $4 00, aa vsa lato pa $§.00. 11.70. člani doplačajo Naročnino lahko hadl sond pošljeta no naslovi UPRAVNISTVO -PROSVETA11 2667 a. Lstmdsls Am» CHICAGO, VRRDMA PONUDRA. Prodam 8 tisol pod seno sta-dsrno posestvo n$ vogslu r OUa> ro, Štiri stanovanja bila — lota 86 sv. liroka ia 108 čevljev dolga. in pojaaa I la oj|laalla pri lastniku as, 2880 Ho. WinfleW Ave,, Berwyn, III. (Adv.) ROJAKI POROR. Nesnsnlti želim, ds sem se preselil s stajo trgovino Is 1810 W. lHth St. ns novi prastar, kjsr imsm polsg navadne aao je trgovi-tudi ssehke pijače. Točna po-strrlba, M priporolam sa ol»uk. 1GNATZ SITANC, 81U S. Uwa-dale Avs„ Chisago, III, ZA KUHANJE PIVA , DOMA pLSsSt I *>mm wwu M —'ti fukbl u asi i^a. - - — Ml ram laSiviSM aarečtte ps pa> , Mae v vse tasfe. fl »u .ril— d Ait/It mri mm la • ^ MS pri vešfm aaoNm raRI n fiarssmssije aai FRANK OGLAR, l»p>Hir A*nn> CtaralanA O. //////, Lastovka« (Dalje.) ' Goapoda ata bila medtem dohitela nedolžna preganjane^ iztepa-vala jezno kdc maroge Iz njih in jih naposled zojH-t krepko poaadl-1« na oni del telesa, kjer je v tem Jiipu ugasnila ono edin* misel. Mrmrala »ta nekaj vaak zase, kar ni bilo hudo duhovito in odšla urnih korakov naprej, t obrazi ki niso izražali nič več tiste doetojan-stvenoati kot poprej, flupan je izginil v veži občinskega poslopja, profesor pa jo j« mahnil domov, v 1satno hišo, ki jo je bil neko« — na višku svoje sreče — pridobil z ženako in jo od onega trenotka, ko je bila prvič obdana od lepote nove ogreje, nazival vilo "Zvezdo''. In res ae jc tam gori na pročelju pod takim napisom svetilo neksj iz pločevine, kar je bilo od blizu podobno nekaki zvezdi. Naletavsti jc počel slaboten, redek sneg. Pod gorami so so bili zgnetli oblaki v strašno meglo prečudne barve, in grozen plš se je privolil s hrupom in truŠČem od tam čez dolino. Upogniia eo najkrepkejša drevesa pod silo njegove teže svoja gola telesa. 2a-prasketal je peaek po strehsb, za-Šklepetalc so ns vodnjaku vse štiri svetiljke, nikoli prižgane. V stranski ulici nekje je pozabljeno okno trežčiio ob zid, da so zažven-ketalc šipe po tleh. Branjevka je zagrnila svoje zsklade in štekla v prvo hišo. Berač je zbežal a cerkvenega stopnjišča tako urno, da ao tvorilo bergljo na eni, in obe nogi skupsj na drugi strani, silen korak, Prestrašen je sfrčal vrabec s eeste pod žleb. Sunek viharja je zlomil curek vodnjaka, da ja voda brizgnila daleč na ee-ato, kjer so jo sgrabiii vrtinci in jo razpržili v neviden prah. Moč viharja je nam ah pometla obre-kovavee a trgov m ulic. Vaa je izginilo in hitelo« zapirat vrata. Hitela je od vodnjaka zadnja ženska, nerodna in debela, z nabuh-njenim krilom. TodaJ pa ae je začul na uliel glas zvončka, podoben angeljake-mu joku. Tudi njega je vihar raztrgal in odnesel daleč tja do vrb na mužovini, kjer je izzvenel f tresočem ihtenju, prosečem milo UA, 1923. •ti božje. Tiha teenoba je legU opravljiveem na prsi in jim ohromela jezike. Preko izpraznjenega trga pa je atopal za cerkovnikom mlad duhoven bledega obraza ln velike upognjene poatave. Gledal ni ne na desho, ne na levo, toliko da je videl korak pred eeboj. Hvetostni mrsk na njegovem licu je pričal, da mu src« prekipeva blažila božjih besed, namenjenih bitju, ki se za večno poslavlja od zemskega bivanja. Njegove notne molitve ni motil šum viharja, saj je nosil v svojih laatnlh rokah gospoda vseh sil, njega, ki edini more podeliti človeku tisti mir duše, ki jo njemu tako tajinstvSno odseval iz globokih oči. Otroci na oknih ao obmolknili v sveti grozi, njih debele ročice so se plaho sklenile v pobožno molitev. Obrazki zo jim izražali neko tujo miael, nepojmovanje, atrah pred neznzno podobo skrivnostno svetosti in moči, nikoli ugledano. Za steklom ao se zdeli kakor lepa zdrava jabolka. Tedaj je naenkrat, v tre not ku vze v naravi utihnilo. Kakor bi nebeški dirigent aredi besnečega for-tisaima te strašne simfonije hipoma naznačil s silnim zamahom veliko pavzo. Za hip je zastal v prsih dih strmečim nad tem Čudom božjim. ' Jaaneje je prodiral zvončkov glas in segal v srca dobrih. Neka; nevidnega se je vlllov srca čute-Čik in zapekla. Mašnik pa je iggi-nil v veži aodnikove hiše. Vihar je zabučal znova, eilneje kot poprej. e • o Deklici, Id zo ji ob. prihodu pomladi še rožice peami krasile uate-ca, so sc udrle zdaj zolze po lepem licu in nagnila je glavico med roke. Ločila naj bi ze dve srci, obsevani od enega žarka božje dobro-hotfiosti, pod katerim je samo za dva proatoraf Nežno mlado prijateljstvo naj bi ae zruŽilo v meglen in pust spomin f Zakaj zdaj, zakaj ravno njej f Moč tega vprašanja pa ne aega do tiatega, ki bi mogel odgovoriti strtemu sren. In ob takih trenutkih ae tudi na najčistejši vesti pokašejo madeži. Zakaj sem se zbala viharji ln nisem Šla danes že k njej pogledat, vprašat jo, kako ji je bilo pc- IHH nočif Ali sem ji bila zmerom« dobra f Je-li bilo to moje prija- teljetvo pravo, prijateljstvo naj čietejše neeebičnosti, ki je božan stveno, ker je nesebičnost božan atvenaf — mar je kaj takoga aploh mogoče t Ni li že sebičnost, čc sc duča nagnjena duši tej zato približa, da išče v njej milo-zvočnega odmeva v urah hrepene nja, žalosti ali veseljaf Mar jo mogel priti ta trenotek, da je pregledala vso reanieo ne-areče avoje ljubljene prijateljice? Ali ni v svoji sreči in ljubezni pozabila, da vene tam v mračni eobi bitje, ki nikoli ni bilo deležno ljubezni, še očetove ne. Dolgo, dolgo je slonela mladenka na mizi, potlačena od tiste o-motične boli, pri kateri odpove telo pokorščino volji V prsih jo Je tiščalo nekaj trdega: zavezt, da ae bližajo ure bridkozti, ki otrujc-jo dušo, obromc razum. Zunaj jc grmel orkan, trenotki ao bežali. Bilo jl-je kakor zveeter mu slu, ki hiti s silno važnim poročilom, pa mu zapro pot, ko se mu mudi, mudi. Neizprosna vest je tirala ubogo srca pred sodni stol kakor zločinca. Planila je pokoncu kakor iz sna in pogledala strahoma skozi okno. GorjeV < Ta šum in hrup, piak In sik in sneg I Vihar je bil medtem evojo jezo potrojil in besno udarjal z avojo težko peztjo po strefteh. Podivjano aape, nfhujakane in razdražene so zacopotale tako togotno, ko da je neviden zblazneli voznik zavihtel nad njimi bič. Vmes sa je čul atok trpeče narave. Toda veat je ailnejša od viharja; ona kljuje v aren, reže, peli, terja kruto avoj dolg. Ogrnila ae je naglo, ztekla tiho po ztopnieah navzdol in prestrašena obetala. V veži je udarjal mladenič z nogami ob tla, da je odletaval a Čevljev aneg na vae atrani. "Oho, Olgal Kam hočeš, za Boga I" f "Oh, k Emiliji —" "V takem vremenu T Sam aem ae težko ubranil, da me nl treščilo ob tla." "Pa Če že danea umret" Zapla-kala je. "No, no, nikar ne jokaj! Saj zaradi tega že ni treba jimreti, če koga previdijo." "Misliš -—f" Njeno življenje. { • Povsit — Spisala Zofka Ivedsr-Demetrovič. i JSLt . .». *., ' 'aflž'. .'.ti j ; .,,. «" 7 - 'V T,'J? i Kaeeova knjilnica.—ladala Matica slovenska'1. (Dalje.) "Fuj, slabo ml je," je momljsl in pod rigava lo se mu je, "Kaj si bolan f Morda ti je v želodcu alabof Gotovo si preveč jedel ali pa je bila mast za nič," je ugibala ona nedolžno. "Da, da, prokleta maatt Ufl" In začel je bruhati Iz sebe. Ostudno je zasmrdelo po sobi. Kisel vinski duh se je Žiril in gnusno puhtel is nJega. "Kaj si bolsn, moj Bogi Kaj se je zgodilo! 1" ae je prestražila ona In aela v postelji. "Bolan, hm, aaj vidiš ..." 4 In zopet je bljuval, davil ae, pljuval naokrog, po postelji, po podu. Lovil ac jo s rokami za atole in steno in stokal je. "Kcci vendar, kaj ti jo! Naj Lizo pokličem, da ti kaj pomagave? Od čean ti je vendar tako alabo, moj Hogtt" je Ihteln Tlida v strahu in meničnih skrbeh. ^ On se je zasmsjal. Cisto tuj Jo bil njegov kmeh, ubit, aurov ln IMMPsa. "Oh, ti goMka, bahat Kuj fte nisi videla pijanega človeka, he!| Ha, ha, pijan sem in ta go-aka mlati llog ve kaj! Ilolezen, lin ha ... O pro-kletni" ln zopet je bruhalo iz njega. | . Pijan T t fte nikoli nl videla Tilda pijanega človeka. On je pijan!I On, Itoman, njen mož?! Sestrada je in satrepetala. In kakor otrok ae je akrila pod odejo.* Cvr glavo ae je pokrila, UŠeaa je zntianiln, da ne bi nič slUala. da ne bi nič videla. Njeno neizkušeno, sedemnajstletno ares se je čudilo v grozi in atrahut Pijan?! Kakor kladivo j« nabijalo v prsih s pijan, pijan, pijan . . . IV. Prvo aolnee jo je zdramilo ia trških sanj. Kakor v klelča alianjeno je Idelo njeno aroe v pmih. vet prt plaftrno in ubogo. Tiho j« vstala, ac umila in »e zabela obla- lili. Odprle je okno. Oster gnusen »mrad je polnil sobo j kakor atrupeu jc bil »rak, da me je skoraj ! opotekala _ Prebudit ae je. Edrfelila se je, ko j« sliiala, kako ac j« premaknil v poMelji. **Le odpiraj, lil Prestratila ti ponoči, ne t Odkod pa al, is kakšnega krsja? Saj nič ne vež, heko ar Živi . . . prvič ai videla pijanega človeka, kaj ae!... Ha. ha!" se je smejal. Molčala je. H povečanimi očmi »i jr kovan« mm rok« kur«, v dolfMti 04 m ---- (> man« tovarn« 8SNSENWERK-KRENHOF . SU- v dolaootl o4 aa 4« aa h»a#v. p« iM««lb «mahi Pmuiim kou p« ai JO. l«it ko* ikupaj «11 v*| m S t.as. Kkn»ino oro4J«. Svoj« vnte, p« Si M, J arpl H kluMtl mm 7Sc. BERGAMO bru.ilai kusl. najbolj!« vr*t« po 40c. M Uk MOk j« poitntna to vitota) a na rodilom rrmi p poaUtl tudi 4mmu » rnaprtj. Radi ko. vpratajt. rojak«. vi M jih to luurotill od miM. : ALOIS SKULJ, 323 Epailon Plnce, Brooklyn, N. Y. >sssssosossassssaossssoe>ssoasasossssssssessease»oee 00 POTNIŠKI ODDELEK BANČNEGA ZAVODA EMILA KISS-A 133 SECOND A VE., NEW YORK CIT\ Najbolj ia prililca sa direktno potovanje v domovino v 12 dneh preko Dubrovnika v Trat a parniki Junija 80, PRES. WILSON, cena......................$102.50 Junija 80. TU8CANIA, cena..............'............$105.00 \ 4 in vojni davek $5.00. Kadar nameravate potovati, mi takoj naznanite ln jas vam pre-akrbim prostor. Dopreaaljam rojake is atarera kraja. Pošiljam denar v stari krsj. POTNIŠKI ODDELEK BANČNEGA ZAVODA EMILA KISS-A 133 SECOND AVE., NEW YORK CITY NARAVNOST V DUBROVNIK (JUGOSLAVIJA) Z mmjrmiimm in mjamjim Caaarč Aaebor LIm puniba TUSCANIA 17.000 t.n odpluje in Now York naravnost v Dubrovnik, Reko in Trat V SOBOTO, 30. JUNIJA I Potniki M v kablnak ■ dvom«. Itlrlml la a ——I---I . -1 UJiL_ a. 1 aooiimi peaiMjaaN, velike soeanu». kadilnic • la p^KalUto. Za mm ia drac« lafaraiaaU« vpratoju kSlaj«aa «c«ata. CUNARD A N C H 0 R Ulit 140 N. DmtU St. CkUmft 111- NAJVECJA IN EDINA SLOVENSKA TRGOVINA IN AGENTURA nn coio Ameriko u najboljšo vreto starokrajske kose, Struško motike, Ltd. _ CENE 80: Rtruike tw>*iWo. ro/ no ksvsas Mf m os, v«aj« pa ............ai.re Kom aaJaM4a«Jto 1 aajkaUto traj« »m« tabaanaaa Tirtk«. Balkaa In **n«al4aak«". V« lik o« ti aa, SS, ta. sa to sa paW« ■ mmtmm rtnka to Mjatoai ...............asoe KaM tokaaraa« paSraak« pa...SSOS ' «*la pm ............ ši ne aa Krajaaboaa d^ana poSi -TS •Mka kaa« pa ŠSOO rato .aioe, ai as to Vse to blato Jo le pi^cej dobro poanano saed rojaki pa vsi Ameriki. M« m Uiomo Vlaro na debato v trgovk*, kdor ni aa-Sovoljoa s naftm blagom gn toMm poUje Ham na^J. PoSlJlU danar aH poStno nakaznico s naročnino takoj, pečtnloa plačama mL Naalov aaptiUU aamo: STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN. PridlU ooabno aH p» i ifcita t.'. naA r#nik kraanlh vsakovrstoik