UETO XV., ŠTEV. 144 SLOVENSKI Izdaja Direktor: ča>opisno-založniško podjetje SZDL »Naš tisk« / Dir Rudi Janhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/m telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, Ea znnanie 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račnn Narodne banke 601-»T«-163 \ Mesečna naročnina 200 din Cena ze Sn Zdrnženl narodi morajo obsoditi napad na Gnatemalo Varnostni svet razpravlja o guatemalski pritožbi - Predsednik Arbenz pozivu delavce in kmete na obrambo proti zavojevalcem -Obtožbe ministra Toriella - Britanski časopis apelira na ZN naj se upro teptanju mednarodnega prava NEW YORK, 20. jun. (Reuter). Uradno je bilo sporočeno, da bo sestanek Varnostnega sveta danes ob 19. uri po srednjeevropskem času. Prej je bilo rečeno, da se bo Varnostni svet zbral, da bi proučil pritožbo Guatemale proti agresiji z ozemlja Nicarague in Hondurasa, šele v ponedeljek popoldne. Na odločno vztrajanje stalnega zastopnika Guatemale v Združenih narodih Arriola pa je predsednik Varnostnega sveta v tem mesecu ameriški zastopnik Cabot Lodge sklenil, da bo sestanek danes. Odkar jo biia izbruhnila korejska vojna, bo to pot prvič, da se bo Varnostni svet sešel v nedeljo. NEW YORK, 20. jun. (Reuter). V sporočilu, ki ga je sinoči poslal guatemalskemu narodu predsednik Arbenz, poziva kmete in delavce, naj zagrabijo za orožje v obrambo Guatemale in se upro zavojevalcem. — Predsednik Arbenz je izjavil, da so zavojevalci že prodrli nekoliko kilometrov v notranjost Guatemale. Izrazil je prepričanje, da bodo guatemalske sile zmagale. Več skupin mehiških študentov je prišlo sinoči na guatemal-sko veleposlaništvo v Mehiko, kjer so izrazili pripravljenost dokazati svojo solidarnost z narodom in vlado Guatemale v boju proti napadalnosti. London, 20. jun. (Tanjug). Ko piše o dogodkih v Guatemali, meni glasilo britanskega zadružnega gibanja »Reynolds News« v uvodniku, da morajo Združeni narodi obsoditi napad na zakonito vlado in se upreti teptanju TRd-PKlST- ■ 0 50 W. ,|g" d El Progresa , „ |0 ^ Uporniški radio pa je pozval prebivalstvo Guatemale, naj s sabotažami na vseh področjih s silo strmoglavi vlado. Ta radijska postaja je dala nadrobna navodila delavcem in uslužbencem vseh panog, kako naj delajo sabotaže. Ista postaja je zanikala, da bi bile uporniške sile bombardirale Guatemalo, v isti sapi pa je trdila, da bodo te sile »v enem tednu« vrgle vlado. Guatemala City, 20. jun. (AP). Minister za zunanje zadeve Guatemale Guillermo Toriello je obtožil vlado Nicarague, da podpira invazijo Guatemale. Dal je navodila guatemalskemu veleposlaniku v Hondurasu, naj protestira pri vladi Hondurasa, ker dovoljuje intervencionističnim silam polkovnika Castilla, da se zbirajo na njenem ozemlju. Poveljstvo teh sil je v Copannu, okrog 6 km od meje Guatemale. Glavno mesto Guatemale je bilo doslej trikrat bombardirano, zadnjič včeraj zjutraj. Po poročilih radijske postaje Guatemale je bilo več oseb ubitih, več pa ranjenih. Kakor izjavljajo guatemalski diplomati v Washingtons so bile žrtve od bombardiranja v Zacapi, San Joseju Puerto Barriosu in Retalhuleu. Mexico City, 20. jun. (AFP). Načelnik mehiškega generalnega štaba in minister za obrambo general Thomas Sanchez Hernandez je izjavil sinoči, da bi Mehika nasprotovala temu, da bi oborožene skupine, ki bi hotele izvesti invazijo Guatemale, uporabljale mehiško ozemlje. A? '/ "V . % H' Jf/ '//fi Kfm M M mmmm’Jo /7 // Olxtghuacan 5 Jf ... oban ^ Huehuecenango Q^^fPanzoz V//'''/". ■ üiiviii;,, j1 u"!*r i'>i IS'1 S#'1 ■ ^ Gospa Pandit na poti v Beograd ŽENEVA, 21. jun. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Predsednica Združenih narodov ga. Pandit je prispela danes v Ženevo na poti proti Beogradu. Na ženevskem letališču je izrazila zadovoljstvo, da gre na obisk v Jugoslavijo in omenila, da je že prej imela namen obiskati Beograd. Ga. Pandit ni hotela dati nobenega komentarja v zvezi z delom ženevske konference, rekoč, da tudi med kratkim bivanjem v Ženevi ne namerava navezati stikov z zastopniki posameznih delegacij udeleženk na azijski konferenci. Predsednica ga. Pandit se bo jutri opoldne z letalom odpeljala iz Ženeve naravnost v Beograd. PREDSEDNIK REPUBLIKE RUDARJEM „UGLJEV1KA“ Brioni, 20. junija. (Tanjug.) Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal kolektivu rudnika »Ugljevik«, ki ga je zadela te dni velika elementarna nesreča, pismo naslednje vsebine: Dragi tovariši! Elementarna nesreča, ki je zadela vaš kolektiv in iztrgala iz vaših vrst toliko dragocenih življenj, me je globoko pretresla. V polni meri delim z vami bolečino, kakor tudi bolečino in žalost družin, ki žalujejo za dragimi, ki so jih izgubile. Skušajte, dragi tovariši, ublažiti tem družinam njihove težke dni s svojo moralno podporo, naša socialistična skupnost pa bo izpolnila svojo dolžnost s tem, da jim bo vsaj materialno olajšala nenadomestljive izgube. Čutim potrebo, da vas ob tem primeru opozorim, da tudi vi storite vse, da bi bile v bodoče take nenadne elementarne nesreče onemogočene. Želim vam srečno in uspešno delo. Smrt fašizmu, svobodo narodu! Josip Broz Tito '■{ .^ijuezaltenanpa o o S. Marcos HRVATSKO SLOVENSKI MLADINSKI FESTIVAL V KOPRU Dokaz velike kulturne ustvarjalnosti ljudstva, ki živi in dela v svobodi Na veličastnem zborovanju na Titovem trgu v Kopru so ob zaključku mladinskega festivala več tisočglavi množici govorili tovariši Miha Marinko, Tine Remskar, Antun Krajnovič in Julij Beltram NITI KONEC, NITI NEUSPEH Dejstvo, d i se je ministrom posrečilo sporazumeti se o načelu, po katerem je trePa najti rešitev ter nadaljevanje vojaških pogajanj tudi po odhodu ministrov iz Ženeve, je najvidnejši uspeh Gsmih tednov ženevske konference Ženeva, 20. jun. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Po polnih 8 tednih pogajanj o Koreji in Indokini je večina ministrov za zunanje zadeve velesil in drugih prizadetih držav danes zapustila Ženevo, ker je bil glavni del političnih razgovorov končan s sinočnjim nenadnim spo-razumom o ustanovitvi vojaških komisij za pripravo določb opremirju v Laosu in Kambodži. Odhod ministrov za zunanje zadeve iz Ženeve ne pomeni niti konec niti neuspeh konference. Ko so prejšnjo sredo končali korejsko debato brez vsakih zaključkov razen sklepa držav udeleženk v korejski vojni na strani Združenih narodov, da bodo predlog o združitvi Koreje vrnile Združenim narodom, je bil splošni položaj glede sklenitve miru v Indokini zelo neugoden in mnogi opazovalci so bili prepričani, da so konferenci šteti dnevi. Odločnost zahodnih zastopnikov, da ne bodo dovolili nadaljevanja razgovorov, ne da bi bilo upanje za sklenitev sporazuma, uspeh novega francoskega predsednika Mendesa Francea v francoski narodni skupščini in koncesije sovjetskega in kitajskega zastopnika so omogočili, da se je indokitajska debata izvlekla iz zagate in so se ministri sporazumeli glede načela, kako iskati rešitev za lndokitajsko vprašanje. Naloge, ki so jih ministri dali zastopnikom vojskujočih se poveljstev, dokazujejo, da načelo reševanja ni enako za vse tri države Indokine. Za Vietnam so sprejeli načelo delitve države in vojaškim zastopnikom so naročili, naj določijo demarkacijsko črto, ki bi delila ločena pasova, v katera bi se umaknite vojskujoče se čete po objavi premirja. Za Laos in Kambodžo načelo rešitve ne določa delitve, pač pa popolni umik tujih čet, predvsem Ho Si Minhovih. Ženevsko konferenco, ki nadaljuje delo z rednimi vojaškimi pogajanji o Vietnamu, Laosu in Kambodži ter tajno sejo 9 delegacij, na kateri bodo v torek pretresali vprašanje sestave nevtralne komisije za nadzorstvo nad premirjem, čakajo še mnoge nerešene podrobnosti, od katerih je odvisen končni sklep o ustavitvi sovražnosti. Dejstvo, da se je ministrom po osmih tednih posrečilo sporazumeti se o načelu, po katerem je treba najti rešitev, ter nadaljevanje vojaških pogajanj tudi po odhodu ministrov iz Ženeve, pa je najvidnejši uspeh, ki so ga dosegli v teh osmih tednih na ženevski konferenci. Ženeva, 19. jun. (AFP). Kitajski minister za zunanje zadeve Cu Ea Laj. ki bo ostal v Ženevi še nekaj dni po odhodu ostalih šefov glavnih delegacij na ženevski konferenci, se bo jutri sestal z ministrom za zunanje zadeve Kambodže Tep Panom. To bo prvo srečanje teh dveh ministrov izven rednih sej o Indokini. Minister za zunanje zadeve Molotov, ki je sinoči z letalom odpotoval v Moskvo, bo ostal nekaj časa v vzhodnem Berlinu. V njegovem spremstvu so 4 člani Iz sovjetske delegacije, ki je sodelovala na konferenci v Ženevi. Severnokorejski minister za zunanje zadeve Nam II je prispel včeraj v vzhodni Berlin na poti iz Ženeve. Nekaj dni bo ostal v Vzhodni Nemčiji kot gost vzhodnonemške vlade. Danes dopoldne je odpotoval s posebnim letalom iz Ženeve v Pariz britanski minister za zunanje zadeve. mednarodnega prava. Časopis piše: »Guatemalo, članico Združenih narodov, so napadli z ozemlja Hondurasa, ki je tudi članica te organizacije. Guatemalo obtožujejo, da je »komunistična«, toda ta obtožba ni brez zveze z dejstvom, da je Guatemala, deleč zemljo kmetom, odvzela premoženje ameriški družbi za sadje. Po statistikah ZN je sedanja vlada znatno povečala življenjsko raven naroda in zboljšala gospodarski položaj držav«. Ce bi se napad na gvatemalsko vlado posrečil brez protesta Združenih narodov, nadaljuje časopis, bo prizadet težak udarec koncepciji mednarodnega prava. S tem bi v bistvu dali popolno svobodo katerikoli državi Združenih narodov, naj podpira in organizira vstaje v drugi državi.« Značilnosti dvajsete francoske povojne vlade Drugič po osvoboditvi ministrstvo za zunanje zadeve ne pripada ljudskemu republikanskemu gibanju - V vladi je prav toliko nasprotnikov kot zagovornikov evropske obrambne skupnosti Pariz, 20. jun. (Tanjug). Vlada, ki jo je sestavil Pierre Menđes France, je 15. vlada četrte republike (od izvolitve Vincenta Auriola za predsednika republike) in dvajseta od osvoboditve Francije. V njej je zastopanih osem političnih strank, in sicer: radikalno socialistična s 5 ministri in 3 državnimi sekretarji, degolovci — socialni republikanci s 4 ministri in 2 državnima sekretarjema, neodvisni republikanci s 3 ministri in 3 državnimi sekretarji, demokratska socialna unija odpora z 2 ministroma in 2 državnima sekretarjema, prekomorski neodvisni z 1 ministrom in degolovski desidenti in neodvisni kmeti s po 1 državnim sekretarjem in ljudsko republikansko gibanje z 1 ministrom in 1 državnim sekretarjem. Zadnja dva sta stopila v vlado kot posameznika in ne kot pripadnika stranke, ki je svojim članom prepovedala udeležbo v vladi. Sedanja vlada v nasprotju s prejšnjimi vladami nima podpredsednika niti ministrov brez listnice. Drugič od osvoboditve ministrstvo za zunanje zadeve ne pripada ljudskemu republikanskemu gibanju, ker je v homogeni socialistični vladi 1946 Leon Blum poleg predsedstva vlade mesec dni imel tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Dosedanje ministrstvo za zunanje zadeve sta imela menjaje se Robert Schuman in Georges Bi-dault in prvič ima sedaj ta položaj radikal socialist. Značilnost nove vlade je tudi novo ministrstvo za Tunis In Maroko. To dokazuje, koliko pomena pripisuje Mendes France rešitvi severnoafriških problemov, ki so se tako zaostrili, da je nevarno za državljansko vojno v Tunisu in Maroku. Poleg tega so v vladi spet ustanovljeni državni sekretariati za znanstvena raziskovanja in tehnični napredek ter tehnični pouk. Odpravljeni pa so državni sekretariati za informacije pri ministrstvih za notranje zadeve, javna dela in trgovino, sekretariat za lepo umetnost, trgovsko mornarico in civilno letalstvo, pa tudi položaji državnih podsekretarjev. Po parlamentarni sestavi je 25 članov vlad« narodnih poslancev, trije pa so senatorji. Značilno je, da je glede stališča do evropske obrambne skupnosti razmerje med nasprotniki in zagovorniki isto, ln sicer 14 nasprotnikov in 14 pristašev. Koper, 20. junija. Z veličastnim zborovanjem na Titovem trgu v Kopru se je danes dopoldne zaključil hrvatsko-slovenski mladinski festival, ki se je začel danes teden v Bujah in se nadaljeval vse te dni po mestih in vaseh koprskega in bujskega okraja. Med drugim je prispelo v Koper okrog 10 tisoč mladincev iz Slovenije in Hrvatske, ki so skupaj z mladino koprskega in bujskega okraja manifestirali po mestnih ulicah. Današnjih zaključnih prireditev so se udeležili tudi predstavniki mladine iz Slovenske Koroške, Gorice in cone A tržaškega ozemlja. Na okrašenem Titovem trgu je zbrano mladino pozdravil v imenu CK LMS predsednik Tine Remškar, ki je v svojem govoru dejal, da so mladinci v dneh svojega festivala spoznali ne samo kraje ob našem slovenskem morju, temveč tudi ljudstvo, ki se je dolga desetletja upiralo okupatorju, ki ni mogel nikdar ukloniti njegovega ponosa in zavesti, da je rodni del narodov Jugoslavije. Spoznali so ljudstvo, ki se je s pesmijo na ustih borilo in umiralo za svojo svobodo in kulturo. V tednu mladinskega festivala so izvedli nad 100 kulturnih in drugih prireditev, na katerih je nastopilo nad 4000 mladincev in mladink. Nad 40.000 gledalcev pa je najbolj zgovorno priznanje. kako veliko pozornost je pokazalo ljudstvo teh krajev naši mladini in njenemu kulturnemu razvoju. Mladinski festival, je na koncu svojega govora dejal tov. Remškar, je vlil novih moči in nove vere v silno ustvarjalno moč našega ljudstva in je zagotovilo, da bo mladina še z večjimi na- pori nadaljevala svoje delo za dvig socialistične zavesti, za višjo kulturno in politično raven naše mladine ter za napredek in neodvisnost Jugoslavije. Za tovarišem Tinetom Remš-karjem sta zbrane mladince pozdravila predsednik mladine Hrvatske Antun Krajnovič in sekretar okrajnega komiteja ZK za koprski okraj Julij Beltram; za njima pa je spregovoril sekretar centralnega komiteja ZKS in predsednik Ljudske skupščine Slovenije tov. Miha Marinko, ki je v svojem govoru dejal: »Po celotedenskem festivalu, po vsej tej veličastni manifestaciji, ki je dosegla s prireditvijo v tem starodavnem mestu svoj veličasten višek, je moja želja in namen, da izročim v svojem imenu veliko priznanje iniciator-jem te zamisli in tisočem sodelujočih, ki so ustvarili to veličastno kulturno manifestacijo. Naši narodi, svobodno ljudstvo socialistične Jugoslavije je v zadnjih letih že precej živo uveljavilo oblike kulturnega festivala, ki dajejo sliko kulturnega razvoja naših narodov in njihovega stremljenja, da na osnovi svobodnega ustvarjanja razvijajo tudi svoje umske sposobnosti in si ustvarjajo veselo in zadovoljno življenje ter razvijajo splošno kulturno raven. Ta manifestacija pa kaže tudi lepo sliko bratstva in enotnosti slovenskega in hrvatskega ljudstva, ki živi na tem področju. V sožitju z ljudstvom italijanske narodnosti. Zato je ta revija tem večji dokaz velike skupne kulturne ustvarjalnosti ljudstva, ki živi in ustvarja v svobodi. Nam starejšim je zategadelj v veliko zadovoljstvo, da smo dosegli to, da lahko novi rodovi z zaupanjem gledajo v svetlo bodočnost.« Ogromna množica ljudstva je z velikim aplavzom pozdravila in vzklikala govorniku, Titu in. Jugoslaviji, nato pa se je pričel obširen kulturno-umetniški spored, ki so se ga poleg slovenskih in hrvatskih skupin udeležile tudi skupine iz Slovenske Koroške in Trsta. Med vidnimi predstavniki ljudske oblasti in političnih organizacij so se zaključka mladinskega festivala udeležili še podpredsednik Sabora Hrvatske Nikola Sekulič, komandant vojne uprave jugoslovanske cone Trsta polkovnik Miloš Stanato-vič, člana izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije Jože Borštnar in Niko Šilih, v imenu JLA pa generalmajor Nikola Gaževič. Mladinski festival se je popoldne nadaljeval s športnim delom in sicer z motociklističnimi cestnimi dirkami, festivalsko regato in letalskim mitingom; nato pa se je razvilo splošno ljudsko rajanje. J. L. Veliko mednarodno priznanje slovenskemu slikarju V NEKAJ VRSTAH NEW DELHI, 20. jun. (Tanjug) Francoskemu letalu, ki so ga preiskali na letališču v Kalkuti, so dovolili nadaljevati polet v Saj-gon. Na istem letališču so včeraj preiskali še 2 francoski letali, ki sta bili na poti v Indokino. Carinske oblasti so obdržale 2$ zabojev, rekoč, da so v njih tudi predmeti za vojaško opremo. MAKAKES, 20. jun. (AFP) Francoski poveljnik Marakeša general D’Hauteville je bil budo ranjen pri atentatu, ki ga je napravil nanj neznanec na kolesu. Ko je ustrelil iz revolverja na generala, je atentator streljal tudi na dva Maročana, ki sta ga hotela prijeti. General D’Hauteville je v bolnišnici. Njegovo stanje Je resno. NEW DELHI, 20. jun. (Tanjug) Na povabilo sovjetske vlade bo septembra delegacija indijskih študentov obiskala ZSSR. Clane delegacije bo določil indijski minister za zunanje zadeve. To bo prva indijska študentovska delegacija, ki bo obiskala ZSSR. BONN, 20. jun. (Tanjug) Kakor poroča vzhodnonemška časopisna ‘agencija, so osebje sovjetske vi- soke komisije v Nemčiji skrčili za dve tretjini, odkar je dobila vzhodnonemška vlada suverenost. V okviru reorganizacije so po sporočilu agencije zaprli 15 predstavništev sovjetske komisije v raznih mestih Vzhodne Nemčije. NEW DELHI, 20. jun. (Tanjug) Južnoafriška vlada je predlagala indijski vladi ustanovitev urada indijskega visokega komisarja v Južni Afriki, piše posebni dopisnik »Hindustan Timesa«. Dopisnik je zvedel, da sta vladi Južne Afrike in Indije o tem izmenjali note. Indijski visoki komisar v Južni Afriki je bil odpoklican pred 8 leti in je sedaj na čelu tega urada neki pomožni tajnik. V indijskih političnih krogih poudarjajo, da ustanovitev novega visokega komisariata ne pride vpo-štev glede na nepopustljivo stališče južnoafriške vlade do položaja prebivalcev indijskega rodu. MEXICO CITY, 20. jun. (AFP) Cesar Etiopije Haile Selassie je prispel včeraj v Mehiko, kjer bo ostal 5 dni. Na letališču ga je sprejel predsednik republike Ruiz Cortinea. Led se taje London, 20. jun. (Tanjug). V Londonu so v teku priprave za sprejem kitajske trgovinske delegacije, ki bo prispela iz Ženeve v enem tednu. Med 10-dnev-nim bivanjem bo kitajska delegacija 9 članov prepotovala nekaj najvažnejših britanskih industrijskih središč. Kakor so uradno sporočili, je namen tega obiska zboljšanje trgovinske zamenjave med obema državama v okviru veljavnih omejitev izvoza strateških dobrin na Kitajsko. Ni izključeno, da bodo Kitajci za zboljšanje trgovinske zamenjave z Veliko Britanijo v Londonu ustanovili stalno trgovinsko misijo. Ta domneva je sedaj toliko bolj verjetna, ker se je Peking odločil poslati v London svojega odpravnika poslov. Seja zvezne ljudske skupščine Beograd, 20. junija. Predsednik zvezne ljudske skupščine je odločil, da se bosta zvezni zbor in zbor proizvajalcev zvezne ljudske skupščine sestala 1. julija ob 12. uri. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za zdravstvo ln socialno politiko Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 5. sejo odbora za četrtek 24. junija 1954, ob 10. uri dopoldne v prostorih Ljudske skupSčine LRS na Trgu revolucije št. 1. Predlog dnevnega reda: Obravnava in sklepanje o 1. predlogu zakona o socialnih zavodih, 2. predlogu zakona e ba-biški službi in 3. predlogu zakona o ustanovitvi višjih zdravstvenih šol. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS France Mihelič pri delu na osvo bojenem ozemlju Pravkar smo prejeli telefo-nično sporočilo, da je mednarodna žirija na XXVII. razstavi Biennale v Benetkah podelila nagrado Renato Car-rain slovenskemu slikarju in grafiku FRANCETU MIHELIČU za njegova dela na tej pomebnl mednarodni razstavi. Ta nagrada je letos že drugo mednarodno priznanje slovenskemu umetniku, katerega dela so doživela tudi izreden uspeh na razstavi Petn&jsto-rice v Ljubljani. Slovenska javnost pozdravlja lep uspeh umetnika. VREME VREMENSKA NAPOVED ZA PONEDELJEK Lepo vreme z delno dnevno oblačnostjo. V alpskem svetu nagnjenje h kratkotrajnim ploham. ZJutrij po kotlinah rahla megla. Dnevne temperature do *9 sto. prtnj Celzija Jigsfiliodna Azija, Srednji vzlid, Zahodna Evropa dnevni rsd washingtonskega sestanka med Churchillom in Eisenhowerjem London, 21. jun. (Tanjug). V britanskih diplomatskih krogih izjavljajo, da bodo v okviru razgovorov med Churchillom :n Eisenhowerjem v Vashingtonu poleg vprašanj jugovzhodne Azije, pretresali tudi vprašanja Srednjega vzhoda in probleme varnosti v Zahodni Evropi. Po splošni oceni bo najvažnejše vprašanje, kateremu bodo posvetili največ časa, pri- 5;Odkrita agresija« V brzojavki guatemalskega ministra za zunanje zadeve Toriella Varnostnemu svetu je rečeno, da sta vladi Nicaragua in Hondurasa »na pobudo nekaterih tujih monopolov, katerih koristi so bile zadete s progresivno poli' ':o gvatemalske vlade, zaci eli zvito agresijo«. Guate- mala pa je samo branila svoje suverene pravice, ko je izdajata zakone, za katere je sodila. da so neogibni za zboljšanje gospodarskega in soci-alnegtt napredka države. Glede na vse to, je rečeno v brzojavki, je treba storjeni mednarodni zločin še posebej obsoditi. Varnostni svet naj ukrene vse, kar je potrebno, da se prepreči kršitev miru in mednarodne varnosti v tem delu Centralne Amerike in ustavi napadalnost proti Guatemala. Prva znamenja ameriško-g' lrt rilskega spora so se poje- ko ja gvatemalska vlado nacionalizirala nekatere dc’? države, katerih lastnica je bila družba »United Fruit«. Guatemala je obtožila ZDA, da je njihovo stališče do tako-imene,ranega komunističnega j rodiranja v Gvatemali posledica spora glede te družbe, za katero se skrivajo ameriške koristi. ZDA so tudi protestirale nrofi pos'diki orožja, ki je bila baje poslana iz sovjetskega bloka Gvatemali. Govork so, da bo Guatemala predložila pritožbo prihodnjemu zasedanju Generalne Si-v-iš-jine Združenih narodov jeseni letos. Dogodki, ki so nenadoma izbruhnili, pa so pospešili ta sklep in Guatemala je zahtevala, naj Združeni r.arodi takoj obravnavajo ta problem. Istočasno poudarja gvatemalska vlada, da je značilno, ker je vlada Hondurasa pred kratkim odklonila prarPog Gvatemale, naj bi sklenili pc.kt o prijateljstvu m nenapadanju, privolila pa je na vojaški sporazum z ZDA. Ob tem času se invazijske sile. ki delujejo iz Hondurasa in Nlcarcgue in jih sestavljajo guatemalski begunci, premikajo v več smereh po morju, zraku in kopnem. Glavno mesto Gvatemale je ponoči v temi. Nicaragua in Honduras odklanjata proteste guatemal-ske vlade. Glavni cilj napada letalstva so guatemalske rezerve benzina, ki po cenitvah a '-ih časopisov ne bi Vfk-žale za več kot 2 ali 3 tedne operacij. Vi višnji »New York Post« je o’- • "II članek Lernerja, ki je b'l pred kratkim v Guate-vc": ki pravi, da je nemogoče, da bi uporniške sile same za-čele napad in da so morale priti vsekakor velike vsote od ziraai, n. pr. od »United Fruit« družbe. Zastopnik te Ibe pa je izjavil, da družbe ne tanima nič drugega kot izvoz banan. »•/- — ---, .-jaBÜHBlWI« prava tal za ustanovitev obrambnega pakta v jugovzhodni Azijk Že dejstvo, da se obe vladi pripravljata za te razgovore s končnim namenom odvrniti »krizo zaupanja« v angloameriški zvezi, govori, da bodo razgovori o skupni politiki v Aziji najresnejša preizkušnja trdnosti angloameriške zveze. Po cenitvi britanskih opazovalcev bodo razgovori omogočili svobodno izmenjavo Winston ciiurcinU mnenj, ker niti ZDA same še nimajo nobenega dokončnega načrta za ustanovitev nekakšnega Atlantskega pakta v jugovzhodni Aziji. Po drugi strani je vprašanje, če nadaljevanje ženevske konference in negotovost, kako se bo končala glede Indokine, olajšuje ali otežkoča nalogo britanskim državnikom. Mnenja o tem so različna. Beograd, 20. jun. Skupščinski novinarji smo se včeraj zvečer zbrali okrog predsednika zvezne ljudske skupščine tovariša Moše Pijade. Toda to ni bilo kakor ponavadi v skupščini, temveč v hotelu na Avali, kjer je klub skupščinskih novinarjev priredil večerjo v čast tovariša Pijada. Novinarji so se s tovarišem Pijadom vedno dobro razumeli. To ni čudno, ker se je tudi on bavil z novinarstvom, oziroma publicistiko. Njegova publicistična dela poznamo; vemo tudi, da je bil ustanovitelj Tanjuga (v novembru 1943. leta), da pa se je bavil tudi s fotografiranjem, smo zvedeli šele sinoči, ko je »priznal«, da je svoj čas imel v Beogradu fotografski atelje. Fotoreporterji, katerih seveda ni manjkalo na večerji in ki so tovarišu Moši Pijadu poklonili lepo fotografijo, ki ga predstavlja v trenutku njegove izbire za predsednika zvezne ljudske skupščine, so ga seveda takoj obsuli z vprašanji, kje je bil ta fotografski atelje. »Kajpak«, — je dejal tovariš Pijade, — »radi bi zvedeli to zato, da bi takoj obesili na tisto hišo ploščo z napisom: Tukaj je imel fotografski atelje tovariš Moša Pijade, predsednik zvezne ljudske skupščine itd.«, pa ne bo nič iz tega« — je končno razbil iluzije fotoreporterjev tovariš Pijade. Novinarji ne bi bili novinarji, če ne bi izkoristili tako Konferenci* je podaljšano življenje in potemtakem je obljuba, ki jo je dal Churchill p rlamentu, da vlada ne bo pristopila k novim vojaškim ali političnim sporazumom, dokler ne bo jasen 'zid ženevskih razgovorov, še vedno veljavna in veže roke vladi, da v VVashingtonu ne more skleniti dokončnih sporazumov. Churchill in Eisenhower bosta skušala spraviti v sklad stališči svojih vlad do ženevske konference ter čas in tempo povezave držav jugovzhodne Azije in njihove vloge v nameravanem paktu. Britansko politiko na Srednjem vzhodu so ocenili v Washingtonu kot zavoro ameriške pobude. Tudi glede tega bo treba razčistiti pojme in izdelati stvarni načrt. Po poročilih iz ZDA se je nemir ameriških funkcionarjev povečal tudi zaradi neuspeha Britanije, da bi se sporazumela z Egiptom o Suezu. Zato računajo, da bo Velika Britanija po vvashingtonskih razgovorih še konec tega meseca poslala Egiptu nov predlog za obnovitev pogajanj. Glede varnosti Zahodne Evrope so nekateri opazovalci prepričani, da se bosta Churchill in Eisenhower sporazumela o načinu, kako oboro-rožiti Zahodno Nemčijo glede na to, da je propadlo upanje za ustanovitev evropske obrambne skupnosti. Govore o možnosti, da bi ločili bonnsko pogodbo, ki daje suverenost Zahodni Nemčiji, od pariških pogodb o EOS. Na podlagi teh pogodb bi bila Nemčija mogla dobiti neodvisnost tisti hip, ko bi začela veljati evropska obrambna skupnost. Druga možnost bi bila, da bi razmislili, kako sprejeti Nemčijo v Atlantski pakt. lepe prilike za potešitev svoje radovednosti in če ne bi postavljali raznih vprašanj. Tovariš Pijade se je sicer v šali pritožil, da pri povabilu na večerjo ni bilo nič govora o kakih vprašanjih, da pa je — če že mora — pripravljen tudi na to. Čakati na vprašanja mu zares ni bilo potrebno. Kaj misli o delu skupščine, kaj misli o delu novinarjev...? Takih in podobnih vprašanj je bilo precej. In tovariš Pijade je na vsako odgovoril, včasih resno, včasih pa — če so bila preveč indiskretna — v šali. »Naša skunščina je še mlada«, — je med ostalim dejal, — »in učimo se vsi, tako poslanci kakor novinarji. Če novinarjev ne bi bilo, potem bi skupščina bila izolirana, kajti javnost ne bi bila obveščena o njenem delu. Poklic skupščinskega dopisnika je lep in zasluži, da se mu posveti celo življenje. Skupščinska poročila morajo biti čim zanimivejša in čimbolj dostopna bralcem, obenem pa morajo seveda tudi verno odražati dogodke v skupščini. Novinarji naj točno opišejo potek sej, svoja zapažanja in mišljenja o raznih problemih na naj izražajo v komentarjih ...« Dve uri, ki smo jih prebili v prisrčnem razgovoru, s tovarišem Mošo Pijadom na Avali, nam bosta ostali v trajnem snominu. Poslovili smo se z njim prepričani, da bomo tudi v bodoče imeli v njem Tovariš Moša Pijade -gosi skupščinskih novinarjev Za plačan letni dopust Ženeva, 20. jun. (AFP). Mednarodna konferenca dela je na svojem 37. zasedanju z velikansko večino glasov sprejela priporočilo, po katerem morajo imeti delavci z mesečno plačo, razen nekaterih kategorij, pravico do plačanega letnega dopusta. Priporočilo pravi, da mora biti dopust v sorazmerju s trajanjem dela pri enem ali več delodajalcih v istem letu in da mora znašati najmanj 2 delovna tedna pri 12 mesecih dela. Aktivnost ZDA na Srednjem vzhodu Jeruzalem, 20. jun. (AFP). — Ameriški odpravnik poslov Francis Russel je izročil danes predsedniku izraelske vlade Ša-retu novi ameriški načrt o utrditvi varnosti na demarkacijskih črtah med arabskimi državami in Izraelom. Načrt v podrobnostih ni znan, sodijo pa, da predlagajo ZDA in Velika Britanija razširitev pooblastil komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem. Zvedelo se je tudi, da se Je Russel razgovarjal s Saretom o namakalnih načrtih, Iz dela zakonodajnih odborov zvezne ljudske skupščine Proučevanje načrta zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Od našega beograjskega dopisnika). Beograd, 20. jun. Zakonodajna odbora obeh zborov Zvezne ljudske skupščine, ki na skupnih sejah proučujeta načrt zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, sta nadaljevala svoje delo tudi danes dopoldne. Čeprav Je glede odredb načrta zakona, ki določujejo višino hranarine tistim zavarovancem, ki dlje kot sedem dni ležijo v bolnišnici, kjer imajo popolno oskrbo, bilo precej diskusije, Je vseeno ostalo pri določbah načrta zakona, ki višino hranarine določa po številu članov družine zavarovancev. Zavarovanec brez družine, ki Ima v bolnišnici popolno oskrbo, ima pravico do hranarine v višini 50% povprečne mesečne plače s stalnimi mesečnimi dodatki v zadnjih treh mesecih; zavarovanec z enim članom družine 75% z dvema članoma dru-ali več člani družine do hrana-žine 90% in zavarovanec s tremi ali več člani družine do hranarine v višini 100% povprečne plače. Nelzpremenjene so ostale tudi odredbe načrta zakona, ki govore o pravicah porodnic na hranarino v času porodniškega dopusta, to se pravi 45 dni pred in 45 dni po porodu, skupno torej 90 dni. Tiste porodnice, ki so bile pred porodom zavarovane najmanj šest mesecev neprekinjeno ali pa v zadnjih dveh letih 12 mesecev s prekinitvijo, imajo v času porodniškega dopusta Mogočna manifestacija delovnih ljudi Gorenjske Z zleta Svobod na Završnici Kranj, 20. junija. Okoli 10.000 delovnih ljudi iz vseh krajev Gorenjske se je zbralo danes na zletu »Svobod« na Završnici pri Žirovnici. Med gosti so bili predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher, predsednik glavnega odbora Zveze »Svobod« Ivan Regent, član izvršnega sveta LRS Boris Ziherl, predsednik zbora proizvajalcev Mavricij Bore in drugi. V kulturnem programu so sodelovali kot gostje člani kulturno umetniškega društva »Iskra« iz železarne Zenica. Slavnostna otvoritev zleta je bila ob 10. uri z internacio- Odkriije spominske plošče petim narodnim herojem Ljubljana, 20. junija. V Črnučah pri Ljubljani, kjer je bila 24. junija 1941 ustanovljena prva partizanska četa v Sloveniji so danes odkrili spominsko ploščo petim narodnim herojem: Francu Ravbarju, Maksu Pečarju, Reziki Dragarjev!, Janku Bizjaku in Ivanu Koscu. Danes se je tudi pričela v spomin omenjenim narodnim herojem proslava partizanskega tedna. Nov tip vagonov za Turčijo Slavonski Brod, 20. junija. — delovni kolektiv tovarne strojev, lokomotiv in mostov »Djuro Dja-ković« je izdelal prvo serijo 60 tovornih vagonov novega tipa za potrebe turških državnih železnic. Ti vagoni z dvema osovinama imajo nosilnost 25 ton. Podjetje Djuro Djakovič je lani izdelalo in odposlalo v Turčijo 350 tovornih vagonov z isto nosilnostjo. TEHERAN, 20. jun. (AFP) Zastopniki 8 mednarodnih petrolejskih družb, ki so ustanovile konzorcij za prodajo perzijskega petroleja, so se vrnili danes v Teheran, kjer bodo z zastopniki vlade nadaljevali pogajanja, ki so bila ustavljena 15. maja. prijatelja, ki nas razume in ki nam je pripravljen pomagati v našem delu, v katerem smo zares šele učenci — in ki prav zaradi tega pogosto ni ravno »z rožcami postlano«. M. P. nalo, ki so jo peli združeni pevski zbori Svobod. Nato je imel slavnostni govor predsednik Svobode Javornik Treven Franc, ki je orisal razvoj delavske kulture v tem delu Gorenjske od ustanovitve Predstavniki bivših borcev na groba Neznanega junaka Beograd, 20. junija. Ob proslavi »Dneva bivšega borca«, ki ga praznujejo danes organizacije borcev Jugoslavije, so predstavniki Zveze borcev in Zveze vojaških vojnih invalidov položili v imenu bivših bojevnikov naše države venec na grob Neznanega junaka na Avali. Svečanemu polaganju venca sta poleg veteranov prisostvovala tudi generalni sekretar Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije Božo Pavlovič in predsednik vrhovne invalidske komisije Radojica Vukičevič. Prvi snopi v Črni gori Titograd, 20. junija. V tlto-grajskem okraju so že pričeli žeti letošnje ozimne posevke. Z žetvijo bodo pričeli v kratkem tudi v južnih krajih te republike. Po cenitvah kmetijskih strokovnjakov bo letošnji pridelek za 20 do 25 odstotkov slabši od običajnega. Pomladanske kulture se dobro razvijajo, čeprav se je setev zakasnila za 20 dni. Zanimiv kompozicijski večer Študentje Akademije za glasbo — člani Kluba komponistov, Dodo nastopili s svojimi skladbami v torek 22. t. m. ob 20. uri v Viteški dvorani v Križankah. Ta večer predstavlja vsekakor pomemben dogodek v naju glasbeno-ustvarjalni umetnosti, saj se nam bo predstavilo več mladih skladateljev. Spored bo ▼ kratkem obsegal sledeča dela: A. Srebotnjaka Sonatino za klavir v izvedbi priznanega pianista prof. Pavla Sivica, Marka Žigona Pihalni kvartet in Iva Petriča Pihalni kvintet v Izvedbi solistov Slov. filharmonije L. Gregorša, F. Bregarja, M. Gunzka, V. Černeta in V. Maliča, kar bo še posebej zani- od prvega delavskega društva Svobode na Jesenicah leta 1919 do danes, ko je v radovljiškem okraju 7 Svobod in 25 SKUD, v kranjskem okraju pa 5 Svobod in 47 SKUD. Obdobje predaprilske jugoslavije je na eni strani značilno po dvigu razredne zavesti delavcev in po želji delavcev, da bi se izobrazili; na drugi strani pa po preganjanju ne samo delavskega razrednega gibanja, ampak tudi delavske kulture sploh. Oblastniki predaprilske Jugoslavije so poskušali preprečiti vsako delavsko prireditve z aretacijami: člane Svobode Jesenic so leta 1929 zaprli za 33 dni samo zato, ker so hoteli izvesti proste ritmične vaje ob taktu internacionale. Toda delavska kultura se je kljub preganjanju razvijala z nenehnim tempom, zlasti iz delavskega žarišča — Jesenic. Zbor je pozdravil tudi Ivan Regent, ki je poudaril, pomen prosvetljevanja delavcev, ne samo v s trokovnem pogledu, ampak tudi v splošno kulturnem in političnem pogledu. Na koncu so podelili Svobodi v Bohinjski Bistrici kot najboljši Svobodi v radovljiškem okraju zmagovalni prapor, ki si ga je pridobila s tekmovanjem pred zletom Svobod. pravico do hranarine v višini 100 odstotkov povprečne plače. Načrt zakona izboljšuje položaj porodnic, ki pred porodom niso bile zavarovane šest mesecev — kajti njim se sedaj priznava pravica do hranarine v višini 80 odstotkov povprečne plače. Precej diskusije je bilo glede odločb načrta zakona, ki določa pravice zavarovancev na povrnitev stroškov v primeru potovanja v drugo mesto na specialni zdravniški pregled, na komisijski pregled in podobno. V razpravi o povračilu potnih stroškov poslanci niso imeli pripomb, pač pa so bili mnenja, da je v načrtu zakona potrebno določiti vsaj minimalno višino dnevnic za zavarovance in člane njihovih družin, ki potujejo v drugo mesto na zdravniški pregled. Načrt zakona namreč določa, da bodo višino dnevnic določile skupščine okrajnih zavodov za socialno zavarovanje v mejah vsote, ki jo bo določila skupščina republiškega zavoda za socialno zavarovanje. V zvezi s tem vprašanjem je poverjenik zveznega izvršnega sveta Zdenko Has dejal, da so tudi dnevnice državnih uslužbencev enotno določene samo v primeru, če potujejo izven svojega okraja — drugače pa so te dnevnice različne. Prav tako so različne tudi dnevnice, ki jih članom svojega delovnega kolektiva dajejo gospodarske organizacije. Če bi hoteli določiti enotne dnevnice za vse zavarovance, — je dejal tov. Has — potem bi jih morali določiti v višini dnevnic državnih uslužbencev, kar bi pa ogromno poveča! izdatke zavodov za socialno zavarovanje. (Sedanja višina dnevnic je predvidena s predpisi iz leta 1947 in znaša 60 do 100 dinarjev). Razmere v raznih krajih naše države so različne — in zato bi bilo nepravilno, da bi se določila neka minimalna dnevnica. Pravilnejše je — je zaključil tov. Has — da se določitev višine dnevnic prepusti republikam, oziroma skupščinam okrajnih zavodov za socialno zavarovanje. Zakonodajna odbora sta to pojasnilo tov. Hasa sprejela in je zadevna odločba načrta zakona ostala neizpremenjena. Zakonodajna odbora obeh zborov zvezne ljudske skupščine sta dosedaj proučila približno eno tretjino odločb načrta zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. Svoje delo bosta odbora nadaljevala jutri dopoldne. I. Pogačnik mivo. Nadalje bosta pianista M. Faj- “ ‘ " “ . ’ J ' \lad- \ Lampn rola) in S. Vremšaka (Sonatina). A. diga in L. Engelman izvajala skla be F. Lampreta (Pomladna barca- Weingerl se bo predstavil z dvema violinskima skladbama v izvedbi D. Bravničarja. Solosppve skladateljev D. Božiča, B. Habbeta in L. Vörösa bodo izva- jali pevci Stefančič, Sfiligojeva in Triller. Klavirsko spremljavo bo oskrbel naš talentirani pianist Mar- jan Fajdiga. Na ta pomemben dogodek 2e posebej opozarjamo. P. H. »PRIVREDNI PREGLED»' prinaša v jutrišnji številki; RENTA — INSTRUMENT IZRAVNAVANJA POGOJEV, PODALJŠANJE NAŠIH PLAČIL V ZAHODNI NEMČIJI STABILIZIRANJE TEČAJEV PODRAŽITEV NEKATERIH INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV CENE POHIŠTVA BODO SE BOLJ NARASLE KEMIZACIJA KMETIJSTVA KREPITEV GOSPODARSKE IZMENJAVE Z AVSTRIJO UPORABA NOVIH GOSPODARSKIH PREDPISOV: VPRAŠANJA IN ODGOVORI KOMERCIALNA, FINANČNA IN KNJIGOVODSKA PRAKSA — STROŠKI TRGOVINE Poleg tega prinaša »Privredni pregled« v današnji Številki vesti in dogodke, pregled cen na notranjem in zunanjem trgu, pregled tečajev na deviznih obračunskih mestih, aktualnosti iz prakse drž. arbitraže itd. — »Privredni pregled« izhaja vsak ponedeljek in petek. k»SHLA ÜK/MINA PRED PRAZNIKOM Odhiteli smo nazaj skozi Črnomelj tez most, kjer pravkar dograjujejo znano črno-me.js.eo uoniostje (ne ponaša se samo Ljubljana z njim) v Lon; pastili za seboj na levi nogometno igrišče, kjer bo glavna prireditev prosiave, v znee.ku Kanižarice »Belsad« in na levi zeleno jaso med smrekami, kjer bo zabavišče. Ustavili smo se pred uprav-r. i m poslopjem premogovnika Kanižarice. \ Kanižarici je bilo pred vojno samo to poslopje, cigansko naselje ter opekarna. Danes je tu zraslo veliko rudarsko naselje na obeh straneh ceste in se je lice kraja povsem spremenilo. 1 otografirali smo upravno poslopje, v katerem je bila od konca leta 1943 civilna bolnica- Bolnica je tedaj pomagala prebivalstvu vsega po partizanih kontroliranega o-zemlja na Dolenjskem. V njej je umrl tudi komandant Sta- fl“. Obrnili smo se na desno proti Dobličam, kjer je bilo v tamošnji šoli partizansko učiteljišče. Tu se je vzgajal učiteljski kader za osvobojeno ozemlje. Iz Doblič smo se povzpeli po robu Dobliške gore in sko- zi Grič ter Vidoše prišli na Mavrlen. Kateri partizan ali aktivist, ki ga je pot posebno pred kapitulacijo Italije zanesla v Belo krajino, ni slišal za Mavrlen ali ga sam obiskali Tu je bilo eno najvažnejših oporišč, tako partizanskih edinic, kakor aktivistov, pa tudi številnih partizanskih družin iz Črnomlja in okolice, ki so tu našle dokaj varno zavetje pred itali-jan. internacijo. Od tu se je začel tudi prvi napad na Črnomelj, ki ga je septembra 194-2 izvedla brigada Kordu-našev s sodelovanjem slovenskih partizanskih edinic. Italijani so v vsej dobi poslali lepo število granat iz svojih topov sem gor, učinek pa je bil majhen, le nekaj ranjencev. Poslopja so pa seveda vsa uničili in požgali. Zadnjič so pošiljali svoje »pakete«, tako smo jim rekli partizani. na sam dan kapitulacije Italije, to je 8. septembra proti večeru, ko je bila na Mavrlenu zbrana velika množica Belokranjcev iz krajev od Vinice, Starega trga ' in Gradaca do Črnomlja, na mitingu. ki so mu prisostvovali tudi člani IO OF in CK KPS. Iz ruševin je t tej nekdanji Lmaa operacij»!*« mu* u civil» « bolnišaic« y Ltaiiuici kočevski vasi po vojni vstal samo velik hlev za 100 glav živine, ki ga je zgradila kmetijska zadruga v Stražnem vrhu- Mimogrede smo se pozdravili s tovarišem Ernestom Av-pičem in Francom Čopom, ki sta oba stara aktivista in sta s svojimi družinami vred preživela vse dobro in slabo tistih dni. Skozi vinograde smo odhiteli na Stražni vrh, kjer je bilo v neki zidanici po kapitulaciji Italije vodstvo Oddelka za zaščito naroda. Znašli smo se spet v Črnomlju. Na desni smo pustili za seboj Tovarno učil in Zelezo-livamo, kjer prav te dni buldožer koplje temelje za nova tovarniška poslopja. Namenili smo se na Bojance, znano partizansko vas, ki leži na planoti ob robu obsežnih gozdov Bukovja, med Adlešiči, Vinico in Dragatušem. Iz Črnomlja smo krenili po Adle-šički cesti po najkrajši poti skozi Tribuče. Na Bojancih smo se pozdravili s starimi znanci, 77-letnim slepim Perom Ivkovičem, Iletom Vrli-ničem, Radetom Kordičem, Stevom, Koso, Marijo itd. Stari Pero nas je takoj spoznal po glasu: »Mili moji, lepo je, da ste prišli spet med nas,« nas je pozdravil. Bojančani so prav kakor Žumberčani po poreklu Srbi, ki so uskočili pred Turki v naše kraje. Čeprav imajo bolj malo polja in živine, nekaj več imajo samo ovac, je bila sleherna njihova hiša od prvih dni partizanom gostoljubno zatočišče. Mleka, žgancev in krompirja ni nikoli zmauj-kalo, tako da smo se včasih že sami čudili, kako Bojančani to zmorejo. Poleg tega so za ranjence in ob najrazličnejših prilikah še posebej dajali- To so silno trdoživi, zdravi in bistri ljudje. Ile, ki mu je bil sin Pero partizan, se je že poleti 1942 z vso družino umaknil pred Italijani na Mavrlen. Domačijo so mu Italijani požgali. Ko se je na zimo vrnil, so ga neko noč v hiši obkolili fašisti, pa jim je bos ušel in po snegu tekel več kot eno uro daleč v sosednjo vas. Najmlajši sin Simo se mu je med vojno ponesrečil z italijansko bombo. Danes 56-let-ni Ile, ki je medtem ovdovel in se znova oženil, spet pestuje in sicer 2-letno hčerko, najstarejši sin pa je major v JLA. Tudi slepi Pero je pestoval, ta pa 2-letnega vnuka, sina svoje hčere Vide, ki je inženirka agronomije v Beogradu, med vojno pa je bila mladinska aktivistka doma v Beli krajini- Pred kratkim je Bojančane obiskal Daki, ki je prišel obujat spomine, kako je tod kot komandant Tomšičeve brigade, ki je poleti 1943 prišla sem na »počitek«, nakresal Italija- ne, ki so se pritepli iz Dra-gatuša. Bojančani žele, da bi jim okraj čimprej pomagal, da bi si uredili obe cesti, ki jih vežeta z ostalim svetom in pa elektriko bi radi. Povsem strinjamo se z njimi, da so danes malo preveč požrli eri. Ob povratku z Bojancev smo ob cesti naleteli na skupino mladih deklet — pastiric, ki so na posekanem deblu pridno metale karie. Ko smo ustavili avto, so jih brž skrile za obleko. Hoteli smo jih fotografirati pri igri, toda niso pustile, morebiti so se le zavedale, da posel ni zanje naj« bolj primeren- (Se nadaljuje) j MALS JÖDY L Po knjigi M. Kinnan Rawlingsove — Riše Miki Muster | 58. Hitro so pospravili silno kosilo, nato pa je oče Forester menil: »ISo, sosed, zdaj nam pa povejte, kako je bilo s tem preklicanim medvedom!« A sinovi, ki so kar goreli od radovednosti, so morali še prej na materin ukaz pomiti posodo, kar so v jodyjevo veliko začudenje opravili pokorno in brez obotavljanja. Potlej so si prinesli stole in posedli okrog Pennyja. Buck se je lotil popravljanja Penny-jeve puške, ostali pa so molče kadili. Penny je povedal, kako se je medved neopažen prikradel. »Še tegale je preslepil,« je rekel o malem Perku. 59. Spet so se Forester ji pomenljivo spogledali. Penny pa je nadaljeval s svojo pripovedjo. Pravil je tako imenitno, da se je Jodyju zdela zgodba skoraj še lepša kot lov sam. Neizmerno je bil ponosen na svojega očeta, malega Pennyja Baxter ja, ki je bil lovec nad lovci. Fore-sterji so poslušali z odprtimi usti in vzdihovali od razburjenja. Ko je Penny končal, so še nekaj časa molčali. Nazadnje se je oglasil Lem: »In tale pes je ostal brez praske? — »Res je,« je kakor po sili odvrnel Penny, »a povedal sem vam že...« — »Imeti ga hočem,« je pribil Lem. 60. »Pojdite no,« je mehko odbil Penny, »ne bi vas rad nasmodil.« — »Nikar ne brijte norcev. Kaj zahtevate zanj? Imeti ga hočem in konec.« In Lem je stopil k steni ter snel puško, čisto novo, prekrasno dvocevko. Naravnost iz Londona je prišla. Vzemite jo!« — »Izključeno,« se je branil Penny, »ta puška je predragocena.« — »Ne bodite trmasti,« je vzrojil Lem, »če me razdražite, pridem in si sam vzamem psa!« — »No, če že ne gre drugače,« se je vdal Penny, »a tu pred pričami mi morate obljubiti, da mi kasneje ne polomite kosti zaradi psa.« — »Velja!« KOLEDAR Ponedeljek, 21. junija: Alojz. Spomnimo se rojstva nedavno umrlega zaslužnega slovenskega glasbenika Franceta Marolta. Rodil se je 21. junija 1891. Njegova naj večja zasluga je v tem, da je po prvi svetovni vojni, ko so začeli v naše glasbeno ustvarjanje prodirati tuji vplivi, postavil slovensko narodno pesem in folkloro na pravo mesto. Njegova naloga je bila teoretična in praktična. Napisal je tehtne študije o belokranjski in koroški folklori, več esejev in razprav ter zbral na tisoče narodnih pesmi. Ustanovil in vodil je Akademski pevski zbor, s katerim je dosegel zavidanja vredno umetniško višino. * 21. junija 1893 se je rodil češki skladatelj in glasbeni teoretik Alois Haba. Bil je glavni zagovornik četrttonske glasbe. Zložil je opero »Mati«, »Simfonično fantazijo« in več orkestralnih skladb. Napisal je tudi nekaj teoretičnih del o glasbi, izmed katerih sta najbolj značilni »Teorija četrt-tona« in »Nauk o harmoniji«. * Se enega skladatelja ne smemo pozabiti. To je Nikolaj Rimski Korzakov, predstavnik ruske nacionalne romantike, rojen 21. junija 1844. Rimski Korza kov je bil najmočnejši na opernem področju, kjer je imel možnost razviti ves svoj pisani fantazijski svet in svoje obsežno znanje. Njegovi mehki, občutljivi naravi je bolj prijala snov ruskih bajk in sploh pravljičnega sveta kakor svet zgodovinske resničnosti. To potrjuje dolga vrsta njegovih ooer, izmed katerih je našim ljubiteljem operne glasbe znana posebno »Sneguročka«. Napisal je tudi več simfoničnih del, med katerimi je najbolj značilna simfonična suita »Šeherezada«. KINO *• OB KONCU II. ZVEZNE NOGOMETNE LIGE Branili ni zaslužil take usode... Zadnje dni so prežhfljali ljubitelji nogometa marsikje težke trenntke. Kot v mnogih urugih prvenstvih, je bilo odigrano preteklo nedeljo zadnje kolo tudi \ II. zvezni nogometni ligi. Toliko možnosti pred zadnjo tekmo menda že dolgo ni bilo. Kar tri moštva ko imela možnost priti poieg vodečega Zagreba v I. ligo, kar tri pa so se tresla, pa bodo izpadla iz to2a tekmovanja. Tekme enega samega kola bi lahko postavile V) ves položaj na gla>o. Ko pišemo te vrstice, imamo v mislih Še prav p isebno moštvo mariborskega Braniku, ki ie upalo v?e do zadnjega kola. Ha se do «e izmazalo. Ves pomladanski del prvenstva je doseglo razmeroma lepe uspehe, suj je od dv\\ lih tekem izgubilo samo rive, nesreča pa je bila zanj v tein, da je kar «tiri srečanja igralo neodločen ■ Dva remija na tujem terenu si je sic r ^telo v uspeh, ostala dva na domačem seveda v neplanirano izgubo. Kljub temu je doseglo normo« točk, ki jih je planiralo do konca sezone, to je 16. V jeseni so namre* računi kazali, da moštvo s 16 točkami ne more izpasti iz II. lige. Praksa pa je to teorijo postavila na glavo. Vzrok za to je treba i - k a i i v izredni izenačenosti mo'tcr Te lige. kakršne menda ne moremo zu«!' Hiti v nobeni drugi. Na tekmah skoraj tii bilo favorita, če pa je že bil. ni bilo nikjer zapisano, da bo te tekmo re« dobil. Frlini, ki Je nekoliko razočaral, je bil Šibenik, :n na njegov račun «i je marsikatero moštvo rešilo celo kožo. ZAKAJ JE BRANIK IZPADEL? S tem vprašanjem si danes belijo glave vsi njegovi pristaši. V glavnem prevladuje mnenje, da je bila njegova usoda zapečatena pravzaprav že j-'šeni, čeprav takrat teoretično še n; biio v>o zamujeno. Precei kriva pa jo vsekakor nestalna forma igralcev. Moštvo je bilo trenutno v izvrstni formi, samo nekaj dni pozneje pa ga skoraj ni bilo mogoče prepoznati. In tako je šlo skozi vso sezono prav do zadnje tekme. Očividci iz Mostarja vedo sicer povedati. da je imel Branik vi začetku tekme neštete priložnosti za dosego fola, toda to je premalo. Kdo je riv katastrofe? Valiti krivdo samo na euega ali dva igralca, bi bilo vsekakor nepravilno, lahko pa rečemo, kar velja tudi na «plošno, da Je kriva nezanesljiva obramba, ki se zopet n; znašla. Najzgovornejši dokaz za tako trditev so štirje goli v prvem polčasu, ki jih ni mogoče spregledati pri ocenjevanju. Br .nik je torej izpadel iz II. Utre! Kdor je videl to moštvo v »svetih trenutkih« pretekle sezone, bo vsekakor ugotovil, da je to velika škoda za ni-gov napredek, saj je zbralo v* svojih vrstah mnoge nadarjene igralce. S svojimi igrami je dokazalo. da vsekakor spada v to družbo. ker ni iirralo vloge kakega out «iderja. na katerega račun bi se druga moštva lahko že v naprej prisvajala točke. Tekmovanje v drugi ligi je tore} pokazalo, da je Branik sc-osoben i-rrati usppšno tudi z mo Šrvi, ki so že bila, ali ki gredo v I. ligo. Neuspeh pa je treba iskati v nezadostni ;w>žm ovnlnosti moštv-a. ki se je znalo boriti navadno samo takrat, kadar mu te tekla že voda v jrrlo. sicer na je Lilo dostikrat vse premalo resno edini n p, ki Braniku še ostane, bi bila delitev druge lige, kar navse zadnje ni samo njegova želja, ampak skoraj nujnost tudi za druga društva v tem tekmovanju, seveda predv<*em iz finančnih razlogov. V ost d m pa bi bilo tudi za Branik vr' iko vprašanje, kako bi s sedanjiki finančnimi možnostmi lahko še tekmoval v IT. ligi. $e eno v prašan te je, s katerim se ukvarjajo pristaši tega društva. In to je, ali bi morda moštvo igralo fu-’jc. če bi imelo drugega Trenerja. Vprašanje trenerja je bilo na dnev-r-- L; v jeseni. Po neuspehu Zn regato na Bledu - 17 domačih društev Priprava za V. mednarodno veslaško regato na Bledu tečejo že nadvse živahon. Poleg vseh tehničnih naprav, ki jih dokončujejo, je sedaj v ospredju prijavljanje ekip, ki bodo startale na mednarodni regati dne 4. julija. Po dosedanjih prijavah bo letošnje tekmovanje po številu udeležencev prekosilo vse dosedanje mednarodne blejske regate. Prijavili so se že vsi najboljši klubi iz države, in sicer iz Zagreba, Beograda, Splita Reke, Zadra Vukovara in Šibenika. Od slovenskih klubov sta se prijavila: Bled In Savica iz Ljubljane. Skupno je prijavljenih 17 domačih klubov, ki bodo tekmovali v 13 disciplinah. Tuje prijave do sedaj še niso zbrane, sprejeli pa so jih že z Dunaja. Lmza, Celovca, Duisburga in lz Francije. Pričakujejo še nadaljnje priiave iz inozemstva. Izredno veliko zanimanje le za žensko tekmovanje, saj je prijavljeno večlc Število ženskih ekip. Po številu prijav sodeč bodo v mnogih disciplinah potrebna predtekmovanja. v jesenskem kolti je bil odslovljen Dragičevič in stanje se je dejansko popravilo. Nekatere pa zanima, zakaj se ni obdržalo Kodrnje, ki je spravil moštvo do največjega uspeha Mnogi še sedaj ne morejo pozabiti izvrstnih iger Branika pod njegovim vodstvom, ko so igralci z enostavno igro osvajali teren, čeprav ta igra morda ni bila lepa za oko. Toda, kar je glavno. Branik je takrat zmagoval. Sedanjemu trenerju >Pepotu« Kirbišu tudi ni kaj očitati, saj je bilanca tekem v spomladanskem delu prvenstva ugodna, zamerijo mu samo, da je vse premalo energičen in preveč obziren do nekaterih tekmovalcev, ki se jim noče »zameriti«. Bojazen, da bo tekma Lovčen — Branik oziroma nepriznani gol na tej tekmi odločal o usodi Branika, se je torej izpolnila. V primeru zmage bi obe moštvi namreč zamenjali mesti in Branik bi ostal v ligi. Toda ne gre samo za ta gol. Bilo je Še dosti zrelih priložnosti za zmago tudi na drugih tekmah, ki so sle mimo bodisi zaradi nesposobnosti igralcev ali pa tudi zaradi smole, ki se je v precejšnji meri držala moštva. Sicer pa tudi izpad iz H. lige ni največja tragedija za moštvo, čeprav bo moralo igrati v hrvatsko-slovenski ligi. Ce bo dobro igralo, se lahko znajde prihodnje leto zopet na starem mestu. PLANINSKI OBJEKTI ČAKAJO SE MARLJIVIH ROK Ohranimo vsaj tisto, kar imamo Planinstvo je v kratkih letih po osvoboditvi postalo naša prva množična telesuo-vzgojna organizacija. Število planincev se od leta do leta veča, v gore prihaja vedno več delovnih ljudi in učeče se mladine, tako da ni čudno, če štejejo planinci na deset tisoče zelo marljivega članstva na vseh področjih, ki so kakor koli povezana s planinskim udejstvovanjem. Najvidnejše so gotovo v planinskem udejstvovanju številne planinske postojanke (nad 131»), katerim pa se še vedno pridružujejo nove in nove v najlepših kotičkih naših Alp. 2e letos so bile izročene v rabo koča na Gobavici nad Mengšem, Valvazorjev dom pod Stolom itd., kmalu pa bodo dograjene še nove postojanke na Čavnu, Seniorjev dom na Pohorju, na Mirni gori, Jančah, pod Man-grtom, na Ratitovcu itd., itd. Za ves trud, dobro voljo in izredno prizadevnost planinske organizacije, ki je približala delovnim ljudem in mladini naše planine, so dobili planinci stotero nagrado. Zato ie tem bolj nedopustno in — rekli bi — skoraj porazno, da prepuščamo o pu telcn Planinci iz Javornika so se odločili, da izroče Staničevo kočo danes namenu. Koca bo redno oskrbovana. Dostop h koči: skozi Krmo ali Kot, prehodna pa je tudi pot preko Praga iz Vrat. Od Staničeve koče so lepi izleti na Begunjski vrh, Urbanov vrh, Špico ter Rjavino. Obiščite mikavno izletniško točko v Triglavskem pogorju, saj so v njeni okolici trenntno še vedno ugodne snežne razmere za smučarski šport! Nad 160 najboljših zagrebških in ljubljanskih strelcev med seboj Strelstvo je ena izmed tistih pomembnih športnih panog, ki navaja človeka mimo vseh osnovnih vrlin tudi na to, da postane preudaren, vesten, borben itd., kar je seveda velikega pomena pri opravljanju dolžnosti v vsakdanjem življenju. Vse te odlike pa kajpada krepijo predvsem obrambno sposobnost naše domovine, kar je vsakemu povprečnemu poznavalcu strelskega športa bolj ali manj že tako znano. Da bi bilo na področja tega športnega delovanja še bolj razgibano življenje, se pravi, da bi strelstvo zajelo res Čimvleč mladine v svoje vrste, je Mestni strelski odbor organiziral prihodnje dni »Teden strelstva«. Strelstvo v Ljubljani se je v zadnjih letih zelo razmahnilo, za kar gre zasluga vodstvu. Leto za letom so uspehi vidnejši, letos pa je razvoj te športne panoge presegel vsa pričakovanja. Izvedena so bila razna množična tekmovanja po ligaškem sistemu, na katerih je sodelovalo po tisoč strelcev — od najmlajših do najstarejših. Po teh tekmovanjih so bila organizirana Še obvezna družinska prvenstva z vojaško puško, nato mestno prvenstvo z vojaško puško in Kai skrbi jeseniške športnike propadanju in razdejanju mnogo odlično ohranjenih planinskih objektov, ki so ostali na ozemlju, na katerem so nekoč gospodarili Italijani. Posebno škoda je razpadajočih vojaških cest, ki so jih zgrudili Itali-jaui na razna sedla, škrbine in vrhove naših gora tik za nekdanjo krivično mejo. Tako imenovane »mulatjere« rušijo vsi, ki se znajdejo na njih, ne samo živina, temvieč tudi turisti in pa naravne ujme. Ko se bo naš turizem še bolj razvil, nam bodo vsa ta pota potrebna. Enako velja za razne stavbe, ki so za zdaj še dobro in nekatere celo odlično ohranjene po vsej zahodni meji od Mengrta do Crne prsti in še dalje, vendar jih je malo koristno uporabljenih. Pod Vršičem, v Trenti, Korit niči, Lepeni, na Bogatinskem sedlu jih ie cela vrsta, ki čakajo pridnih in skrbnih rok. Treba Je samo organizacije, ki bi to sprožila, in marljivih ljudi, ki bi prijeli za delo. Vsekakor pa ga ne gre odlašati, kajti razdejanje je vsako leto večje, naše skupno imetje in bogastvo pa po na>i krivdi vse bolj propada. članice in mladince. To tekmovanje je bilo tudi v okviru okrožnega prvenstva. Na vseh prireditvah je sodelovalo okoli 2000 strelcev vseh kategorij. Na pobudo tehnične komisije pri MSO bo ,kakor smo že omenili, ta teden posvečen strelskemu športu. Prireditelj je prepričan, da bo zanimivo tekmovanje navdušilo tudi one, ki še niso vključeni v strelske organizacije. Temu vabilu so se odzvali zagrebški strelci, ki so sprejeli predlog Ljubljančanov za organizacijo »Tedna strelstva« v Zagrebu in prijateljsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško (60 udeležencev) z vojaško pištolo (10) in malokalibrsko puško (10). Tekmovali bodo vsak na svojem strelišču z izmenjavo sodnikov. Ljubitelji strelskega športa bodo Imeli spet priložnost videti napredek naših tekmovalcev glede same tehnike, pa tudi glede organizacije. V ponedeljek in torek (21. in 22. t. m.) se bodo naši strelci posamezno pri pravljali za ta pomemben nastop, v sredo in četrtek pa bodo imeli SKUp-no vajo v polni zasedbi. Komaj leto je minilo, odkar so se jeseniški športniki združili v enotno in močno športno edinico, da bi tako laže ni uspešneje premagovali mnogotere težave, ki so zavirale njihovo športno dejavnost. Vzlic tej moralni koncentraciji sil pa je še vedno ostalo odprto vprašanje materialne baze za gojitev Taznih športnih panog. Gledanje na šprotni razvoj edinole preko gospodarske in finančne osnove je nedvomno zgra-šeno, kajti treba je razgibati tudi drugo plat človeka ter pridobiti mlade ljudi, da se sami od sebe in z veseljem do stvari posvetijo plemeniti športni vzgoji. Delavtka Iveri iz Švice Med raznimi ocenami, ki jih sestavljajo strokovnjaki na turnirju za pokal sveta, je objavljena ena, v kateri je omenjena tudi Jugoslavija in se nanaša na homogenost posameznih enajstoric. Jugoslavija zavzema tukaj četrto mesto za Madžarsko, CSR in Nemčijo. Waleski sodnik Griffith, ki je sodil tekmo med Francijo in Jugosla vijo, je zelo razvajen gospod. Ko je prišel v Lausanne je hotel po vsej sili imeti sobo s kopalnico. Ker je prišel prepozno, mu niso več mogli ustreči, marveč ga upotili v skupno kopalnico za celo nadstropje. Seveda kot varčen človek ni hotel poravnati dodatnega računa za porabljeno vo do, ki je znašal — 1 frank. * Fotografi so imeli na švicarskih stadioniji težke delovne pogoje. Za radi neugnanosti svojih brazilskih kolegov ki s svojimi »škatlami« v najbolj razburljivih situacijah pre radi uhajajo med igralce, je prire-diteljski odbor okoli vseh igrišč potegnil štiri metre od outove črte še eno belo črto, preko katere ni smel noben fotograf. Kdor koli se ob tej črti ni znal obvladati, so mu odvzeli legitimacijo in ga poslali na cesto. Madžari so na jeziku vseh, ki so zdaj zaradi nogometa v Švici. Kakor se sliši, se vedejo v svojem hotelu kakor največji filmski umetniki. Dnevno se kopljejo po štirikrat v preiskano temperirani vodi in uganjajo še celo vrsto drugih posebnosti na račun svojega telesnega ugodja. Kakor se sliši, go dobili zadnji čas od 6voje zveze obljubo, da bodo v kratkem za igralci prišle tudi njihove zakonske žene, s katerimi bodo lahko po osvojenem naslovu prvakov sveta lahko preživeli 14 dni počitnic kjer koli v- Švici. Obenem so jim zagotovili, da se bodo lahko vrnili domov s polnimi kovčki dobrin, ne da bi se jih smeli dotakniti domači cariniki. Sicer pa so za prvo tolažbo, že pred odhodom imeli obljubljeno posebno osebno nagrado po milijon dinarjev našega denarja. Hkrati pa se v velikem nogometnem svetu pogajajo za silno dolge in do zdaj neznane turneje, ki bi jih vodile v Azijo, Avstralijo in še v druge najlepše kraje sveta. Med mnogimi veselimi in žalostnimi dogodki okrog švicarskega nogometa je treba žal zabeležiti tudi letalsko nezgodo. Letalo z dvema švicarskima televizijskima tehnikoma, ki je nosilo iz Ženeve v Zürich film s tekme med Brazilijo in Mehiko, se je ponoči zrušilo nad griči blizu Žuga, pri čemer sta se ubila oba tehnika in tudi pilot. V četrtek zjutraj so našli razbitine in vsa tri trupla. Na Zg. Polskavi so sc združili planinci Pred kratkim so sklenili ustanoviti na Zgornji Polskavi pododbor v sestavu bližnjega PD iz Slovenske Bistrice. Domači planinci, ki so jih prišli ob tej priliki obiskat tudi zastopniki matičnega društva iz Slovenske Bistrice, so pokazali precej dobre volje za delo na planinskem področju. Novo d mrtvece ima prav gotovo vse pogoje za obstoj ter mnogo možnosti za nadaljnji razvoj. K temu bo prispevala tudi ugodna lega kraja, ki je lepo urejen in leži prav ob vznožju Pohorja. Zgornja Polskava služi kot izhodna točka za razne izlete na Pohorje, med njimi tudi k veem novozgrajenim planinskim domovom na njem. Razen tega leži vas ob glavni cesti iz Maribora v Ljubljano ter ima tako prav dobre avtobusne zveze, predvsem s kraji med Mariborom m Celjem. Najbližja železniška postaja — Pragersko — pa je oddaljena eno uro Hoda. Planinske poti okrog Polskave so bile pred leti sicer markirane, vendar so zdaj markacije že precej obledele, tako da jih bo treba obnoviti. 2e zato bo imel novi pododbor PD kar precej dela. Da bo šlo to uspešneje od rok, bi bilo zaželeno, da bi se Še več domačih ljudi priključilo d mitru. L B. mladina na Jesenicah bi morala biti mnogo bolj skromna v svojih zahtevah, imeti bi morala pravilen odnos do starejših športnikov in kar je poglavitno — pravilne poglede na naloge socialističnega športa. Zaradi vsega tega na Jesenicah v športnem razvoju od lani do letos niso bili doseženi najboljši uspehi. Razne športne prireditve so sicer pokazale, da je zdravega kadra dovolj, ki bi lahko dosegel in presegel krajevno in morda celo republiško kvaliteto. Toda ta mladina bi morala biti pod pravim strokovno-tehničnim in ideološkim vodstvom, s kateri pa se na Jesenicah ne moremo postaviti. Zaradi raznih osebnih sporov in Interesov se naše sile cepijo, kar nam marsikdaj odteguje tudi delavne ljudi od aktivnega dela. Posamezni klubi nimajo docela opredeljenih ciljev in načrtov in razni športniki uživajo na Jesenicah najrazličnejše ugodnosti, medtem ko drugih ne upošteva nihče. Jesenice bodo letos praznovale še nekaj pomembnih praznikov, med njimi predvsem 1. avgusta občinski praznik, takoj za tem pa 85-letnico obstoja železarne itd. Ob vseh teh praznikih bodo tam velike kulturno-prosvetne športne in telesnovzgojne prireditve. Prav gotovo bi morala šport in telesna vzgoja ob teh dogodkih pokazati vso svojo aktivnost, pripraviti pa bi jima bilo treba tudi vse naprave, ki jim še manjkajo in za katerimi težijo že tako dolgo, med njimi predvsem moderen športni park, novo štiristezno kegljišče, strelišče z 10 tarčami itd. itd, Cas bi bil. da bi se vseh teh nalog lotili čimprej in z vso resnostjo, kajti sicer jih bodo dogodki — kakor se je že zgodilo, prehiteli tudi to pot. Mladina, nauči se plavanja Plavalni klub Ilirija začenja s tradicionalno plavalno šolo. Tečaj se bo začel 28. t. m. dopoldne na Centralnem ljudskem kopališču in plavalnem stadionu »Kolezija«. Vpisovanje na obeh kopališčih se bo začelo 21 t. m., in sicer od 10. do 11. in od 15. do 16. ure. Pohitite s prijavami! Vsi tečajniki bodo obvezno zdravniško pregledani. Cas in začetek tečaja bo objavljen v dnevnem čašo- »v mm Ustanovni občni zbor akademskega smučarskega kluba bo v torek, 22. t. m. ob 18. uri v balkonski dvorani Univerze. * Drugi poraz odbojkarjev iz Jarš. Te dni so odbojkarji Partizana iz Jarš igrali z ekipo Gradisa v Ljubljani. Tekma se je končala 3:0 za Gradis. Z enakim rezultatom so bili uspešni tudi kamniški odbojkarji, ki so zmagali v Jaršah. Kaže, da domačemu moštvu primanjkuje $kupni trening. Obrtniško gledališče uprizori pod okriljem Obrtne zbornice glavnega mesta Ljubljana ob dnevu vajencev Žižkovo Miklovo Zalo, igro s petjem, godbo in pde-scm. Uprizoritev bo dne 21. junija ob 29.30 na prostem, na vrtu Obrtniškega doma, Komenskega ulica 12. Prireditev Je namenjena samo vajeniški mladini in je brezplačna. Priporočamo vsem obrtniškim obratom, da opozore vajence na to prireditev. Priporočamo tudi kolektivom vseh obrtniških obratov, da organizirajo za vajence ob njihovem prostem dnevu 22. junija skupinske izlete ali, da tudi drugače proslave z vajenci ta dan. 4062-n RADIO Po dolgem trpljenju je preminula naša zlata MIRA BOHINJEC-ROBIC ing. arh. Prosimo tihega sožalja mož dr. Jože, hčerka Marjetica, starši Mira in Franjo Robič, brat Franček ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v Mariboru v torek, 22. junija s pokopališča na Pobrežju. Ljubljana, Maribor, Pavlovski vrh. San Paolo. SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 7.00 Pregled tiska; 7.05 M. Mus or g-ski: Perzijski ples, I. Berger; Ljubezenski valček, B. Rodgers: Ples 12. princes, R. Friml: Po ling in Ming-Toy suita; 7.30 Za gospodinje; 8.10 Slovenske narodne pesmi; 8.30—9.00 Za pionirje; 12.00 Domače pesmi izvaja Avsenikov trio; 12.20 Za naše kmetovalce; 12.30 Opoldanski orkestralni spo- red; 13.30 Melodije za prijetno razvedrilo; 14.30 Novi filmi; 14.40 Slovenske narodne pesmi v priredbah za klavir; 16.00 Utrinki iz literature — Heinrich Heine: Kip volilnega kneza v Düsseldorfu; 16.15 Promenadni koncert; 17.10 V plesnem ritmu; 18.00 Nasveti za dom; 18 10 Zbori in solisti pojo slovenske narodne in umetne pesmi; 18.50 Iz kolektivov za kolektive: 20.00 Operetna glasba: 20.30 RadTjska univerza: 4000 m v morske globine; 20.45 Mladinski simfonični koncert. Izvaja orkester Slovenske filharmonije, dirigent Jakov Cipci, solista pianista Aci Bertoncelj in Nada Verbič: 22.20 Plesna glasba; 23.00—24.00 Nočni komorni koncert (na valu 202. 212.4 m in 90.1 MHz); 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino (na valu 327.1 m) (Prenos iz Zagreba). ŠOLSTVO »TEČAJI ZA TELESNO VZGOJO ZA UCITELJE-ICE V ROVINJU Svet za presveto in kulturo LRS je razpisal tečaje telesne vzgoje za učitelje in učiteljice osnovnih šcl^ v Rovinju za julij in avgust t. L Ker je še nekaj prostih mest, vabimo interesente, Ha se prijavijo v te tečaje. Rok prijav je podaljšan do 25 t. m. Podrobne informacije dobijo kandidati na Svetu za prosveto in kulturo LRS in pri okrajnih tajništvih za prosveto in kulturo. — Svet za nrosv«*o in kulturo ? RS. Drž. Glasbena šola Vič, spreje-jema prijave starih in novih učencev za prih. šol. leto do 24. t. m. Sprejemni izpiti novih učencev bodo 28. t. m. Opozarjamo posebej na oddelek solfedža po znani metodi prof. E. Bačičeve iz Zagreba, ter na novo vpeljani pouk flaute in klarineta. Podrobne informacije v pisarni Glasbene šole, Vič — Tržaška cesta št. 3-IV. 4089-n Na klavirskem večeru, ki ga priredi Akademija za glasbo v ponedeljek. 21. junija 1954 ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije, bo izvajala absolventka Zdenka Car-Lukčeva. iz razreda red. prof. A. Trosta skladbe Bacha, Beethovna. Chopina, Liszta in Papandopula. — Vstopnice v Koncertni poslovalnici. 4075-n Glasbena šola Ljubljana (Vegova 7) priredi dne 21. junija in 22. junija ob 18. uri javno produkcijo svojih učencev v mali filharmonični dvorani. Programi kot vstopnice bodo na razpolago pol ure pred pričetkom. MALI OGLASI RADIO »Telefunken«, 5-cevni z magičnim očesom, ugodno prodam. Kremžar, Graden št. 2, Vič, pri Tržaški 104. 9612-4 SONČNO IN SUHO stanovanje na Jesenicah zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. 9682-9 i» •*••••••• .•**•> •UNION«; amer. barvni film »Ljubimec iz New Orleansa«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. JUGOSLOVANSKA KINOTEKA predvaja: dne 22. VI. 1954. ob 20. uri franc, film »Obala v megli«. Dne 23. VI. 1954 ob 20. uri pa franc, film »Zensko jezero«. — Prodaja vstopnic za redne predstave od 10 do 11 ter od 15. ure dalje. Za kinoteko pa od 17. ure dalje. •KOMUNA«: amer. film »2ig preteklosti«. Tednik: Filmske no- vosti 24. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 10 do 11 ter od 15. ure dalje. »SLOGA«: amer. film »KLOVN«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10. uri je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9 do II ter od 15. ure dalje. »SOCA«: franc, film »Trenutek resnice«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ter od 17. ure dalje. LETNI KINO »TABOR«: ameriški film »Macao«. Tednik. Predstava ob 20.30. uri. L. KINO »JLA«: amer. film »Uročen«. Tednik predstava ob 20.30 uri. L. KINO »BE2IGRAD«: franc, film »Trenutek resnice«. Tednik. Predstava ob 20.30 uri. ‘Prodaja vstopnic v vseh treh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave. »SISKA«: Zaprto. •TRIGLAV«: amer. barvni film »Dvoboj pri srebrnem potoku« in tednik, ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjič. »LITOSTROJ«: nemški zabavni film »Katica« ob 20. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. VEVČE: amer. barvni film »Ivan-hoe«. DOMŽALE: amer. barvni film »Ivanhoe«. CELJE »UNION«: ameriški film »Harriet Craig«. CELJE »DOM«: amer. barvni film »Zapadna obzorja«. CELJE »LETNI« ameriški barvni film »Zapadna obzorja«. BLED: nemški film »Dvojčki« ob 18 in 20.30. KRANJ »STOR2IC«: koprodukcijski film (Jugoslavia a-Nemčij a) «Poslednji most«, ob 16, 18 in 20. KRANJ »PARTIZAN«: angl. film »Karavana«, ob 20.30. »JESENICE«: nemški film »Dvojčki«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAV2«:: Zaprto. NE JOK, NE STOK ne pomaga, ko so ti molji požrli obleko! Zato takoj po MOTOX, ker samo MO-TOX je sigurno sredstvo proti moljem. 37-n GLEDALIŠČE MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA r.ip(!ahdo-van tudi on in se potem ni več uveljavljal. Poleg njega sta posebno ugajala tudi Boszik in Ili-degkuti, pa tud: Toth II. na levem krilu je bil danes boljši od standardnega igralca Csiborja. Najslabši del enajstorice je bi! branilski par, ki tudi danes ni bi! enakovreden ostalemu ansamblu. Ce bodo naši igralci nigrali — kolikor bodo v naslednji t«?k-mi zadeli na Madžarsko — tako, kakor so v soboto proti Braziliji — V’es tukajšnji in evropski tisk se ujema v prepriča n j vi. c’a je bila ta tekma doslej nallepša na tem turnirju in bo rnorda celo do konca obdržala to oceno, — našemu napadu ta obramba Tie bo mogla zavirati poti do gola. Vratar Gromcs je bil v tej tekmi nekoliko manj zanesljiv, posebno kor je mnogo preveč zapuščal vrata Madžari so že v prvih 20 minutah zabili tri gole in si zagotovili zmago. Zdaj ni pomagala nobena požrtvovalnost niti brzina, ki so jo skušali uvesti Nemci. Madžari so se sprehajali po ’SPOKTNE ZMWSTIVMM Kegljaška reprezentanca Slove- grada se je končala z zmago Bra- nije je premagala na modernem nika 3:0 (17:15, 15:12, 15:8). kegljišču Betona v Celju reprezentanco Alzacije s 4.714 : 4.300 keglji. (Našemu poročevalcu so prireditelji preprečili vstop na kegljišče, češ da sta tamkaj že dva dopisnika.) Rokometna reprezeatanca Jugoslavije je v Beogradu premagala Švedsko 9:8 (6:4). Mariborski Branik je pred 3000 gledalci piemagal ekipo Schwaben iz Augsburga 2:1 (0:1). Košarkarji ASK so premagali BS K s 76:72 (34:33), izgubil pa so srečanje z Radničkim s 75:66 (28:28). Ženska odbojkarska tekma za prvenstvo I. zvezne lige med državnim prvakom Branik cm iz Maribora in Partizanom iz Beo- ROKOBORBA Sindikalna reprezantanca Celja v namiznem tenisu je v soboto nastopila v telovadnici Partizana Gaberje in v prijateljskem srečanju premagala mariborskega Železničarja 11:9. Rezultati: Celje A : Železničar A 5:1, Celje B : Železničar B 5:0; ženske: Železničar : Celje 3:1; mladinci: Železničar : Celje 5:0. Med posamezniki je zmagal Celjan Milan Božič pred Kolmančičem. Med našimi igralci je slej ko prej najbolj zgovoren Čajkovski. V Švici «so ga vprašali, katera enajstorica bi bila po njegovem najmočnejša na svetu. V to postavo je izmed Jugoslovanov uvrstil Bearo ter Zebra, sicer pa večino Južnih Američanov tei Madžara Božsika in Puskasa. Jedinstvo : Ljubljana 5:3 V soboto zvečer so gostovali v Ljubljani rokoborci Jedinstva iz Zagreba, ki so se predstavili kot zelo izenačeno moštvo. Mladi atleti Ljubljane pa so nas s svojim nastopom prijetno presenetili in Trije sloviti nogometaši madžarske reprezentance: Bozsik, Ilidcgkuti in Koscis škodovan In je samo statiral. Vsi ostali so se pokazali v precej povprečni formi, tako da je bila igra mestoma skoraj nezanimiva — rekLi bi — malone drugorazredna ter komaj vredna naslova, za katerega je bila odigrana. Madžari so delali v tej tekmi, kar se jim je zdelo, čeprav se niso posebno trudili. Kadar koli so se odločil: za gol, so ga vedno tudi dosegli. Svoje napade so LESTVICE SVETOVNEGA PRVENSTVA (Po končani osminki finala) I. BRAZILIJA 2 1 : JUGOSLAVIJA 2 1 1 Francija Mehika MADŽARSKA Turčija Nemčija Koreja URUGVAJ AVSTRIJA C SR Škotska AXGLIJ Italija Švica Belgija II. 2 2 2 2 IV. 2 2 2 2 6.1 2:1 3:3 2:8 17:3 8.4 7:9 0.16 9:0 6:0 0:7 0:8 6:4 5:3 2:3 5:8 Italija in Švica pomeriti še enkrat. Obe ponovni tekmi za vstop v četrtfinale med Nemčijo in Turčijo oziroma Švico in Italijo bosta odigrani med tednom, četrtfinalne tekme pa se bodo začele prihodnjo soboto. Za izid žrebanja nasprotnikov v tem tekmovanju bomo žal Izvedeli šele po zaključku današnje izdaje našega lista. igrišču tudi mimo znanega nemškega krilca Posipala, pa tudi v nemški obrambi niso Imeli nobene resnejše zapreke. V celoti bi lahko trdili, da nobeden današnjih nasprotnikov ni pokazal forme, zaradi katere bi se ga bilo treba bati v še tako važni tekmi. Inž. D. 31. ITALIJA : BELGIJA 4:1 (1:0) LUGANO, 2ö. Jun. Italijanska enajstorica, ki je danes proti Belgiji nastopila v izmenjani postavi, je zaigrala precej drugače, kakor v prvi tekmi proti Švici. A žlic temu je trajalo skoraj do konca polčasa, da jc svojo premoč uveljavila tudi v rezultatu. V 40. minuti je Pandolfini —vsekakor iz enajstmetrovke — dosegel vodilni gol. Po odmoru so Italijani kljub zagrizenemu odporu »rdečih vragov« še vedno gospodarili po igrišču in do konca tekme zabili še tri gole, Belgijci pa so se mogli dokopati le do svojega častnega zgoditka. Za Korejo je končano TURČIJA : JUŽNA KOREJA 7:0 (4:0) ŽENEVA, 20. jun. Pred komaj 6000 gledalci sta se danes pomerili turška in korejska državna reprezentanca. Turki so od vsega početka prevzeli pobudo in so brez težav obvladali igrišče. Korejci so tudi v tej tekmi le sem in tja našli pot na drugo stran igrišča in morda ceio do turškega gola. tam pa jim je zmanjkalo sape in moči, da bi kaj opravili. Njihova usoda je bila zapečatena že v prvem delu igre. pozneje pa so zmagovalci rezultat skoraj podvojili. Tekme je sodil urugvajski sodnik 3Iarino. Anglija : Švica 2:0 (1:0) bi lahko z malo večjo pazljivostjo dosegli vsaj neodločen rezultat. Nastop je pokazal, da imajo ljubljanski tekmovalci premalo tekmovalne rutine. Omembe vredna je zmaga Samca v mušji kategoriji, prav tako pa se je tudi Bucko uspešno upiral hrvatskemu prvaku Hogaču v bantam kategoriji. Najlepša borba je bila v pe-resnolahki kategoriji med Dorer-jem in Zidarjem, v kateri je zmagal Zidar. Rezultati: mušja kategorija: Samec — Radovanovič 1:0 tuš; bantam: Bucko - Hogač 0:1 tuš; peresnolahka: Dorer — Zidar 0:1 tuš; lahka: Markič — Sir 0:1 tuš; welter: Reberšek — Mazija 0:1 tuš; Tušar — Belič 1:0 tuš; srednja: KokolJ I. — Radulovič 1:0 tuš; poltežka: Kolar — Ismajlovič 0:1 po točkah. Sodili so Grošelj in Jenko iz Ljubljane ter Bedjanec in Kostanjšek iz Zagreba. * Zaostala tekma hrvatsko-sloven-ske lige med Kladivarjem in Lokomotivo se je končala neodločeno 1:1 (1:1). Nogometaši Železničarja Iz Maribora so v soboto nastopili proti ekioi Schwaben iz Augsburga in izgubil 1:4 (1:1). ATLETIKA' MLADINSKO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV SLOVENIJE Dvesto tekmovalcev-7 rekordov Ljubljana, 20. Jun. Na stadionu Ljubljane ie bilo ob odličnem vremenu prvenstvo posameznikov v atletiki, kjer je nastopilo 144) mladincev in 60 mladink iz 10 kolektivov, od tega 6 atletskih in 4 Partizanovih. V sedemurnem celodnevnem tekmovanju z 37 točkami sporeda so bili doseženi odlični uspehi, med njimi 6 novih slovenskih rekordov, en nov državni rekord in en izenačen rekord FLRJ. Najuspešnejši s tremi zmagami so bili Puc Jože (Ljubljana), Jezernik (2elezničar, Mrb) ter mladinka Bajžljeva, ki je prav tako trikratna prvakinja Slovenije. Novi rekordi so bili doseženi v naslednjih disciplinah: pri mladincih na 200 m (Puc J. L j.). skok ob palici (Brodnik, KI.), kladivo (Zupančič, Lj.) in tek 110 m zapreke (Puc J., Lj.), obenem rekord LRS in FLRT, pri mladinkah pa: obe štafeti 4 X 600 (KI.) in 4X100 (Zel. (Mrb.). Največ prvič mest (13) je pobrala ekipa Ljubljane, sledijo ji Odred in Železničar (Mrb.) s po 7 prvimi mesti, Kladivar 5, Branik 2 in s po enim Črnomelj. Novo mesto, in Murska Sobota. Edino Črnomelj in Novo mesto nista imela ženske ekipe, vsi ostali so nastopili z moškimi in ženskimi ekipami. To je bilo po osvoboditvi prav gotovo številčno najmočnejše mladinsko atletsko tekmovanje pri na«, 1$ kaže hkrati Lelo razveseljiv vzpon slovenske mladinske atletike in daje upanje, da se bomo v nekaj letih ponovno povzpeli na vodstvo tudi v državi. Najštevilnejši ekipi sta postavila Odred (50 tekra.) in Ljubljana (40 tekra.) poleg Železničarja (Mrb.) s 30 tekni. Kladivar ni morel poslati vseh tekmovalcev, ker so delno še zavzeti v brieadah zaradi čiščenja me«ta oziroma njihovega igrišča.^ Številčno dokaj skromen sodniški zbor je svojo nalogo, ki je bila nadvse obsernn, opravil požrtvovalno in 7. veliko rutino uspel tekmovanje spravni pod streho v enem dnevu. Ekipa Ljubljane kot prireditelj tega tekmovanja in oljenem naše najmočnejše mladinsko moštvo, bo čez 14 dni kot edini slovenski zastopnik organizirala na la«tnem igrišču mladinsko državno prvenstvo, kjer jo čaka težka naloga. da se uvrsti na eno najvišjih mest med šestimi finalisti, ki pridejo tokrat v Ljubljano iz Beograda, Za "roba in Novem Sada. Najboljši uspehi so rtaslednli: I. MLADINCI C: (letniki 1934 do 1936): 100 m: iz petih skupin predtekmovanj od skupno 30 tekmovalcev so v finalu dosegli najboljše uspehe: 1. Zajc (L) 11.2, 2. Puc Jože (L) 11.6, 3. Gojkovič (Sv) 11.8: 110 en zapreke: iz dveh predtekmovanj so bili v finalu uspešni naslednji: 1. Puc Jože (Lj) 14.7(!) nov mladinski rekord FLRJ, 2. Petrušič (O) 15.0 (izenačen mladinski rekord FLRJ), 3. Sluga (B) *6.5: 200 m: trije pred-teki — rezultati finala: l. Puc Jože (Lj) 23.0 — nov mladinski rekord LRS, 2. Čelik (Ki) 23.2. 3. Valant (O) 23.8: 400 m: trije pred-teki — uspehi v finalu so naslednji: 1. Seliškar (O) 52.7. 2. Brine (O) 53.0, 3 Homan (Lj) 54.0: 800 «n — neposredno finale; 1. Juvan (Lj) 2:01.6, 2. Gajšek (KI) 2:02.4. 3. Homan (Lj) 2:02.8: 1500 im: 1. Hafner (Lj) 4:20.6. 2. Tratnik (O) 4:20.8. 3. Matič (ATS) 4:37.6: 3000 m: 1. Marn (Lj) 9:55.4. 2. Kemperle (Lj) 10:11.4. 3. DoiČ (Sv) 10:26.8. Izven konk. Male (2M) 9:25.2; 400 m zapreke: l. Juvan (Lj) 1:00.2. 2. Seliškar (O) 1:02.4. 3. Nagy (Li) 1:02.6: 4X100 m: 1. Ljubljana 45.5, 2. Svoboda 46.0, 3. Odred 46.9; vi- DYOBOJ LJUBLJANA : CELOVEC V KOLESARJENJU MLADE MOČI SILIJO ČEDALJE BOLJ V OSPREDJE Zgledna borbenost Vidalija, Perneta, Berganta, Travna, Wagnerja in ostalih kolesarjev LJUBLJANA 20. Jun. Po sijajni zmagi v kriterijski dirki včeraj na Taboru, so tudi danes v cestni dirki Ljubljana— Tržič—Bled—Ljubljana z izredno borbenostjo zmagali ljubljanski dirkači nad celovškimi. Vreme je bilo ves čas naklonjeno. Poudarek tej prireditvi je dalo številno spremstvo motornih vozil. Posebnost je bil celovški avtomobil z oddajnikom, ki je sproti obveščal o poteku dirke in opozarjal po progi o prihodu dirkačev. Pisana skupina dirkačev se je podala na težavno dirko izpred cioma Ljuba Šercerja, vozila nekaj sto metrov v počasnem tempu. Kakor vedno, sta tudi tokrat diktirala oster tempo kakih 45 km na uro Viđali in Perne. Namen tega je bil seveda čim prej obračunati s šibkejšimi in neovirano nadaljevati vožnjo k zmagi. Nepričakovano pa so njune račune prekrižali mlajši, čeprav še zdaleč ne tako rutinirani dirkači Bergant. Šebenik, Hrovat, Traven, Valant Flajs in drugi. Vsi poskusi pobegov so se izjalovili ob spretnem nastopu mlajših, tako da je strnjena skupina vozila v zelo ostrem tempu vse do odhoda iz Tržiča, kjer se začenja dolg in strm klanec, ki pelje do Neže. V prepričanju, da bomo s pravočasnim odhodom na sam vrh opazovali borbe v klancih, smo bili presenečeni, kajti skupina osmih dirkačev je bila že na vrhu: mladi Bergant. Viđali, Perne, Hrovat, Wagner (Celovčan), Traven, Flajs in Šebenik. Ta skupina je švignila mimo nas in se divje spustila proti Begunjam. V tej vrto- glavi vožnji se je odlikoval Bergant, ki je bil na čelu skupine. Kar na lepem je zaostal Šebenik zaradi kvara. Ostali so vozili dalje po nevarnih vijugah skozi Lesce na Bled, mimo »Toplic« in spet po isti poti nazaj. Nekaj minut za njo je sledila druga skupina sedmih dirkačev, nato pa Še posamezniki, ki so zaostali zaradi kvarov ali pa zaradi prehude hitrosti. Tempo vodilnih je bil čedalje hujši. Niso popustili niti na klancih od Begunj proti Tržiču, kaj še od Tržiča proti Ljubljani. Nekje pred Šentvidom je bilo nekaj poskusov pobega, ki so se vsi izjalovili ob takojšnjem posegu mlajših. Tn tako je šlo vse do samega cilja v Drenikovi ulici, kamor je vseh sedem dirkačev pripeljalo strnjeno, tako da si komaj razločil vrstni red, ki je bil naslednji: 1. Viđali, ki je prevozil 120 km dolgo progo v 3 urah in 35 minutah; 2. Perne, 3. Bergant, 4. Hrovat, 5. Wagner, 6. Traven, 7. Flajs — vsi v sekundnih presledkih za Vidalijem; z nekaj minutami za- štaa: l. Petrušič (O) 176, sledijo še štirje tekm. z rezultatom 170 cm — Horvat in Draksler (oba ZM), Dvoršak (B) in Brodnik (Ki); palica: 1. Brodnik (Ki) 353(!) — nov mlad. rek. LRS, 2. Friedl (O) 330, 3. Franko (Lj) 311; daljina: 1. Puc Jože (Lj) 651. 2. Čelik (KI) 617, 3. Humar (Lj) 598; krogla: (6 kg): 1. Penko (Lj) 15.38, 2. Vidovič (B) 13.15, 3. Crepinšek (2M) 12.65; kladivo (6 kg): 1. Zupančič (Lj) 52.850 nov mlad. rek. LRS, 2. Kemle (Sv) 45.24. 3. Kek (ZM) 41.18: kopje: 1. Brodnik (KI) 46.21, 2. Črepinjšek (ZM) 46.04. 3. Sluga (B) 45.49; disk: l. Penko (Lj) 45.62. 2. Zupančič (Lj) 35.99, 3. Križ (Sv) 35.07. — II. MLADIN- CI B (letniki od 1937 dalje): 300 m: 1. Ledinek (B) 39.9, 2. Rudi (Koč) 40.6, 3. Cihal (Koč) 40.8; 1000 m: 1. Lorber (KI) 2:49.2. 2. Simonič (Crn) 2:50.2, 3. Absec (Sv) 2:50.5; 4X100 m: 1. Odred 50.4. 2. Železničar (Mrb) 50.4: daljina: 1. Jezernik (ZM) 566. 2. Tomašič (O) 551, 3. Rudi (Koč) 540; višina: 1. Jezernik (ZM) 170, 2. Pečnik (O) 165, 3. Potrč (Nm) 160; palica: 1. Jezernik (ZM) 290, 2. Bolko (B) 260. 3. Vidovič (B) 240; krogla (5 kg): 1. Nušič (Crn) 14.18. 2. Kas-jak (ZM) 13.18. 3. Zibal (Koč) 13.08: disk; 1. Pečnik (O) 35.91. 2. Baggia (Li) 26.15: kladivo: gej (Lj) 37.83 . 2. Kas jak (ZM) 33.81. — III. MLADINKE: 60 m — šest predtekov. finale: 1. Bajželj (ZM) 8.0, 2. Unterreiter (ZM) 8.2, 3. Knez Slavka (ZM) 8.3: 80 m zapreke: 1. Bajželi (ZM) 13.5, 2. Krajnik (ZM) 13.3, 3. Marolt (O) 15.2: 100 m — net predtekov, finale: 1. Stamejčič (O) 13.0. 2. Jager (Ki) 13.4, 3. Unte reiter (Z: m: 1. Slamnik (Ki) 1:12.3, 2. Bo-rovič (Mur. Sob.) 1:45.6, 3. Robar (Nm) 1:49.4: 4X60 m: 1. KI (Celje) 32.0(!) nov mladinski rekord LRS. 2. Železničar (Mrb) 32.1. 3. Bran:k (Mrb) 32.9: daljina: 2. Bajželj (ZM) 4SI. 2. Stamejčič (O) 469. 3. Gojkovič (Sv) 444 višina: 1. Sveti čko (ZM) 138. 3. Stamejčič ,0) 135; krogla: 1. Korošec (B) 13.32. 2. Hudobivnik (O) 13.16. , 3. St2CT.ej- čič (O) 12.28: disk; 1 H-:dob:vn:k (O) 35.75, 2. Korošec (B) 30.50, 3. Topolovec (B) kopje: 1. ostanka so sledili: 8. Reiner, 9. Schaar, 10. Mischanski, li. Nagode, 12. Benkovič, 13. Valant Ivan ml., 14. Šebenik itd. Prehodna pokala tega vsakoletnega kolesarskega dvoboja, ki so ju lani osvojili Celovčani, sta spet v rokah Ljubljančanov. Prvi-pet zmagovalcev v kriteriju in. cestni dirki je prejelo spominske nagrade. K zelo lepo uspeli dirki se organizatorji zahvaljujejo celovškim gostom, ki so s svojo udeležbo k. temu orecej prispevali. Škerjanc (O) 28.71, 2. Or rk (KI) 26.39. 3. Korošec (B) 25.82’ I • 100 metrov: 1. Železničar (Mrb) 53." ) — nov mladinski • Odred 55.4. CONSKI TURNIR ZA SVETOVNO PRVENSTVO Samo dva remija za naše München, 20. junija. A' XIV. kolu sta Fuderer in liabar remizirala. Pirc pa je pri mer je v 13. potezi sprejel remi. ki ga je ponudil RaTor. prav tako pa sta se tudi Fuderer in Kramer kmalu sporazumela za delitev točke. Unzecker je dosegel včeraj že šesto zaporedno zmago in se tako oddaljil Donnerju za celo točko. Rezultati so bili tile: Unzickcr-Eouwmeester 1:0, Mulcahy 1:0, dr. Aitkcn.-dr. Lehmann 1:0. Castaldi-Ilibeiro 1:0, Goiombek-Burstein 1:0. Itabar-Donner remi, Fuderer-Kramer remi, Bhend-Toran remi, Jarob-Wade remi. Prekinjena je hrt partija Pirc-Lokv.enz. v prefinjenih partijali iz prejšnjih kol je Toran (premagal Jacoba, Partija Wade-Lehmann pa je bila ponovno prekinjena. Stanje po Ni V. kolti: Unzicker 12, Donner 11, Fuderer in Toran 10.5, Golombek 10. Rabar 9.5, Pirc 9 (1), Kramer S.5 itd. DRŽAVNO PRVENSTVO V TELOVADBI Lep uspeh Slovencev v Zagrebu V ok\ ir»i zleta Partizana zveze Hrvatske je bilo soboto državno prven^r-.o \ • . o- vadbi. K tekmam -o l»i, ;.rioari<-ni I. razred članov v vajah na orodju: 1. 1 . - ijnna (Narodni then) 4J3.9 ljudski mnogoboj (JOiHt : -črv-. — mladinci II. razred: 1. 4 • : posamezniki: 1. Budi-r. I 81.7; Člani — 111. razred: 41'».2. 2. Fram 393: član III. razred: 2. Renč« -članice — II. razred: 2. Ljublana (Narodni dom) 411.1; članice — I. razred: 2. Ljubljana (Vič -74.'č -samezno: 2. Grud . va le tis ti Telovadci. skih tekmah dost dose? Ijivih točk. se je javilo nad 1 moval cev i/ v st? rimi >o bili šle zastoj tani .Slovenci skoraj 50 vr>t Doslej znani n ill 5 ; Höffe rle (Vič) 75.3 1 tO' "k e. V « oboto 7večer j<’ bila ob J3a V/oč- nosti številnih ?! f. 0 v leov sla v n o ~ t n a akade mi ja poti v od? Ivom dr. Vide Gerbf ‘C. Ob tej prilo/no sti je mlada atle- tin }a Pucovh i 7. Nov ■e 1 Gorice pre- tekla 500 m dolgo pr oso v zeit d do- N in k. o 1'eme brent času 1.23 minute. DRORNf Krim : Kiihnsdorf Herk«, kot so mu rekali, je bil priljubljen pojem. Ljudje so bili presenečeni. Bili so vajeni, da so mu verjeli. Prizadevali so si, da bi razvozlali pisavo, ki jo je s krepkimi, krvavordečimi črtami vlekla po steni njegova roka. Njegov koncern mu jo namignil, da si v javnosti škoduje in da se igra s svojo priljubljenostjo. Ves razdražen je odgovoril, da se nikomur ne vsiljuje in da ni treba nič drugega, kot da njegov dopust spremene v dokončno odpu- stitev. Toda tega niso hoteli. Predobro so vedeli, koliko je vreden, predobro so poznali njegovo zanesljivost in delovno silo, njegov dar za zgoščeno in jasno poročanje. Prav nasprotno: precej nepričakovano so mu ponudili zvišanje njegovih prejemkov. Preden se je vrnil na svoje mesto v Londonu, je en teden, en sam teden prebil na kmetiji v srednjem Obiu, ki jo je namesto njega oskrboval oče. Bila je velika kmetija, ki je obsegala tisoč dve sto oralov in bila v odličnem stanju. Iz dolge, enonadstropne hiše na gričku se je odpiral pogled čez pokojne njive in pašnike ter dve svetli jezeri proti vencu temnega borovega gozda, ki je zapiral ta svet. Rodovitna zemlja je dajala pšenico, koruzo in oves, zelenjavo, živino in perutnino za mnogo več kot petnajst družin, kolikor jih je bilo tam naseljenih. Toda ljudje niso živeli samo od pridelka, ampak so imeli lepe dohodke tudi od tega, kar so prodali. Živeli so res človeka dostojno življenje. Stari Herkimer pa je skrbel, da niso pozabili njega, ki so mu vse to dolgovali. Nikoli se ni zgodilo, da bi ukazal nekaj v svojem imenu. V tem ni bilo nekaj naučenega. Starec je ves živel v sinu in se popolnoma prelil vanj, ki mu je po težkem in mučnem življenju pripravil tako miren večer. Njegov začetek je bil mnogo obetajoč. Rojen je bil v malem mestecu v državi Illinois od irske matere in od očeta iz stare ugledne družine, ki se je bila priselila iz Pfalze. Opravil je z odliko pravne študije in bil že v mladih letih med iskanimi odvetniki v Chicagu, ki je bil tedaj, sredi devetdesetih let, že milijonsko mesto in križišče velikih prometnih potov. Ko so izbruhnili med železniškimi delavci stavkovni nemiri, je predsednik Cleveland poslal proti njim zvezne čete. Več sindikalnih voditeljev je prišlo pred sodišče. George Herkimer je bil med zagovorniki. Obtoženci so bili obsojeni na dolgotrajne kazni. Železniške družbe in tisti, ki so bili za njimi, so zmagali. Pozabili pa tudi niso nikogar, ki se je bil postavil proti njim. Odvetnika Herkimer ja so osumili uporniških idej, v časopisih so ga imenovali anarhista«, uničili so mu odvetniško prakso in mu onemogočili obstanek v mestu. Nikoli ni popolnoma razumel, kako je prišel med mlinska kolesa oblastnega stroja. Njegova vera v pravico in pravo je bila neozdravljivo ranjena. Zato tudi ni poskušal, da bi se ponovno posvetil pravniški karieri. S svojo ženo, slabotnim, nežnim bitjem francoske krvi, je romal po Združenih državah Amerike. Sel je na Jug, kjer je bil doma, nato pa k tihomorski obali, v cvetoči Denver in v St. Louis! Poskušal se je preživljati kot borzni posredovalec za bombaž, kot uradnik neke paroplovne agenture, s posredništvom nepremičnin in s časopisno trgovino. Toda njegova koža za večino teh poklicev ni bila zadosti debela. Naposled — že v novem stoletju — je prišel v mesto Columbus v državi Ohio. Tu je bil sedež več zavarovalnih družb; ena izmed njih ga je nastavila za knjigovodjo. Kaza-lo je, da je končno našel mir. Zasvetil mu je slaboten žarek sreče. Njegova žena je pričakovala otroka. Ni bila več mla-da in leta preseljevanja so je utrudila. Umrla je pri porodu. . , ^rtl mof ”1 s'nček sta ostala sama v malem stanovanju, iz Katerega je Julo videti na dve stekajoči se reki. Dokler je bil decek^ se majhen, je zanj skrbela črna pestunja. ozneje pa je vsak dan po šoli hitel skozi mesto proti poslopju zavarovalne družbe in čakal na stopnicah očeta. Prijela sta se za roke in skupaj odšla domov.