dH^MM V
Leto XrV», štev. 97
Ljubljana, četrtek TJ. aprila 1933
Cena 2.— Dir
otiiavuiaivo. ujucujana., iiiuuJjeva uiica i. — Telefon AL »122, 3123, 3124, 3126, 3126.
Inseratni oddeie*: LJubljana, Meo-burgova uL S. — TeL M82. 2*82.
Podružnica Maribor: Goapoaka iiU-ca štev. 11. — Telefon St. M55.
Podružnica Celje: Kocenova ulica SC 2. — Telefon St. 190.
Računi pri poet. ček. zavodih: Ljubljana it. 11.842, Praga čislo T8.180, Wien St. 10R241.
MMOČaiM	lucaccuv L/ui	—
Za Inozemstvo Din 40.—
mrnmammmmmmm^—^i^^^—mmm^mmmm^mmmm^^^—m—mmmmmmm^^mmKmmm^m
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uiica & Telefon Št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton št. 2440.
Celje, Strossmayerjevn ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — ogitu>i po tarif u.
Odgovornost premogovnih podjetij
Kakor je »Jutro« že poročalo, so bila po dolgotrajnih pogajanjih 9. t. m. de-finitrvno razdeljena naročila državnih železnic za premog v proračunskem letu 1933-34. Trboveljska premogokopna dražba pri tem ni dosegla kvote, ki jo je zahtevala, čeprav je v želji, da omogoči zaposlitev čim večjega števila slovenskih radarjev, njena prizadevanja na vso moč podprla tudi parlamentarna delegacija iz dravske banovine. Vendar se je ravno po zaslugi naših poslancev, v prvi vrsti ministra dr. Kramerja posrečilo doseči večjo udeležbo TPD pri naročilih, kakor jo je pod pritiskom uprave državnih premogovnikov prvotno določila železniška uprava. Železinice bodo v bodoče jemale pri TPD za skoro 6000 ton premoga več na mesec, kar znači v primeri z dosedanjim stanjem vsekakor l-.boljšanje. Zato je upravičeno presenetilo ne le rudarje, marveč tudi širšo javnost. ko je takoj naslednji dan prišla vest, da bo TPD 15. aprila odpovedma zaposlitev nadaljnjim 500 rudarjem !n rudniškim nameščencem. Odpoved je dražba tudi res izvršila.
Po doseženem, čeprav skromnem povišanju železniških naročil pri TPD takega ukrepa ni nihče pričakoval, zlasti ne z ozirom na okolnost, da .je bilo v slovenskih premogovnikih že letos v januarju in februarju zaposlenih okrog tisoč radarjev manj kakor lani ob istem času. Položaj v na.iih revirjih je zaradi tega in pa zaradi omenjenega dela že sedaj obupen, najnovejše redukcije ga bodo še bolj poostrile. Slovenski rudar je na ta način moral in še mora prevzemati na =ebe pretežni del bremen, povzročenih r o nazadovanju premogovne produkcije, poelitev premogovnikov v dravski ba-ivini pa postaja zaradi tega mnogo ■1.1 socialno kakor gospodarsko vprašanje.
V letu 1929 so slovenski premogovniki proizvedli 2.3 milijona ton premoga, lani pa le še 1.3 milijona, tako da znaša padec celih 45 odstotkov. V ostalih delih dišave je v istem času nazadovala produkcija od 3.4 na 2.8 milijona ton, kar znači ie padec za 16 odstotkov. Dve tretjini celotnega padca v produkciji : remoga sta šli potemtakem na breme fiov-nskih premogovnikov. Brez dvoma nesorazmerje v prvi vrsti posledi-jstva, da so državne železnice na ; državnih rudnikov v Bosni občut-•nanišale naročila pri privatnih rud-■iih, kar je pred vsem zadelo rudnike •• dravski banovini. Saj so ti še 1. 1929-1930 krili 44 odstotkov železniške potrebe na premogu, lani pa le še 20 odstotkov iti sedaj pa novi razdelitvi 25 ■dstofckov. Proti tej politiki se naša jav-:m>st bori ne samo z ozirom na nujne so-ialrve in gospodarske interese dravske vmovine, marveč tudi s splošnega go -podarskega stališča, ki v dobi krizo povzročajoče nadprodukcije odklanja nove investicije v enaki gospodarski panogi. 7-ito se morajo nadaljevati prizadevanja, da železnice povečajo naročila pri rudnikih v naši ožji domovini.
Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti, pa pornenjajo železniška naročila le del problema naše premogovne produkcije in da ne zadene samo železniške uprave vsa odgovornost za krizo naših radnikov in cbupni položaj rudarjev v naših revirjih. Brez dvoma pade velik del krivde tudi na rudniška podjetja sama, pred vsem na TPD. ki predstavlja po svoji produkciji 90 odstotkov vsega premogovnega podjetništva v dravski banovini.
Vsako podjetje, ki pride v neugoden položaj, da izgubi ve'ika naročila, bo že po listni podjetniški iniciativi skušalo drugod najti primerno nadomestilo. Če pa vpoštevamo še socialne ozire do delavstva, tedaj mora tako prizadevanje postati dolžnost, zlasti za podjetje, od katerega je odvisna eksistenca tisočev /lavskih rodbin. Kaj je v tem pogledu storila TPD? Podatki, koliko je v zad-i.iih letih prodala premoga raznim odjemalcem, nam sicer niso na razpolago, vendar nam nudijo dovolj zgovorno sli-<o tudi podatki za vse premogovnike v dravski banovini, ker se, kakor smo že omenili, do 90 odstotkov nanašajo na TPD.
L. 1932 so slovenski premogovniki oddali industriji v dravsiki banovini 282 tisoč 330 ton premoga, to je le za 16 odstotkov manj kakor 1. 1931. Industriji izven Slovenije so oddali 182.410 ton, 'Kar znači že nazadovanje za 21 odstotkov. Ako primerjamo v tem pogledu podatke za prva dva meseca tekočega leta -n za prva dva meseca 1. 1930. ko je že veljalo za naše premogovnike neugodno povišanje prevoznih tarif, dobimo še bolj porazno sliko. Oddaja premoga industriji v dravski banovini je v tem času padla za 10 odstotkov, ostali industriji pa celo za 36 odstotkov. To je pač dokaz. da slovenski rudniki niso nič uspešnega ukrenili, da bi našli pri drugih konsumentih, zlasti izven Slovenije, nadomestila za zmanjšana naročila železnic, marveč da so celo izgubili na tereni. Vse to velja v prvi vrsti za TPD. Pojav je tem manj amljiv, ker so zlasti
i
MACDONALDOV USPEH V AMERIKI
Sklicanje svetovne gospodarske konference — Začasna odgoditev plačila vojnih dolgov — Odhod Macdonalda iz Washingtona
VVasJiinston, 26. aprila. AA. Angleški dnevi washinytonskih razgovorov so se snoči končali s konferenco med Roosevel-tom, MaodonaMom in Herriotom. Na konferenci so sklenili, da se skliče svetovna gospodarska konferenca za 12. junija v London. Pripravljalni odbor bo razposlal vabila ob koncu meseca in v začetku maja.
Ameriški in ansrleški strokovnjaki so svoia dela malone že končaM. francoski in ameriški pa so iih danes prav za prav šele začeli. Francoski izvedenci predlagajo, naj bi se sklenil dogovor proti d-imningu med državami, ki se ravnajo po načelu gospodarskega »fair pia v«
Britanski izvedenci se vrnejo domov po vsej verjetnosti že v petek, francoski pa v soboto. Roosevelt in Macdonald sta se sporazumela, da ne sme vprašanje dolgov pod nobenim pogojem spraviti v nevarnost uspeha svetovne gospodarske konference. Angleški delegati so priznali, da je ureditev vprašanja dolgov v današnjih razmerah nemogoča. Zdi se, da je Roosevelt dal zagotovilo, da bo skušal najti formulo za odgoditev 15. juni>ia zapadlega obroka, ki bi jo kongres sprejel.
Omembe je vredno, da prihaja probSem razorožitve in varnosti pri washingtonskilh razgovorih vse bolj v ospredje. Macdonald je izjavil, da bi bil uspešen zaključek razorožitvene konference zelo važen pogoj budi za vse gospodarske konference, Herriot pa je opozoril na nedavne i®pre-membe v Evropi rn na nevarnosti, ki izvirajo rz njih. Predsednik Roosevelt j« pokazal interes za to, da najde primerno formulo za varnost, ki bi bila v skladu z ameriškim javnim mnenjem. Tako bi n. pr. Zedinjene države pri represalijah proti morebitnim napadalcem ne prepovedale svojim državljanom trgovati z njim, pač pa bi ne dovolile, da bi se smel zateči napadalec pod ameriško zastavo. Tako bi se dejansko pridruži!« mednarodnim ukrepom zoper napadalca, ne da bi mu napovedale vojno.
Dejstvo, da Zedinjene države niso včlanjene v Društvu narodov, je te razgovore nekoliko oteievalo. Roosevelt in Herriot pa sta skušala obiti to zapreko s tem, da naj bi se mednarodna obveznost proti napadalni državi vstavila v bodočo raz-orožitveno konvencijo aH pa naj bi se razširil Briand-Keftogigov pakt. Na drugi strani naj bi se organizacija mednarodnega nadzorstva nad oboroževanjem kolikor mogoče izpopolnila, tako da bi postala trajna ustanova in ne samo priložnostma, kakor predlaga Macdonald v svojem načrtu.
O vseh teh problemih so se razgovar-
jaii snoči v Beli hiši po večerji, ki sta ji prisostvovala Herriot in Macdonald. Potem se je vršila recepcija, kjer so se državniki in izvedenci treh delegacij sestali s člani senatnega in poslanskega zunanjega odbora. Herriot je ob 23. zapustil Belo hišo tn odšel k nekemu svojemu ameriškemu prijatelju, kjer se je razgovarjal z več uglednimi ameriškimi osebnostmi.
Na recepciji na francoskem poslaništvu ie prišel Herriot v stik tudi z nemškim poslanikom dr. Luthrom. Listi pravijo, da na sestanku oba državnika nista samo izmenjala olijudnostnih fraz,
Snoči j« bil izdan naslednji skupni komunike:
V tek« dneva predsednik Rooseveft ra^zpravlja* s predsednikom angleške vlade Macdonaldom o vprašanju angleškega dolga Z edini enim državam. Oba sta upoštevala dejanjski položaj, pa ftndi obveznosti, in sta mnenja, da sta našla piodllago za lasneiše razumevanje položaja obeh držav. Popolnoma napačno pa bi bilo misli-
ti, da gre ie za podroben načrt af kakršenkoli sporazum. Res je le, d* so se proučile razne možnosti, kako naj se to vprašanje reši. Poudariti je treba, da je pri tej razpravi vladalo na obeh stranen prav prijateljsko razpoloženje. Po Maodo-nalidovem odhodu se bodo pogajanja lahko nadaljevala v Londonu in VVashimgtonu.
Washingtoo, 26. aprua. s. Angleški in francoski strokovnjaki so imeli snoči <Ke-urno konferenco, po kateri so poročali Rooseveltu m Herriota. Kakor zatrjujejo, se Roosevelt strinja s tem, da nai bi se francoska varnost zagotovita na ta način, da bi se Amerika obvezala pričeti posvetovanja z ostalimi državam, ki so podpisale KeSoggovo pogodbo, če bi bila pogodba kršena.
Po večerji so imeli Herriot, MacdonaM in Roosevelt večurni zaupni razgovor. Herriot je dobil vtis, da is Roosevett v splošnem sporazumen z Maodonaldovim načrtom, po katerem naj bi se Keltoggrova pogodba dopolnila s točneje določenimi jamstvi proti napadom. Z zelo merodajn« strani zatrjoiejr, da RooseveM odkritosrčno išče sredstva, da bi mogel Ameriko vplesti v mednarodno prizadevanje za preprečitev agresivnih dejamj. Roosevefct žeM ustvariti trajno mednarodno razorožitve-th> kontrolo, bi naj bi bila sestavni dd predlagane razorožitvene pogodbe. Kontrola naj bi ne poslovala od prilike do prilike, temveč trajno, gibljivo in strokovnia-3ko ter preiskovala povsod tam. kjer W zahtevale okoliščine. Rooseveltovo nazira-nje so sprejeli na francoski strani s spioš-nim zadovoljstvom.
Optimizem ▼ Angliji
London, 26. aprila AA. Predsednik angleške vlade Macdonald je dane« odnoto-val iz Waahingtona in se te opolnoči vkrcal r New Yorku za povratek t Anglijo.
Poročevalci angleških listov go prepričani, da je Macdonaldov obisk rodil važne sadove in da so se našla nota ln areiU atva za poglobitev in usmeritev angleško-ameriškega sodelovanja tako na gospodarskem kakor na političnem področju. Med poročevalci prevladuj* nabiranje, da bo mogoče govoriti o prvi olajšavi svetovne gospodarske stiske, če se podobno posrečijo tudi razgovori med Zedinjenimi državami in Francijo ter drugimi državami.
>Times< pravi, da so pogajanja uspela ln da j« mogoče že govoriti o bodočem angleŠKO-ameriskem sodelovanju. Glede valutnega vprašanja tudi ni izključen bodoči sporazum o srebru List je mnenja, da bo mnogo odvisno od razprave v ameriškem parlamentu o Rooeeveltovi »kontrolirani« inflaciji. Roosevelt bo previdno in z veliko obzirnostjo uporabljal izredne pravice, ki mu jih bo dal parlament.
>Morning Post« in drugi listi smatrajo, da se ameriško javno mnenje ne bo proti-vilo posvetovalnemu paktu kot logični posledici Kelloggovega pakta Macdonald le prepričal Roosevelta, da je svetovni položaj tako resen in da je zlasti stanje r Evropi tako kritično, da je treba zavarovati mrr pred vsemi drugimi stvarmi. Uspeh razorožitvene konference bo poenostavil in olajšal delo svetovne gospodarske konfe-rence-
Tudi Francozi zadovoljni
Washington. 26. aiprifla. A A. Herriot 'n francoski delegati kažejo zadovoljstvo rad ugodnim potekom razgovorov z amerišik m-i delegati. Tako so izjavli. da je »prvi kontakt z njtrni noipraviiil nanje iziboren vt;s«. Ker eo se airagleško-ameriški razgovori že končal", se pravo delo frainoosike delegacije zdaj šele začne.
Pariz, 26. aprila, s. Francoske vesti rz Washingtona 90 z vsako uro bolj opti mist č-ne. Valutna m trgovSko-polntična vprašaroja 9e polagoma umikajo v ozadie, dočrim ee razorožitvenemfu problemu pripisuje največji pomen. PosebtT poročevalec »Agence
trboveljski rudniki najmoderneje oprem- | la za 25 odstotkov, zakaj 1. 1927 je zaia-
Ijeni, tako da bi mogli uspešno konku rirati s slabše urejenimi premogovniki v drugih banovinah. Ne moremo se otresti vtisa, da so temu neuspehu v prvi vrsti krive visoke cene. ki jih hočejo premogovniki držati še danes, ko za to že davno ni več pogojev. Če so lani naši premogovniki oddali industrij v sosedni savski banovini okrog 100.000 ton premoga, bi ga r>ri znižani ceni pn+ovo lahko oddali 150.000 ali celo 200.000 ton.
TPD si je zadnje mesece na vso moč r»rkadeva1a. da bi dosesrl8 večie naročilo železnic, čeprav nlačajo ž°ie-wioe rtre-mog po povprečni ceni menda komai 180 dtnariev ?a tono koso^ea. To ie dokaz, da podaje pri tei ceni še ne dela z izgubo. Za ostale odiemaloe na zns^a ce-ra na natovorni posta ii 250 do 310 Din. Ce bi dmir^ba za ve"i« r?7dalie. n. r»r. inžnovr^/vin« od Zagreba, odda-Ma f ran V o Trbovlje n^n? po cerii. k^k^r ga oddaja £«1»mfei, bi br»T dvcria 7na+no rvoviSp^a svoio rvdds-?^ rn « forn v=?p" f^irin ■nadomestil? i??r>aclek tiri Vzniških dobavah.'ob »ne™ on or*"""^'"*"1"-la v<=ai boren zaslužek večjemu številu nHarVv.
Od leta 1927 ie TPD	cene ore-
mofrjl rti CrVrrtnr 19 O^ti-^krvV. 1*> T? JTIOHI.
r"h n-rimorib m rnalenV^t več* Delavske mezde je v istem razdobju reducira-
šala povprečna mezda na kopača in po-sad ali šiht 48 Din. danes pa znaša le 36 Din. Tudi cene za material, potreben pri produciranju, zlasti za jamski les. so od takrat znatno Dadle. Ne smemo končno pozabiti, da je narasla tudi povprečna storitev delavca na posad, in sicer od 460 kg 1. 1925 na 790 kg. Ako niti ne vpoštevamo izvršene racionalizacije in modemi radie rudnikov, nam že sami našfeti podatki kažejo, da bi družba, ne da bi delala v izgubo lahko v svr5,0 večje konkurenčne zmožnosti za južn*5 m vzhodne r>okraiine d^ave znatno ■nvžala cene. V tem nas r>otr>ule tudi nrimo^o. va s predvoVdm čacom. ko rn<lniVi TPD še niso b'1' trAnlčno t^Vn dovršeni, kor so seda i. Te^a i ie znašal no""T>rp^ni 'Tlrur^ič^ ^a nrof,°T,< rvremo-«* na ški po^H-H	za tono, danes
pa zr.aSa ckoi-o '"^O Din.
Iz vsega navedenega sledi, da so tudi premogovna podjetja v veliki meri so-oderovoroa za strašno bodo v	re-
virjih. To velia predvsem za TPD. ki ie skoro monopolna re^re^n^nMnia r'fo premogovne indus+rre in ki ie v prečnem položaju, da ie tudi v zadniih lerih kljub skrčeni nrodukciii poslovala s primernim dobičkom, r^pd^fm ko mora večina sličnib nodiptih no	^anes obratovati brez vsakega dobička ali celo izgubo.
Eoonomdque et Fnancieres« piše med drugim, da bi bik* treba Maodonakki razoro-Utrvani nažrt napravirtji takšen, da b: bil eprejemijiv za Francijo. Morda ga bo Roosevelt napremeniiJ tako, da bo ustrezal fran-ooefcima željam v taka obliki, da bo varnostna pogodba vseboval« embargo-fclav-zulo prot vsem so\-mžindlkccn Franciije. Posebno poročevaJca »Tempsa« in egenture »Radio« govorita po prarvioi o tem, da hoče Roosevelt zamenijait- priložnostno kontrolo o razorožlitvi z gibljivo in trajno. Na Roosevelta so pnf tem vplivali dogodki na Daljnem vzhodu. Želja, da bi »e Amerika udeležita zafiČ tniih ukrepov proti morebitnim naipod^loem, pa bo zadela na težave, ker Amerika ni Slanica Društva narodov. Roosevelt bo baje našd formulo, s katero bo Amerika v pr moro vo jne z enostavno iK)javo ukinila svojo nevtrailnost
Stališče Kanade
Wsshington, 26. apr la. AA. Predsednik kanadske vlade Beranefct je izjavili novim«<r-jem. da ottaw^ce pogodbe ne ogražafjo po-sebniiih trgovinskih pogodb med Kanado in Z edin. j enim,- državami. Kanadska vlada je pripravljena poga.ia.ti se o reaiipiročn h trgovinskih pogodbah z v^iemi državami.
Bennett je nadalje naglasal. de je Kanada velik proizvajalec srebra in da ho zatio pozdravila \"saik sporazum o povišanju vrednosti srebra.
Za sedaj vlada še n' pozvala svodih kmetovalcev, naj omeje površine posevkov, vendar pa so vsi Kanade za to. da se določijo smernice proti izrodkom svetovnih cen.
Po BenneJtitovem mnenju je washin«ton-ska vlada storila zelo umesten ukrep, ko je povabila zastopnike razn.ih narodov v Ameriko na razgovo/e. Kainada je kot peta trgovinska s la sveta tesno vezan« na uspeh svetovne gospodarske konference
Odziv Južne Amerike
New York. 26. aprila. AA. Devet držfiv Jiužme Amerike je sprejelo povabUo em«-riške via.de na posvetovanja v \Vash'ng-ton. Argentina, Braiz;l:j« m M">h ka bodo odposlale jx>sebne delegate, druge države bodo zastopane po svojih washin£tonski.1 poslan iidh.
Priprave za sklicanje londonske konference
London, 26. aprila, AA. V soboto ob 15. »e sestane ▼ zunanjem rninistrstrvu pri-prarvljglni odbor londonske ^-etovne gospodarice konference. Dnevni red 6>eje obsega samo določitev datuma sestflnika Pvetovne gospodarske konference. Najbrže bo to 12. jumpjo. Veči:<na po\-abljenih dr^«v bo na konferenci zastop»i.7ia po londonskih iK>°',a-niikih.
Ženeva, Vi. aupri'a AA. Norman I>avis namerava aeda.j brei vsakega odloga odpotovati r London, da se udeleži v soboto sestanka pripravljalnega oibora londonske gospodarske konference, ki bo določil, kdaj Re ta konferenea sestane. V ženevi bo ostal le, če dobi iz Washingtona navodila, ki bi dopuščala možnost, da nastorj v razorožita veni konferenci nova faza
Hugenberg in Hitler
Nemški nacionalci zahtevajo popolno enakopravnost z narodnimi socialisti — Numerus clausus za židovske
dijake
Berlin, 2<>. aprila g. Trajna napetost med narodnimi socialisti in nemškimi nacionalci, ki se je v zadnjem času kazala posebno v borbi za zasedbo in sestavo pruskih gospodarskih ministrstev in tudi sicer pri zasedbi številnih drugih mest, je dala sedaj že povod za neposredne osebne spore med voditelji. Razvoj bodočih notranjih političnih dogodkov je r veliki meri odvisen od tega, kako se bodo končali razgovori za ureditev teh nasprotstev. Oficielni nemško-nacionalni krogi izjavljajo, da dobiva vodstvo stranke in tudi njeni poslanci Številne pritožbe, ki se bavijo s prestop, ki iti netovariškim ravnanjem narodno-so-cialističnih zastopnikov nasproti nemško-nacionalnemu uradništvu, nčiteljstvu itd. Ker je število pritožb ogromno, se na posamezne primere ne more odgovarjati Zato naj javnost izve, da se vršijo med Hugen-bergom kot zastopnikom nemških nacio-nalcev in državnim kancelarjein Hitlerjem ter pruskim ministrskim predsednikom pogajanja, ki naj bi dala na polju politične prakse zagotovila, da bodo vsi člani nem-ško-nacionalnega pokreta enakopravni z narodnimi socialisti. Ta enakopravnost je bila vedno ena izmed glavnih podlag za vse skupne dogovore med obema skupinama nacionalnega pokreta. Trenutna pogajanja za ureditev nasprotstev so seveda v neposredni zvezi z vprašanji, ki ao se po-
javila zaradi nov« ureditve razmer v praski vladi.
Vlada je imela »noči sejo, ki je trajal« do polnoči in so na njej razpravljali o celi vrsti novih zakonskih načrtov. Posebno pozornost sta vzbudila dva zakona, ki se nanašata na Žide. Prvi zakon, ki se imenuje »zakon o čiščenju na nemških visokih šolah*, je naperjen proti židovskim visokošolcem, za katere je uveden numerus clausus na vseh nemških univerzah in. visokih šolah. Zakon določa, da mora b'ti število nemških židovskih visokošolcev v sorazmerju s celokupnim židovskim p-e-bivalstvom v Nemčiji. Zakon določa priseben odstotek. Na nemških visokih šolah bodo smeli študirati v prvi vrsti le oni židovski dijaki, katerih očetje so bili v času svetovne vojne na nemški fronti. Sinovi židov, ki so se nas-tanili v Nemčiji pj 1. julija 1914, se sploh ne bodo mogli vpisati na posameznih univerzah. Drugi zakon se nanaša na židovske uradnike in nameščence pri deželnih upravah in stopi v veljavo L maja. Med drugim določa, da se odpustijo iz službe vsi židovski nameščenci. Nadalje v.sebuje odredbe, da ima državni namestnik, ki je v Prusiji d"žavni kancelar sam pravico, imenovati in odpuščati iz službe uradnike pri deželni upravi, obenem pa pravico pomilostitve obsojencev.
Zunanjepolitična debata v čsL parlamentu
Zahteva po nadaljevanju pr otirevizionistične politike -Obsodba hitlerjevskih nasilstev v Nemčiji
Praga, 26. aprila, g. V obeh zbornicah parlamenta 9e je pričela danes debata o včerajšnji izjavi zunanjega ministra dr. Beneša. Govori zastopnikov koalicijskih strank so izzveneli tako, da mora Češkoslovaška tudi v bodoče nastopati proti vsem rev izven is t i čn i m stremljenjem. Vsi govorniki 90 naglašali. da naj bi ostal« Češkoslovaška tudi v bodoče braniteljica demokracije v morju fašizma, ki se vedno bolj širi. Agrarni senator Stodola ie poročal o svojih vtisih iz Rima. Med drugim je izrazil naziranje, da je Mussolini mnogo p^-epameten in preveč preudaren državnik, da bi se spuščal v vojne pustolovščine. Mussolini potrebuje najmanj še 8 do 10 let časa. da bo notranje zgradil fašistično državo. Sucialno-demokratski
senator inž. \Vinter je označil razmere r Nemčiji za slabše kakor v katerikoli najbolj oddaljeni napol civilizirani državi. Izrazil je žrtvam političnega preganjanja v Nemčiji svoje sožalje in hvalil čin Francije, kj je kakor n. pr. v primeru Einsteina pred vsern »vetom dokumentirala ogromno razliko med demokracijo in protide-mokracijo. To delo Francije nalaga tudi Češkoslovaški dolžnost, da dovoli gostoljubno streho onim, ki so pred političnim terorjem pribežali v republiko. Končno je omeni! govornik krčitve obmejnih predpisov. ki so jih zakrivili vladni naredno-s~cialietičm napadalni oddelki na saško-češkoslovaški meji. in je zahteval naj obla-s.ti čimprej izvedejo potrebne varnostne ukreoe.
Potres v Dodekanezu
Co*. 26. aprila A A. Potre8, ki je divjal pred nekaj dne\i, je zahteval skupno li9 smrtnih žrtev. Okoli 600 ljudi je rarienih
Angora. 26. anrila. s. Med hudim viharjem so se danes v okrajih Dadv a in Re šadvje nadaljevali potresni sunki. V pre tekli noči je potres razdejal 140 hiš.
Zarota proti Stalinu
Pariz, 27. aprila. AA »Journal« dozna-va iz Moskve, da »o organi GPU odkrili senzacionalno zaroto proti Stalinu. V zaroto so zanlefeni po večini sami mladi komunisti, skoraj sami sinovi vodilnih sovjetskih politikov. Voditelj zarotnikov ie neki Niem"enko, -lin bivšego nre-i?"d n;ka ukrajinskih delavskih sindikatov. Ne ve se še. ali pridejo zarotniki pred izred no sodišče GPU ali pa p^ed vrhovno sodišče v Mo.sk v i.
Ostavka estonske vlade
Reval, 26. aprila, s. Zaradi demisije dveh ministrov k" pripadata narodnemu centru-n>u, je danes podala ostavko celotna vlada.
Razorožitvena pogajanja
Ženeva, 26 aprila, g. Zastopniki Male antante bodo v glavnem odboru razorožitvene konference predložili izpreminje-vaJne predloge g'ede angleškega razorožitvene ga načrta. S temi ~redlngi naj bi se angleški načrt prilagodil tudi potrebam malih držav. Mala antanta zahteva predvsem, naj bi se nova pogodba soravila v sklad z že veljavnimi mednarodnimi dogovori in s paktom Društva narodov.
Izprememba v avstrijski vladi
Dunaj. 26. aprila, s. Ker je bil sklenjena z inozemskimi upn ki Creditanstalta nova pogodba, ki je že parafirana, je v kra'kein računati z odstopom predsednika Rotsrhd-da. Za njegovega naslednika bo imenovan sedanji finančni minster dr Weidenhr.*fer, ki bo zaradi tega že te dni izstopil iz vlade. Kdo bo njegov naslednik v finančnem reso-ru. še ni odločeno.
Zopet političen umor v Sofiji
Sofija, 26. aprifla. A A. Davi so v neki sofijski ulnci ustrelili mihajlovca Kotoze-va. Policija ie aretira'a dva morilca kj sta priznala, da sta dobila od »Orima« ukaz za umor Kotozeva.
Ali je revizija mej možna?
Iz ekspozeja ministra dr. BeneSa v češkoslovaškem parlamenta — Jasno In odločno stališče Male antante
Objavili smo včeraj najvažnejše izjave iz eksposeja ministra dr. Beneša. Ker je po paktu o Mali antanti treba smatrati, da govori vsak zunanji minister, kar se tiče zunanje politike, v imenu vseh treh držav, so te izjave tem bolj pomembne. Zato prinašamo danes po stenografskem zapisniku še ono poglavje, ki ga je v svojem ekspozeju dr. Beneš posvetil vprašanju revizije mej. Rekel je:
V nazori* • reviziji meja vlada dane« ▼ Evropi siina zmešnjava. Obžalujem, da j« zadnja pobuda za dogovor o direktoriju četvorice vzbudila v izvestaih krogih nade, ki v nobenem primeru ne bodo doživele izpolnitve. Na drugi strani pa moramo biti hvaležni Mussot-iniiu m Macdonal-cki. da sta imela pogum in da sta to vprašanje tako odkrito razgrnila pred mednarodno javnostjo. Mi vsi smo sedaj prisi-Keni javno odgovoriti na to po*budo, ker to zahtevajo naši parlamenti in javno mnenje naših držav. Ker je znano, da je ta pobuda merila na popolnoma konkretne primere revizij« meja, L j. na Poljsko v »vari koridorja in na Malo antanto v stvari njenih meja z Madžarsko, sem dolžan našemu parlamentu v tem vprašanj« podati popolnoma odkrito pojasnilo
(ilede predloga o reviziji meia v paleto cfrrekitorija četvorice je naše stališče naslednic:
1.	H« razumemo, kako bi mogel kdo samo trenutek verjeti, da bi katerakoli samostojna država dopustila skupini drugih držav, pa nai bi to bile tudi velesile, da s posredno ali neposredno silo svojega »oifciiaega aH nravuega vpliva razpolagajo t ttjettim ozemkjem, tedaj i nečim, ka*
vsaka državi pogoj in osnova nienega obstoja. Ustave skoraj vseh držav vsebujejo posebna določila o odtujenim posa-mesnih delov državnega ozeml-ja. Zgodovina dokazuje, da so zaradi odceni>tjve ozemlja vselej nastajale zelo krvave borbe. rn ne tKomim, da bi tudi pri današnjem mednarodnem mišMervi-u in obči napetosti lahko priSo do vojne. RaznravSa-joč v Ženevi s sirom Johnom Simonom o pakt-n 7.n direktorii četvorice, sem nas^a-Sa*. da se t>ober>i državi ne da vsiH+i izprememba meja. Če bi kdo kaj uličnega hotel p odvzeti proti Češkoslovaški, bi mora' prt: to ozemlje iskat sam s svoin vojsko. Mi pa bi gotovo znali ubraniti svo4e meje. Na mirovni konferenci se '> še dalo razpolagati z ozemliern, od4car ie pa slednje v pravnoveiiavni lasti te aM ofle držav«, yt naravnost absurdno, ako »i ledo hoče znova osvojiti pravo razn*>-laganja. To je naše načehio stališče iu od tega ne popustimo nikomur ničesar
2.	Takisto ni mogoče razumeti, kako bi se dala stvoriti zveza držav za delitev drugah držav, pri čemer — ako sem prav poučen. — bi bile izključene od posvetovanja one države, za katerih meie bi Slo. Ta ugotovitev se mora osobito gioboko dokniti nepristranskega politika, kajti to bi bilo ne samo neupravičeno razpolaganje s tojo posestjo, marveč tudi do neba vpijoča pristranost. kar že v naprej odreka vsakmrmir pravico uporabljati pri drugih naroc^h načela, ki irh pri sebi noče uve-iFav^iati. Kako pa bi brio potem mogoče zabraniti. da bi se ne stvorila še druga taka zveza, ki bi hotela taisto doseči glede meia ostalih držav, ter bi na ta nači" sejala spore in anarhijo po celem svetu?
3.	Take in s! čne načrte za revizijo me-
ia smatramo za premato premtifeene. Vzemimo za primer CeSkosJovaško. Popolnoma odkrito sem dejal angleškemu zunanjemu ministru: Za odcepitev kateregakoli
dela Češkostovaške bi bilo treba posebne triipetin«ke ustavne večine. AJeo bi nam kdo poizkusil vsiliti kaj podobnega, bi te večine nikoli ne dobili. Ali nam bodo pri takih okoliščinah neke velesile svetovale in nas menda celo silile naj izvedemo prevrat in proglasimo diktaturo? Morda nam bodo napovedale vojno? Tafca nepremišljenost deluje za notranje prevrate enih držav, za nevresničliiive nade drugih, za oiačenje zunaniih konfliktov ter za pripravo na vo'jno. To naj bi bilo delo za boWši mir in red v Evropi?
4.	Mi smo prepričani, da se po te^ poti ne da delati za trajori mir. Vetrajamo pri svojih mejah, ker jih v današnjih oko+išči-mih smatramo za pravične, pravilne Ja za odgovarjajoče življenjskim interesom naše države. Vsaka najmanjša izprememba bi ne odstranila nezadovoljstva in sporov, mar\eč bi ih samo prenesla na drugo stran in boi bi trajal dalde. Izsiljevanje takih izprememfo vzbuja pri dane« potoia-ju samo še ostrejše poudarja«He o aeiz-premendijivosti meia.
5.	Zaključek iz teh navedb )e popotno-ma iasen: Meje bi se dal« izpremeaiti samo po neposrednem sporazumu med interes: ranim* državami, morda v ofcviru člena 19. pakta o Društvu narodov. Nofceti zunanji pritisk ne more prinesti izpremembe meia, ne da bi bilo treba poseči pc o roiju.
Proti tem dokazom se naglaša, da pri
tak:h okoliščinah ni izhoda in da mora priti znova do krvavih vojn za posest ozemlja, kajti pakt Društva narodov v svojem S. 19 baje ne nudi dovoli možnosti za mirno revizijo meja. Temo od ločno ugovarjam. Tvorci pakta o Društvu narodov so daleko globlje premisliti vprašane revizije pogodb in zlasti njih določb o mejah, nego današnji bojevniki re-vizionizma. Predvsem jim je bilo popolnoma jasno, da se revizija meja ne nikomur vsiliti. Naj pride tak pritisk od koderkoli, vsaka država se ga bo branila z orožjem v roki. Zato so kot pogoj &i 19 popolnoma pravilno določili pristavek dotične države na revizijo. Mo se hoče ta pogoj odpraviti z neko novo proceduro ali večinskim glasovanjem, se ta stvar čisto gotovo ne bo posrečila, kajti prizadete države hi raiše zapustile Društvo narodov, nego da bi dopustile, da o njihovih stvareh suvereno odJočajo chngi.
V 61. 19. je Društvo narodov miSHeno kot pomožni organ, kot velika moralna avtoriteta, ki ne bo niti eni niti drugi strnili nasilno vsiHevala takega ali drugačnega nazora. Tvorci pakta o DruStvu naro dov so dobro vedeli, da se revizija mej, aSco hi se kae pokazala nje potreba, da izvesti izključno le do soorazumu vseh prizadetih držav.
Opozicija in niški tabor
Silna malodušnost Ist resignlranost v vseh pnnktaSklh
krogih po vsej državi
Mogočen vtis v inozemstvu
Beograd, 26. aprila, v. Nedeljski zbor v N-šu frvon še veano g.avni preimei snlošne politične pozornosti. V Nvšu je pustaia očitna vsa ogromna site, ki ;0 predstavita JRJCD; pokazalo se je zlasti, da budi v srbskem dedu nagega tiuiroda zmagovito premagam stan a: rajuuuskj predsodk- m da je narod pokazal ti[n'd'ušno voljo, da hoče iti preko vseh v Srbija nekoč taiko oslr.h partijskih d terene k pozitivnemu delu. Konwc je sedaj tud- pravtjnce o n&fcih jakih postojankah opozicije v Srbiji, s katerimi so agenti star h strank tako radi tolažili še preostale prijatelje deposednran h partizanov. Moralni vtis zborovanja, pogled na neštete množice, k>i so se zbrale v znaku ene velike misli, je visoko dv gnal razpoloženje -n zborovala «o se razhajali v svoge domačije navdušeni in z novo krepko voljo za uspešno nadaljevanje velikega poliniuiega dek. K; ga je zapoeela JRKD
Interesamtno je opaž>aiti razpoloženje v krogih tako zvane beograjske opozicije. Odkrito priznava, da je vse njene račune narod enostavno pregaz L V bodoče bo imela srbijo.iska opozioi-ja še nekaj vod-tftljev, s pristaši pa se ne bo mogla mnogo jx>hvaliti. Tudi i z Zagreba in Ljubljane prihaja jo vest kako se gotovi doslej ne-po-mi rij i v-j e emen.tn priprav Majo za pot v Kanoso Ln pripravlja jo predloge za k»m-pnomise Ce pr merja bedna vloga, ki io je igral v svojem procesu vrhov n- pTed-fitavn k separatizma v naši državi dr Maček, z navdušenjem širokih množi r naroda z* idejo e-d nstva. se šele vidi. kako globoko je separatizem že utoni * preteik-lo^rt.
Tudi iz slovenskega pumfctaSkega tabora je b;la že izpuščena v zadnj h dneh ce-i« jata miroljubnih go'obov, kj prijazno migajo v -rvojtih kljunokih z ol^onmi vejii-Cimi. k niso prav niič več podobne punk-taškim drevesna
Seveda državna in nacionalna politika ne odklanja nobenega sodelavca in sprejema vsakoga resno »^pokorjenega grešrniika, toda predsednik vlade je v Nišu med frenetič-nim odobravanjem tisočev jasno n glasno pred vsem svetom ponovno pribil, de so Čas- mešaterjenja in licitiranja za vedno prenehali. Kdor sprejme delovni program r**žsima ter stranke, k: je nosTec tega režima. ta je tudi poklican, d« sodelu je pn oje-jovem izvrševanju, kdor pa ga ne sprej-me, se postavlja sam m sfan.
Bukarešta, 26. aprila AA. Današnji >Uni-
versult posveča obširen članek niškemu šhodu in poudarja, da so vsi govorniki naglašali odločnost jugoslovenskega naroda v obrambi državnega edinstva. Izjave delegatov iz raznih krajev, pravi člankar, so na sijajen način ovrgle trditve revizio nistov, da v jugoslovanskem narodu ni dovolj duhovnega edinstva. Niški shod je vnovič dokazal čvrstost nacionalne zavesti v Jugoslaviji.
Pariz, 26. aprila. AA. »Echo de Pari®« posveča posebno pozornost govoroma predsednika ministrskega sveta dr. Milana Srekida in predsednika glavnega odbora JRKD Ni-kole Uzunoviea. Nato piše, da je na shodu vladal duh iufroelovenskeea bratstva in edinstva ter popisuje navdušenje množic za o.avoboditeljsko in unifikatoreko delo Nj. Vel. kralja Aleksandra. Članek se konča z besedami: Shodu je prisostvovalo nad 30 tisoč hrvatskih in slovenskih kmetov, ki so prišli iz oddaljenih banovin. Njihovo po-bratiinstvo s srbsk'mi kmeti je bilo zeio ganljivo. Shod je sijajen demanti zunanjim neprijateljem Jugoslavije, ki postavljajo svoje imperialistične zahteve z upanjem v razdor med Srbi in Hrvati.
»Ere Nouvelle« podčrtuje, kako so ee }> posloven ski kmetje vseh ver med seboj bratih. V tem vidi dokaz, da je kmetskim množicam narodno edinstvo več kakor vse drn-so. Na koncu poudarja, da ie bila ta manifestacija za vladarja in ed nstvo največja, kar jih ie doslej videla Jugoslavija.
»Journal des Debatsc opozarja zlasti na besede Uzunoviča. da Jugoslavija nikomur np preti, da pa tudi nikogar ne boji. Predsednik vlade dr. Srskič. nadaljuje list pa je obširno razložil jx>litične razmere in dokazal, kako daleč že sega narodno izenačenje in gospodarski in socialni napredek po 6. januarju. Še letos bodo svobodne volitve občinskih zastopov in bo s tem lokalna avtonomija dobila novega razmaha.
Plaz zasul tihot?"^
Locarno, 26 aprila. AA. S	ho-
tapcev je v italijanski občini	zalo-
til plaz, ravno ko so hoteli priti čez prelaz Col de Tomo (2.500 m visoko) v Švico. Reševalci so komaj odkopaij 6 tnmel izpod 12 m globokega snega. Reševalna dela se nadaljujejo.
Priprave za kongres JRKD
Beograd 26. sprite. Dane« je pri&pei ▼ Beograd minister dr. Albert Kramer, Id je dopoldne posetil predsednika JRKD Ni-kok> Uzunovida ter z njim dalj časa kon-feriral. Za petek ob 10. dopoldne je sklicana v Narodni skupd&ina seja predsedni-štva JRKD, na kateri bodo sklenjeni nadaljnji ukrepi za irvedbo organizacije stranke ter priprave za kongres JRKD.
Uredba e šoiski izobrazbi
Beograd, 26. aprila, v. Ministrski rret je odobril na predlog ministra pravde uredbo o šolski izobrazbi, ki odgovarja deki po § 9. uradniškega zakona. Po tej uredbi odgovarja nepopolna srednješolska izobrazba delu kvalificiranih obrtnih mojstrov v kazenskih zavodih in drugih sličnah ustanovah. Popolna srednješolska izobrazba odgovara delu r igralski stroki članov osrednjih državnih gledališč, ki so nosilci glavnih vlog v drami, operi in baletu ter se odlikujejo v repertoarju s priznanim umetniSkim glasom. Nepopolna srednješolska izobrazba odgovarja dela igralcev, ostalih mojstrov in tehničnega osobja v narodnih gledališčih ter delo pre-paratorjev v muzejski stroki. Popolna šolska izobrazba odgovarja delu strokovnjakov v vojno-geogr^fskem institutu in sicer ▼ kartografiji, reprodukciji, fotografiji. gravuri, slikarstvu, litografiji in kam-notisku. V ministrstvu za gradbe se smatrajo za pomočnike litografi, tiskarji, strojniki, mehaniki, monterji, knjigovezi, heliografi, elektroinstalaterji in stavbeniki stavbne stroke, praktični tehnika, ki imajo spričevala o položenem pomočniškem izpitu, predvidenem po § 2S7. obrtnega zakona, kakor da imaio nepopolno srednješolsko izobrazbo. Ti nameščenci se morejo razporediti od X. do vštete VRI. skupine.
Šoferji s spričevalom o Izvršenem šoferskem izpitu in vlagateljice v državnih t-akarnah z najmanj dveletno prakso Se smatrajo, kakor da Imajo izobrazbo dveh razredov gimnazij ali njim enake	ter
morejo biti kot taki v državni služb' ni-meščeni v skupim zvaničnikov. Podrobnejše predpise o pogojih in priznanjih kvalifikacije po tej uredbi bodo izdah posamezni resorni ministri.
Naraščanje rek
Beofpad, 26. aprila, p Do »noči Je skoraj po vseh pokrajinah naše držav<e deževalo, ponekod pa tudi snežilo. V Gorskem kotaru so razsajali snežni viharji kakor sredi zime. V teku noči se je pričelo vedri t i in v večini države je dež prenehal. Zaradi velikega deževja, ki je trajalo dalje časa, so začele naraščati reke, zlasti Sava. Pričakuje se, da se bo vreme še bolj zboljšalo in da zato ne bo večjih poplav, čeprav Sava in Dunav še vedno naraščata. Temperatura se je nekoliko zboljšala, vendar pa je relativno precej nizka.
Krcripca na razstavi narodnih noš
Beograd, 26. aprila, p. Kraljica Marija je s svojo materjo nimuisko kraljico Marijo posetila v spremstvu dvome surte bazar beograjskega ženskega druStva, v kaiterena si je ogledala razstavljene ženeke narodne noše.
t
Minister dr. Kramer zopet
v Beograda
Beograd, 26. aprila, p. Davi se Je vrnil v Beograd mindster dr. Albert Kramer. V Beograd je prispel tudi predsednik JRKD Nikola Uaumovič.
Prihod španskih športnikov Y Beograd
Beograd, 28. aprila, p. JugortovensM no.
gometnd savez je prejel obvestilo, da bo prispela državna reprezentanca Španije v Beograd dne 28. t. m. ob 7. zjutraj. Beograjski športniki pripravljajo Spancem sve. čar. sprejem. Tekma bo na igTidfu BSK v nedeljo 30. t. m.
Kongres firgoslovenskih agronomov
Beograd 26. aprila, p. Dne 25. tn 26. junija se bo vršil v Sarajevu kongres udruženja jugoslovenskih agronomov. Poleg drugega bodo na kongresu naslednja zanimivi referati: 1. Vprašanje razširjenja zadružništva v Jugoslaviji. 2. Sodelovanje Agronomov v zadružništvu. 3. Kmetsko kreditno zadružništvo v Jugoslaviji. 4. Pro. dukoijsko zadružništvo v Jugoslaviji (živinoreja, mlekarstvo, sadjereja itd.). 5. Izpopolnitev agronomske službe med narodom. 6. Širjenje prosvete na deželi s po. močjo dopisnih kmetijskih šol. Po kongresu bodo agronomi priredili razne ekskurzije po državi.
Iz prometne službe
Beograd, 26. aprila, p V 3. skupino L stopnje je napredoval referent v prometnem ministrstvu dr. Fran Vončina. Napre-dcvaM so na področju železniške direkcije v Ljubljani v 8. skupino: za pristava Ti-homir Spasenovič, za prometnega uradnika Venceslav Poljšak, za administrativnega uradnika Josip Končan: v 9. skupdno: za prometnega uradnika Ivan Avbelj, Stanislav Ahlin Rudolf Golčbič Josip Prisov-nik in Albin Lakotnik, za tehničnega uradnika Vinko Kolšek, za oficiale Marija Majcen, Leopold Legat. Josip Jerman in Ivan Kobilica, za prometnika Stanislav Voje, Marjan Medvešček, Stanko Perne, za blagajnika veznih listov in prtljage Ana Pu. har, za v^kovodio Anton Žerian za skladiščnika Vilko Kokotnšk in Vincenc Roz. man, za telegrafista Leopoldrn Svetič, za pomožnega oficia'la Jos:<r> Leksander in fim.il Stemiiša. za pomožnega risarja Ra*ko Prinčič. za pomožno daktilografinjo Josini-na Detel, za pomožnega na^.oT^ka Alojzij Ankon, za nadzornika signalov Avgust Oblak.
Nezgoda jugostov&nskega pamika
SpUt, 36. aprila n. Blizu Krapnia je nasedel parnik »Vodice«, last »Jadranske PlovicJbe«, na kamnit greben, ki je segal iz morskega dna do 2 m pod morsko globino. S parnika so takoj pozvali bližnje ladje na pomoč. Prvi je prišel na kraj nesreče parnik »Tomaseo«, ki se mu je posrečijo spraviti nasedlo ladjo v plovne vodo. tako da je po krajši zamudi nemoteno nadaljeval svoio pc* in tudi potnikom ni bilo treba prestopiti na druge ladje.
Osem visokosolcev pred soiscem
Štirje obtoženci obsojeni, med njimi trije pogojno, štirje pa oproščeni vsake krivde
LJublJaM, M. aprila.
T ricprtni fvoraiu št. 79 > bil davi neobičajen naval vieokošoloev. Veliki senat je namreč razpravljal o obtožnici proti osmim visokodolcem, dijakom juri d i-č ne fakultete Aleksandrov« naiven«, Id so bili obdoMteni, da so m pregrešili aoper člen t zakona o javni varnosti io reda r državi • tem, da so na poslopju univerze razobesili 3 slovenske, eno seieno in eoo črno ustavo, .prilepili dva lepaka s napisoma >£ivel* svoboda« in »živela federacija« in rasmno&ili in pripravili protire4iraške in protidržavne letake. Razprava je trajala nepretrgoma do 15.1&
Velikemu senat« j« predsedoval a. a. a. g. Adolf Hudnik, člani senata pa so bili gg.: Mladič, Kralj, Javoršek in Verbič. Obtožnico Je i as top al namestnik državnega tožilca dr. Lučovnik. Obtoženci so bili ras-vrščeni na dTeh klopeh. V prvi vrsti »o sedeli Anton PukSič iz Gajovice pri Ptuju Silvo KnuDlei Iz Sv. Jakobu pri Mariboru. Franc Planine ix Tolattsga vrha in EVane Zupan iz Kanfanara r Istri, v drugi klopi pa Milan Fine iz Cerknice, Jože čenčič iz Ljubljane, Alojzij Vrhovec ■ Proseka in Anton Strašek iz Sv. L>orrenca na Dravskem polju.
Obtožnica
Po obtoftnici je ljubljanska poticiJm ugotovila, da obstoja na univerzi skupina akademikov, ki ob vsaki priliki prireja proti-
režimske in protidržavne demonstracij« iu razširja po mestu in na deželi protirežim-ske in protidržavne letak«. Ker ao se pa vedno skrivali na univerzi, kjer ao tudi razmnože Ta bi letake. Jim policija ni mogla priti na sled, ker nima dostopa r notranjost univerze.
V	noči na 21. februar bo bil« na univerzi r&zobešene v obtožnici navedene zastave in lepaka. Policijska stražnika Ivan Smolnikar in Franc Pišot, ki sta vršila službo pred univerzo, sta telefonično pozvala pomoč, nakar je bila univerza od policij« obkoljena. Opoldne »o policijski organi sporazumno s rektoratom univerze preiskali univerzitetno poslopje. V zaklenjeni sobi kriminalističnega seminarja r n. nadstropju so izsledili Pukšiča, Knnpleža in Planinca, ki so jih aretirali in odvedli na policijo. Tam so pred preiskovalnim sodnikom priznali, da so razobesili zastave iu napise na pobudo Franca Zupana, ki si }e izmislil ves načrt, dal potrebna navodila in denar ter eno slovensko zastavo. Po dališem tajenju je Zupan priznal, vsi pa so se izgovarjali, da je fila akcija proti komunističnim akademikom in ne proti državi ter da celo naši ministri zahtevaio federativno ureditev države.
V	isti noči so se pojavili v Ljubljani pod tivolskim gradom, v Križevniški in Linhartovi ulici številni letaki z napisom »Slovenskemu narodu« in podpisom Slo venska akademska mladina, enaki letati 26. februarja v Mali vasi, na Ježici in v Stožicah, v noči 26. februarja v Onlotnici. v noči 38. februarja pa r Domžalah.
Policija je zbirala dokaze. Prvo sled ie dal Strašek. ki je priznal, da je 23. februarja po kosilu prejel od Knunleža in Puk-šiča v Akademskem domu aktovko, nabasano z nekimi papirji 8 prošnjo, da nai aktovko nese na Knupleževo stanovanje. Ko j« prišel Strašek domov, je aktovko odprl in našel 200 letakov. Enega je prečital. ostale pa je spravil v svoj kovče* V Akademskem domu Je nato popoldne Puk-šič nJemu. Knupležu in Planincu razvil načrt glede trošenja letakov. Ko ie Strašek zvedel za aretacijo svojih tovarišev, je nai. prej letake skril, pozneje pa jih je zažeral r peči. S tem priznanjem je bila pokazana policiji smer. kje j« iskati izvor inkriminiran ih letakov.
Zasliševanje obtožencev
Ob 9. se Je pričelo zasliševanje Antona Puicšiča, ki Je priznal udeležbo pri nazoba-šecjn zastav. Naglačal pa Je, da je bila akciji, namenjena r protest proti komunistom. Zelena zastava naj bi pomenila znak upanja in življenja, črna pa znak smrti komunistom. Za nakup platna in baive i« da1. Zupan 100 Din.
Predsednik: Kaj *te delali toliko časa v podstrešju?
Pukšič: Kvartali Bino, opolnoči pa smo izobesili zastave.
Pri nadaljnjem zaslišanju Je obtoženo« zanikal, da bi vedel za vsebino letakov zvedel je zanjo šele iz obtožnic®
Predsednik Knupležu: Kaj imate povedati?
Knuplei: Priznam delne prvi del obtožnice.
Obtoženec Je nate kratko pojasnjeval.
kako se je dogovoril s Pukšičem glede izobešanja zastav.
Predsednik: Pri preiskavi ste se drugače zagovarjali in ste zapisnik tudi podpisali' Knuplež: Zapisnik sem podpisal, kakor so mi ga predložili, ne da bi mi ga preči-tali Za vsebino letakov sem izvedel šele sedaj iz obtožnice.
Predsednik: Ali ste soglašali s vsebino lepakov na univerzi?
Knuplež: Soglašal, ker sem menil, da ae proti komunistom.
Tudi obtoženec Planine J« priznal sodelovanje pri izobešanju zastav. S seboj v podstrešje so prinesli nekaj Jestvin in slovensko zastavo Predsednik: Kdo vas je nagovoril? Planine: Pukšič v Ljudskem domn. Mislil som, da bo v sredi jugoslovenska, ob straneh pa slovenski zastavi.
Obtoženi Zupan se je zagovarjal, da je bila akcija naperjena proti komunistom, ki so izrabljali razne akcije akademikov v svoje namene. Dejansko ni sodeloval pri izobešanju zastav.
Predsednik: Zakaj ste osnovali akcijo glede zastav?
Zupan: Pukšič je prišel k meni s komunističnimi letaki, ki jih je našel v Akademskem domu. Ko sva jih prebirala, naju Je vsebina tako razkačila, da sva sklenila, da bova nekaj proti temu ukrenila. Pukši-ču sem dal navodila, naj na kupoli univerze obesi jugoslovensko. pod njo pa črno zastavo kot simbol smrti komunistom, zelena zastava pa naj bi pomenila življenje, brstenje in delo. Dal sem mu tudi 100 Din za blago in barve.
Milan Fine se je zagovarjal, da za akcijo na univerzi sploh ni vedel, tudi ne za letake. Izjavil Je: »Sem predsednik juridič-nega društva in sem skrbel za skripta. Vrhovec mi je res prinesel 1500 pol, vendar ne za letake, temveč za skrinja.«
Obtoženi čenčič je zatrjeval, da mu o izobešanju zastav ni bilo ničesar znanega.
Kot blagajnik juridičnega društva >___
referat za skripta, ni pa nikdar TŠdei, d«
bi se v društvu tiskali na stroju kaki letaki, marveč samo skripta. Prvič Je videl letak« na policiji.
Predsednik: Kako st« prišli zraven?
čenčič: Usodna pomota. Na policiji sem dobil dve vprašanji, nič drugega.
Vrhovec je izjavil, da skplofc n« v«, zakaj so ga aretirali. Strašek je izpovedal tako, kakor Je v policijskih zapiskih. Zaeliftev*-nte obtožencev Je bilo s tem zaključeno.
Priče
Kot priča > bila nato zaslišana httafea Akadem&Jtega doma Marija Vidrajs, ki Je našla za Akademskim domom zavite letake. Bistvenega ne ve niCesar. Priča stražnik Ivan Smolnikar je opazil na univerzi platnena lepaka in Je obvestil policijo. Stražnik Metod Razpotnik Je povedal, da '« nekaj dni pozneje v tivolskem parku ope^ zil velik ogenj in Je mislil, da gori grad. Ko je prihitel tja, j« videl, da Je le bengaličen ogenj, našel pa je nekaj letakov ia Je prijel 6 Študentov, ki so tam peli.
Predsednik Je nato razglasil konec rtv prav«. Po govorih državnega tožilca i« branilcev, ki »o trajali do 13.SO se je senat umaknil v posvetovalnico in ob 15.10 razglasil naslednj-o sodbo:
Sodba
Anten PnfcMfc, SUro Kauptei. Prmae FV»-
ninc in Franc Zupen so krivi, da so iao-beeili zastave, Zupan pa, da jih J« k teuau nagovoril Oproai« m p« krivda, da a* razmnoževali letak« iu jih razširjali po nest* in deželi. Pu-kšl*, Knuplež ia PImjm se obsodijo na S mesece strogega a*D«r* pogojno na 8 leta, Zupan na 4 mesec« stro-g<»ga. zapora. Vsem »e ršteie preP6koTalui zapor, ostali obtoženci krivd«.
Vsi obsojeni so kasen sprejeti. Xup«a, ki bi moral kazen nastopiti takoj, je zaprosil za odlog nastopa kazni saradi bolezni, polaganja izpita in u>reditve gospodarskih prilik. Ker se državni tožilec ni protivil. je sodišCe njegovi prošnji »godilo in ma nastop kazni odgodiio za 3 nvt>eec*
V obrambo legalnih
obrtnikov •
Na nedavni člansk g. obč. svetnika Robčka, nam pošiija mestno načelstvo naslednje pojasnilo:
Mestno načelstvo dosiej Se m prejelo nobenih konkretnih pritožb, iz katerih bi bt-lo razvidno, da so rned poklicnimi gasilci ljudje, ki šušmarijo v obrti in odjemajo s tem šu.šmarsitvam kruh ljubljanskim obrtnikom. Na prvo .splošno prijavo pa je mestno načelstvo v izogib in preprečen je šuSmarstva izdalo strogo službeno odredbo, v kateri je opozorilo vse podrejene gasilce na službeni pravilnik in na.strožje prepovedalo v,fako obrtno šušmarsfco delo. V primeru prestopka ho mestno načelstvo postopalo z v.so stj-ogostjo proti vsakemu prestopniku.
Ostali očitki obrtnega šiiimarstva za d»-lo, katerega izvr§ujejo poklicni gasilci ▼ »voji službeni dolžnosti, »o pa neupravičeni, ker je dolžnost mestne uprave, da svoje uslužbence koristno zaposli. V .smislu § 3. organizatoričnega statuta gasilcev ae uporabljajo gasilci, v kolikor to dopi»-šča gasilska ki reševalna služba, za razn* profesionalna dela, m to izključno za upravo MOL. — Gasilske jblske kakor tudi čevlji se izdelujejo z lajtr. mi profe-sionistd, ki so istočasno gasilci. Dobava čepic pa se javno razpiše in odda odgovarjajočemu ponudniku med ljubljanskimi obrtniki. E>a je izdelek v lastni režiji cenejši, o tem ni treba posebej razpravljati, ne glede na že navedeno dejstvo, da se s tem delom zaposlijo lastni nameščenci. SI i č no je tudi s komisijskimi vožnjami Osebni avtomobil za prevoz gasilcev se uporablja tudi za komisijske vožnje in bi bilo zato najemanje privatnih avtomobilov r času, ko jc ta voz nezaposlen, pač neekonomično in mnogo dražje.
Pretep na shodu francoske patriotske mladine
Pariz, 26. aprila. Snoči je vdrio otooM
250 socialistov in komunistov na zborovanja patriotske mladine, pri čemer je prišlo do hudega spopada. V pretepu »e bilo ranjenih okoli 50 oseb, med njimi več hudo.
Tragična afera v madžarskem plemstvu
Dunaj, 26. aprila AA. Znani paleontolog, madžarski baron Nopcsa, je ustrelil svojega tajnika Albanca Dodo, ki je stanoval pri njem. in nato še sebe. Vzrok samomora ni znan. Pokojnikov stric je navadno spremljal avstrijsko cesarico Elizabeto na njenih potovanjih kot potni maršal.
Banovinski in občinski avtomobili ne plačujejo takse za pregled
Beograd, 26. aprila. AA. Glede na vprašanja, ali morajo banovine in občine budi plačati takso pri strokovnem pregledu svojih motornih vozil, je davčni oddelek finančnega ministrstva dai na podlagi čl. 43. zakona o taksah tole pojasnilo: Z bano-vinskimi in občinskimi motornimi vozili se vrše iavni posli, v katero svrbo se tudi nabavljajo. Zato glede na določila točke 4. čl. 5. zakona o taksah banovine in občine niso dolžne nlačati takse za strokovni pregled svojih prevoznih sredstev ter se mora ta pregled izvršit"' po uradni dolžnosti.
Vremenska na^^ed
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Nekoliko oblačno, boli toplo, precej stalno. — Situacija včerajšnjega dne; \ad jugovzhodno in severozapadno Evropo prevladuje barometrska depresija, ki jo pa d^li široka proga vsokega pritiska v dva dela. Visoki pritisk se je pojavil nad centralnimi kravi kontinenta in nekoliko tudi nad Južno Evrojx>. Prit:sk je narasel za 0.1—4 mm, zlasti na vzhodu. Temperature so na seve-rozapadu narasle za 1 do 4. v centralnih krajih in na vzhodu pa padle za 1 do 3 stopinje.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Bolj oblačno, br*? bistvenih padavin; zvečer in ponoči samo malo manj hladno. Vreme se bo poslabšalo le za kratek čas nato pa se bo temperatura spet dvigala.
s> > JUTRO« SL 97
3
Cetrtefc, 27. IV. 1933
Maši kraji in Ifndje
Skrivnosten umor v dolenjski vasi
Žrtev nočnega zločina je Amalija Malijeva, hči trgovca Anžlovarja pri Sv. Boku pri St. Vidu na Dolenjskem. Dva zločinca sta se splazila na podstrešje ln nato v spalnico, kjer je prvi prereza] Amaliji vrat, dočim je njen mož Andrej Mali pobegnil pred drugim zločincem. Razbojnika nista odnesla denarja. Razvija se vsestranska preiskava.
Št. Vid, 26. aprila.
Ze včerajšnji torek je prinesel v naš mirni Št. Vid strah in razburjenje: ob 4. zjutraj je zaprhutal rdeči petelin sredi vasi, mogočno je zagorela šupa na dvorišču zmanega trgovca Frana Krašovca. Ogenj je bil morda podtaknjen, nevaren pa tem bolj, ker so nekatera poslopja v neposredni bližini krita s slamo in je zatorej obstojala silna opasnost za vso vas. Brizgal-na ni takoj delovala, vendar so gasilci z največjo vnemo ostalih vaščanov preprečili razširjenje ognja in »o požar po treh urah popolnoma zadušili
Ali še vse silnejše razburjenje je prineslo v naše kraje današnje jutro. Prav zarana je bliskovito šla po dolini in dalje
v	Ljubljano grozna novica, da je soprogu posestnika in trgovca Andreja Malija pri bližnjem Sv. Roku ponoči postala žrtev dveh razbojnikov, ki sta ji prerezala vrat.
Ime Andreja Malija je naši javnosti v spominu iz nedavnega senzacionalnega procesa proti Jožetu Lombarju. Bil je ena glavnih prič. Mladi posestnik in trgovec z živino, doma iz Križ pri Golniku, se je pred dobrim letom priženil v Anžlovar-jevo, po domače Šmirerjevo družino pri Sv. Roku. To je malo naselje ob cesti proti Stični, broječe jedva sedem hiš. Šmirerje-
vi	imajo hišo ob cesti nasproti cerkvici Sv. Roka, ▼ pritličju je mala trgovina z mešanim blagom, ter stanovanje očf-ca in matere. V zgornji večji sobi »ta prebivala zet Andrej Mali in njegova žena Amalija, v manjši sobi pa njena desetletna nečakinja Anica. Mirno, kakor vselej, so se tur di sinoči vsi podali k počitku.
Krvavo jutro
Davi nekaj pred 4. uro pa je ves zasop-
Ijen prihitel na orožniško postajo v Št. Vid hlapec Rovanšek, uslužben pri An-ilovarjevem sosedu gostilničarju Ignacu Pevcu, in te alarmiral orožnike a klicanjem: »Malijevo »o umoriti!« —
Nemudoma se je k Sv. Roku podala patrulja vseh štirih orožnikov pod vodstvom komandir j a-narednika Tehovnika. Ko so »topili v z>gornjo sobo, se jim je nudil grozen, pretresljiv prizor: na postelji je s prerezanim vratom ležala Amalija, vsa okrvavljena. Starša sta ob postelji ihtela vsa potrta, mož Andrej MaM je bil napol opravljen in še ves razburjen, enako je mala nečakinja še kar drgetala zaradi prestane groze. Narednik Tehovnik je po prvem ogledu takoj izdal potrebne ukrepe, med drugim je poslal orožnika v Ljubljano, da obvesti policijsko upravo, obenem pa so bile o zločinu obveščena vsa varnostna oblastva na Dolenjskem.
Izpoved Andreja Malija
Andrej Mali je o razbojniškem napadu izpovedal v bistvu takole: »Okrog treh zj■ -raj je bilo, ko je mene in ženo pre-hv :ilo kričanje nečakinje, da so ravbarji r niši. Hitela sva z ženo ven v sobo, kjer te nečakinja spala. Ta spalnica leži nasproti najini. Na vratih pa sva naletela na dva moška, ki jih jaz v temi nisem mogel prepoznati. Prvi je z nožem navalil na mojo ženo, drugi pa je meni nastavil revolver na prsi. Revolver sem odbil, odsko-čil in se skril za bližnjimi podstrešnimi vrati. Ko sem čez čas prišel iz skrivališča v sobo, mi je žena, ki je že imela smrtno-nosno rano, še rekla na postelji: Andrej, daj mi brisačo! nakar je povsem utihnila.
Obrnil sem se k stopnicam in napravil nekaj korakov, ko sem že srečal tasta, ki je prišel pogledat... Razbojnika sta bila izginila po stopnicah in skozi glavna vrata na prosto.«
»Razsekal te bom!«
Mala, devetletna Anica Horvatova, hči umorjenkine sestre, ki je poročena v Za-gradcu, pa je povedala, kako se je raz bojnik zglasil najprej v njeni sobi. Prebudil jo je in jo nagovoril: bil je majhen, širok, dolgih las, v raztrganem suknjiču s privihanim ovratnikom. Svetil je okrcg z žepno svetiljko in se ji je zdelo, da ima lase kakor da so iz prediva. Poklical jo je: »Punca!« Vprašala ga je: »Kaj pa je?« Pa je zahteval od nje: »Kje pa ima oče denar?« Govoril je prav po kmečko in se sklonil pred njeno posteljo. Odgovorila mu je: »Ne vem«. V strahu je zaklicala:
»Teta Malka, Andrej, pomagajte, ravbarji so!«... Takrat pa ji je morilec pokazal dolg mesarski nož in ji zagrozil, da jo razveže na drobne kosce, če takoj ne umolkne. Otrok je bil ves preplašen in se je pokril čez g lave. Ko pa je dekletce slišalo, da je šel moški iz sobe, je v temi tudi samo vstalo, nalahko odprlo vrata in steklo po stopnicah doli k stari materi in staremu očetu.
Ostale priče usodne noči
Stara Anžlovarjeva sta se med tem na kričanje nečakinje že zbudila. Dekletce pa je bilo tako prestrašeno, da ni ničesar videlo kar se je dogajalo pred spalnico njene tete, kjer se je po izjavi Andreja Malija izvršil umor. Otrok je bil ves zbegan in prestrašen ter se je še danes ves dan jokal. Popoldne je prišel oče male Anic« in jo odvedel s seboj v Zagradec.
Mati umorjenke ni ničesar slišala dokler ni pritekla k njej mala Anica, ki je hitela praviti: »Malika je mrtva, Maliko so umorili.« Mati pa je mislila, da s« Anici sanja in jo je tolažila. Vendar je šel stari Anžlovar v prvo nadstropje pogledat, kaj je na stvari. Na stopnicah je srečal zeta Andreja, ki mu je potrdil strašno resnico Nesrečni oče se je mogel na žalost takoj nato sam prepričati, da je dekletce preživelo dogodek, poln groze.
Kakor izpoveduje sosed gostilničar Ignacij Pevec, je zgodaj zjutraj slišal avto, ki se je sumljivo kretal tam okrog. Njegova spalnica leži tako, da posveti v sobo vsak avto, ki vozi ponoči tam mimo v smeri proti Ljubljani. Okrog tri četrt na tri je posvetila v nregovo sobo luč nekega avtomobila. Svetilo je četrt ure, nakar je avto polagoma vozil mimo njegove hiše.
Preiskava in obdukcija
Sodnik Jože Ru& iz Višnje gore je že v jutranjih uirah prispel v Št. Vid in vodi s pomočjo orožnikov točno preiskavo. Prav tako je prispel iz Ljubljane policijski uradnik, ki je napravil potrebne fotografije in daktiloskopske posnetke, obenem pa se je pripeljal g. Podobnik s policijskim psom in začel iskati sledove. Skratka na delu je aparat z vsemi pomožnimi sredstvi, da issledi skrivnostnega morilca.
V mrtvašnici na pokopališču v št Vidu »e je popoldne ob dveh vršrila obdukcija umorjenke. Banovinski zdravnik dr. Gregor Fedran iz Višnje gore je ugotovil na levi strani vratu dva. globoko do kosti segajoča ureza, dolga 18 in 20 cm. Poleg
DANES PREMIERA
V	aajpretresljivejšega filma sezone!
lovefe hrez imetia
Ganljiva borba človeka, ki so ga oblasti proglasile za mrtvega, za svoje ime in pravico življenja!
Predstave ob 4., y4 8. in Vi 10. zvečer.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Wemer Krati ss
M ARI A BARD HERTHA THIELE FBITZ GRttNBAUM
tega ima žrtev tudi na licu 6 cm dolg urez in manjši urez na kolenu. Prerezani ima obe dovodni žili na vratu. Zaradi tega Je morala nastopiti smrt takoj.
Podrobnosti
Odkod sta prišla razbojnika, kako sta »e splazila v hišo in kakšen je bil pravi motiv njunega zločina— to so glavna vprašanja preiskave. Podana so nekatera protislovja, ki pa seveda gredo na račun razburjenja ob tako strašnem dogodku. Tako je Anica Hrovatova zapazila v svoji sebi le enega moža, dočim trdi Mali, da sta bila dva. V razburjenju Mali ni mogel razločiti obeh moških postav, videl je pred seboj le revolver, ki mu ga je eden i»?med njiju nastavil na prsi, nakar ga je Mali odbil. Da sta razbojnika bila dva, »e da sklepati iz naslednjega:
Priplazila s;a se v hišo po lestvi do okenca, skozi katero sta zlezla na pod-strešie. Ker lestev ni bila dovolj visoka, sta si morala pomagati na ta način, da je spodnji potisnil zgornjega do okenca, nakar je ta potegnil tovariša za seboj.
Toda k Anžlovarjevi hiši ni bila pri-slonjena le ena lestva, marveč dve, tretja pa k bližnjemu gospodarskemu poslopju. Skozi podstrešno ovalno lino, ki meri 40 X 25 cm, sta lahko zlezla le manjša ln vitka človeka.
Na podstrešju pod to lino *o naSli *rebrno žepno uro. ki je padli morilcu iz žepa, ko se je preril skozi lino.
Kakor izpoveduje Andrej MaK, »ta zločinca pred pobegom ukradla iz skladišča
v goopodaialeui poriopjn njegovo koto ln
nato izginila. Ali pa sta ae pred zločinom res pripeljala z avtom ali motornim kolesom, ni dognano. Sodijo, da ne. A vendar, zakaj se je v usodni uri, kakor to navaja sosed Pevec, sukal tam neznani avto? Čigav je bil?	*
Kdo 2n zakaj?
Vsa pokrajina sočustvuje s hudo prizadeto Anžlovarjevo rodbino, ki je izgubila pridno hčerko. Nečloveški umor je tem bolj grozen ker je bila umorjena daleč okrog zn^m marljiva in inteligentna žena, ki je bila svojim staršem v največjo oporo. Ves dan se okrog Anžlovarieve hiše zbirajo ljudje, obžalujejo nesrečno žrtev ugibajo kar najrazličnejše.
Rajnka Malika je bila stara 32 let. Pred 10 leti se je po daljšem bivanju v Ameriki povrnila domov. Poročena je bila, kakor rečeno, komaj dobro leto. Bila je poleg pridnosti tudi zelo načitana, govorila in pisala je perfektno angleščino ter se je tudi sama naučila nemščine. V svo i i knjižnici je imela večino angleških in nemških klasikov, ki jih je ob prostem času pridno prebirala. Tem manj more zatorej ljudstvo doumeti, zakaj si ie skrivnostni zločinec baš njo izbral za svoio žrtev.
Čeprav je razbojnik pri mali Anici iz-praševal za denarjem in bi tore' bilo soditi, da je čisto navaden roparski morilec, je vendarle čudno, da zločinca nikjer nista pobrskala za denarjem. Tega malega, mirnega tn skromnega naselja si gotovo nista kar slepo izbrala za svoj zločinski nočni obistk. Torej sta morala vedeti, da v Anžlovarjevi hiši ni premoženja, ker zaradi gospodarske krize trpi tudi promet te male trgovine.
Ostaneta tedaj odprti dve veliki vprašanji: Zakaj Je bila umorjena Malika Malijeva? In kdo ima ta brutalni zločin na vesti?
negovano po vsakem pranju
Vedno z
GAZELA
GT.1I-JI
Žrtve podivjane mladine
Uboj z nožem pri Preski — Druga žrtev noža na smrtni postelji
Neprestani pretepi
Ljutomer, 26. aprila.
V	naši okolici so sicer manjši pretepi precej pogosti, vendar so hujše poškodbe udeležencev pretepov bolj redke. Zadnje čase pa moramo zabeležiti dva primera, ki sta se končala eden s smrtjo, drugi pa s poškodbo, katere posledice so zelo hude.
V	Presiki so Tibautovi iz Stročje vas otvorili v vojih goricah vinotoč. Preteklo nedeljo 23. t. m. se je zbralo v njem nekaj fantov in deklet iz Stročje vasi in Pristave, med njimi tudi gospodarjev »in Tibaut Štefan in sin posestnice Janez Lebar. Prišli pa so tudi tamburaši iz sosedne Globoke in Krčov v strigovski občini, in sicer Gorički Martin, Bezjak Karel, Perger Karel in Škrlec Štefan. Ker bi Tibaut in neki drugi, med njimi tudi Gorički, morali ta teden odriniti k vojakom, so vsi Skupaj slavili nekako odhodnico, pri kateri se je sviralo in plesalo.
Nekako po 6. uri pa so »e vsi Štirje tamburaši odpravili domov. Ko so dospeli na banovinsko cesto blizu barake ob premogovniku, so pritekli za njimi fantje iz Stročje vasi, med njimi Tibaut in Lebar, češ, naj se vrnejo nazaj v vinotoč. Tamburaši pa se niso hoteli vrniti m trije so nadaljevali pot proti Globoki, samo Gorički je zaostaL Tibaut je grozil, da bo vsakogar pretepel, kdor se ne bo vrnil v vinotoč, Lebar pa je celo potegnil nož, in zamahnil z njim proti Goričkermi, najbrž zato, da bi ga ustrahoval. Ta se je ognil, potegnil medtem sam bosanski nož iz žepa, ga odprl in zabodel z njim Tibauta. Tako je vsaj pripovedoval Gorički. Zakaj je zamahnil proti Tibautu, ki ni imel
ničesar v rokah, ni vedel povedati. Tibaut je napravil še nekaj korakov po cesti, nato je omahnil in v kratkem času izdihnil.
Raztelesenje je pokazalo, da je Tibaut dobil vbod mimo desne ključnice. Prerezana mu je bila žila odvodnica in Tibaut je izkrvavel v nekaj minutah. Pomoč je bila izključena. Gorički je pri zaslišanju dejal, da je potem šel proti domu in vrgel nož v neko močvirje. Med fanti ni bilo nakakega sovraštva. Tudi pijani baje niso bili. Orožniki so aretirali poleg Go-ričkega še ostale tri njegove tovariše tam-buraše, same sinove želarjev in viničarjev, vendar so tri po zaslišanju izpustili. Samo Gorički, ki je priznal dejanje, je ostal v preiskovalnem zaporu. Tibauta, ki je bil postaven kmečki fant in v soseščini priljubljen, so pokopali ob izredno veliki udeležba sovaščanov.
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
Drug razburljiv dogodek se je pripetil že pred veliko nočjo v Stročji vasi. Sluga tukajšnje davčne uprave g. Kristl se je v spremstvu svoje žene in davčnega uslužbenca g. Kostrevca vračal že v temi po banovinski cesti v Ljutomer. Pri hiši ko-larja Puconje je krenil s ceste proti ko-larski delavnici, ker sta stražila neki les (kolarski pomočnik Peter Gorlički, brat prej omenjenega Martina Goričkega, io krojašiki vajenec Janez Pucko. Ta dva sta bila mnenja, da hoče nekdo odnesti kaj lesa in sta g. Kristlu zabranila pot. Nastal je prepir m pretep, med katerim je Pučko zabodel g. Kristla v koleno pod pogačico. Ranjenec je nadaljeval pot v Ljutomer, ko si je bil rano začasno zavezal, pozneje pa so ga spravili v bolnišnico v Murski Soboti. Pridružilo se je zastrupljen je krvi, zaradi čear bi bila potrebna amputacija noge. Ker pa bi g. Kristl amputacije najbrž ne zdržal, je Kristlovo stanje zelo resno.
Na žalost moramo ugotoviti, da javna varnost v naši okolici naglo pojema, čemur je v nemajhni meri kriv alkohol. Tako so neki fantje brez vzroka pretepli nekega kmeta na njegovi njivi, za nekim obrtnikom, ki se je peljal iz vinograda pa so neznanci brez vsakega jx>voda metali kolje. Podobnih primerov bi lahko našteli še več. Stari ljudje se zaman vprašujejo, kako naj bi se napravil tej sramotni podivjanosti mladine konec.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR«
_Telefon 2730_
Cirkuški velefilm
ARTISTI
Ob 4., % 8. in 9. url zvečer ob najnižjih cenah 2.—, 4.—, 6.— Din
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne»Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, po-krepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
nHMMHHMHHHi
Nocevalci po šupah in skednjih
LJubljana, 26. aprila.
Ponoči so zopet švignila policijski organi, civilni kakor uniformirani, na vse strani, da preiščejo skrite kotičke, v katerih se navadno zadržujejo številni reve ži, ki si iščejo sproti vsako noč strehe in ležišča. Na Ljubljanskem polju, med Vod matom in Šiško je postalo na kozolcih in skednjih v nočnih urah naenkrat silno živahno. Posamezne prikazni so se dvigale in otresale sena, marsikdo je skušal uiti varnostnim organom na prosto, čeprav ga vest ni težila; večina izmed njih je bila brez greha, le neradi imajo opravka * oblastjo. Namera pa se jim po večini ni obnesla in so morali odhajati v zgodnjih jutranjih urah v skupinah ali posamič na policijsko upravo. Med aretiranci so dolenjski rojaki, gorenjski fantje in možje, številni s štajerske plati, iz Prekmurja pa tudi s Hrvatskega. Istočasno kakor gorenjsko periferijo, so pretaknili policijski organi tudi Mestni log in pa dolenjsko stran ter privedli vse, katerim so skalili nočno spanje, na upravo. Med aretiranci je bilo tudi nekaj žensk, po večini brezposelne služkinje, ki so ob daljšem bivanju v Ljubljani zašle s ceste.
Pri zasliševanju so se razgalile usode mladih in starih ljudi. Vse je prišlo v Ljubljano za kruhom in vsakdo je veroval, da ga najde tu, ko ga ni mogel v domačem kraju. Med aretiranci so bili tudi družinski očetje, katerih družinice so čakale tudi na najmanjšo denarno podporo od strani očeta, ki pa ni našel v Ljubljani zaslužka in se je moral potikati ponoči po šupah m kozolcih. Po večini vsi so izpovedali, da so prišli le redkokdaj do priložnostnega dela, da so si mogli kupiti kruha in najpotrebnejše jedi, po navadi pa
»o bili navezani na podporo dobrih ljudi in so se preživljali z beračenjem. Pri tej raciji so bili le redki med prijetimi, ki so znani kot notorični delomržneži. Policija jih je pridržala in izročila sodišču le majhno število. Vse druge pa so odpravili m prisilnimi potnimi listi na kolodvore in jih poslali v pristojne občine
Najbolj originalen se je zdel zasJiževal-nim uradnikom komaj 211etni Joco Stosid. doma od Sv. Ane v jastrebarskem srezu v savski banovini. Rodil se je v Pittsburgu v Ameriki, kjer še zdaj živita oče in žo poročena sestro. Mati se je z njim vrnila iz Amerike med vojno in se naselila zopet pri Sv. Ani, kjer ima majhno posest-vece. Naenkrat pa so se zanj začeli hudi časi in Joco se je spomnil, da je prav za prav Amerikanec, zato se mu je zahotelo dolarjev, čeprav njihova vrednost pada. Brez dokumentov se je odpravil po svetu in prišel že do Jesenic, kjer je Lkal ameriški konzulat v veri, da mu bodo kar hitro izstavili potni list pa se bo podal čez lužo. Ker pa na Jesenicah seve ni našel ameriškega konzulata, se je podal na občino in se oglasil tudi pri orožnikih, kjer so mu svetovali, naj odide v Zagreb ali Ljubljano, češ, tam bo že zvedel potrebno. Tako se je v Ljubljani znašel popolnoma brez sredstev in je bil prisiljen potikati se ponoči okrog brez strehe ali pa spati v šupah. Tudi je pravil na polici ji, da je skušal poiskati v mestu delo, da si prisluži denar za potovanje v Ameriko. Čakal je na krstni list, ki naj bi mu ga poslala sestra iz Pittsburga in bi po njegovem mnenju popolnoma zadostoval, da brez nadaljnjih ovit dospe v deželo dolarja. Naivnega fanta so zdaj z drugimi hrvatskimi tovariši spravili domov.
K fliltiirni pregled
Proslava stoletnice Ivana pI. Zajca v Ljubljani
Eden najpomembnejših hrvatskih skladateljev. Ivan pl- Zaje. čigar dela gredo v tisoč, je bil skladatelj oratorijskega večera, ki ga je pretekli ponedeljek priredilo agil-no pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, eden najuspelejših zborov Hubadove župe. Spored je navajal le dve deli slovitega rojaka, in sicer oratorij >0če naš« in pa kantato >Isjsovo Uskrsnuče«, prvo op. 905. drugo op 939(!). Pri izredni skladateljevi plodovi fosti se ni čuditi, da niso vsa dela na isti umetniški višini ter zapuščajo ponekod vtis nedovršenosti. Zaje se je najbolje ohrani v nacionalni operi »Nikola Šubic-Zrinj-medtem ko so njegova ostala dela nekoliko obledela, dasi jih odlikuje odlična faktura, temeljito poznanje kompozicijske tehnike in obvladanje instrumentalnega aparata. Kantata »Oče naš« je bila kompo-n i rana l. 1897. in ie dosegla vedno lep usnph zbog svoje melodičnosti in — za takratno dobo — pestrosti v instrumentaciji. Kontrapunkt, ki ga Zaje rabi v tem delu. ie seveda nekoliko šablonski v slogu cecili-ianskih kompozicij, vendar je vse vznešeno in veličastno ter tako vpliva tudi na poslušalce. »Ieusovo Uskrsnuče« »mo čuli že zadnjem koncertu Hubadove župe s
nadomestil orkester, ki je s svojo barvitostjo mnogo bolj podčrtal svežo, bujno in mestoma folklori stično invenejo.
Izvedba je bila vseskozi jako dostojna ter so se odlikovali i solisti (Ramšakova — sopran, španova — alt. Mohorič — tenor, Lupša — bas), med njimi osobito sopra-mstka in altistka, dalje mešani zbor »Ljubljanskega Zvona«, ki je svoio dokaj obsežno in tadi težavno nalogo v mnogih fugi-ranih 9tavkih obvladoval vzorno, orkester Narodnega gledališča, ki je tudi to pot dokazal svojo mnogostransko uporabnost, pri orglah g. Heri Svetel in pa — last not least — duša prireditve, pevovodja Zorko Pre-lovec. na čigar ramah je vse slonelo. Žal ie bil spored prekratek in mnogoštevilna publika, ki je dobro napolnila prostorno frančiškansko cerkev, se ie le nerada razšla in želeti bi bilo še dodatnih točk. »Ljubljanski Zvon« je svojo resno poklicanost, širiti in propagirati umetno zborovsko glasbo, znova dokazal in proslava Zajčeve stoletnice bo svetel datum v njegovi zgodovini.	L. M. S.
na
spremljavo klavirja, ki ga je to pot 6rečno
Pupinova beseda o znanosti
Življenje in mišljenje znamenitega ameriškega znanstvenika jugoslovanske krvi prof. Mihajla Pupina so spoznali mnogi naši čitatelji iz njegovih spominov, ki jih je
izdala »Vodnikova drnžba«. Profesor Papin ee večkrat oglaša k raznim problemom, ki se dotikajo znanosti, a zanimajo širše kroge. V pravkar izišlem zvezku zagrebške »Nove Evrope« čitamo zanimiv prispevek, ki ga je bil poslal tej reviji. V njem ee zaustavlja ob očitkih, češ, da je 6odobna naravoslovna znanost kriva grdega materia-lizma, ki obvladuje današnje življenje. Pu-pin se zavzema za to. da naj se materiali-zem v fizikalnem smislu ostro loči od ma-terializma, ki je »skrit v globinah človeške duše«. Sodobna naravoslovna znanost, ki ji toliki ljudje očitajo, da je e 9vojimi izsledki, s svojo tehniko, s svojim »trojstvom vsaj 6okriva današnjega zla v svetu, če ni njegova TKivzroČiteljica, ie po Pupinovi sodbi nedolžna. Smisel njegovih izvajanj je v tem, da fiziki in tehniki niso krivi, če so ljudje nravno tako slabi in 6e zlorabljajo pridobitve sodobne civilizacije zoper svoje bližnje ali zoper družbene razrede in narode. Znanost — tudi najbolj mašinska tehnika — hoče lfjdem dobro: ni njena krivda, če ljudje tega ne razumejo.
Pupinova izvajanja so tem zanimivejša, ker v zadnjem času opažamo v zapadno-evropskih listih in revijah pogoste in obsežne razprave in polemike o tem vprašanju in njemu podobnih. Očitno je, da gre za enega najvažnejših problemov sodobne civilizacije, še nikdar ni bila naravoslovna znanost tako razvita io tako izpopolnjena v svojih praktičnih, L j. tehničnih aplikacijah kakor je dandanes. Vzl;e temu ee ni nikdar toliko pisalo o škodljivosti naravoslovja in tehnike za človeštvo, za njegovo
sociakio življenie in njegovo srečo na zemlji, kakor ee piše danes. Amerika, ki je v tehnični civilizaciji dospela najdalje in v kateri 9e je nedavno pojavila tehnokracija, t. j. nazor o vladi tehnikov nad ljudmi, ]e bila že neštetokrat podvržena oetri kritiki evropskih mislecev in pesnikov. Prof. Pu-pin pa to Ameriko, namreč znanstveno, tehnično napredno Ameriko vneto zagovarja in vidi v fizikalnih vedah nujno pot k sedanji in bodoči sreči človeštva. Toda človeštvo mora izpolniti tudi drugi, nič manj potrebni poeoj: v duhovni in srčni kjlturi mora tako napredovati kot je napredovalo v tehnični. V ogromnem kontrastu med čudovito znanostjo in tehniko z ene 6trani ter popolno duhovno anarhijo in skoraj še barbarsko erčno kulturo z druge strani se zrcali težka usoda sedanjega človeštva. Z ene strani se je> dvignilo visoko v nebo, odkrilo številne prirodne skrivnosti in jih izkoristilo za človeka, z druge strani pa tiči še v zemeljskem blatu, podlega nizkotni, nebrzdani sebičnosti, trpi in celo poveličuje izkoriščanje, bedo, zločine To nesorazmerje ni bilo še nikdar tako očitno kakor je v času, ko tehnika doživlja največje tri-umfe.
Toda vrnimo ee k izvajanjem prof. Pjpi-na, ki jim je pi6ec dal obliko razgovora med evropskim klasično izobraženim, humanistično čutečim znanstvenikom in seboj, v tem primeru predstaviteljem ameriške znanosti. Razgovor se začenja ob doživetju mogočnih obrisov New Yorka; njegovi nešteti nebotičniki, ki molč visoko v nebo, se vidijo evropskemu humani6tu neka-
ke »katedrale df^a«. Akropola New Yorka, ki vliva človeku etrah in zmedo, je v jar-kem nasprotju e spomini na atensko Akropolo, ki razodeva docela drugega duha v človeškem razvoju. Idealizem Platonove filozofije in Praksitelova nenadkriljiva umetnost sta v hjdem kontrastu z moderno ma-šinerijo in z ameriškimi »katedralami dela«.
Pupin ob tej sliki razkriva svoje pojmovanje znanosti in njenih nalog v razvoju človeštva ter opozaria na lepoto in simbolno poezijo znanosti in tehnike.« Vsi ti stroji eo ogromni in težki, a so zgolj hladno ^n mrtvo jeklo, samo oni skromni, lahki plamen nad gorečim premogom ali oljem jih navdihne z življenjem. Ta plamen je nas prvineki izvor fizikalne sile, — odpravi «a z naše zemeljske krogle in človeštvo bo padlo nazaj v primitivno stanje, v katerem je tičalo, preden je titan Prometej ukradel nebeški ogenj z ognjenih kočij boga Solnca in ga prinesel ljudem...« Zdaj prof. Pu-p'n razlaga proces tako zvane fotosinteze, t j. sodelovanja sončnih žarkov s klorofilom, proces neprestanega ustvarjanja v pri-., rodi. »Nekega dne bo kakšen Homer znanosti napisal ep o blodnjah pregnanih ogljenčevib atomov, kakor je stari Hom«T opisal popotovanje Olieejevo. in vsaka vrstica tega modernega epa bo slavila ogromno nalogo potujočih ogljenčevib atomov, ki prinašajo toploto in moč v slehernem delu organskega sveta, celo v najdrobnejše Staniče organskih tvarin prav kakor električni tok prinaša svetlobo in silo v V6ak kot naših .katedral dela'.«
»JUTRO« iL tr
OedtA, 27. IV. 1933
V nedeljo 30. t. m. bo priredila sreska organizacija JRKD ▼ Novem mestu ob 10. dopoldne na Glavnem trgu velik
MANIFESTACIJSKI SHOD
ca katerem bodo govorili gg,: ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj ter narodni poslanci.
♦	D ni ga redna seja banovinskega od-Aora JRKD bo v nedeljo ob 10. v mali dvorani Sokolskega doma v Novem mestu z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in imenovanje overovateljev zapisnika! 2. poročilo banovinskega tajnika dr. Marjana Zajca in blagajnika g. Frana Marna; 3. poročili ministrov dr. Alberta Kramerja in Ivana Pucija; 4. referat senatorja dr. V. Rožiča o univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani; 5. debata o vseh poročilih in slučajnosti. Istega dne bo ob 14. seja mladinskega odseka pri banovin, organizaciji JRKD.
♦	Svečana izročitev visokega odlikovanja. Kakor je »Jutro« že poročalo, je Nj. Vel. kralj podelil visoko odlikovanje kovaškemu mojstru g. Francu Zoriču iz 2ado-■vinka pri Krškem, namreč srebrno Ka-radjrrdjevo zvezdo z meči. Odlikovanje bo * pedeJio 30. t. m. na svečan način izroči »o g. Zoriču, ki si ga je pridobil za svoje hrabre čine in požrtvovalnost kot reservni konjenik L 1919 na Koroški fronti. Slav-nost se t>o vršiia v Krškem na slavnostnem prostoru ob Savi f sejmišče), kjer se bod<' rbrali šolska mladina, reservni oficirji iz vs-ga sreza, Sokol, gasilna društva, Narodna odbrana in ruge organizacije. Ob 10.15 otvori slavje gasilska godba s slavnostno koračnico. Sledil bo govor zastopnika vojske i.n rzri>čitev odlikovanja, govori zastopnikov raznih društev in korporacij in mimohod. Vabljeni!
♦	Odlični gostje v Rogaški Slatini It Rogaške Slatine nam pišejo: Dne 24. t. m. se je mudil tukaj ban g. dr. Drauo Maru-šič. Obiskal je finančnega ministra g. Gjorgjeviča. ki je tukaj na zdravljenju. Pred njim se je zdravil tu predsednik vlade K dr. Srškič. V maju pa se nam obeta še obisk dveh članov vlade. Vsi se prav pohvalno izražajo o napravah in ureditvi zdravilišča. Predsednik vlade z. dr. Srškič se namerava v najkrajšem času vrniti v Rogaško Slatino na daljše zdravljenje.
♦	Vojaške vesti. Nižji vojaški uradnik Jositp Turk ie imenovan za vršilca dolžnosti upravnika II. oddelka vojn o-teh ničnega zavoda, na službovanje pa so prideljeni: pehotni kapetan 1. razreda Štefan Kos generalnemu štabu komande potiske divizijske oblasti: pehotni kapetan 1. razreda Jurij Pavlič kot manipulant skladišču 2. planinskega pehotnega polka; konjiški poročnik Viktor Kramarič kot vodnik 2. konjiškemu polku; pehotni podiporočnik Marijan Kotnik kot vodnik 38. pehotnemu polku; artL Ijerijski poročnik Ignac Krajnc referentu artiljerije komande Jadranske divizijsrte oblasti; pehotni kapetan 1. razreda Josip Bastijančič kot adjutant gamizonski upravi v Skoplju; pehotni podporočnik Lavo-slav Abram kot vodnik 28. četi obmejne trupe; konjiški podiporočnik Josip Recelj kot vršilec dolžnosti manipulanta skladišču 8. konjiškega polka; artiljerijsKi podporočnik Milan Vodenik kot vodnik 23. sa mostojnega artiljerijskega divizijona; pehotni podporočnik Matija Močilnik pa kot ▼odnik 65. četi obmejne trupe.
♦	Napredovanje v banovinski službi. V ietrto položajno skupino so napredovali banovinski zdravniki dr. Silvij Erandieu v iMurski Soboti, (ir. Janko Drnovšek v Mariboru, dr. Husro Robič v Mariboru in dr. Franjo Steinfelser v Celja, dr. Vekoslav Vrbnjak, sekundarni zdravnik pri javni bolnici v Murski Soboti, pa je premeščen i splošni bolnici v Mariboru.
♦	Nov tolmač za francoski in nemški Je-gik. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo M. Andreja Orassellija, mestnega konceptnega pripravnika v Ljubljani, za tolmača nemškega Ln francoskega jezika pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
♦	Občni zbor podružnice SPD v Radovljici se bo vršil v soboto 13. maja ob pol 20. v Sokolskem domu v Radovljici ter bo med običajnimi točkami dnevnega reda razpravljal tudi o zgradbi in opremi nove koče na Begunjščiei.
♦	Upokojitve v državni službi. Z odlokom bansKe uprave so upokojeni: Viktor Erker, arhivar pri sreskem načelstvu v Kočevju; Anton Gaspari, cestni nadzornik pri sreskem načelstvu v Ljubljani; Franc Jeram, arhivski uradnik pri sreskem načelstvu v Črnomlju; Hinko Zaje, arhivar banske uprave; Franc Vatovec. podnad-sornik policijskih agentov v Mariboru;
Josipi na Tomaž i č, arhivarka pri banski
upravi; Matija Kos, državni cestni nadzor nik v Ljubljani; Ivan Marion, podnazronik policijskih agentov v Mariboru in Franc PoČKaj, državni cestni nadzornik pri teh-j ničnr-m razdelku sreskega načelstva Ljubljani.
♦	Iz oblastnega odbora Jadranske straža.
Nedavno notico o konstituiranju tega odbora izpopolnjujemo z dostavkom, da je bil v gospodarsko sekcijo izvoljen tudi generalni tajnik TPD g. Joško Pogačnik, ki je obenem načelnik mornarske sekcije, v sekciji za pomladek pa je tudi g. Tomo Jederlinič, učitelj na Viču. ; ♦ »Službeni list dravske banovine« objavlja v 34. letošnji številki: finančni za-kon za leto 1933-34. navodila za izvrševanje proračuna razhodkov in dohodkov, telefonski promet s tujino in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
*	»Sovražen aeroptan nad Ljubljano!« V
tistih velik h mestih Evrope, ki b zaradri svoje pomembnosti prišla v vojaški pošitev, če bi kdaj spet izbruhnila vojna, se v najnovejši dob; vršijo svojevrstni manevri, pri katerih so vojaški aeroploni napadalec, mestni prebivalci pa pasivno prizadeti del. ki izkuša grozečo pogubo od sebe ixWr.n fci ali veaj omejiti. Da se tudi Ljubljana, od državne meje le malo oddaljena presto'n'ca slovanskega d«!a kraljevine Jugoslavije, nazorno pouči, kaiko bi bilo treba ravnati, če b; kaaj nad njo pripM sovražen aero-pian in začel nainjo metati za-žigaJme ter s strupenimi plni in z izstrelki moreče bombe, se bo v nedelijo, ko bo v Ljubljani na univerzi svečano zborovalo humanitarno društvo Rdeči križ kraljevine Jugoslavije, *z aeroplana izvršil fngiran napad na Kongresni trg. Podrobnosti tega :zpodnebneg,a napada objavimo jutri. ^ * Občni zbor SPD. OsrednF odbor SPD opozarja čflanstvo, da bodo prip'_iščeni na občni zbor, ki bo drevi ob 20. v Delavski zbornici, samo orna Slami, ki se izkažejo o svojem člflniSJtvu.
*	Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani natznanja vsem, ki si žele počitka pomladi na morju, da otvori svoj krasni »Dečji dero Fr. Tavčarjeve« v Kreiljoviiai letos začetkom maja do koncem junija; (kolonija za odrasle). Dom itma lepe sobe. jedlln;oo in krasno teraso: morsko kopališče detna. Vsa oskrba, hrana in stanovanje je 35 Din dnevno; za otroke po 25 Dim. Za časa počitnic pa bodo po 4 tedne v juliju ie avgustu dečje kolonije pod skrbnim nadzorstvom Kokši c. Vožmja tja in na o j :n vsa oskrba stane m posameznega otroka (dijaka) po 700 D:n mesečno. Pismene prijave na naslov Kolo jugoslovemskih Pester v Ljubi jami. R mska oesta 9 (priitliSje). — Ustme.no ob četrtkih od 16. do 17 ure istotom.
♦	Razstava kemijske ln tehnološke industrije in obrti v Beogradu bo od 3. do 15.
junija. Priredi jo na tehniški fakulteti klub inženjerjev kemikov in tehnologov pri beograjski sekciji Združenja jmgoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Pri organizaciji razstave sodelujejo trgovinski muzej, ministrstvo za trgovino in industrijo in državni zavod za pospeševanje industrije in obrti. Imela bo razstava naslednje skuipi-ne: 1. predelava kmetijskih pridelkov. 2. metalnngiška delovnost, 3. kemijska delov-nost, 4. kemijska predelava lesa, 5. predelava kož. 6. keramika, cement in plastične materije, 7. goriva, 8. predelava tekstilij Razstave se udeleži samo domača produkcija, a tuja toliko, kolikor je to potrebno zaradi metodike in celotnosti prikazanja Videli se bodo torej samo tisti tuji proizvodi, ki so potrebni kot sirovine ali aparati, ki se pri nas ne izdelujejo. Razstava ne bo organizirana kot vzorčni sejem, kjer
da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje ie zastonj pri
Zavarovalnici „TISIGLAV"
ivtjaja
Je tj a, nego bo obsegala pregled oekrtne kemijske in tehnološke delovnosti ne glede Da to, v kakem obsegu se je bodo udeležila posamezna podjetja. Za obisk razstave je dovoljena polovična vožnja na železnicah za vse posetnike.
♦	Izkušnje in zdravstvo. Izkušnje so potrebne v mnogih primerih, ne pe vedno. Pa tudi slaoe "/ikušnje ifn«!jo svojo dobro stran in lahko prinašajo vol ke koristi. Izkušnje glede slabih posledic za zdravje eo najdražje in mnogokrat tudi nepotrebne. Za primer vzftnimo kašelj, ki :nu tako rekoč svojo sezono. Njegove posledice »o mnogokrat tudi ne»v«rne. Nevarno je v takih prmerih poizkušamje s tem in onim. ker je že po vsem svetu preizkušen Kresova*] »Bever« kot eno od najboljšh sredstev proti kašlju in bronhialnemu katarju.
♦	Tečaj za znanstveno izpopolnitev veterinarjev se Oo vršil na zagrebški veterina/rakJ fokuleti od 15. do 25. junija :n ne bo zahtevni od udeležencev nobenih posebnih izdatkov, ker bo st"o3ke tega tečaja krilo ministrstvo za kmetijstvo. Prijave za ves tečaj ali za n/jegove dele d. traja prt dni, II. dve dir', III. pa tri doi) sprejema dekanat veter-nerske fakultete do vtkijuč no 31. maja. Prr-gram bo objavljan v strokovnem listu.
♦	Svetovna oftmpijada za bridge bo 1 maja v 46 raznih deželah sveta Zanimanje zanjo je prav veliko, zlasti v Ameriki kjer so nekaitera mesta prijavila že do 1000 igralcev. S to olimpijado bo omogočeno vsakemu isralcu bridgea, da se v 16 igrah sestavljenih od prvih svetovnih kapacitet za bridge pod vodstvom g. Gulbertsona pomeri z vsemi igralci omenjenih dežel. Po olimpijadi se bodo Datančno analizirale vse licitacije, vsa igranja in vse obrambe. V Jugoslaviji bo olimpijada za bridge 1. maja ob 21. pod vodstvom mojstra g. pl. Marsana r Zagrebškem krožku sa bridge v novih prostorih Trnovskega doma. Ulica kraljice Marije 3-1. Zanimanci, ki se še niso prijavili, naj to store t>o možnosti v oarih na naslov omenjenega zagrebškega krožka Prijavnina znaša 1 Din za osebo. Rezultati se bodo objavili.
♦	Letališče pri Devici Mariji v Po<Ju. Razprava za razlastitev zemljišč, ležečih v katastralni občini Slape fn šmaTtno ob Savi, ki so potrebni v omenjeni namen, se bo vršila, v ponedeljek, dne 8. maja 1933. s sestankom komisije ob 9. uri na mestu samem.
♦	Manevri vojne mornaric«. Ob dalmatinski obali se vrše manevri naše vojne mornarice. V splitsko pristanišče je prispela matična ladja za podmornice »Sitni-ra< ter štiri podmornice: »Hrabri«, »Ne-bojša« >Osvetnikc in >Smjeli<. Vojne ladje so se vsidrale pri lukobranu.
♦	Vsa vas se preseli zaradi poplava. V jugovzhodnem delu Srema je ras Vitorci, ki je izpostavljena poplavam Save. Zato Je vas prosila za dovoljenje, da se sme preseliti. Ker ji je bilo to dovoljeno in Je tudi petrovaradinska imovna občina odstopila primemo zemljišče, se bo vas kmalu selila.
♦ Nevaren ogenj na Dravskem polju. Dne 22. L m. okoli 14. je nenadno nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Nahbergerja Josipa r Trničah pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Zaradi močnega vetra je ogenj prešel na bližnje s slamo krito stanovanjsko poslopje. Medtem ko je gospodarsko poslopje zgorelo, so gasilci od Sv. Janža in domačini obvarovali stanovanjsko hišo in sosednja poslopja pred večjo katastrofo. Z gospodarskim poslopjem so zgoreli tudi vsi poljssi pridelki in druge premičnine, medtem ko so živino še pravočasno rešili, škoda je le delno krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se še ne ve.
♦	Vlom v trgovino. V no®, na 34. t. m.
je bilo vlomljeno r trgovino Josipa Kazi-mirja v Turškem vrhu. Domači, ki stanujejo nad trgovino, so ponoči slišali neki ropot, ki se jim je videl sumljiv. Ko je šel gospodar gledat, icaj se godi, so vlomilci med tem že odnesli pete z malenkostnim plenom. Vlomilce zasledujejo orožniki.
♦	Aretirana defravdanta. Iz Karlovca prihaja poročilo, da je tamkajšnja policija aretirala defravdanta Osmana in Suljo Mustvelija, za katerima je ljubljanska policija izdala tiralico, ker sta poneverila vsoto 16.000 Din na škodo tvrdse Gajšek r Ljubljani.
♦	Velika poneverba v smederevski oblastni hranilnici. Pred sodiščem r Smede-revu se je ob velikem zanimanju prebivalstva začel proces proti upravitelju oblastne hranilnice Jovanu Teodoroviču, ki je obtožen, da si je prilastil okrog pol milijona dinarjev. Teodorovič je lani sam brez
Sproti sončnih peg ?.. ORISOL ČRE IVI E I
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna»Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje.
Prof. Pupin poveličuje sodobno znanoet. ki lahko človeku tolikanj dvigne, olepša ;n poelobi življenje! Tudi v človeški duši so polesr demonskih sil mnose plemenite, pozitivne sile. In samo dihovne sile v človeškem srcu morejo — zakaj samo njim^ je to dano — preganjati demone iz človeške duše, zatirati sebičnost in pohlep, mržnjo in strah. In kdo je poklican prebuditi te pile. ki dremljejo v človeškem srcu in razviti njihovo neodoljivo moč? — Ne učenjaki in tehniki, vodje in prvaki fizičnega sveta, marveč vodje in prvaki duhovnega sveta. Najvisia naloga naše civilizacije je, da najde in vzgoji vodje takšne in jim pomaga pri njihovem mogočnem poslanstvu: da človeško du?o otmrt in osvobodijo iz rok demonov materializma. Rodbina in šola, — osnovna, srednja in visoka — prav tako kot Cerkev so poklicani, da pri tem sodelujejo. A znanost in tehnika jim lahko nudita vsako pomoč pri tem njihovem delu.«
Urednik »Nove Evrope« g. dr. Curfin je napisal o mislih prof Pupina kratek članek. v katerem poudarja, da je človeštvu najprej potrebna ideja, potem šele znanost Kaj koristijo današnjemu svetu odlično razvite vede. ko pa nima trdne ideje o svojih nalogah, o tem, kak¥> naj izkoristi znanstveno pridobljene izsledke v splošen in trajni blagor vseh ljudi?! Pisec navaja izjavo nekega drugega znanstvenika, ki pra ▼i, da »človeštvo še vedno ni zrelo za znanstvena spoznanja, ker zlorablja tehnične iznajdbe in odkritja iz narave< in da je >oblast nad prirodo prešla v roke človeka, ki še nima oblasti nad aamrm eeboic Naš«
mišljenje, pravi pisec, je že zdavnaj zaostalo in ne gre vštric s tehniko, z materialnimi pridobitvami in izumi znanosti, zato so se le-teh polastili lastniki in eksekutor-ji. ki so ali brez moči in ne znano ravnati ž njimi, ali pa jih izkoriščajo v sebične in nedostojne namene.« Človeštvu eo torej predvsem potrebne dobre ideje!
Kriza ljubljanskega PEN-kluba. V zvezi z beležko o odstopu in izstopu dosedanjega predsednika ljubljanskega P.E.N. kljba smo prejeli od klubovega odbora to-le pojasnilo: Predsednik Oton Zupančič ni odstopil zaradi kake politične delitve, ki je v klubu nikoli ni bilo; nikoli s>e niso člani ločevali med tiste, ki branijo posebno »slovensko notoc, in med take. ki ji nasprotujejo. kar izhaja že iz dejstva, da P.E.N. v Ljubljani predstavlja slovenski center; prav tako se niso člani ljubljanskega kluba nikoli delili med pristaše in nasprotnike »integralnega jugoslove<nstva«. Da ti in taki razlogi n:so odločevali pri odstopu Otona Zupančiča, je razvidno iz njegovega dopisa kluba, s katerim se je od njega poslovil. Zato je tudi razumljivo, da s predsednikom ni iz kluba izstopil nobeden drugi član.
Ljnhljanski P.E.N. klub je izvolil na občnem zboru dne 25. IV. 1933 za predsednika univ. prof. dr. Izidorja Cankarja V izpopolnjeni odbor je izvoljen književnik Fran Albrecht.
O Ivanu Meštroviču napoveduje »Nova Evropa« knjigo s 100 posnetki njegovih skailptur. Knjigo bo pripravil ki opremffi
sam mojster in bo edino avtentično izdanje o njegovih delih.
B. Croce v slovenščini. Kakor izvemo, bo ljubljanska založba »Hram« izdala v slovenskem prevodu znamenito delo este-ta, filozofa in zgodovinarja Benedetta Cro-cea »Storia d' Europa nel secolo decimono-no« (Zgodovina Evrope v 19. stoletju). — Obsežni sr>is bc prevedel dr. Stanko Leben
Ali bo prišlo do gledališkega sodelovanja s Poljaki? v Zagrebu se je mudil te dni zrianii varšavski režiser in gledaiiški ravnatelj Julius Ostervva, Z njim vred je do. potoval kulturni referent pri ondotnem ju_ goslovenskem poslaništvu, prevajalec iz poljščine in bivši dramaturg prof. Julije Benešič G. Oservva je v Zagrebu konfe-niral o možnostih ožjega gledališkega so. delovanja med Poljaki in Jugosloveni. Ka. kor poročajo, so bile izdelane smernice za medsebojne turneje, že ▼ jesenski sezoni bo posetila BeogTad, Zagreb, Ljubljano, Split dn Dubrovnik neka poljska gledalliška družina, želeli bi, da bi se načrt uresničil in tako otvoril novo polje slovanskega kulturnega sodelovanja. Treba pa ie, da gostujejo res samo reprezentativne gledališke skupine.
O pesni*« VertaJnea, Id Je vplival tudi na slovansko moderno Mriko, je pravkar iz-šla pri F^ammariomi v Parizu obsežna stu. dija »Verlaine tel <ju* II futc. Avtor knjige je Frantjois Porch«, ki Je že pred leti objavil daljSo zaokroženo biografijo pesnika Charlesa Baudelairea.
GOSPOD f
NE OKLEVAJTE
IZBERITE SAMO
SERPEX
TO JE BLAGO PREUDARNEGA MOŠKEGA, KER JE TRPEŽNO IN ODGOVARJA SVOJEMU NA-
MENU! S O U V A N
q	MANUFAKTURA
MESTNI TRG št. 24.

m
upravnega odbora izdajal blagajniku hranilnice plačilne naloge na velike svote in na vnovčevanje obveznic vojne škode, katere je potom sam dvigal. Ko Je letos nastopil •dopust, je bila izvedena revizija in so prišle na dan vse te malverzacije.
♦	Zet — smrtna žrtev spora med taščo in tastom. V vasi Lugovo v mostarskem okraju se je dogodila pred dnevi čudna rodbinska tragedija, ki je zahtevala življenje premožnega kmeta Ibre Siriča, ki se je poročil šele pred štirimi meseci. Našli so ga mrtve-ga — zadavljenega v njegovem domu in nekaj dni ni imela preiskava nobenega uspeha, dasi so neki Bosedje pripovedovali, da so videli usodnega večera v Storovi hiši neko starejšo žensko in mladega, neznanega moškega, šel« sedaj se Je ugotovilo, da sta bila obiskovalca nesrečnega Siriča njegova tašča, Žila Muratovi-čeva in njen 26 letni brat Salka Tašča Žila se je že dolgo časa hrudo prepirala s svojim možem in ta Ji Je zagrozil, da bo posestvo prepisal svojemu zetu, njo pa pognal od hiše. Tašča je zaradi te grožnje prigovarjala svojemu bratu, naj spravi Tbra na kak način s pota, naposled, ko brat ni ničesar ukrenil pa ga Je vzela e seboj, ko se je podala pozno zvečer r hišo svoje hčere in svojega zeta. Zet je bil sam doma in sta po hudem prepiru navalila nanj tašča in svak in ga zadavila Oba sta bila izročena mostarskemn sodišču in Je tašča že priznala, da je v silni jezi napadla žeta in da ne ve, kako je prišlo do tega, da je izgubil življenje.
♦	Mož Je ženi s sekiro odsekat glava V hrvatskem »elu Umki se je pred letom oženil Marko StevanoviČ, sin bogatega gospodarja, s Stanioo Pavlovičevo lz Velike Ma štanice. Rad j« imel ženo, ona pa Je bila nesrečne narave. Pogosto je Sla od njega, hodila od sela do sela ter opravljala svojega moža in njegovo rodbino. Marko je vse to pretrpel in jo vselej zopet spravil na svoj dom. Preteklo soboto Je žena zopet spravila svoje stvari in se napotila v svoje selo. Marko je bil zaposlen pri popravi ograje. Ko je žena prišla mimo, Jo Je pozdravil in Jo nagovarjal, naj se vrne. Žena pa ga je grdo opsovala, kar Je Marka tako razjezilo, da jo je z ostrino sekire udaril po vratu. Žena se je mrtva zgrudila na tla, on pa je r besnosti žena s sekiro odsekal glavo. Po groznem zločinu je Marko pobeg-gnil, a orožniki so ga še tisti dan aretirali in izročili sodišču.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jo«. Reich.
Iz Ljubljane
a— Deveti diskusijski večer o detai ljubljanske občinske uprave bo 28. t- m. ob pol
18. r mestni posvetovalnici. Predmet diskusije; gasilska organizacija, referent mestni višji svetnik Jančigaj Fran; trg in aprovizacija mesta, referent mestni fizik dr. Rus MavriciJ; tujski promet, referent mestni svetnik dr. BrileJ Arnošt V soboto 29. t. m. pa bo pod strokovnim vodstvom ogled gasilskega orodja Sestanek ob 15. pred Mestnim domom. Ciklus diskusij-sijskih večerov se zaključi v petek 5. maja z referatom občinskega svetovalca Ivana Tavčarja o občinski finančni politiki in s končnim resimejem župana dr. Dinka Puca. Klub občinskih svetovalcev JRKD.
u_ Prihodnje leto bo v Ljubljani veftk
protituberkulozni kongres. Na nedeljskem občnem zboru vseh prctituberkuloznih lig v Beogradu, o katerem je »Jutro« že v torek poročalo, je bil med drugim na predlog delegata ljubljanske Osrednje protituber-kulozne lige g. dr. Petticha sprejet sklep, da se bo v letu 1934 meseca maja ali pa junija, vršil velik kongres v Ljubljani, ki se ga bodo v velikem številu udeležili delavci na polju borbe proti tuberkulozi iz vse Jugoslavije. — V novem osrednjem odboru, ki je bil na tem zboru izvoljen in ki mu je predsednik sanitetni general dr. Sta-jič, so izmed Slovencev državni svetnik dr. Sagadin, docent dr. Matko, primarij dr. Debevec, predsednik Novinarskega udruženja Smodej, r nadzornem odboru pa Miloš štibler.
u Na ponedeljkovem koncertu pevskega zbora državne učiteljske iole bo poleg
mešanega zbora nastopil tudi ženski in moški zbor Ženski zbor bo izvaial _ štiri najnovejše narodne v harmonizacili E Adamiča, ki bodo r Ljubljani prvikrat izvajane, in so prav zanimive. Nadalje bo ženski zbor zapel tudi lepo in efektno pesem A. Grobminga »Dekle pri oknu«, ki je žela v Novem mestu veliko odobravanje. Moški zbor pa bo predvsem presenetil občinstvo poleg Mirka in Vodopivca b svoje vrstnim izvajanjem fantovskih narodnih pesmi. Vstopnina je minimalna. Vstopnice so v prodaji v Matični knjigarni.
u_ Spored prosvetno-družabnega večera
»Krko« v petek 23. t. m. pri M kliču: koncert ge. Lovšetove in g. Banovca (pn klavirju profesor g. Škerjenec), Jakoev film Clevelanda. predavanje o Zormanu in recitacije g. Jana- Po oficienem dehi godba »Odeon«. Vstop vsakomur prost brez vstopnine!
u— Banovinako tajništvo JRKD se 1. maja preseli iz dosedanjih prostorov ▼ Kazino I. nadstropje, to je v prostore, kjer je doslej bil Avtoklub.
u_ Muzejsko društvo ima redni občni
zbor dane« ob 17. v Narodnem muzeju v Ljubljani
u_ Mladinca sekcija »Preporoda« bo imela rednri članski sestanek v petek 28. tega meseja ob 15. « predavanjem o balkanskih vojnah. Zaradi važnosti predavanja je udeležba za vse Slane mladinske sek-rije strogo obvezna.
u— Več Ljubljančanov Je videto Pariš, kakor pa Belo Krajino, in vendar je Bela Krajina naša popolnoma naša pa tako le. pa. Ne zamudite ugodne prilike foto-ama-
Neprijeten duh ust
Nočem zamuditi poročati Vam. da odkar uporabljam Vašo sobno pasto "Ctalerodont" nima samo lepih belih zob.temveč sem se rešil tudi nepristnega duba ust Vaš Chlorodonl bom kar naibolje priporočal. Dr V^ Lj. Zahtevajte zato samo p: istno Chloro-dont sobno pasto, tuba Din 8.— in Din 13.—. ter zavračajte vsak nadomestek.
terskega veleizleta 7. maja. Posebni vlak Vas popelje tja — Prospekti v drogeriji Gregorič d. z o. z., Ljubljana, Prešernova ulica 5.
u— Občni zbor Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani bo v petek 28. t. m. ob 19. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
U— Pomočniški zbor Združenja trgovcev t LJubljani bc imel drevi ob 19. v Trgovskem domu občni zbor. Član' vsi vabljeni!
u— Društvo »T»b<>rjc. Drevi ob 20. reden članski sestanek na realki (Vegova ulica). Pridite'
u— Preporoda«! Danes se bo vrSUl ▼
društvenem lokalu članslci sestanek. Predaval bo tov. Figar o Koroški. Po predavanju razgovor o notranjem delu. Član. ski sestanek se bo vršil ob 5. M ne ob poj 6., kakor je bilo pomotoma objavljeno. — Udeležba je za vse obvezna.
u— Obnovitvena dela s^e-re tremvajske in pa dela pri novi tramvajsk: krožni progi po mestu še vedno čakajo na pričetck. Kakor je zaenknvrt odločeno, bodo pričel popravljaj staio progo k*vne>c maja pa šee v začetku jun ja. Takrat bodo pričela tudi podal iiševat- progo in dvojn: tir po Masaa-vkovi cesti do kol'xivo~ ra, kjer se bo nova proga strnila e staro.
Pa zalcaf, fl bafta stara ti |e lice tako vedro? »Hej, pri Sfcuničti je šara v njej pa nežno svtoijsfco bedno!«
Vlom ▼ gostilno. Te dna ponoži je bri izvršen v stanovanje gostilničarja Aj»-fcona PriimožaSa ▼ Ročni dolini drzeci vkma Neznanec, ki ga je nekdo opezrt aa stopnicah, a se ni zmonill zarri, meneč, da ie prišel po poštenih oprarvikh, je odnesel ns stanovanja 300 Dn kovanega denarja, dve ženski ročna torbici, uro budilko in nekag obleke, vse skupaj vredno okrog 1400 Dm. — Tatovom pride vse prav. Izpred mehanične delavnice Franca Kristana n« Tvtšc-vi cesti 34 je odnesel nekdo pločev nast kotel, v katerem )e bilo precerj cinka, medenine in bakra. Sumijo cigane, kd Pe navadno potikajo okrog šv. Jakoba ob Sa-ri.
u— Izgnan iz Ljubljane. Bivši natakar 22 letni Mak« V, pristojen v Sevnico ob Savi, se je že dalje časa potikal po Ljubljani brez posla in se nahajal na v« dno v sumljivih drusirnah. Zagrešil je več prestopkov ter je mela policija sfVno z npns posla. Ko se je te d<ni spet vrni! iz zepora, se je policija odločila in ga ;zgnala za dobo treh let iz vsega ljubljanskega okolica.
u— Poskušen samomor ali napad. Reševalci so bili včeraj zjutraj okrog 7. nujno pozvani na Galjevico. V hiši št. 110. so na. šli 83 letno mestno ubogo Marijo Pirnato-vo s hudimi poškodbami aa vratu, vso okrvavljeno. Odpeljali so jo takoj v bolnico, kier so jo operirali in ji rane zašili. Kakor pripovedujejo, si je Pirnatova v duševni zmedenosti prizadejala rane v samomorilnem namenu, ona sama pa je t bolnici pozneje izpovedala, da je bila napadena Ni pa znala povedati kdo jo je napadel. Stvar ima sedaj v rokah policija. V občo bolnico so včeraj prepeljali še več dmgih poškodovancev. S stavbnega odra je padel 2S letni zidar Rudolf Ganzetti, stanujoč t Kamniški ulici in d^bil težke notranje poškodbe. Levo nogo si je včeraj dopoldne zlomila na stopnicah trgovka Albina Peršetova na Marijinem trgu 3. UžitKarica Elizabeta Petkova iz Godiča pri Kamniku je hotela včeraj dopoldne prekmalu skočiti iz vlaka. Pri tem pa Je padla in si zlomila levo nogo. Iz Kranja so pripeljali v bolnico 49 letnega zidarja Valentina Kolmana. ki Je na Gašteju padel s strešnega stola in zlomil nogo r kolku.
Iz Marft?sra
Ljudska univerza v Mariboru. Namesto v petek bo predavanje že drevi ob 20. Vseučiliški profesor g. dr. Warnier tz Zagreba bo govoril v francoščini o Napoleonu in njegovi dobi. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Da bo dostopno predavanje tudi onim, ki ne raza-mejo francoščine, bo označil predavatelj slike tudi v srbohrvaščini.
Drugo predavanje vseučiliškega profesorja g. dr. Franceta Vebra bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Sodni ulici. Predavatelj bo nadaljeval predavanja
0	dednosti in osebnosti. Iz »Društva jugoslovenskih akademike v v Mariboru«. Pozivajo se vsi tovariši, da čimbolj agitirajo med svojimi znanci ia prijatelji za čim številnejšo udeležbo na koncertu Akademskega pevskega zbora i* Ljubljane. Koncert bo 2. maja r Union«. Predsednik DJA.
IX. večer mariborskih zgodovinarjev Je preložen na četrtek 3 maja zaradi d revi š nje g a predavanja vseučiliškega profesorja dr. "Warnierja iz Zagreba
Občni zbor Društva mestnih oshrib-bencev v Mariboru je bil predsinočnjim v mestni posvetovalnici pod predsedstvom inž. g. černeta, ki je poročal o delovanju društva, posebej pa še o akciji mestnih uslužbencev za gradnjo lastnih stanovanjskih hišic Tajniško poročilo g. Brandnerja je pokazalo delo društva za stanovski blagor mestnih uslužbencev Prečital je tudi zahvalo župana g. dr. Llpolda za znesek 29.940 Din, ki so ga darovali mestni uslužbenci za pomožno akcijo. Po blagajniškem poročilu g. Čnud^rla in sledeči debati je bil odboru podeljen absolutorij. V novi odbor so bili izvoljeni gg Barle, dr. Rojko, Avbič. Czerny, Kos, Klemenčič in Homer. V nadzorstvu sta g. štor in ga. Golubovi-čeva. Odbornik zveze je g. Brandner, delegati skupščine pa gg. Rodošek, Je« ra Stor.
Trg za seno in slamo. Na včerajSnjem. trgu za seno in slamo »o postavili kmetje na prodaj: 26 voz sladkega sena po 70 do 75 Din, 3 voze kislega sena po 55 do 60 Din
1	voz detelje po 80 Din in 2 voza pšenične slame po 50 do 55 Din za 100 kg
Karambol kolesarja z avtomobilom. Na stikališču Trga svobode in Gregorčičeve ulice j« neki kolesar z veliko brzino za-vozil naravnost v nasproti prihajajoči luksuzni avtomobil Kolesar Je padel pod avtomobil, a je dobil k sreči le nekaj malenkostnih poškodb Pač pa se je popolnoma razbilo kolo. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ■gotovita preiskava.

o— P« Ortl vlomilci. Pred dnevi smo poročali, da Je bilo vlomljeno v skladišče razstreliva v premogovniku v Hrastovcu pri Pragerskean in da je ob tej priliki izginilo več tisoč vžigalnih kapic. Marljivi orožniki so zdaj izsledili vlomiloe, in sicer dva v Stopni, enega pa v Mariboru. Pri vlomilcih, ki so vžigalne kapice prodajali po 2 Din komad, »o orožniki našli le še 450 kapic.
a_ Dva nočna vloma. V noči na včeraj
»o neznanci vlomili v novi iprodajni paviljon branjevca Oroviča pri Treh ribnikih ob koncu mestnega parka in odnesli nekaj je »t vin in špecerijskega blaga. Isto noč so obiskali vlomilci tudi bife v čakalnici kina >Uniona< v Cafovi ulici in odnesli precej slaščic. O vlomikih ni sledu.
Iz Celja
e— Zaključno predavanje na Ljudskem
vseučilišča v tem šolskem letu se je vršilo v ponedeljek 24. t. m. zvečer. Predaval je g. dr. Fran ta i lis iz Ljubljane v solncu, svetlobi, zdravju in mladosti. Predavatelj je opisal razvoj življenja in utrditev zdravja. Navajal je pogoje za pravilno delovanje žlez z notranjo sekrecijo, ki je potrebno za normalno telesno in duševno življenje. Pojasnjeval je vzroke staranja in smrti ter priporočal čim več solnca, ki je vir zdravja rn sreče ter činitelj, ki nam more mladost podaljšati do skrajnih mej možnosti Številno cfočiinstvo je bilo predavatelju zelo hvaležno za poučna in zanimiva izvajanja.
e— Pevsko društvo »Oljka« bo priredilo v nedeljo 30. t m. ob 15.30 v posojilnični dvorani v Vojnfku koncert z istim spore, dom, ki ga Je izvajalo nedavno v Celju.
o— Nezgode na dii^vnl u^U, Dne 25.
t m. se je peljala žena čevljarskega moj. stra Anica Slugova iz Gaiberja s kolesom v šmarjeto. Na cesti v Šmarjeti je prdvozffl nasproti neki voznik. Ko sta se hotela oba izogniti, je voznrik pognal konja. Pri tem je padla S'ugova pod voz, a je dobila k sreči samo lažje poškodbe. PrepeljaM so jo v celjsko bolnico
e_ N»ve srečke drž. razredne loterije
se dobe v podružnici »Jutra« ▼ Celju samo do 7. maja Ne zamudite tega roka in si nabavite srečke takoi!
e_ Elitni kino Union. Danes ob prt 17.
in pol 21. zvečer opereta »Hrekenenje 202« in zvočne predigre.
Iz Laškega
t_ »vinske sejme, ki j5h je občina Ma.
rijagradeč opustila, in sicer 14. januarja, 5. maja, 19. junija in 23. oktobra, je pre-vzela mestna občina In se bodo ti sejmi odslej r edino vršili. Prvi prevzetih sejmov bo 5. maja.
1_ Razglasitev vojnega razporeda za
Občine Laško, Marijagradec in Sv. Krištof bo v nedeljo 30. t. m. na sejmišču v Laškem, in sicer za občino Laško od 7. do 8., za Marijagradec od 8. do 9. in za Sv. Krištof od 9. do 10. ure.
Iz življenia na dežel?
ZREČE. V nedeljo 7. maja bo s pričet-kom po rani maši pri tukajšnjem šolskem čebelnjaku pod okriljem čebelarske podružnice za konjiški srez in pod strokovnim vodstvom g. Petem ela. župnika v pokoju, celodnevni poučni čebelarski tečaj. Vabljeni!
O S
Najnižji zabeležen
Po najnovejšem izkaza Narodne banke i»d 22. t m. je naš obtok bankovcev v tretji četrtim aprila ponovno padel za 73 milijonov Din, tako da se je skrčil na 4431 milijonov. S tem smo dosegli najnižji obtok bankovcev, ki smo ga kedaj zabeležili v sadnjem desetletju, zakai doslej obtok še ni nikoli padel izpod 4V» milijarde. Lani je bil najnižji 22. decembra, ko je znašal 45j8 milijonov, letos pa 22. marca, ko je padel na 4629 m liionov. V primeri z lanskim letom je sedanji obtok za 430 milijonov Din manJPi, kajti lani je na dan 22. aprila zna-i»al 4651 milijonov.
Pa tndi če upoštevamo, da imamo sedaj v obtoku nove srebrne novoo, vidimo, da naš skupni denarni obtok v primeri z lan-Mkim letom ne kaže bistvenejših sprememb. Srebrnih novcev po 10 in 20 Din je bilo izdanih ra 450 milijonov. Novci po 50 Din so Me kujejo in je prišel doklej samo dol v ■.zakonu dovoljene vsote (600 milijonov) v promet Na drugi strani pa je treba odbiti ono količino kovanega denarja, ki se nahaja v blagajnah Narodne banke, ker ti novci nk» v prometa, prav tako. kakor niso v prometu bankovci, ki jih ima Narodna banka v svojih blagajnah. Po najnovejšem i fr Ikazu od 22. t. m. ie bilo v blagajnah Narodne banke wi 204 milijone Din kovanega denarja: osi tega jo okrog 170—180 milijo-i >v srebrnikov
Skupno e kovanimi srebrniki te torej da-v obtoka pribl žno toliko denarja, ka-lani ob istem času in je torej nesmi-™ o naziranje onih, ki vidijo v izdaji srebrnih kovancev povečanje našega denarnega obtoka. Upoštevati pa moramo tudi še okolnost, da se je naš obtok bankovcev v pred krizo gibal na višini od 5 do 5V* milijarde Din (včasih celo še nekaj več) in pa okolnost, da je danes naš živi obtok denarja v resn:ci manjši zaradi tesavriranja tn	počasnejšega krogotoka bankov-
cev. Denar, ki je danes za dališo dobo te navriran. lahko renimo na t milijardo Din. Zaradi znanih kreditnih razmer pa istočasno opažamo, da tudi poslovni krogi držijo mnogo več denarja doma v blagajnah, kakor v normalnih razmerah, ko so soroti vse večie zneske oddali v denarne zavode, počasnejši krogotok denarja, ki nastaja zaradi tega, pa ima praktično isti učinek. kakor tesavriranie. Na ta način je odtegnjen denarnemu prometu prav znaten d?! 'zda-nega denarja, kar povzroča deflarij<, ki se nam dnevno kaže tudi v h.idem pomanjkanju gotovine.
Ce bi v naši državi dali za čas. dokler traja sedanje tesavriranje, v promet še za milijardo novih plačilnih sredstev, še vedno ne b; imeli v obtoku preveč denarja. DosegE bi šele ono uravnano stanje, ki smo
TO
ga imeli, preden eo nastopile sedanje ne
všečne razmere na kreditnem targu odnosno preden je prišlo do teeavriranja. Vprašanje deflacije ali inflacije se ne da presojati enostavno po višini izdanih plačilnih sredstev brez upoštevanja drugih važnih momentov. Zlasti v nenormalnih razmerah mora biti merodajno predvsem vprašanje, kedaj je promet z neobhodno potrebnimi plačilnimi sredstvi saturiran, odnosno kedaj izdana kol;čina plačilnih sredstev presega to mejo ali pa ne doseže te meje.
Po izkazu od 22. t. m. je kovinska podlaga Narodne banke narasla za 1.2 na 1939.9 milijona Din. Tudi deviz«, ki ee ne vštejejo v podlago, so se dvignile za 5.1 na 14.4 milijona Din, zaloga kovanega denarja v srebru in niklju pa je narasla od 178.4 na 204.1 milijona Din.
Menični portfelj, ki je po zadnjem Izkazu precej nazadoval, se je v tretji četrtini aprila za malenkost povečal, in sicer za 5.3 na 2007.3 milijona Din. Lombardna posojila pa so nazadovala, toda le za 1.3 na 328.5 milijona Din.
Vzporedno s padcem obtoka bankovcev so se znova dvignile obveznosti na pokaz od 951.6 na 1031.7 milijona Din. Zirovne vloge ©o narasle za 38.5 na 342.6 milijona Din, obveznosti po raznih računih pa za 33.8 na 676.5 milijona Din. Naraščanje teb obveznosti po raznih računih (kjer se knjižijo predvsem vezani dinarji inozemstva in klirinški računi) vpliva vedno bolj deflaci-jonistično na naš obtok bankovcev. Od konca pret. leta se je ta postavka povišala že za 375 milijonov Din. Ker se ta dobroimet-ja računajo meti obveznosti na pokaz, za katere je potrebno zlato in devizno kritje, je Narodna banka primorana vzporedno z naraščanjem teh obveznosti reducirati obtok, da zadosti predpisom o minimalnem kritju. Dejansko 6e je od konca pret, leta obtok bankovcev skrčil za 341 milijonov Din.
Stanje Narodne banke na dan 25. t. m.
je bilo naslednje (v milijonih Din; v okle pajih razlike nasproti stanju od 15. t m.): aktiva: podlaga v zlata in devizah 1939.9 ( + 1.2): devize, ki se ne štejejo v obtok 14.4 ( + 5,1); kovani novci 204.1 ( + 25.6); posojila na menice 2007.3 (+ 5.3); lombard 328.5 (—1.3); stari dolg države 1812.5 ( + 0.4); začasni avans gl. drž. blagajne 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4430.6 (73.1); obveznosti na pokaz 1031.7 (+80.1), od tega nasproti državi 12.5 (+7.8), po ži-rovnih računih 342.6 ( + 38.5), po raznih računih 676.5 (+2.1). Kritje obtoka rn obveznosti na poka* v zlatu in devizah znaša 35.38Vo (po zadnjem izkazu 35.40°/o), v samem zlatu pa 32.25",'o (32.28%).
Konstituiranje ljubljanskega okrožnega odbora obrtniških združenj
Včoraj se js vrš'la r knjižnični dvorani Zbornice za TOI prva redna seja Okrožnega odbora obrtnišk. o združen,, k: stopa n« mesto nekdanje zve^e obrtniških zadrug. Razlika med obema korporacijamaje ta. di so bile v Josedan.i zvezi obrtniške zadruge združene prostovoljno, v Okrožnem odbora je pa članstvo obligatorno ter predstavlja prav za pra/v nekako obrtniško zbornico.
Ko je predsednik g. Filp Pristou otvo ril zborovanje, je pozdravil zastopnika bonske uprave tajn ki. g. dr. Sinka, zastopnika občanske obrtne oblasti nadsvetnika g. dr. R upnika, ter podpredsednika Zbornice za TOI g. jos pa Rebeka in tajnika g. dr. Pretnarja i.n dr. Koceta. Pripravljalni okrožni odbor je pripravil vse, kar jc bilo po-trebno za sklicanje prve redne saje. Navedel je težnje obrtnikov vseh strok in njih želj p ter zahteve ter izrazni prepričan ie. da ho me! okrožni odlbor zaželjeni uspeh za dobrobit vsega obrtniškega stanu.
V imenu občne je nato poželel novi or-ganizaoiji največjih uspehov g. dr. Rupnik, v imenu Zbornice za TOI pa njen pod-•>-edsednik g. Jos. Rebek. ki jc v obš rnem govoru očrtal stremljenja vsega obrtništva a izpopolnitev organ zacij ter naslikal naloge okrožnega odbora, ki mu je zagotovil vso podporo. Podpredsednik okrožnega odbora g. Fran Iglič je poudarjal, naj obrtništvo na novo svojo organizao io ne stavi nedosegljivih zahtev.
Ko se je predsednic g. Pristou zahval 1 govornikom, je prečital dekret ZTOI. ki so z njim v Okrožni odbor imenovani! nasl?d nji gg.: za predsednika Filip Pristou. za podpredsednika Fran Iglic, za člane unrave pa Franc Batje'. Miroslav Urbas. Ferdo Primožič, Ivan Bizjak. Jernej Hlebš, Anton
Poljšak. Jernej Perdan, Avgust Martinčič, vsi v Ljubljani ter Ivam Lenarčič iz Poaii-kev pri Dobrem polju, Ivan M and sije z Kočevja. Marij Segol n z Jesenic, Rok Ber-1 io iz Št. Vida pri Ljubljani. Tomo Homai iz Kamnika, Josip Šiška iz Kranja, Anton Petkovšek iz Logatca, Avgust Primožič 'z Tržiča, Ivan Lotr.ič iz Škofje Loke ter Silvester Golmaijer iz Ljobnega. Prav toliko je imenovanih namestnikov, za Sane nadzorstva so pa imenovani gg.: Josp Sluga, Franc Repič in Angelo Battel no iz Ljubljane, Ivan Baijear iz Zagorja, Ivan Šorln iz Gorenje vasi nad škof jo Loko, Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice 'n toliko namestnikov. Na predlog podpredsednika g. Ig' či je bil za blagajnika soglasno izvoljen g. Miroslav Urbas, za taiinika pa g. Primožič Ferdo.
Za člane nadzorstva so n?dai1;ie imenovali gg.: Josip Sluga, tapetnik, Franc Repič, sodarskn mojster. Angelo Battelino, stavbenik, vsi v L i ubijanji. Ivan Bajcar, sedlarski in mlinarski rnoj-ster v Zagorju, Ivan Šorlii. pekovsk' mojster, Goren(ja vas nad Škof jo Loko in Temaiž Godec, usnjarski nacist er. Bohinjska Bistrica.
Po S 20 pravil ima ožpa uprava Okrožnega odbora 10 članov, ki stsnuijejo v kraju, kier ima Okrožni odbor svoj sedež, v ši.r-uprav' je na 20 Članov. Služba članov Okrožnega odbora je častna, pač pa dobi jo zunanfi člani povrni,ier>e po^ne stroške. Na prfHfav? nodmred^edinilca o. L?1:Ča ie bil nato i-T-voMpfn so^isno za bHga.Viika go-snod M'Vo«lav Urbas. m taiinika t>a g. Ferdo Primožič, za predsednika nfld.zorstve-odbora p^ g. Angelo BatteFno.
Zborovalci sp pito «nremen'ti pravica v to'ikn. da	fonkcijiska doba tri leta
namesto enega. O nastavitvi pomožnega
oodbja k je raz>vSa dafjSa ddbefa. Za
službo tajnika je prišlo 48 prošenj. M^d prosilci so trije dokitonji, en inž en j er, 16 uradnkov in 3 uradnice po poldicu, dva trgovca, dva obrtnika, 7 bančnih uradnikov, 2 rezervna, oficirja, 2 upokojeno ra-oun^ka svetn ka, 2 upokojena davčna nad-srvetnika, upokojeni davčni kontrolor, inšpektor fin. kontrole, en upokojeni računski revdent kn en upokojen nadsvetnik itd. Po končani debati je bil imenovan za tajn ka g. Ciril Šubic, za pomožno moč pa gdč. Stresen. Slsd^a je debata o proračunu, ki izkazuje izdatkov 102.100 Din 'n 6600 Din primanjkljaija. Zlasti so zborovalci razpravljali o članarini. Uprava je predlagala letnih 15 Din za člana, kar je b0o tudi odobreno. Vs' govorniki pa so bili soglasnega mnenja, da bi »e prispevki diferencirali tako, da bi trdnejš obrtmki pla-5eva<li več kakor ši'bkejš'. Sklenjeno je bilo, da se prepusti združenjem, kako poberejo članarino, samo da kvota znaša določeni zmesek. Proračun je bil sprejet z vsemi glasovi razen enega glasu.
Pri raznoterostih so bili sprejeti predlogi g. Maafnčiča glede dbrtnega šolstva, predlog g. Ivana Bitzjaka gllede uredbe o številu vajencev v primerni s številom pomočnikov, predlog podpredsednika g. Igiiča glede zetrr.rfta »'jtšrnarstvia in gfleide omi-liemija prakse pri iztirjevanju dar/čn Lh zaostankov, opustitve rubežni orodja in strojev. Sprejet je biil sogflaeno tudi predlog g. Manideijca, naj se osnuje poseben od>sek za proučitev vprašanja fakultativnega zavarovanja mojstrov. Sprejet je b i nadalje predlog g. Miroslava Urbosa, da bi se davčna politika v drže/vi uemensla v prarv-ou uvedbe eksistenčnega mionsuma od najmanj 12.000 Dn letno, predlog g. Bait(jeia glede omiljeuija pmkse pri inšpekciji dela, predlog g. Poljšaka glede izvrševanja obrt-niškiih del v delavncah mestne občine iijiuibijairnake, predlog g. Ferda Prtmož ča glede potrebe ukimjernjia a^gradarine za obrt-miike po manjSih knaijnlh, predlog g. Josipa Šiške giede 'imenika šuišmoirjev, predlog g. Lenarčiča giede potrebe pajvtšal'ran.ja prti-dobnine, nadalje podoben predllog g. Per-dama ter prredilog g. Lohriča gllede preda-vantj in izobrazbe ofertnštiva ln obrtnega naina'š5aiia. Nadalje je bil sprejet predlog g. Hlebša, n«jj se samioupravne doklade d,:-ferenDirajo, predlog g. Segoiima prert' reko-delskecnu delu v zaivodiih in ustanovah dr-žttvmih in samoupravnih edinic, predlog g. Urbasa glede 7n;žanfia obres.tne mere in predlog g. Golmajeitja, da se z zakotnem za-jamč' popolna avtonomija okrožnih uradov za zavarovariije delavcev pod direkJboo kontrolo baroskih upraiv.
Podpredeodnik Tham^oo m TOI g. Rebek je ob zekilijučfcu čcatrttai Okrožnemu odiboru k vcftikemu delu, bi ga je izvršil v tako ibratlkem času. Poudarjali je, da so boji zaradi ločen'h in skupnih zbornic končani. Obrtništvo naj se pa zopet vtrue složno k skupnemu delu. Okrožni odbor je pmatv zo prav ločena zhorrvoa, zato pa pozabimo noftpcrotstvia ki delajmo za napredek vsega stanu.
Zaposlenost v industriji
Kakor smo ie poročali, se Je Število zavarovanih delavcev v dravski banovini v marcu povečalo za 2193 na 70.794. Sedaj je OUZD sestavil še podatke za posamezne produkcijske, odnosno industrijske panoge.
Oživljenje gospodarske delavnosti v marca je v prvi vrsti pripisati sezonskim vplivom, kakor je to razvidno iz naslednje statistike o številu v posameznih gospodarskih panogah zavarovanih delavcev, kjeT opažamo naraščanje predvsem v gradbeni 6troki. štev. zavar. prirastek delavcev ali padee	*f»
Gradnje nad
zemljo	2045 + «23 + 30.5
gradnja
cest itd. 1821 + 525 + 285
industrija
kamenja »482 + 828 + 21.3 industr. pre.	^ *	v
voz. sredet. 256 + 16 + 6.3 občin, obrati 1306 + 65 + 4.7 gozdna
industrija 5687 + 262 + 4.6 kemič. ind. 1500 + 65 + 4.3 papir. ind. 1777 + 59 + 3.3 tekstil, ind. 9699 + 31S + 3.3 oblačilna ind. 4089 + 78 + 1.9 usnjar, ind. 1473 + 23 + 1.6 gostil., kavar. 2892 + 16 + 0.6 hišna služin. 8270 + 24 + 0.3 čevljar, ind. 2903 — 6 — 0.2 tobačna ind. 870 — 2 — 0J denarni zavodi,
pisarne	561 — 2 — 0.4
higijena	1604 — 27 — 1.6
kovin. ind. 3947 —111 — 1.9 prehran, ind. 3-161 — 67 — 1.9 trgovina	3778 — 78 — 2.1
grafična ind. 1025 — 23 — 2.2 predel, lesa 3615 — 99 — 2.7
Kakor je iz gornjih številk razvidno, se je samo v treh skupinah gradbene stroke povečalo število zavarovanih delavcev za 1676, kar predstavlja eno tretj nno vsega prirastka. Zanimivo je tudi izboljšanje zaposlenosti v gozdni industriji. Tekstilna industrija beleži nov prirastek zaposlenih delavcev za 318 delavcev in delavk. Od lanskega avgusta je naraslo število v tekstilni industriji zaposlenega delavstva ie za 901, in sicer od 8798 na 9699. Zaposlenost je v večji meri nazadovala le v kovinski industriji.
Gospodarske vesti
= Vinska razstava, združena z vin9kim sejmom v Dolnji Lendavi se bo vršila v nedeljo 7. maja v dvorani »Krone«. Raz. stavljena bodo prvovrstna vina predvsem iz lendavskih goric. Vinarsko društvo v Dolnji Lendavi vabi vinske trgovce in gostilničarje, da se razstave udeleže, ker se jim bo nudila prilika za nakup prvovrstnih vin po izredno nizkih cenah. Posebno vina lanskega letnika so odlična. Lendavska vina so lahka, pitna in zelo poceni. Vstopnina za obisk razstave bo za razstavijalce vin brezplačna, za nerazstavljalce pa po 5 Din. Otvoritev razstave ob 9. dopoldne, železniške zveze so zelo ugodne. Prijave za razstavo vin se še spr edema jo.
—	Gospodarski stiki med Avstrijo ln Jugoslavijo. Predavanje o gornjem vprašanju, ki ga bo imel a/vstrrijski zvezni minister za trgovino in promet dr. Jakoncig v četrtek 27. t. m. ob 19. pod okriljem Jugo-sloven-sko-eivstriijiske trgovske zbornice na Dunaju, bodo prenašale jugoslovenske ra-d o-postage.
—	Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Benfam na Benganta. trg. z meš. blagem v Ljubljani—Moste (poravn. upravnik dr. Jos. Grablovic. odv. v Ljubljani; porarmalni narok pri otorožn.
Zvočni kino IDEAL
Najlepša žena Amerike
Joan Crawlord
v filmu ljubavnth zablod ln temnega podzemlja
flCe&aCfia (faonnie
Velenapeto! Ob 4., 7. ta 9. zvečer.
			
			
sodišču v Lijhib^aro 27. maja ofc prijavni rok do 22. maja).
= Dobave. Strojni oddelek <Hrekcije državnih železnic v LJubljani sprejema do 5. maja ponudbe glede dobave 12.000 koma. dov podiožnic ter glede dobave 5600 kg firneža in 1500 kg minija. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — IX. rekcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. maja ponudbe glede dobave 3 ma. neamaaovih cevi, 14 propustnih p!p, 15 komadov zaščitnih stekel in 500 kg papirnatih vrečic. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. maja ponudbe gle_ de dobave 2500 kg železne pločevine. — Komanda pomorskega zrakoplovstva v Di-vuljah sprejema do 18. maja ponudbe glede dobave smirka, klobučevine, železnih splint, žebljerv, žice, žag za kovino, motvoza, držajev za pile, vijakov itd.
= Dobarve. Direkcija državnega rodrtka S en taki rudo! k sprejema do 15. maja po. nudbe glede dobave pločevine, 30 kg masti aa krogljična ležišča, 500 kg kempre-so rak ega olja in 1000 kg strojnega oija; do 22. maja pa glede dobave 600 vijakov, 250 kilogramov zakovic, 300 m cevi, 5 komadov kontrolnih ur dn 1 klešče za svinčene plombe.
Borze
26. aprila
Na ljubljanski borzi Je deviza Nervvork ostala danes na včerajšnji višini, dočim sta devizi Berlin in London popuščali. Trst je bil nekoliko čvrstejši. Avstrijski Šiling se Je trgoval po 8.30—8.4« (v Zagrebu S.2750 —8.3750, r Beogradu 8.30—8.35). Za grške bone Je bilo v Beograda povpraševanje po 42.
Na zagrebSkem efektnem tržišča Je Vojna Skoda nekoliko popuščala. Zaključek Je bil zabeležen po 195. V ostalem je prišlo do prometa le še v delnicah Trboveljske premogokopne družbe po 140.
Dertie.
Z»greb. Amsterdam 2306.51—2317.85, Berlin 1312.36—1323.16, Bruselj 801.35 do 805.29, London 198.30—199.90. Milan 298.24 do 300.64, Newyork kabel 5152.48—5180.74 ček 5130.48—5158.74, Pariz 225.88—227.00 Praga 178.46—171.76, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.38, London 17.77, New-york 468, Bruselj 72.3750, Milan 26.95, Madrid 44.30, Amsterdam 208.30, Berlin 118.75, Dunaj 55.50, Stockholm 92, Oslo 90.60, Kofoenhavn 79.30, Sofija 3, Praga 15,42, Varšava 58. Bukarešta 3.08.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.25. Staats-eisenbahnges. 15.70, Trboveljska 14.66, Al-pine-Montan. 11.98.
EfektL
Ljubljana. Vojna škoda 192 -195, 7% investicijsko 42—43, 6% begluške 31—32.
Kagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 192—193, za maj 185—195, 7% investicijsko 42—43, 4% agrarne 22—24.50, 7% Drž. hip. banka 42 den.. 6% begluške 31.50—32; bančne vrednote: Narodna banka 3000—3600, PAB 191—193.50; industrijske vrednote: šečerana Osijek 110—150, Trbovlje 135—140.
Beograd. Vojn.* škoda 193, 191 zaklj., 7% investicijsko 43 zaklj., 6% begluške 32.50, 31.50 zaklj.. 7% Drž. hip. banka 43 denar, Narodna banka 3650 den., PAB 192.50 zakli.
Dnnhi. HVaii v privatnem kliringu > Beograd 12.02. London 31.92, Milan 48.52, Nevvvork 840.92. Pariz 36.71, Praga 25-71, Curih 180.13, 100 S v zlatu 131.47 S v pap.
Blagovna tržišča
ŽIT«
+ Chicago. 26. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 66.50, za julij 67.75, za sept. 68.625; koruza: za maj 35.25, zi julij 37.875, za sept. 39.75; oves: za maj 23.625, za sept. 24.
-f Winnipeg, 26. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za mnj 57.50, za julij 58.50, za okt 60.75.
+ Ljubljanska borza (26. t. m. Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se: pšenira (po mlevski tar., slov. post., plač. 30 dni): baška. 76 kg tk) 272—277.50; baška, 77 kg po 290 —292.50; koruza (mlevaka tar., slov. post., plač. 30 dni): baška promptna po 112.50— 115, za april po 120—122.50; moka; slov. postaja, plačljivo 30 dni): baška >0* po 425 —430, banatska 435-440.
+ Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, okol. Sombor, Novi Sad, srednjebaška, gor-njebaška, baška potiska, sremska 225—231. gornjebanatska 222.50 — 227.50. Ječmen: baški, sremski 61/65 kg 95—97.50; pomladni 66/67 kg 100—102.50. Oves: baški. sremski, slavonski 92—94. Koruza: baška 61 — 63; sremska 62—64; baška za april—junij 68—70; banatska 59—61; Dunav, Ti*a slep 67—69, ladia Bagej in Sava 66 —68 Moka: baška, banatska *0g< in >0trg« 345—365; J>2< 325—345: »5« 3o5 — 325: »6t 275—285: >7« 165—175; >8* 6">— 67.50. Otrobi: baški 55—57.50. Fižol: ba-žol: baški, sremski beli 100—105; slavonski marogasti 92.50—95.
-f Budimpeštanska terminska borza (26. t. m.) Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za maj 12.97—12.98, za junij 13.30—13.31. za okt. 12.09—12.10; rž: za maj 6.64—6.66, za junij 7.79—7.80; koruza za maj 7.95—7.96, za julij 7.42—7.44.
BORZA
ROBE, DELA IN POSESTI
»Jutrov« mali oglasnik donaša vsakomur velike koristi.
Posestnka je na zagoneten način izginila
Nova vas pri Ptuju. 36. aprila.
2e lani smo poročali o veliki nesreči, ki je zadela družino Perneka Janeza, posestnika v Novi vasi pri Ptuju. Družini je meseca avgusta utonil 15 mesecev stari sinček Alojz v gnojnici. Od tega časa dalje se zakonca nista več dobro razumela in prišlo je med njima včasih do hudih prepirov in celo do pretepov. Mož Ivan je nekoč svojo ženo Rozo tako pretepel, da je dobila hude notranje poškodbe, zaradi katerih je morala v bolnišnico. V času, ko je bila žena v bolnišnici, je 20. septembra zgodaj zjutraj nenadno nastal ogenj v Pernekovem gospodarskem poslopju. O požaru so takrat vaščani mnogo govorili, ker so našli živino v hlevu trdno privezano in hlevska vrata preveza-na z žico.
Istega dne se je Roza Pernekova vrnila iz bolnišnice domov in je našla le pogorišče. njen mož pa je neznano kam pobegnil. Vsi so takrat mislili, da je izvršil samomor. Čez kakih pet dni pa se je Per-nek sam javil orožnikom, ki so ga zaradi suma požiga aretirali, a so ga spet izpustili, ker se je izkazalo, da ni kriv. Bil ie ve potrt m kakor je sam izja'< 1, je često-krat mislil na samomor.
Med zakoncema tudi potem ni več vladala sloga. Žena se je nekoč pojavila v Ptuju m beračila po mestu. Bila je aretirana. 7glasil pa se je njen mož, ki io je odvedel nazaj domov. Ob božiču so Rezo Pernekcvo vaščani Sc videli doma, a od takrat naprej je izginila za njo vsaka sled. Mož sem je v skrbeh za njo in ne izključuje, da bi šla žena v vodo. Mož doslej še ni prijavil oblast von da pogreša svojo ženo. Vsekako. je zagonetka, da o ženi ni dtrfia se sluha. Vaščani z zanhnsnjem pričakujejo, kaj se bo v zadevi ukrenilo.
a d i o
četrtek, 27. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Radio-kvartet — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, Radio-kvartet, borza. — 17.30: Salonski kvintet
—	18.30: Laščina. — 19: Gospodarsko predavanje z Dunaja. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljjbljani. — 22: Cas, poročil3, plošče.
BEOGRAD 12.05: Radio orkester. _ 16: Narodne pesmi. — 19: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Ljublane. — Lahka glasba.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Orkester balalajk. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.10: Plesna glp^ba. — PRAGA 20; Koncert godalnega orkestra. — 20.30: V Pragi pred 80 leti. — ?1.30: Ciklus čeških kvartetov. — 22.15: Plošče. — BRNO 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Španska glasba na ploščah. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Slušna igra. — 22.15: Plo>če in plesna glasba.
—	DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.30: Orkester mandolin. — 16.45: Lahka godba orkestra. — 19.35: Tirolska glasba. — 21.35: Operni baleti. — 22.05: Nočni koncert. — BERLIN 20.10: Koncert godbe na pihala. — 21.30: Slušna igra. — 22.10: Godba za ples. — K0NIGSBERG 20.05: Večer operne glasbe. — MCHLACKER 20.25: Glasbeno literaren program sodobnih avtorjev. _ BUDIMPEŠTA 19: Klavirski koncert — 20: Prenos gala koncerta z glasbene akademije. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Orkester. — 20-45: Simfoničen koncert.
Repert«
oarji
DRAMA.
Četrtek. 27.: ob 15. ari >TNRIc IMjaSka
predstava po znatno znižanih cenah. Zadnjič. Izven. Tetek, 28.: Zaprto.
Sobota, 29.: > Izpreobraitev FerdISa P»to-re<, premijera. B.
Nova premiera v drami bo v soboto češka komedija >lzpreobrnitev Ferdila Pišto-re<, ki jo je napisal znani avtor Franc Lan-ger, prevel pa dr. Bradač. Glavne vl_>ge so v rokah gg. Cesarja in Kralja ter ge. Mire Dan love in Polonce Juvanove. Dejanje vrši v Pragi, režira prof. Šest.
OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek, 27.: 2idinja. Gostuje tenorist Marij
ftimene. Izven. Petek. 28.: Zaprto.
Sobota, 29.: >Koštana<. Na Čast udeležencev kongresa Rdečega križa. D. Drugo Šimenčero gostovanje v operi bo
drevi v vlogi Žida Eleazarja v veliki operi »Židinja*. Odlični gost je v pevskem in igralskem oziru sedaj na višku, vloga Žida mu daje dovolj prilike, da pokaže ves svoj blesteči glasovni materijal, kakor tudi izvrstno igro. Reclio poje ga Gjungjenac, princeso Eudoro ga. Ribičeva, kardinala g. Betetto. kneza Leopolda g. Banovec, sodnika g. Janko. Dirigira dr. švara.
Za poslednjo reprizo »Parsifala« 2. maja so vstopnice že v prodaji. Stalni abonenti imajo pri nakupu sedežev ali lož 3CM/» po-pjst na podlagi izkazn:ce, ki jo morajo predložiti blagajni do 1. maja popoldne. Pozneje popust ne velja več
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Četrtek, 27.: rClovekoljabcic, premiera. C. Petek, 28.: Zaprio.
Sobota, 29.: ob 20. >Faust«. Gostovanje operne pevke ge. Franje Burjeve. Znižane cene. Zadnjič.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 29.: »Ljubezen v treh«. Premiera.
Stoti nastop Mirana Petrovčiča. Nedelja. 30.: »Ljubezen v treh«.
Premiera izvrstne komedije »Ljnbezen v treh« bo v soboto 29. t. m. v Šentjakobskem gledališču. Pri tej predstavi proslavi svoi stoti nastop marljivi režiser in tajnik odra g. Miran Petrovčič. Duhovit humor preveva vso igro. Sodel jje jo poleg gornjega še dami Bučarjeva in Wri9eherjeva. ter gg. Košak in Karus. ki je igro zrežiral Vstopnice se bodo dobile od petka dalje od 10. do 12. in od 15 do 17. v I. nadstropju Mestnega doma. Vabljeni.
ČitaU«» teniško revi io
»ŽIVLJENJE IN SVET«
«
Iz življenja in
sveta
Katastrofalen požar ▼ londonski Inki
V londonskem pristanišču je pred dnevi izbruhnil ogenj, ki je uničil v tamošnji> skladiščih štiri sto sodov ruma. Ogenj so gasilci lokalizirali
Neposlušnost je zmagala
Nepričakovan uspeh drugega vzleta nad Himalajo
Angleška je sprejela z velikim navduše. njem vest, da je drugi polet britske letalske eksnedicije nad Mount Everest uspel nepričakovano dobro. Zasluga za to gre izvrstni organizacij podjetja, drznosti njegovih čianov. a tudi njih — neposlušnosti.
Prva ekspedicija najnreč ni uspela tako, kakor bi morala. Znanstveni cilj, da bi se iz zraka fotografirala skoraj neznana južna pobočja osrednje skupile Evereeta, se je deloma izjalovil, ker vremenske prilike v višinah niso bile tako idealne, kakor so prvotno poročali. Letalci so se vrnili celo v prepričanju, da bi bil polet nad najvišjimi vrhovi Himalaje tvegana stvar tudi v tu najboljših možnih ozračnih prilikah. To poročilo je imelo za posledico, da sta vladi v Londonu kakor v Kalkuti odrekla odpravi dovoljenje za ponoven poskus. Omejili naj b: se začasno na manjše polete, v kolikor bi bili potrebni, da se dopolni filim o Mountu Everesbu in njegovi okolici, ki je bil t Mi ra programu ekspedicije.
Ta odredba je bua velik kamen spotike za člane ekspedicije. Depeše so leteie sem in tja, da bi se razveljavila, a brez uspeha. .Navzoč temu, as. je bilo še mnogo fLm-SKega materiaia na razpolago in zadosti kisiitove zalege za polete v najvišjih višinah, je delo oi ezpiodno počivalo oziroma se je omejevaio ua nepotrebne akcije. Te_ daj se je zgodilo nekaj svojevrstnega.
19. aprila bi se bii morai izvršiti spet manjši polet. Odgovorni vodja ekspedtcije pa je ležai tedaj z visoko vročino v postelji. Vreme se je hipoma zjasa_lo, pogoji za nov velikopotezen poskus so se zdeli izvrstni. In teinu videzu raziskovalci niso mogli odoieti. Dve letali, ki sta se bili dvignili k manjlšemu poietu, sta se usmeri, li preprosto proti Mount Everestu, in sicer z zapadne strani, ia bd imeli veter v hrbtu za pravi vzlet. Do višine IS.000 čev_ ljev niso iz štedijivosti uporabili kieikov.h aparatov. V višini 22.000 čevljev je imelo letalo, v katerem sta brila poročnik Mac Intyre in Fisber, zastopnik britske Gau-montove filmske družbe, težave z vžigalnikom. Fisher, ki je bii zaposlen s snemanjem, je moral Intyru z odvijatoiikom na pomoč, da sta popravila stroj, potem pa je moral z odvijalnikom manipulirati okoli svoje filmske kamere, s katero tudi ni bilo nekaj v redu. Med popravljanjem sem in tja, kranarjenjem, snemanjem sta dosegla &2.000 čevljev hi 42 stopinj Celzija pod ničlo, veter pa je bril z brzino 120 milj na aro. Odvijalntk je padel Fischerju iz rok in izginil nekam na nepalsko ozemlje, a tedaj sta bela Everestu že na 500 yardov blteu ln Mac Iaztyri je povedel aparat okoli vrha na bližino 100 yardov (manj nego 100 m!). Fitaia je zmanjkalo, toda naloga je bila dosežena: Fischer je bil posnel vso bližnjo okolico Everest a, v kolskor se je skladala r celoto s posnetki prvega poleta.
Drugo letalo z lordom CJydeadalo«n kot pilotom in polkovnikom B/lackerjem kot opazovalcem je doseglo višino 31.000 čevljev m Blaeker je opravffl svojo nalogo temeljito: posnel je s kaanero vsa pofoočja, brezriaa in manjiše vrhove na jugu Mount Everesta, tako da je s tem rešil tudi znanstveno naJlogo ekspedicije. Fotografije bo uspele sijajno, za kar gre zahvala tudi pilotoma, ki sta znala v najhujšem vetru obračati svojž letati po potrebi in Ju po potrebi obdržati v isti višini. Lady Housto-nova, denarna podpornica ekspedicije, ki Je prej sama braojavila, naj se ta ne spušča več v boj z »demoni Himalaje«, Je terazila pogromnfen možem svoje občudovanje ta Loiu cijudsUibe ui poiociLui I«ic kiiire prfcmainte. Vse se Je dobro izteklo.
Kopališče za hrome
Predsednik Roosevelt je Se v času, ko nI mislil, da bo kdaj predsednik ameriške države, poklonil velik del svojega imetja, da se zgradi v VVarm-Springsu, kjer izvirajo topli vrelci, kopališče za ohromele. On sam Je bil preizkusil ziravilni učinek teb vrelcev, saj je bil veliko let svojega življenja popolnoma hrom.
Kopališko poslopje Je sedaj dovršeno, do jeseni pa bodo uredili njegovo notranjo opremo im bazene za bolnike. Otvoritev se bo'izvršila na svečan način in $ bo prisostvoval tudi predsednik
Limfberjjh zopet ušel smrti
Po'kovnr'ik Charles LmcThcTgh im r>je<?ov4 žena bi bMa pred dnevi tahfco postala inlivi letaHke nesreče. Lete'« sita z aeropkm :wn čez aimerško oeVno. Med vožnjo pa se je vneta v aparatu cev /a odvajanje plina. To se je zaodi.lo v tren.ui.ku. ko je let®'« krenilo proti ozemlju države OVo. Motor se je sam od sebe ustav'1 im aipanat je	pa-
dati ter je srečno sedel tis tla. Pristanek b« j|e iizvršMa taiko sladko, d« nr*a bila ranjena ne L:ndber!?h ne n ierjova žene. n-i-H druge osebe. O Limdbergtm. ki je zinan kot človek sreče, se o« tej pr lrik.i lahko vnovč poudari. da je brla rw-eča. ki £a je tudi topot očuvala nevernosti, kfltero bi plačaj vsak drugi letnilec z življenjem.
Štiri pri enem kJaviria
Zdravje m bolezen
Uspešna reklama
Dogodivščina Izginile pevke v Berlinu
Bršljan in revmatizem
Mlada zakonca« ki sta si pred letom dni najela neko vilo v Provansi, sta tožila go_ Bipoderja sa odSkodnmo, da se je mlada žena v vili naleaia revmatizma, česar bo gotovo kriv bršljam, ki se vrapenja po zidovih vile.
Sodišče Je zasiišaJo cek> rajdo stroko*, rja kov. vrtnarjev fcn drugih, da ugotovijo, kako je s to zadevo; vsi strokovnjaki! pa so izjavili, cia se je morala najemnica nale®-ti revmatizma kdaj prej, kajti bršUjan nikakor ne prinaša vlage v hišo, temveč jo nasprotno poiiiepno srka iz zemlje ta aL do v, ki jih tudi varuje pred dež jo m in snegom. Polets drži stanovanje hladno, ker Ee sončni žarki ne morejo neposredno upirati v zidove. Sodišče je nato tožbo zavrnilo.
Prva vožnja »Maconacc
Novi ameriški zrakoplov »Macorv«: Je te /to1 presta; prvo preizkušnjo v zraku In srečno zaključil svoje prvo potovanje. Vlada pa je Izdala pred to vožnjo strog nalog, da se ne sme nobeno letalo približati zrač_ remu kolosu na 1 km daljave. Letalci, ki bi se pregrešili proti temu predpisu, izgube takoj pravico do zračnih voženj m se Jim odvzame letalska licenca.
»Macon« je, kakor smo že poročaJi, zvesti posnetek nedavno ponesrečenega »Acrona«, krstni kum pa mu je bil pokojni admiral Moffet. Čeprav sliči zunanje »Ma_ con« na las svojemu bivšemu tovarišu v zraku, je vendar v notranjosti dokaj drugače zgrajen. Pred vsem so prostori za častnike in moštvo boljši in udobnejši, pa tucH sicer trna >Macon« gotove prednosti. Njegova brzina znaša 130 km na uro. Tudi »Mar on-c Srna nosfino ploskev za sprejemanje letal, kakor bivši > Acron«. Ameri_ čani pa ne gledajo z nič kaj prevelikim za-npanlem na to svojo najnovejšo tehnično pridobitev.
Kuhalni lonec je prvi aparat za prebavo. Zobem odvzame precej dela, ker omehča
Jedi in Jih napravi prebavlj 1 vej&e.
*
Dr. Bienstock Je mnenja, da Izvira visoki krvni pritisk iz kronične zastrupitve oz. preobčutljivosti za živalsko beljakovino. Zahteva najmanj tri mesece stroge vegetarične diete, ki prepoveduje razen masla vse živalske jedi, tudi mleko in jajca.
•
Cas poroda izračunamo tako. da gremo
od prvega dne zadnje menstruacije tri mesece nazaj in prištejemo celo leto ter 7 dni.
Nekateri klrglSki, indijanski hi »morski rodovi ne uporabljajo absolutno nič kuhinjske soli m so zanjo tako občutljivi, da zbolijo, če morajo kdaj jesti osoljeno hrano.
Ce upoštevamo, da gre temperatura v polarnih krajih neredko pod 50 stopinj Celzij, v tropskih pa za isto toliko nad ničlo, moremo reči. da prenese človek v splošnem temperaturne razlike do 100 stopinj. V primerni obleki itd. je človek za vremenske razmere v veliki meri prilagodljiv.	_
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro prenesejo »Fr«*nz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
i>a,iu{lier
Je Imel prošle dni v Orangeu velik govor, v katerem je poudarjal, da Je francoski frank najsolidnejša in najtrdnejša valuta na svetu
Slepar s 17 imen!
Pdfioij« v Tešinu je aretirale nekega io~ n'tbene>°ia s eparja, k je žnvei pod 17 imeni. Slepar jc a«o!(Hifal minoco ženile, ki ji,m je c»b!(jiubi'l zakon. Ko je otd žrtev izvaM primerno vsoto denarja, je ravadino izg>i-n:J breiz sledu.
Paderewski zbolel v AmerTki
Poljski Lisr pocočajo «z Amerike, de je Pad«rewsk. nenadoma zbodel. Dooui je napa*!, /arad katerega se mu je skrivala hrbtenica. Morali so odpovedati vse koncerte, ki so biL najavljeni /« pruliodn.je dnu. Pa-derewstkii jc unei koncert na-ts mod družni pr prezidentu Rooe>eveltu :ti 29. aprila s>c je nameravali vk ncaiti na lad,jo za {»vratek v Evropo. Ta vožjijja je zaradi bolezni takisto od god ena.
Sama si je odprla trebuh
Na vseučilišč kliniko v Budimpešti so prenesli te dni 84 letno starko Mar jo Koz-mo Imena je prereze.n trebuh. Na vpraša-mjc, kako jxi prišlo do tega, je starka po-jatsn;la. da je 6ut:la že dali ča«sa bolečine v trebušni! votlina. Zati;malo jo je, ka.j jc vzirok bolečin, zato je vzela k.mhiirnjski nož ! m 9- odprla trebuh. ZJ^vniki se nadejaijo. i da bodo k''jub nevarnemu stanju statiki oteij živijcojje.
Tako sta si v Washingtonu stisnila
VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev!
angleški ministrski predsednik Mac Donald in ameriški prezident Roosevelt
T« dni so nomftci tisUi z defoel:*™ črkarrH jx>ročaiL, da je ug nitia operna pevka barki ta barsiorjovo.	jc v nedeljo in ye pusti a nekaj pio*sm, k eo doJc sliu ti:^, da aaitaonaive navnaiiti samomor zaxa<ii za-poataivijaTnja v pevska stnotkx, kjer baije u»i-jnjo Neme še vedaio veliko prediio<s<t m<>-zemcctn, meditemi ko mara)o d*>n>acn utiiet-n-ab Htr«ixiaitj kiHiha.
PevOta je napravila n svoje zadele politično afero Pasaila je nflnvrcč med drugim tudi Hitlerjevttnu m..n.iatru za propagando Gobbelšu n generaliiunu ieteiidantu bertioake opere Tietj«i.u. (j<»bbe4siu je sporočila, da je že dolgo olanioa nauodno-so-oialističnega »Katn^fbuanda«. Zaradi tega ai mogla dobiti angaž.R»aeva na Državni opor' ▼ Ber!<n.u od L 1927 do dtimcts. Za ne-aogaeirain,je pa so bili merodaijni tudi dru-y momenti. Dr Seelig. ki je bij 1 1927 gledališki poročevalec v beri nc-<kccn prosvetnem mrn-sfinsitvu, je zelo si.Hl vanjo m Ji je dail nuaumetr, da zavisi ri(jen aaiicažime v velika meri od tega. kar bo predolga,] o*v Bomerjevi je začelo žiivLjemje v Nemčiji presedati. Odpeljala se je v Ameriko, kjer je nekaj let določata z uspehom, Poc^neje »e je vmiila dorn>ov. toda zaman je pri-zadevela, da bi jo Sirit^« ži ra^k> kakšno gle-tMiSče. Generalni intendant berlinske opere je bW celo taiko nesramen, da ji je prepovedali prestopiti prag gledališka.
Ko so vrši Isti dodobra premleli to zadevo in priobSilr. glavno vsebino pisem, ki ph je Bornerjeva pisala i®zmim osebnostim, pa se je pevka nenadoma zopet pojavila v
Nemški 1. ma)
Žena z brado
^lot se je vdal
V Anversi čistijo zdaj nabrežje o>b pr-stafli!:šou. Na nekem prostoru kjer je lep razgled m luiko. se je te dn: zb-^lo večje številk) ljudi, ki so oinazovali delavce pri čistilnih de'ih. Množoa pn jc t:t";o pritiskala v o^ipi^edie. dfl se ic na.posed podrl plot. ki je b:l iz varnostnih orirov napravljen tik nabrežja. Pri'tisik ljudstva je tedaj potisnili v vodo 15 liud med nijimi tudi nekaj otrok. Večino n-:;nesrečc<ncev so morali zaradi hudih poškodb oddat v bolnišnico.
»Torej moja hči bc imela sto tisoč Din dote. Kaj mi lahko nudite kot protiusiu-go?«
»Pobotnico, da sem prejel sto tisoč Din.«
Francosfd nsist. fsnwfse^9ntk
V Londonu zbujajo veliko senzacijo 8tirl sestre Fayre, ki igrajo hkrati na enem
klavirju
Berirnu. Baje jo je na podlagi opisov apo znala neka dama. ki jo je pregovorila, d« ->e je vruila d<mov. S^vor so t.i.koj pograbile najodno-sooiaListiinc organizacije tet jo začele izrabljati za primer, kako trpe krivoo n«i.rodnosiTio zavedni Nemci, medtem ko majo 2:dje vse prednosti. Namco
ftarlota Bornerje\-3
tt, kampanje pa je konec konca pcozoreir: BfVrnerjeva si je s svojim slučajem nap^-vila izborno rdklamo in ni dvoma, da io bodo zaradi vešče ims^e«™ranega škandal« kmalu ftngažrali v imeni1 nemške kulture.
Hitlerjeva vlada v Berlinu je, namestu da bi prepovedala prvomajniško proslavo, vzela prireditev v svoje roke. Namestu komunističnega kladiva bo letos simbol 1. maja kladivo s kljukastim križem
Cevi?, ki se sami snaiijo
V Melionovem zavodu v Pittsburghu (USA) se je posrečil resnično »sijajen« izum. Čiščenje čevljev v bodoče namreč ne bo več potrebno, ker bodo njihovo gornje usnje prepojdli z nekim ekstraktom loščiia za čevlje, ki bo ob naravni toploti nog sam stopil v akcijo. Cevlj' se splch ne bodo mogli več umazali, čeprav bodo stopali Se po takšnem blatu. Čevlji z novo avtomatično mažo pridejo že v kratkem v prodajo.
V Rimu so imeli te dni zanimivo razpravo. Neki gospod Roussiere je bil vložil tožbo za ločitev zakona, češ da svoje žene ne more več ljubiti, ker ji je zažela poleg brkov poganjati tudi brada, žena je pripravljena sprejeti ločitev, zahteva pa milijon lir odškodnine in 500 Ilir mesečne podpore. Sodišč-i je tožbo zavrnilo in tožitelja obsodilo na plačilo stroškov, češ da ni ženska brada v današnjih časih, ko ai jo ženska lahko odpravi e kozmetičnimi sredstvi, noben razlog za ločitev. A tudi če bi se odločili za to ločitev, bi žena nikoli ne prodrla s svojo zahtevo po odškodnini milijon Kr, ker je njena dolžnost, da se ▼ takšnih primerih posluži kozmetičnih sredstev in zdravniškega nasveta, to pa tem bolj, če ji ni šlo v materialnem pogledu nikoli slabo.
Potres v Jtalffa-TTS&efn Bodekaneza
Te dni so wne1ii na d*>de4can^3k:am otoka Kosu močan potres, ki je zahteval več fllo-ves?<:h žrtev ki napravil d-r»k«i materialne škode. !>>mneva>o. da je bilo ognjišče potreba v Aneto&ji.
-i
k DANSKE OBLEKE
za gospode, površnike in velika tzbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri
Drago Schwsb, Ljcbljana
Smrt človeka, ki je izsledil Mato Hari
V Oannesu je umrl bivši voi<*3ki poveljnik Ladoux. Id se je uspešno udejevtoval med svetovno vojno v protivoh umskem odseku francoskega vojnega m mstrstva. Njegova zasluga je bila. da jc vojaško sod--šče prijelo in iiznmšilo justnfiikacijo nad znano vohiuinko Mato Hari.
ANEKDOTA
Učitelj: »Kdo mi pove kakšno koristno žival?« — Peterček: »Jaz. Koristna žival je n. pr. konj.« — Učitelj: »In zakaj je konj korisi-na žival?« — Peterček: »Zato, ker je mogoče ž njo na dirkah zaslužiti del nar.«
Družabna drama v Parizu
Te dni se je odigrala v Parmi krvava družabna drama. Inženjer kemije Thuau. so istoimesnega profesorja za kemijo na kemičnem inst-tutu pariške univerze, si je v družbi svoje žene privoščil nekoliko razposajene zabave po barih in varietejih. Zakonca sta na ta načn ob:stf<ala precej lokalov V ranih jutranjih urah. ko je njuno vesele prkipelo do vrhunca, pa je dobila imženjerjeva žen« živčni šok in je v nekem zabavišču potegnila samokres ter sc ustrelila. Njenega moža je to tako pretreslo, da je tudi s« m segel po revolverju in si končal žiivljenje.
Vsak dan ena
V i
W. MECKAUER:
48
Hana išče poti
Roman.
»AK nam hočete res predavati o moraflci? To se vam najmanj spodobi. Zakaj pa z ubogo žrtvijo niste imeli usmiljenja? Kje je brla takrat vaša moralka?«
Tedaj se je oglasni zagovorrciik m protestiral proti takemu načinu obravnavanja češ, da ni nepristransko, ako predsednik še pred posvetovanjem obsoja obtoženca,
»Vsako vtikanje v svoje vodstvo zavračam,« ga je zavrnil predsednik. »Obtoženca bom kaznoval, če se me še enkrat predrzne kriitikovati. Očital mi je, da mu že v ustih za-vioam besedo. Mislim, da obravnavam slučaj z vso možno neprisotnostjo; zato naj ostane obramba v mejah, ki jih določa zakon.«
Mirno nadaljevanje obravnave je bilo ta dan onemogočeno. Duhovi so se biili preveč razgreli. Senzacija s stekterrko etra, ki je biia obtnženčeva last in ki jo je biJ sam prinesel v uimonj-enkino stanovanje, je hCinkovala kakor bomba. Raz-gnala je zasedale, in po vza:e<mni iiziavi, da nista ne obramba ne vodstvo, sodi: s ca hoteli osebno žaliti drug drugega, je predsednik ob šestih popoldne utrujen prekinil obravnavo. Določil je, da se bo nadaljevala oirugi dan ob devetih zjutraj. Treba ie bilo prebrati še nekaj pisem; nato. ie dejal, se dokazno postopanje zaključi i« govori se lahko
prične.	, - ,.
Drago jutro je bti že ob sedmih zčtrtrai siten navad. z.araai zastopnikov tiska, ki jiih je bilo dokaj več kakor včeraj — tudi dopisniki tujih in orekomorskih dnevnikov so bi-K prišli — si je bilo sodišče izbralo večjo dvorano. A tudi tu je bilo premalo prostora za vse občinstvo, kj je pritiskalo k senzacijski obravnavi. Snoči so b:li
pozni Tečeroflri 5e »osvetlit« najnovejša razkritja, In JntranS Tlsfl
so v dolgih člankih opisovali trenutno stanje obravnav, ki so spravljale vsak dan kaj novega na svetlo. Slišati je bilo glasove, ki so se upirali mdicsjskerrtu dokazu in zanikavali obtoženčevo krivdo. Trdili so, da pre vrnjen a steklenica, v kateri je M eter. še ni dokaz zločinskega dejanja, ker se je utegnila tekočima razlšti tudi »brez človeške pomoči. Drugi listi so spet obsojati brezvestno početje mladega človeka, ki ni znal prizanesti dobremu slovesu stare, spoštovane r<*dbime, in tenja:li, nai sodišče kaznuje hudodelca. Spet z druge strani so posebno poudarjali vprašanje, kje je ostal zavojček z vato, ki ga je bila omenila Helga Dre\vitzova. Ta je bila rekla, da ga iima v kovčegu; a tega mi bilo moči zanesljivo dognati, ker je vsak vedel, da je mogla prinesti katerikoli zavojček vate s seboj. Zato se je b:,lo treba cdreči tega dokaza. Videti je b:-lo skoraj, kakor da bi se konča val a pravda, v kateri -je šlo za človeško življenje, v občem prepiru zaradi zavojčka vate. Vsekako je bil tretji dan obravnave tak naval, da iie morala policist v širokem loku zapreti dohod in strogo .poženi, da so prišli v obravnavno dvorano samo tisti, ki so imeli vstoparce.
Larsu Kostervu je bi.Io kaj tesno pri duši, ko je vfclel vso veliko množico, ki je bila prihitela gledan njegovo obsojenje. Naprej se je ozrl na Helgo. Ta je sedela čisto spredaj v eni izmed klopi za priče itn strmela varni, kakor da ga ne bi mogla spoznati; njene oči so hi.le iz/jokane in prazne. Zraven nje je sedela njena sestra Marjana, nato Sevarin. Hana •Re nhoVJova. vratar Grirtzmer, zdravnik iz Zehlendorfa in. vsi ostali. Koster je bil p reb J hudo noč. Moreče sanje so ga mučile: spet im spet se je videval na morisču in čutiti, kako mu stoji za hrbtom krvnik, čigar vzdignjena sekira se leskece v svincu. Ali ga bodo porotniki sipoznali za krivega? Doslej ie bil poln zaupanja, in preiskovalni zapor ga ni b;l kdo ve kako potlačil. A zdaj se * videl obkoljenega; ogniti se ni mogel nikamor več, dm od prihodnjih nekaj ur je bilo odvisno, ali bo za
gincioin mtfCen, a!i pofdeta Obsodba in kazen mimo njega. Na pogled ni bil videti ne skesan ne potrt, in njegov nastop je bil spet tako čil in samozavesten kakor prvi dan. Videl je, kako so ga vsi ogledovali; in res si ie Ml za današnji usodni dan skrbno počesal lase, im ustnice so se mu pregibale v lahnem smehljaju. Hana ga je sovražila, kadar ga .ie pogledala. Igral te komedijo in se pretvarjal. Očividno mu je bilo samo do vnanjega vtisa!
Predsednik je otvoril sejo im sporočil, da je prišlo pismo od nekega dr. \Valkowskega. Dr. \Valkowski, mlad zdravnik iz kur-iurstendammske četrti, je pisal, da je iz časnikov zvedel, da so govorili tudi o zadevi gospoda dr. Schroterja. Ponujal se je za pričo, ako bi sodišče morda hotelo preveriti značai Schroterjeve rane, im poudarjal, da je, kakor mu veleva dolžnost, že davno opozoril oblastva, a da se ni v te; zadevi doslej nič zgodiio. Sodišče je soglasno odložilo to pismo, češ da ni s predmetom obravnave v n kaki zvezi. Ves čas, dokler so govorili o pismu, je sedel Koster kakor okamenel in se na ganil.
Nato so nadaljevali branje umorjenkinih pisem. Nekatera izmed mj3h so pcdaiaJa neoporečne dokaze, da ;e bil Koster nekajkrat zatrdil novinarki svoj nai nem, da se z njo poro-"L Najstarejša, ki ih je bil pisal pred kakim poldrug;;n letom, so bila še ameriška, iz Newyorka. Predsednik se ie oedaiie boij omejeval na tista pisma, ki so zadevala Kosterdevo razmerje do umorjenke, in izločeval vse, kar je zadevalo druge reči. Tako se je bolj m bol; oblikovala slika premetenega človeka, ki je bil v zahvalo za stor eno uslugo obljubil ženski, zakon im ki ga .ve ta jarem hvaležnosti težil. Kaj je, bilo bolj naravnega kakor to, da je pri prvi prililki poizkusu! spraviti nadležno terjalko s roti? Kakšno uslugo mu je bila stanja Elza VoUscheidtova. iz pisem na žalost ni bik) ra /.videti, čeprav so se spet in spet ponavljali namigi nanjo. Od Kosterii. ki so ga vpraševala zastram tega, ni bilo moči dobiSi pojavila.

Občni zbor SK Kamnika
SK Kamnik je 21. t m. na svojem rednem ietnonnu občnem zboru pok^ai račune o sv^etn delovanju v preteklem iefcu. Zbora se je mde.ežilo 64 članov. Po po^dmv-a ii besedah predsednika dr. ŽvckJ^a so podali svoja poročni« posamezna fuinkcio-nairjL U njihovih poiročil je razvidno, da je kJcjib prav živahno deloval V poletju je agjrad.-! lopo teniško igrišče, v katero je ;n-VAstiMl okrog 13.000 Din. 2e v prvem letu fe odp'aoal od te vsote 9000 Din. V' jeleni je popravil amuiSko eskatkaimiico. Stroški za ta deia (nad i000 Din) so oiii krti z upri-jtoršDvjo gledaiLŠke igre.
Teniška sokcitia je dobila po otvoritvi jprišl-a velidc rai/inah in šteje 30 članov. Priredila je v poletju dva dvoboja z novo mešL an Elanom m Urijo, gt^tovaila v Dcm-žalah in .se udeležiila po dveh članih tudi takem /-a državno prvenstvo v Ljubljani Za velitk napredek te sekc je im« poleg a^iLnega mednima g. $ti*zzija posebno ve-hJcf* zasluge trener g. F red' Pouthon.
PLavalna sekcij« je izvedla prvenstvene tekme LIT ;n medklubske tekme, na katerih sta sodelovala Ilirija in Primorje. To so b k obenem tudi tekme za klubsko pvr-vensrvo. Na podsav e/jn i h tekmah je Idnub zavzel v juuiiiorakem plavanju drugo mesto prad Maratonom iz Maribora. Klubska pr-vak.nja Valči Božričeva je takrat osvojila p-vensrvo podr>a.veza v cliscifpdisM' 100 m r --»no. pri juniorsk h shodih pa sta fe pla-s r.' ' Štefka HoMarjeva in Tone Pogaičn k r i irugo mesito.
mxuo-s.por.tiia sekcija je izrveffa pnven-e^ , np tekme LZ.SP in podredila ldaifo^ke r jn.stvene tekme seniorgev in jnniorjev. ' :lHe :»iežne razmere so sekciii onemogo-( e krepak razmah. Iz istega vzroka tudi' c. -^riiVia in hockey-sakciija aista letos de-lovai,.
NOrtometm sekcija beleži lep razrvoj. Od-Igrala je 12 tekem, od katerih je zgfubiJa farno dve. Kočljivo in za razvoi te sekcije važno je vprašanje nogometnega grišča. D ti^-n je vnela živahna debarta. kontmo ra je V.il .sprejet sklep, da se osmine pose-K»n fond. ki se ho ob ugodni priliki pora-b-l m nafcun primernega prostora nogometno iigršce. Pri volitvah sefacijisikih na-
5e'nlkov je bil za ten"'ško sekoifo ponovno iirvolien \'alter Stuzzi, za nogometV.n-ko Možica, za zim^kosportno ram-isto čo-sedomjega Karla K.»rua. Ferdo Smue, za pjajvalno pa inž. Franci Dolenc n-»nesto dosedainnega načenika Stergarja.
Pri slučajnostih sta predsednik dr. Zvo-kelj in tajnik Ziiko. odstopilo, polovico članov pa je zapustilo zborovanje. Ostalih 36 članov je nato i^voliilo za novega pre.d.?C-d-nika F. Smuča, za tajnika pa F. Bervar.ja.
Posebni vlak v Zagreb, 30. t. m. ob priliki liga-tekme Pnmorje : Concordia
Vlak je zagotovljen. Nadaljnje prijave 6e sprejemajo v potovalni psaiu: Putoika Ga jeva ulica aLi pn mikasantiu Primorja še v petek, 28. t m. celodnevno. Odhod v>Ia ka iz Ljuiblljane je nekoliko izpremen-jen. Lz Ljubljane odiha.ja vlak ob 6.35 z:jotraj, posrtanek v Hrastniiku ob 7.37, v Zidanem most u o b 7.47, odhod z Zidanega mosta o h 8., odhod iz Sevn-ce ob 8.21, iiz Brežic ob 8.54, prihod v Zagreb ob 9.41. Povratek: odhod iz Zagreba" od 21.30, postanek v Brežicah ob 22.19, v Sevnici ob 22.52, v Zidanem mosbu oh 23.22, v Hrastniku on 23.40, prihod v Ljubljano ob 0.40. Vlak vozi tedaj s hitrostjo brzovla-ka. Opoza:njajo se interesenti, da se bo sikušala presik-rbet' prvovrstna prehrana: Ko®:lo in večerjo po znižani ceni. Podrobne informacije v prihodnjih dneh. Prijave se bodo sprejemalo v vlaku. Opozarjano se interesenta' z Vrh-niike, da se pniijatvjo pri g. Jožetu Gromu, trgovcu, najpozneje dO petlka, 28. t. m. z.ve-čer. Pri pniijavi morajo plačati znesek 43 dinartjev za vožnjo Ljubljana.—Zagreb in nazaj in vo/jnijo za avtobus Vrhnika— Ljubljana in nazaj. Interesentom n Celja sporočamo, da imajo v Zidanem mostu pri-kliučeflc na posebni vlaik; zaradi tega naj pošljejo nemudoma prijave 7a Zagreb na potovalno pisarno Potnika, Gnjevig ul,:ca in nag istim pritožb znesek 43 Din za vožajo Zidani moit—.Zagreb in naizaij. Izleta se udeleži t«udi; vrhniška godlba na čeltu vrhniških 6;mip«itiizeiijev, ki sri bo brez 'dvoma zna>la pridobiti smipaitije in naklonjenost vseh udeležencev pohoda v Zagreb. H it te s prijavami; za-dnji rok je petek 28. t. m. znrečer!
Pomlad v Beli Kraiirn
Ornomelj, 20. ;tprife
Spet je racvetela pomlad med našimi v nskimi goricami. Kmet je vložil v«ie svoje nade v plodno zemljo in zaželel da bi mu bila bolj rodna, nego zadnja leta, ko mu je suša uničila skoro ves pričakovani prirod.
S posebnim ozirom na pot]edelst\-o lahko ugotovimo, da so vsi potrebni pogoji ugodni. Debela snežna odeja je ščitila c zim i n o pred mrazom, zato so vse žita-r ce ugodno prezimile. Tudi gnoj je bil pravoC:a.sno spravljen na njive in deloma cclo na senožeti. Organiziranih je nekoliko gnojilnih poizkusov z umetnimi gnojili, katere je brezplačno prispevala tvornica za dušik v Rušah. Obžalovati pa motamo in f-e čuditi dejstvu, da v tem pogledu ne sodelujejo kmetijska poskus-na in kontrolna postaja v Ljubljani in Kmetijska družba, dasi je izredna zaostalost poljedelstva v naših krajih splošno znana.
V enako povprečnem stanju je danes naša živinoreja. V občinah, v katerih iz leta v leto primanjkuje v zimskem času krme, se je število živine zelo skrčilo. Pa tudi ostala grla se nahajajo v slabem pre h ranjevalnem stanju. Pomanjkanje živinskih nahajališč je zelo občutno, zlasti v časih suše. ki pa je skoro vsakoletni naš remili gost. Vse to ovira vsak napredek živinoreie v prizadetih občinah. Cene živim so trajno nizke Akcija za nabavo subvencioniranih mrjaščkov je napredovala, ker .se je v pomladnem roku javilo sedem re cev nasproti lanskemu enemu. V kratkem bo licenciranie bikov in je sreski kmetijski odbor v ta namen votiral vec sredstev kakor lani. Občutno primanjkuje plemenskih bikov. Potrebno bi jih hi o v>aj 20 Občine bodo v ta namen žrtvovale eno tretjino, sreski kmetijski odbor eno t erjino. za zadnjo tretjino pa upamo, da nam bo pomagala kr banska uprava Propaganda za pospeševanje perutmnarstva je pri prebivalstvu našla ugodna tla Zaenkrat je nabaviienih več tisoč valilnih jajc selekcionirane rjave štajerske kokoši, kakor tudi kokoši in petelinov samih. 1 o-t-ebno bi bilo organizirati sistematično m racionalno gojenje v vseh občinah.
O travništvu je bilo že precej pisanega in govorjenega Glede vegetacije so za se daj v zadovoljivem stanju. Ponekod m> uporabili umetna gnojila in pepel V spi osnem pa so silno izčrpani i{j zanemarjeni in bo potrebno mnogo napora in potika, da »e
vzbudi večje in splošno zanimanje za pravilno negovanje istih.
Ugodno vreme zadnji dve tretjini marca je omogočilo sadjarjem čiščenje sadnega drevja in moremo v tem pogledu ugoto viti nekaj napredka. Tu in tam so uporabili arborin Upamo, da bodo ti sporadični vzgledi ugodno vplivali na okolico. Banska uprava nam je dodelila 100 kg aTbori-na, enako količino tudi metliškemu srezu. Znatnejš. napredek se je pokazal kljub najtežjim časom pri nabavi sadnih drevesc, kjer so sodelovale podružnice Kmetijske družbe m občine. Za pomladno sajenje je nabavljeno večje število drevesc kakor lani. Potrebno bi bilo organizirati močno propagando, ker je baš v tej gospodarski panogi možno z razmeroma malimi žrtvami mnogo doseči. Zlasti potrebno bi bilo zaradi zgleda zainteresirati šolska vodstva.
Vinogradniška dela so že po večini končana. Režnjo trt so vinogradniki že opravili, sedaj vrše kop z gnojenjem. Š-marnice so zopet nekaj izkrčili, v nekaterih krajih metliškega sreza pa so jo na novo posadili. Rezultati nas torej ne morejo zadovoljiti, ker je tozadevna akcija zaradi izčrpa nih sredstev kr. banske uprave v popolnem zastoju. D'rašička trtnica razpolaga s korenjaki in ključi ameriške trte, vendaT pa o zalegah ni pravočasno obvestila vseh krajev. Potrebna so predavanja in kletarski tečaji. Ljudstvo je uku dostopno, le redki so, ki bi ga hoteli vzgajati.
O izredno resnem položaju našega goz-dar*tva »mo nedavno pisali. Potrebna bo energična akcija v tem pogledu, kakor tudi svet ljudem o racionalnem gojenju gozdov in njihovem ogromnem pomenu in vplivu.
Edino, kar bi nas smelo zadovoljiti je kmetijska pro^veta. 5e lani in že letos je bilo prirejeno precej strftkovnih tečajev; naj omenimo !e važnejše: v Podzemlju, štrekljevcu, Ad!e"ičih, Semiču in Črnomlju. Še letos jih bodo bržkone dobili tudi Planina, Vinica in še neke občine Tudi člani ljubljanske zadruge »Belokrajinska klet« so imeli lani več poučnih predavanj, katerih se je ljudstvo vedno zelo rado in s hvaležnostjo udeleževalo Vpliv kmetijske pospeševalne službe opažamo zlasti pri številu članstva podružnic KD, ki je precej porastlo. Tudi na učiteljskih zborovanjih so sedaj predavanja sreskih kmetijskih referentov redna in bodo ti medsebojni stiki med njimi in učiteljstvom lahko mnogo koristili napredku našega gospodarstva.
Članstvu ASK Primerja. Irredni cb5m zbor kshsba, ki je bil pomotoma objavljen za četrtek, 38. t. m., se vtš v četrtek 4. maija ob 20. v zde ni dvorani Uoiona z dne<v-niim redom: oitainje zapisnika -zadnjega obr-no*a zbora, poročijo ek^ek-ufcive. poročil« sanacijskega odbora, predlogi za spremembo pnaiviid in pravnikov, vo'rite<v odborov. »>-:&i:j:nosti. — (Kksek.utnva.j Danes ob 20. v Delavski zboriroi pri g. Strr.iku sestanek /a-iadi redigimnja pravil. Vabliiana gg. Stanko, Bu^ev i č NedeLj&o, Samem Danilo in Cek. V ponedeljek, 1. maja, ob 20.30 v posebni sobi restavracije Slami« važna seja. Vobjjoni gjg. ravn. Oustorič, inž. Debelak. Jugovec, Kralj, Stemfco, ravn. Set:na, za-sbopn kii samac. cubora glg. dr. Bi.rsa n dr. Doujgcn in oačekirki vedi seikcij. Podiva se Šarortvo in sdimpctlzerjr, da s« udeleže pohoda v Zagreb poinoštevilno
SK Korotan (Kranj) : SK Korotan (Ljubljana) 5 : 0 (2 : 0). Domačina so bili gostom da!eko mdmočni in so se zelo uspešno posluževali igre po briilih. Vidno premoč so ka«ali celo v prvem polčasu, ko so zarad: bieeure srednjega krilca igrali samo z 10 možmi. Igra ni bila na posebni višini >in smo goate videli v Krarujn že boljše igrati. So ze;1o izenačeno in dobro vgra-rno moštvo, toda ntkoliiko preostri. Kranjski Korotan bo v nedeljo odigral zadnjo pnijaiteljjislko tekmo pred odločilniirm prs-en-atvom.
Nogomet v Lafkem. Dne 23. t m. Eta
od''graia SK LaSko in SK Siva iz Sevnice prijateljsko tekmo na igrišču v Laškem Tekma je končala v prid SK Lat&o z 2 : 0. V neddtio 30. L m. pa se bo menil SK Laško s SK Kn§ko na iigrišču v Kršliem
SK Amater : SK Primorje. V nedeljo 30. t. m. ob 10. dopoldne na igrrišju Amaterja pokaže ponovno rezervno moštvo li-ginega slovenskega zastopnika svojo d^s-hibic:6ffako igro, kar bo aiigiumo privabio »riijatelie nogometa na čgrišče. Popoldne ob 15.30 pa iigira rezervno mošnvo Amaterja prijatelijiako rotvmetao tekmo s Slogo v Zagonju na igrišču SK Sloie. nakar opozarja m o vse športno občinstvo v Zagorju.
Nedeljski nogomet v Celju. V nedelio ob 1430 bo na igrišču pri »Skalrui kleti« prvenstvena tekma med SK Jugwl3!vi(jo in SK Atletiki. Sodil bo g. Oahs.' Tekma bo gotovio zaniinrva :n fa;r, kar lah'ko Oklepamo iiz letošnjih iger obeh moštev.
Službeno iz odbora za delegranje sodnikov pri MO LNP v Trbovljah za prijateljske tekme m predtekme k prvenfitve-
Ako bo propaganda dobro organizirana, nam bo lahko precej pomagal tudi tujski promet. Izletniki poleg porabljenega denarja v samem kraju kupijo tudi razne pridelke in tako kmet pride vsaj po malem do denarja. Prijavljenih je več izletov, med njimi fotoamaterski. ki ga prirejata ljubljansko društvo »Bela Krajina« in g. Beno Gregorič. Vršil se bo 7. maja in je že dovoljena tretjinska vožnja in posebni vlak.
Če nam bodo letos vremenske prilike vsaj malo naklonjene in če se bodo naša vina še bolj uveljavila, upamo polagoma na boljšo bodočnost Povzdiga ostalih panog kmeti ist va pa je v rokah strokovnjakov, ki bodo gotovo vložili v delo ves svoj trud Le pomoč kr. banske uprave bi morala za naše kraje biti izdatnejša glede na izredno zapuščenost istih.
nim tekmam za nedeljo 30. apnla: za pred-takmo Trbovltie : Zagorje v Trbovljah na igrišču Tih°vlja ob 14.30 se izjem-mo deležna g. Žam, za pri ja telj-ko tekmo Amater : Pnmorje ob 10. na :igtrš5u AmdJteirja g. Lundor Dušfn, za prijateljsko teikmo Retje : Lrtiija ob 10. na igrišču SK Trbovlja g. Bož.'č Adalbert. za prijateljsko t^kmo Amater : Sloj?a v	na igriš?« S'oge
ob 16. g. Rekmaier M ^ko, ze Svoboda ; Doberna ni igrišču Za^^ria ob 10. g. Marin (rez. Božič).
ASK Primorje (nogometna Sekcija) Danes od 16 30 naprej obvezen treming za Stare. Svet i c, H asi, Zem^atk, Sočan. Sla-mič, Pišeik L Bonce^j. Slambergor, Jug L, Franci. Uršč. Ostali dgrak: prve skupin* t.reniVc, K) v oetek
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). — Danes st-rogo obvezen tirer iifi vseh ifirtt-čov c6 16. Ob 17. igrajno s Tr gfiavonv.
Koledarska sekcija Z-SK Hermesa po ziiva svoje dLrlkače, da oddajo lanske sa vezne legiti.macije s prilogo 6 Dn o^krbniiku ;g.rišta Hermesa g. Mertjeiscu, naikar dobe nove. Dirkači pa, ki legitimacij še niso meli, r.Oij svoje podatke s prilogo 11 Din m sliko oddajo ;stotam. da tako iste dobe. — Kakor je b:k> na zadiniii pod^avezmi sej.i .Mlclerjenio, se bo v letošnji dirkalni f.ezoni strogo kon-troliiraJo. aV eo uddežmilk- dirk nr<nv'lno verif diran ailč ne.
VETNE *
izdeluje
B. Fettmann
Zagreb, Masary kova 9 Zahtevajte brezplačni cenik!	157

tjtti^e madciel
dela zobe bele
? zdravem stanja nteo nfl
tobje alti rumeni alti bn»-barvni. C porabljajte eo eeo-tlineter KOL, YN OSA m sobi Uetkl sjntraj In ivetert Po treb dneb boste videli, da so postaj) vaši rob je sa tri stopinje bolj beli. SOLTTVOS gladi sobe, pravi barvo, onlravt osta ta dela dih vonljlv.	mm
KOLYNOS
antiseptično sredstvo
na/izdatnejše credstvo a tte^trnaft rob. — Ca centimeter radoetnje.
»Kolynos« pasta je najbolj ekonomična. Ena tuba traja deij ko dve drugi katerekoli paste.
Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem vzela ▼ zakup
L„PL£SNIK"
v Logarski dolini
ter ga otvorim v nedeljo, dne 30. aprila. Svojim cenjenim gostom bom Dostregla s prvovrstno hrano in izborno kapljico. Priporočam se za obilen obisk	^	VERA KENDA.

I ifipl fH^ltl • • •Pravi lePa Foxova igralka Irena W are H

se imam zahvaliti sa veliki uspeh"

■v
Te odlike dovršene lepote se dosezajo naglo in sigurno in redno nego Porenal Cold creme, ki se uporablja preko noči ali, ako je obraz preveč suh.
Sigurna zaščita pred sončnimi pegami in ostalimi kvarnimi vplivi vremena je suha Porenal creme, ki se uporablja preko dneva; ona služi obenem kot najboljša podloga zajamčeno neškodljivemu in finemu Porenal pudru, ki se dobiva v 12 prekrasnih barvah.
Porenal creme (Cold ali suha) po 18.— Din ter Porenal puder po 24.— Din se dobiva povsod ali ga pošlje po pošti Nobilior-parfumerija, Zagreb, niča 34, Jelačidev trg 15.
NATIONAL kontrolne Magafne
Tvoraiško zastopstvo za dravsko banovino:
LEON TAVČAR, Ljubijaia, Streliška 23
prodaja novih kakor tudi tvorniško popolnoma repariranih rabljenih kontrolnih blagajn. Ugodni plačilni pogoji. Eventualno tudi za hranilne knjižice.	5264
Potrebno predizobrazbo za pomočniške in mojstrske Izpite v dam-sko-frizerski stroki: barvanje las, lasničarstvo in drugo vam nudijo
oblastno dovoljeni strokovni tečaji v Mariboru pri
M. FETTICH - FRANKHEIM
Prijave vsak čas. Za pism. pojasnila je priložiti znamke za odgovor.
Trgovci — pozor!
Podpisana tovarna si ^-oljuje Vas vljudno obvestiti, da je stavila v promet nen . iljive kakovosti novosadsko Frankovo cikorijo, ki je zajamčeno 100% čista, brez vsakih primesi, izdatna, okusna in tečna. Pred nakupom in sklepom večjih naročil zahtevajte naš cenik in obisk našega zastopnika, ksr smo v stanju nuditi Vam cikorijo in kavine aurogate nenadkriljive kakovosti po najnižji ceni. Obenem Vas obveščamo, da »mo predali glavno zastopstvo za dravsko banovino g. Vitomira DolhiSku r Celju, palača Pokojninskega zavoda. Priporočamo se: Tovarna hranil
Spolna slabost, izmušenost, nespečnost, utrujenost, nervoznost
so posledica preranega staranja. Organizem boste osvežili in mladost ter zdravje sem vam vrneta z uporabo APARATA 1'ELJTHK L KADIOM! Prve svetovne kapacitete so se zelo ugodno izjavile o PEL1THE. Zdravljenje brez bolečin. Aparat deluje, medtem ko vi spite. PELJTHE je odobren z odlokom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, štev. 9141 od 28. V. 1932. Za diskretne Informacije in prospekte se obrnite na »PELJTHE«, Ljubljana,
poštni predal št. 139.	5045
				
				
5268
FRANK & DRUGOVI, Novi Sad.
1"
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Viljem de Costa
trgovski sotrudnik
dne 26. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere mirno preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 28. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Klunova cesta št. 14, Moste, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana—Moste, dne 26. aprila 1933.
KATI d« COSTA roj. VEHAH, ssproga; 5272	VILI, sin, in ostalo sorodstvo.
«
Cenm molim oglasom
Zenitve to dopisovanja. vma/cm »neti* Dtn l*— ter enkratna psi-trojblne te tifro ali ta dajanja naslov Dim t—s Oitla* trgovskega a, reklamnega enačaja: vsaka besede Dm l.—v Po Du\ L— te besedo M s^-očuna)o nadalje vsi oglasi, kt spadajo pod rubrike »Kam pe kom«. »Auto-moto*. »Kapital«, »V iu/ctk mPoeestn »Lokali« *St* movanjs odda« »Strop« »V red note« »Informacijo«, mŽtvai K. »Obrt« tn »Ij*s» *er pod rubrikama »Trgovski potniki« Im »Zaslu-tok«, če te t oglasom *t*d' tashtiek. oziroma, te te tiče potnike. £Arw * pa pod tema rohnknma liče rashtika ali rfott«, plača sa
Za odgovor
v znamkah
50 pm P* vseh oglasih, ki m taračuna fe po Dim L— se besedo, se taračuna enkratna pristojbine Dim i,— te titro 08 ta dajanje naslova V s> ostali oglasi socialnega enačaja sa računajo po 50 pm te vsako beseao Enkratna pristojbina ta tifro ali ta dajanje naslove pn oglasih, ki ta taračunajo po 50 par te vtnko
besedo, tnakn Dia 1.—
V e jman fti enrseS pn oglasih po 50 pm ta besedo fe Din 10.—.
eri oglasih po i Din ta besedo pa Dtn I S.—. Vse prtstofbtne te male oglasa fe plačati prt predati naročile. OTV ritma hh la vpasiati v oismu obenem t naročilom

Učenko
■ prfmerno i"'»ko 1-zobrez-)v. in imnifii! nemščine. »•-».po !6 lot. z oskrbo v b:-š sprejme v-č.a trgov na na deželi. Ponudbe ua >K o-lde t-k »Jutra« pod žifro
»L».bro raču:>ar:ca«.
13300-44
Dve vajenki
■jt\<v; pozneje	»prejme
prvovrsten iip-lti;	%:eljp v
Ljnbj.-iK. N«.-ov	v os e«,
odi*., kil »Ju.^a«.	1334-V44
Mesarski in preka-jevaiski pomočnik
b o 1 j ž a moč. dobi takoj s'užb&. F-anc L.;ober, m-e-v Kranju.	13334-1
(lospodičnu
ki i-s-ra gosli. biio koj s-rum-m šč-p se sa Salon-sku kapelo — rud' naj se og'ast l'»bra sopra nratinj« za petje, R°fpr°nce s.Taisi f*vtograf; jom na naslov: 5«vko Raškaj, hotel Cnioo v Krin.ii.	13343-1
Učenko
sa r^<-t.l'j~t;vo. r hrano 'n stanovanjem r Ir'-' sprejtre Manja S-nz. D'avije št.. 77 pri L.u-b jflTii.	13r?-5i-44
Vajenca-mehanika
k' s. oskrbi tiranu in 6'»-!K«auj«r s^ni. rff »' Hat Legat. L!nb :ami p-eSerno V« a . Sp»-cl <1 na pop-av 1'.«	ir fuovvirt pi-ar
»-kib strojev. 1334«-44
vut>	50 p»r
i.* davvnrp
'.a «f"» nn t IMn. Ml
Brivskega
pomočnika
A	dpa.\'--a, po in "i
n.-«5i udnler« sp'-.-;m< k«.; V-rrfši Mj"-T!. Gornji g-..d.	13266-1
Fotografa
la"ka-of>ern-a. tudi ?*-ievvka *»re;iir--in. Ponudbe na oga«ni d d . • -K »Jntra« {»Kj Jr f.-o >l,i ra« 13S&1-11
Vzgojiteljico
1 kjivji -ji luškega ježka in vi razume d'- n*! soodinjstvn. *:■-< :Tpra k 2 »t-cV«. r- in !b» -3 7 . ,-.Me'«jt »J :::«.« pod šif'» «11 na«.	*. rkI72-l
Traži se
ra odmah jedan d>obar rad-n-k za Rišei stroj. Prednost ima .j n neporočen* -Ponude p"^'«ti nz oznakn pače n-s Strojuu Pletionu Cz'd'in.a. Zagreb. Snmnstm-<b l '	18347-1
Društvenega
uradnika
o^ten^ga, zm-nfnega go-varirka n dobrega orgarei-7.at«---;a drire-jin'-TT"> takoj. Ponndbe z zahtevki p'ače
» t" ^t. - . u	3>Tii
oddelek »Jutra«. 13368-1
1	iš^ir inesUl pMr
nika i»iač<a ca bcxie/di) jO psu-; ia da-janje <is>lova «ii »ifro S IHn. — Kdnr »pr»jetna poTrik«, p«a-.'a b-st-ilo po 1 Di.ij i« daiauj« naslov* ali u .^ir« 1» 5 Din. (5) j
Prodajalka
prvovrstna moč z ve«oti>o prakso, imošna v o d 6 t v a vsake rneiaoe trgovine, iz-vr«'.na arairterk« izložb — želi premeodm mesto. Ceoj. poosidbe proV na asni oddelek »Jn-tra« po.1 Sfro »(j-aranoije iiaožiia«. 13297-2
Službo sluge
sklad-lštalka ali kaj sliič^e-s.i i5-čem. Kot kavHj-o po-lof.im braailiiro knji-žieo v vTe.Jnwj 20—I>n. IVwiise na pod-u.ž"i«o Jutra t Ce1 u pod značko »Zmožen slorectiščine. nojr.išU''ne. traaeoščitH-«.	1335S-2
Natakarica
sol:-dna in ip^^iiNinfl. s'iržir»j aii goetilmo na ra-ču.n. "Pn.no<i.W na podr-urirrl-r<o »Julra« v Mariboru !>■ d »Solidna«.	13aŠl-S
ljubljanski hlapec
vesten. poSten. zdrav 'n moča.n. poi>olTi-oma vajen vs-.kega d»>:a m k-ooj, išče ?iaino 91-uib-o. Ponudbe na os-'««. o«1dp-'ek »Jutra« pod w»aoko »232«.	13336-2
Otroški voziček
športni, naprodaj v trafiki v Kolodvorski ulici 5t. 35.
13355 6
Fenfks čevlji
"udi oa ob-"k s. Trnovski orietan 1«.	13372-6
Otroško posteljico in krasen divan
tF-K'«usi p-oda brivee Rešlk v Sp. 51-ški, Medvedova

Dolom Hnl pe^ek
za posipanje dvo->'5č. vrtov im keglij:šč vam d->bavi na-j-•o,;d/nej> K. Vodnik. Ped-ut'k 25. Naroča »e -udi pri »Jeklo«. Ljubljana. Svar'-rg — telef >n št. 28-45.
13*122-6
Hranilno knjižico
Ljubljanske kreditne bank z vlejp 25.000 Din. za go-tmvin« proda D Oder, Za greb. Tr en kova ulica Št. 9.
13(^2-16
Aktivni obrtniki
dob;j« kredit.	na
oglas, o-i-d-elek »JaKia« n »Obrtnik«.	13279-16
Kdo posodi 2000 Din
proti mesečnemu odiplači u Ponudbe na »2 ae. -ddei.-k »Jutia« pod »Rabim«.
133!2-1«
f Lokali
Mlekarne!
Hfekar. str*<kovti»k, ve»i
vseh nrlekarskrh poslov ter izdelave več vret ?"lrov. e ornkfo. Je?i premeniti službo. Ponudbe im oglas, od doiek »Jutra« pod zJiačk« »P.-airfčon«.	13835-2
Zastopstvo
k»kr?"oko-:i, ali komisijsko p. Kla.o prevzamem v jelo p-onietii' m t-gov^-kem me-rtu v > -n ji. Dopise na pitd-nž.uion »Jutra« v Ce-I 1 ped »Stjuretl u.-T"h'.
Hnfelfko kuharico
m'a.j*>». išče n-and hotel na I!'«-dn. fV-^ktne ef»--te ?	vi —i/. i'V3!.
Vaajui be^eila W i«ir; m tajen je naslova aH ra Jifro pa i Din. (2!
Bereta 1 Din; ta dajanje naslove aii ta šifro 5 Din. Dijaki, ki lš6«j» tastrukeij«, plačaj« v«»ko besodo BO par j u iifro ali x* dajanje naslova 3 Din (4>
Natakarica
vaW vs-h h:,-n'h d-1. do-b- :ak.-j m' ^'-en N« e t»rve oi: asni o^dei^k ».!■. •-«'«.	13267!
Mlinarja
is tr^ovsk1 vi.nVTij mWn z dobrimi ^."^eva1 m vajenca :r ffeitene h;!>-Rne Ivan. Gro»ir»l'e
'12793-1
Mehanika
t JT ^rt. "vt JT^' ^ 4 L>r ** tn » £T* . k: rmvi s-ku^jf4 or: i>t>j>:*» '»"'•n b^^'*1*^!«*^ h v [t D. " v.	Zh 0
u> k" 'na rš w ' j-n"* . ST^PJ ir- m v F ^ltio ^ »i7.i»1» * r»rr>-
i»;m et^nOTAri^in V pK>-
r > u rt. i*) j r. h -'v»-k.
k r-esh s:\ yv nt- nn^ n*1 h-t n	v.n !•»>
Tv-rr"	-><i<r'>vf»r;Io. P*v
je r. 11 n«
]' ohor jtl.	i V "01! -1
Kofoorterje
^>.yrv> m	M.irl-
b-c lii ce-uje. t.j.ir-t.i j*
o^^Vro f*r: Sini of^ Mn'^' !V<70 K-;e VTIKAT v	«1	cpi^S
i: '	13:^3-1
Frizerko
porročnffca
1	t. tt* .. t vk^nfv ▼
Me -tiri Gju-rin. K^m
Instnimentarko
fv'.*■»!-,t—iu 7jine->'jivo 2M-spodičoo ®p-°jme e 1. ira j--m zobozd-avti;k v Celju. lo«'norornfv pvane ponudba e rr: «-*; I u 10 vlt.-ie. na Tt-d^bA zab'evkov na 00-d-užnico ».I'i*ra« v ^-»'-u
p-c
133CO-1
Kroj. pomočnika
«a trK»d-Ti k-nnfekivjn ln " no de'o po ireri «T>ro;mpTl na Krilj-i Pe-r cestj J«, prt Ms-:-b'»-ti.
133631
Hotelsko sobarico
z n*'kaj	sp-e-mf-m
ta-feoj. Ponudbe na »odruž n:<-o Jutra v l!-ir:boru pod ž.-'-o »Sobarlea«. ' .'TVV---
Mladenič
^ 'K c*a-.	vedpnjfl
po$t<-n in vHr-tm. želi -ta -p,.	- »o ehlge.
tr'.a a': kr.j pjdobnfga. — Kd-or um p-ofkrb.' elu->V».
d-ib'"	>as'ov pove
os-a->n: o-id'-|p-k »Jutra«.
13284-2
Samostojna
kuharica
vaj<-ra V^n* de'. že'; e 1. ma I pm pre-m-err-ti Prenudbe na tv odd-p ek »J-:*-«« f»>d iifro »Pridna :n snažna«.	182W-«
Vsa elektrodela
brezplačno izvršim
fM^j^^tl. ki TP ?
rstvT' Tnf *i:iiro. Vrka^an-tjt ^ i	DOT>:^
t>;i d? i-nj nddp'»'k >Juira«
r\n«k o zmfpv.*
132!3-2
Mlado dekle
povsem taneslji-vo, vajen-o k n l)t- : > r ^ m est o v proda-.','ni kruli«. f!ašč'5a-ni ali m .-kurn-i. Ponudbe na ogl. >' i i>- >-k »Jutra« pod 5if-o »V L:ubl:anM. !3293-2
Kontoristiuja
«'arej5a moč. U'e službo z vso o^krtio v h-Si. Dopisna oglasni oddplek »Jutra« pod »Po-r<o!uoma samn-tojna in ve#-,na«.	13100-2
Krojači, šivilje in nešivilje!
Vsled dan« 'nje krite priredi Krojno uoilišč« v Gle-d«iif.ki ulioi 2 brcapiaoen
I>ouk prikrojevanja
Začetek 4. maja. Vpisovanje (fave«vDO wd 8. dc 12.
ure.	13191-4
Obla.»tvei»o konceafjonlrana
šoferska šola
L Gaberščik, bivši konica r 13 Joferpbs iapite, B>lwei!-sova eesia 52.	13t-fe*0 4
K d 0» ti«« upnika, pl»6a ia vsako heatvlo 50 par; 1.1 naskrv »Ii Šifro 3 Din. — Kdor n v 4 l ?»»'n'eik, p« za v*? k« bosedo ! Din. 1» daj*rje naslova ali ta Hifr« pa 5 Di.n.
Na javni dražbi utrodno naorodai:
Šivalni «t.roj. žHezna Vagona. dne aprila ob 15. uri — Ljubljana, Mestni trg 9.
2 t-o i«v^rovih. buko^-ih d»«k. dne 28. apri'a 1933 ob 16. uri — Ljub'ja na, Masarvkovn cesta št. 60.
861» m bukovih c-epančc. dne 28. »iprila 1933 oh 11. url v GrnPkr^vju v gozdu. p. Belina m.
Pisala m;.za. 'ov»l:a mt^ka in drugo, dne 29. aprila 19:^. oh 10. uri. Ptuj. ASker^eva n.'1^ Stev. !S.
R<i?tno pohitViv«, d^p 29. IV. 19R3. >b 14. nri ra TP7nn p«; Maribor*. Gre«ror.Mče v a nMea 7.
2	k'nvi'r:a in razno pnbiStvo Ane 29. ati-Pa 19^. ob 10. ari v Dn 1 n n Lendavi. 0'a r-na nliea 77.
Pieialrei stroi. železna bla-sra.;-va. k'avir i-n razno pohištvo. dne 29. ar>r:ia ob 914. url v Dol. Len-daivrt ^7.
Tovorni v«* in rejitln«! at.ro' d.ne 10. maja 1933 eb U9*. nri v čad-am«i pri Kooji-enh.
3	n-' d-esk dw> 24. so-"'«
!9:>3. ob 9. uri. On'".t.riii«<! št. 35 pri Ko-njieah.
Jmier. krava. kp|f--p|j, q sem« in drugo, dno 28. apr-Ma 1933 ob IS. uri v 7.<r Doi-.ru lo pri Slovpnj-
gTsdon.
1 konj, dne 28. aprila 1933 ob uri v 5t. Janfn 21 pri Gor. g:.idu. 31302-6

VNK« On«Sll» 1 D.U. aa leianje (»»lov« aH
u fcrtro p« 6 Din.
Lokal v Zeleni jami
primeren za obrt ali trgo-v .no. oddam « 1. maj ein. N'n.e-0-v v oglasnem od-iplku »Jutra«.	iae&!-l»
Vino^oč
t»n«j ugiod.ti.imi p-goji produ m. Nas'ov v oglasnem CKldeiku »Ju.tra«.
Trgovski lokal
» Kamniku o<M«m Naslov t ocla-nem odde-ik« Jutra 12?SM)-19
Vaa&a »meda 1 i«li, t« ii«»aaj« mL«on ali aa Aifra pa 6 Diu. flOl
Mlekarno
dobro fd^So prodam. Po
ludbe ua osr'asni oddelek -Jntra« pod »Izredna orrli ka«.	13166-19
Trgovino
v »f'vk em trgu S'0-venIV,
s 3 kouoesiiami, oddam z b1 a ir1 vin. Jfnsiov v og'a«-riem od-deiiiku »Jutra«.
Gostilno
oddam takoj. Kas'ov oga^vu: odd-elek »Jutra«
13307-!»
Lokal
t ? prostorom«, m pro-trermera kraju v pasaži na Aleksandrovi eest.i oddasn z.a IfiOO Din mesečino. Poizve se v trafiki Klanidej, n<ispro-ti iKrtela Štrukelj.
13346 19
r'
A vfcoprevozništva!
Kdo prepelje po-lrl-štvo cea 2^0—240 k in za 9iK) Diru — Ponudbe tu, og.afmi oddeiek »Jutra« p. d »Takoj 900«.
1^22
Pekovski pomočnik
dnher delavee Iv p-^ieJl. r.4ium>»n ter zanesljiv, i« iirjeu v vepb d»-lib «tr»)kc,
g-- 'ti d- »kupnega de-lavra. Xa»ti>p5 :ahko takoj. Ni; v Jožef S u ; a. pri Vrečko. Pi>p.-p pri l>--•■ t /.-ih 13170-2
Iztiriena šivilja
r dob- -m okusom, ki izdeluje pla-če. kos-unip. obleke itd., ee pripor "č a epnj. damam na dom. Sv. Per.ra nasip št. 49 1.	13305-2
Trg. naobražen
2 talogo m»<. b'-ags, «o.:d«»!i želi v večji trge vini pri-me-Tm ižbo. Pnn.ud!»e na oirla=ni oddelpk »Jutra« p*%d »Prijazen 12SU. l»/i3-2
trg. io»<v« p*. 1 Dia beseda; ta janja aasiov« »ii u Sfr«i S Dia. — Oglasi .v>.:v*Lne«r» uuča ja vsa ka beseda 50 :>ar; za iajauje naslova aU /a tifro [<a S Din. (7)
Lokomobik)
ti—8 Ks. »tJ parne kotel 4 Avrn.. wans.mis.ij-e 40 mm t leta.jen; -ab^.jene zid«ike in strešnike k tipi m. — Ponudbe rt* og'-isni oddelek »JiKra« r>i*l »(iotovina ta koj«.	' 131G9 7
Pločevinasto banjo
za sed-nje fSltzwanne) rabljeno kup m. Ponudbe z na ve.lbo ci-ne na oglasmi oddelek »Jutra« »od »Ban'a«.
1331S-7
Krojaški pomočnik
-n e n. boljšpga in nave.fl nptra de a. iščp zapns'itpv. P-vn.iidbp n3 Offlss. odd-elek »Jutra« r>od »Marljiv de.a-ree«.	13315-2
G Th. Rotman;
Vrtis!i5rček in Šflonoska
Ali _ cinge!, cin. bum! Baš ko je etopal
mimo okna, je prilatel skozi šipe stol, tako da so mu kosci stekla kar zabrenčali okoli ušes in mu je stol, ki se je nekajkrat prekopicnil v zraku, z vso težo treščil na glavo... Midva sva bila seveda po blisko. ve skočila za stolom.
OgiaM on<. značaja pe l Dia baaeda; t« da janje naslova ali aa šifra 9 Dia. — Opla« »ocialseza tuačaja vsa ka beeeda j« par; *a dajanj« oa»!ova ali ta Pa S Dim. (t)
Mlatilnico
na »tresala. brez vi-tlja. Je
pur malo rabljeno ugodno proda Frano Grill. Poijame St. 14, pošta Toplice.
13264-6
Športni voziček
dibro ohttinje!i poceni naprodaj na R-luiski cesti 31 13290-6
Buick avto
peitsed-e/ji« limuiina. v najboljšem siAfti« ztlo ugodno uap: oda.j. Ze de'01 aii c--lot.m znesek se vzame tudi hra-iilne knjižice nekaterih di-narn:h zavodov. Ss^lov t ogiik»nt-.ni oddelku »Jutra«.
13273-10
Avtolimuzino
Sfirisedpžno. šPStcilindpr«ko do 7 i bencina, v popolnoma dobrim stanju, mali, m-od errni tip. ina:«> vn?,en. kniipim 'akoj po konven-rra-joč: cen-i. Pnjvidbe na na slov* A. Bpl«k. i f rrf.yi n. -Celi«. Sr-odnia Hudi"Vi 43 13:77-10
ar
Otrsrdb 1 Djl aa dajanj« aaslova ali m Šifro pa 5 Dtn. (IS)
Lokal z Inventarjem
z* man-ufakturo. v Ljubila ni takoj oddam. Ponudbe na ug asni oddelek »Jut.ra« pod »Komisija«. 13356-19
Vsaka Oes<*d» 1 Din; za dajan j« naslova »H S;fre oa S Din - (9)
Tricevni »Ingelen«
na prik jučpk. radi geliivc ugodioo naprodaj v Jim kovi ulieii 9.	13299-9
Vsaka beeeda 1 D mi. « lajanj« anslov* ali u Mm na 5 Din. (161
Norveško ribje olje
nsjfinojfce. svp*e, vedno v
zaloei. Naročila točn-o pro-ti p>rzetiu. P>oo1i, Tyr5s-va (T>msjska) cesta št. 6.
68-6
Prodam
15 oken s Sipami in okvirji 1.15 X 1.60. pletilni stroj »Wedv'-mann« 8/50. 2 n'to-vod« vo>ino s e s a I k o in ČT>a!ko za štirno. vse v na.jboljSem stanja, po zelo ugodni ceni. — Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod zoačko »Re« vred.no«.
12978-6
Železni postelji
bp'o emajliratii, z žlmnim ugodno naprodaj v Bogtši-čevi ulici 4, visoko pri-tličj«.	13321-6
Otroški voziček
globok. ?koraj nov. nanro-d«j na Stare« trgu 5t. 19/11 13320-6
Rokavice
za d-aino io ot.rake 10 Mh.
framofonske plošč« 15 Din gumbi engros 10 Din. — »OiiHiia«, Tyrševa cesta 36 13373-6
Suhih bukovih drv
25 vagonov cepame lu 25 vagonov su-hih bukovih in hrastovih okrogli«. — Ponudbe f-an>.o vagin Celje, na podružnico »Jutra« v Olju " id zničko »Takojšnja dobav*«	13367-15
▼saka nw«h J Dw; u lajanj« oaskiva ali ta *lh» (■ 5	flff1
10.000 Din posojila
iščem proti garanciS s posestvom na dpželi. \as'ov v oglas, oddelku ».Jutra«.
13.6S-16
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske, z veijtmi vloffanv ku plm. — Poivudbe z navedbo epne na ogl«r-.ni oddelek »Jutra« pod »Gotovina .a koj IftVJ«.	13324-16
Hranilno vlogo
Celjske posojiin;ee d. d. Celje, v znesku od 5000 d« 8000 Din kupim. Ponudbe r« oglasni oddelek »Jntra« pod »Plačam takoj 220«.
13:0.9-16
Brezobrestna
posojila
za nakup prt<mič.i>ie in ne premičnin, doto. razdolii trv vt4., proti poroštvu zaznamb ali vknjižb1 la jejo: »Kreditne zadruge« Ljubljana pošt preilal 307 — Sprejmejo zastotmike.
136
VsaAa tK»eda 1 Din: <a da tanj« oantora aH
u 4ifr« pa 5 Din (Ž0>
Parcele
ua l-eirvm kraju bliapo m«-
9!a naprodaj — trudi pr*«u od,plačevanju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Ugodna prilika 112«.
13200-20
V najem dam hišo
-.n zemljišče w obd»-!ova nje vrt*, na le-pem kraju Tr=o • a. takoj po d n govoru. Pojasnila daje Franjo S'ii denac, Trsat-SuSak. Str nilčki p»t 17. 1^776-20
Cementna opekarna
naprodaj v prometnem kraju Votranjske z vsem potrebn-m	inventarjem,
sta vhacii in z zem!jo, v kateri sp nahaja večja ko llčina dobrega peska. Ponudbe na og-asni oddeek »Jutra« pod značk-o »Dpe-U«.	128OR-20
Hišo z vrtom
eno- aii dvodmžin^ko. aH vilo. kupim ne preda leč od centra p'ačam v gotovini takoj 18< i.OOO Din. ostale pn digovoru. Ponudbe na og'asn: oddelek »Ji»tra« pod »Resen kupec takoj«.
12838-20
OostMna
z gospodarskim poslopjem, kegljiščem, tujskim: soba mi io garažo, na prometnem kraju blizu železniške postaje v Savinjski dolini oddam pod ugodnim: pogoji v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
13109-20
Posestvo
obsega.loče 12 oralov, prodam a-li oddam v najem. Sp'>d">je Radvanj« š;. 47. pošta Maribor. 133612-20
Hišo ali vilo
dvo- «ii t,ri«tauovanisko, v dob-em stanju na pprifpriji Ljubljane. Celja ali Maribora kup:m proti takojšnjemu plači u. Pesn d•>-valci i'zkijuč,«ni. — Ponudbe z natanonim opisom. naved'l>o d oh od k n v ;.n e^ne na oglasni oddelpk »Jut-«« pod šifro »Kupee«.
13348-20
Trisob. stanovanje
v Kamn;ku .jddam Naslov v offiasoo® oddoiki Jutra.
1288SŽ1
Enosob. stanovanje
oddam s 1. maj<rm 2 osebama ua Mirju. Rlharjeva ulica 2 — ia obrtno šolo.
13311-21
Stanovanje
? park »tiranih sob in pri-tikilin odda-a v Mostah — Zveana 35.	13344-211
Solnčno stanovanje
d^-osohmo. • knb;nrtom. ko-fa»uo«-o i^i p!.!n«-a,koj dam za B«žigrsd«im. Naslov v oglasnem oddolku Jutra.
13310-31
Enosob. stanovanje
l«a -kori ramo, za 360 nddam z junijem na P»>-Viypa;l5ki r.esti 33. Poja.smi <• daje blšnik. 13375-21
Enosob. stanovanje
v podipriDiičju oi]«lam takoj mirni in solidni stran-ki v Sn. SlškL, Pod jurska cest« 27.	13167^1
vim. »niMMfe | Din: a» dajeeje oaatana aH ta Wtn» »a S Dia (IT)
Gostilno
z hrvertarjem.. v prometnem kraj« blizu Ljubljane o.ldam s 1. julijem v najem. Ponudb« na ogiafn«' cidrlek »,Iu<ra« pod šifro »Podjote* gostilničar«.
1317R-17
Stanovanja
Prazno sobo | Več čevljar, strojev
podstrešno, s štedilnikom ali brez oddam z majem v R'barjevi ulici št. 2 — m obrt.no šolo.	13GS9-23
Cisto sobo
od^am mirni ns>>bi na BV1 »rsnl e«»ti St. 4. pr!t!!č.:e L«vo.	13331-23
Onremlleno ^obo
z oskrbo, poleg »Kvroip«« uffodnio oddam. Nasov v og.ačWL«n oode-lk« »,Iu'ra«.
13308-23
Opremljeno sobo
s pp*p+miin vt>o<loir t«r 1
a'i 2 postajama poceni od-d.vm pri mi-tmici bi:zu tram-va:a v 5|). S.ški, Ct rn«-'ova St." 91/1-4.
Lepo sobo
v s«ntm me>M3 oddam t vso oskrb" 1 ali 2 go«f>o-dk'natr.«.. Naslov pove ng . oddelek »Jutra«. 13346-23
Opremljeno sobo
snlinftno, c posebnim vho d<im iti elektriko, b! MU Ta-l»va oddam, \asiov pove 0,-lisni oadele-k »Jutra«.
za zgorn.e l«i s<podnje dele. šivalno mizo za 4 stroje, transmisijo mm prpme-a z ležišči in kMačamč ter druge pritikline prav urod-ao proda Jus. Klofuta r v Tržču.	12153-29
Vwki bfiMla I Dm. <a da<anj« (uVffrt aU aa tifro pa t Dia. t'26'.
Ooreml*eno sobo
i dvema pnafeljanna takoj odd«.m na Rimski cesti 10 U. nadetr. levo. 13360-23
Vsaka bmeda 90 par. aa dajaaj« aaalova ali aa tifra * ml (21-al
Stanovanje
tri- do itirirobno, s prfti-k'«na.mrl. v I. na ditrepju. z el-aktr-lko 220 Voit in pJi-nrm Sč^m v rtrogem ee«i-trn. IVmrodb« na oglasni oddelek ».fntra« po<i šifra »Ceirtrum 2t»«. 13220-21M
Sončno stanovanje
irn«, t S do 4 sobami, po mofinotrli vrt, iVom. — Pn«mj k"T>«iiiAca, blizu e«i-tr«. Ivo u db« na oglasni oiidolek »Jutra« po«i »Selitev avgust 10RJ«. lifSC-ila
Dvosob. stanovanje
s kooa l i>; i» jn pri tik lina mi i*-e v m'-«« nrima in 6»ta stranka bt»i ptrnk za av-^st. pp*iwrt>e na ngia-fii o«i«ieJek >J»wa« pod »Ifro »F 60«.	13310-žl'i
Stanovanje
p«*»- aii dvos<»bi»o, iečetn v eontru a'i bii-inji periferij, pomi-i-he na n^las. >dde-ls-k »Jntra« ^«od »Točno plačam«.	1331ž-il;a
Boljša stranka
(? nsebi) išče stanovanj« trek i*^, kuhinje: kopa'niče io vseih pri tik lin za maj tormlu — najraje v oko'4-oi Bi-žigrada. Pismene ]>o-nud-be n« ogasir oddelek Jutra« pod »Stanovanj« oseb«.	128G6-21/
Sobo
s «vurwvrab»> kopaimr« oddam boljfeim« gnspodu v centru mesta. Nasov pove ogslasoi oddelek »Jutra«.
13351-23
Sobe išče
25 instrumentov
na p:ba!a, po zelo nizki ceni prndarn. even-t. t-u-di po-cvmezne. Informacije dej« Radiona »nstrumi-na'a. Zagreb, Gajema ulica 20.
13Č76-26
Koncert, harmoniko
dobro ohranjeno, po zelo nizki cen; prodam. Ugodns prilika! Naslov pove 02*!as. odd-e.t-k »Jutra«. 13:>)9-26
VrednottS
» k j	i Uin.
•a lajanj« naslov« a!; m ffro m 5 Din 'SR
Vsakovrstno zlato
krnpuje po najvišji) oenah
CERNE - juvelir
Ljubljana Wolf»va ulica 3
P+i&etki
KIa\1r
ohranjon, proti go-
tovkri za 2300 Diu M.prn-daj na G'ircah. ce«-a VII »teiv. 21 (hiša Bizjam).
13370-26
1)1
Vsa.ta beseda i Din. za dajanj« naalova aH *fr« pa 5 Din (541
Vsaka tmMsta 50 par; ■a dajanja aaalov« ali
sa šifra S Din. (ž»-a)
Opremljeno sobo
zračno rn so! m%wt, fe le
mogoče s w«i.j>orabo kopalnice iščem v sridiui mesta. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jmtra« pod »S prvim ma jetrn*.	KV>S2-2o/a
Mirno sobico
»v. Jakoba išie go-spod-ična. Ponudbe na ogl. Oildeiok »Jutra« pod Ssfro »Cista 96«.	13312-23/«
Gospod
Bče opremljeno so'»i<Sno sobo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod znnčko »li junija«. 1334il 23/a
Prazno sobo
»6« obrtnik v bližin« a[> .svetske oeeto ali v Sp. S^ški. Al. Ki., Go*!«osvetskj e<«ta Iuit. 12, d.orieč«.
!3325-2S.'a
Družabnico
ki ima vesolj« do gostfoe.
z mikaj kapitala, srednjih le>t (vdove riiso izključene) ife g.»*Wul~-ar za skupno gospodarstvo. Ponudbe na pg'v. odde'ek »Jutra« ped šifro »Simpatija«. 12881-24
Z gospo ali gdč.
želi ztianj« radi za.l>ave is rr»itor&ib iale-tov 35 let star 'očeuec — d«>bro sitnim n gospod. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« p"d šifro »Zabav««.	13314-24
Vsaka beseda 2 Diu. 1 i* fetjanj« naslova ali ! šifre pa 5 Din. (35) j
Dni žico iščem
ia obisk zdravilišča Lipik. S.-m preprosta 5." etria gost«. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. 13275-25
Vsaka I>n»e.la i DI za ia j« oaaJova aU
sa šifro oa 5 Dia. i'33,
Sladko seno
zdravo, prešano prodaja en gros In detall najceneje Atnalla Lott-speich. Rimske toplice 12937-33
Milostiva!
Vaš k-zn-u p ašč čet r»o-.etjt- na sk-bnp p s<-HiZ-rv:--a tvrdka L P.-n. M-stnl trg 5. Ljub:j«na CMn-u. m isti-ga re k em poletja »a po.ovično teitO poprav- n modernizira Plačljivo še.« J«sen-; pn prevzp-mu
122+3-30
Slamnike
zadnje nov-s-.i. .-nj SO Din naprej p-porp^a sa nn »La femme Ch.c«. S-lenbu-gova ulica »VL	I26.V2 30
Mojstrica kozmetike
Slava Gril
Vsaka	i LKn.
»a lajanj« naslova alt
M (Hfm pa 5 Dn. (80>
Avtotaksl št. 64
s« vljudno priporoča — U»| -fo4i 3l	1263R- 30
Beethovnova ul. 15, parter
ivis a -	nebotičn.kov-Ji
zg-adb) se priporo."« cenj. občinstvu za na.modernejša nego obraza	13".
Novost! Kriza! Dame!
Prikro."w>" Vam v«ak« i«ksi pu men ji tunika.
Drbite todii oavodia vra !i.vdaljnjo zdoiav« lao-sn-
jemo najfinejše t-oaleu* — Pr.-poroča se moctK s«, loo J-o^ica Kum<4-j, M Kio#it--va c-ema 14/1 — Ilvi-žhan« v i®07.i-mstvn!	1?3M-S0
□pnrTiDDmauaiODDSGGGGDDGDDaLIg

D □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n
VsaKa ivtssda I Din: •a .lajanj« oulvva alt sa Iifro oa 6 Din. (271
Sobo
s krann ali. bre<z Weta 2 gmnpoda « 1. rno j err.. P-nudhie na osrlasnt oddelek »Jutra« pod iifro »600«.
13352-23/a
Mirna stranka
't.ih oseb. išče v Sent-peter-jkem okraju s 1. majem divosobno stanovanje. 1'» nudbe z navedbo cen» na ojras. oildelek »Jutra« ped Mačko »F. 7..« 13376-31/a
ril iIiMiJi f'
Vsaka l»wU 60 par; ■t dajajij« naslova aii sa tifr* « Din. (23)
Sobo
vso oskrbo, v centru meta oddam dvema nsp-batr.a po 550 Din. Istotam nudim nekoliko osebam dobro
domačo hrano
1» 14 Drn dnevno. Gregor čičtva aiic« št. 12'I des.no.
12941-23
Enostanovanl. hišo
v Ljubljani aH neposredni bližini kupim. P'ač.fn deloma. s kmjižico Mpstn« hranilnice m deloma v gv tovini. IVinudbe na og' is. odde'ek »Jutra« pod šifro »Solidno«.	13371 20
22JJHZ3I3
Opremljeno sobo
čisto, i posebnim vhodom s stopnjišča oddam takoj poleg Tubora — Vrhc.včpva uiica 9/1, desno. 13280-23
Pet sob
s pririklisiami in vrtom, v bližnji periferiji poceni od dam v majhni v,li. — Po n>r»ibp na oglasni oddelek »Ja-tra« p. d »Opremljen« ali prazno«.	13-.38-23
Vsalta Oest-da | Din: ta dajanj« naetova aH
•a Iifro pa 5 Din (91)
Opremljeno sobo
5isto io mirno, s posebnim vb"dom takoj oddam v (Ijici oa grad štev. 9.
1327S23
Lepo sobo
op-einljeno. zraven glavne pl>šte oddam mirni in so lidnd osebi, event. z zajtr i k^m in souporabo kopaini-! p* v Beethovnovi ulici 15 in. na«tetr., desne s.topni'c<-13303 23
Dvosob. stanovanje
kra«-no. v visokem pritličju od«lam. Ponudne na oglas, oddelek »Juira«	<ifro
»Maj«.	13277-21
Trisob. stanovanje
z vsemi prM-lklmami oddam na Vrtači »t. 4. 13295-21
Trisob. stanovanje
za 600 Din mesečno oddam s 1. ma:em v Veliki čolnarski ulici 19. 13241 -21
Pristopajte
Dr u št vu sta nova n j
jeminikov. Vegova
na-
uliea S. 373-21
Leno sobo
t ulektriko poceni Hdam en; nsebi ali zakoncema. Osrledati samo d«>i>o!dne. — Maslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13301-23
Opremljeno sobo
s posebnem vbodom, v p..
sio-pju ka vb rne Evropa >d j lam evem. takoj stalnrmti ' i-n mirnemu gospodu. Na 1	p»v- oglasni odde'.k
' »Jutra«.	13333 23
;	Sobo
. »vetJ«. zračno in 6isto. lef«. i «-premjea». i »iektr. rat I »vetljavo iddam ta k »j mir
1 ni oš"b' na Poljansk' cest; št. 13/1! lesno. 13338-23
Sobo
v «red,ni mesta iščemo za druftrveno pisarno. Pomid Se s esr-oo na oglasni nd delek »Jirtra« pofl značko »Dru»tvo«.	;3369-i}.e
Stroii
V«aka o«a»la 1 Dui i ta dajanj« naslov« al" j u tifro ra * D«n (26
Pisalni stroj
Smirii 4 Bros«, dobro ohranjoo. in skoraj nov
Rollfjlm aparat
6x9. Ie«*a r 4,5. sHo ugodno prodam ali zame njain m mntuoikei. Nasiov v iglasm-m oddelku Jutna 130S4--9
Pisalni stroj
»Oiiver« m »M gnou«, v
Oreihlbnem stanju jgndi.. naprodaj v Giedilišk: u. <• št. 5/1. lesno. 13227 29
Šivalni stroj
raven, d<>bro ohranjen, proda al" zamenja za eilinder-c» Alojz Klavžer, Gospo-svetska oesta 12. dvorišče.
13:k6-29
Nemška doga
1 H ieta star takoj Dipro-daj. Pprav« veVposestva Jris. Orniga. St. Jajiž na Dravskem po-lju. 13270-27
Močvirskih bobrov
(nutrija) 80 par-rr ra pie me oddamo g-is-poda rs^ vu k ima ribnike, potoke a»'-! močvirja os svojem po sesivu proti pereentualni -azdelitvi zaroda. Vr»-a ša"ja ni: Zvon mir Muh. stein. Z«g'eb, Bere<-?<ivač ka 106.	12779 27
Vsaka beseda So par; » lajanje naslov« a hi ta iifro pa 3 Diu
Dežni plašč
j« bil izgubljen včeraj med 7. io S. uro od Ljubljane do StožV. Najditelj naj ga proti nng-a*i; od-ia v Ljubljani. Tvrševa stev. ?1.
13328-28
V«»kji	1 D n. j
, -a la>»nje Dasiova a!: |
| '% »ifrn pa S Din f40' j
Uspeh v družbi
od visi od tega. kako iz
g edate. Svežost kože. g:b-kost in zdravo barvo do sežete z uporabo Thiosept mlia. k", pemiajuje kožo. a s tem sf>'oše<i izgled.
16P-40
Zaradi opustitve trgovine PRODA M
vso zalogo slamnikev
pod lastno ceno. Modni salon
STUCHLY • MAŠKE
Ljubljana, židovska ul. 3.
Univerzalna berza,
dravska l>anovlne »-Jutrov« mali o^lttsnDc. Poslužujte se !
Dne 7. maja 1933 ob 16. nri popoldne se bo na javni dražbi prodala občinska
hiša i gostilno
mostno tehtnico in k njej pripadajočim zemljiščem na licu mesta na Muti št. 95. Gostilna je na najbolj prometnem kraju ob banovinski cesti k železniški postaji pri mostu ob Dravi. Vzklicna cena je 115.000 Din. Natančnejši podatki se dobijo v občinskem uradu občine Mute.
Občka Muta
dne 10. aprila 1933.
5265
ZAHVALA
Za mnog-oštevilne izraze sožaJja, ki smo jih prejeli povodom bridke izgrube našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, strica, tasta in svaka, gospoda
Antona Komotarja
notarja v pokoju
izrekamo najiskrenejšo zahvalo!
Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, zdravnikom gg. pn-mariju dr. Jugu, dr. Zajcu ml., dr. Zupanu in dr. šabcu za njih trud in požrtvovalnost. Nadalje sokolskemu društvu na Vrhniki za častno spremstvo in ganljivo petje ter gasilnemu druStvu na Vrhniki za častno udeležbo, predsedniku notarske zbornice notarju g. dr. Kuharju in vrhniškemu županu lekarnarju g. Hočevarju za prelepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Končno naiprisrč-nejša zahvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so predragega pokojnika v tako velikem številu spremili k večnemu počitku.
Na Vrhniki, dne 26. aprila 1933.
5267
Žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij >Juira< Adoll Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za mserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani,