OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
E Q U A L I T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 6, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 68
Komisija okrcala ^^vajalno oglašanje Gold cigaret
^Washington, 5. aprila —
. ^'■alna trgovinska komisija Jf.^anes posvarila izdelovalce Gold in Camel cigaret, naj , hchajo z napačnim in zava-Dim oglaševanjem svojih pro-"uktov.
^ Komisija je izjavila, da vse _'Sarete vsebujejo določeno koli-° nikotina in dražijo grlo.
%ed
®snove
tega ni nobene zanesljive
oglašati cigarete, češ da
ene vrste cigaret boljše od
So
''fugih.
Tli	•
Kaz Trgovinske komisije je
J'^adel družbi R. J. Reynolds
ij. v Jersey City, ki izde-
la^rt cigarete, in P. Loril-
^ ^0., ki izdeluje Old Gold cigarete.
^^osvarjena je bila tudi Ameri-Tobacco Co. v New Yorku, j: ^ajalno oglaša Lucky Strike 2j, Preiskava pa je v teku hiliip Morris in Pali Mall
%a%te.
se tiče Camels in Old J® komisija ugotovila, da prav nič manj niko
na Od
cigaret ostalih družb.
Izvršni odbor CIO je napadel drugo zasedanje 81. kongresa
WASHINGTON, 5. aprila—Člani in podpredsedniki izvršnega odbora CIO so danes napadli drugo zasedanje 81. demokratskega kongresa, ki da ni izpolnilo pričakovanja ljudstva.
v py^Rizu
^ADi dnevnika
—Policija je kotn ^ ^	razgnala skupino
kef	ki so protestirali,
■	Oieka založniška družba
i stič dnevnik znanega naci-h častnika Otta Scorzen-Mu ' ^ teku vojne ugrabil in ga pripeljal v
demonstracij so ko-iti> 'letali na policijo stole oU ®"'ce. Aretiranih je bilo ? 60 oseb.
člani izvršnega odbora so apelirali na demokratske voditelje, naj z obnovljenim elanom pospešijo sprejetje zakonov za tako zvani Fair Deal program, katerega so obljubili ljudstvu.
Krivdo za neuspeh 81. kongresa so uradniki CIO vrgli na "j u ž n okratsko - republikansko koalicijo," toda obenem so kritizirali tudi podpiratelje vladnih predlog, ki da se niso dovolj učinkovito borili. O delu 81. kongresa so med ostalim rekli:
"Tri mesece zatem, ko se je sestal na svojem drugem zasedanju, so uspehi tega zasedanja skoro neobstoječi. Taft-Hartle-yev zakon ni bil preklican. Program za civilne pravice je bil popolnoma zanemarjen. Nobenega uspeha ni bilo pri programu za. zdravstveno zavarovanje, nobenih mer, s katerimi bi se zo-perstavilo naraščajoči nevarnosti brezposelnosti, nobenih davčnih reform in nobenih kontrol monopolov."
V	pozivu na progresivne demokratske in republikanske voditelje pa so člani izvršnega odbora rekli:
"CIO poživlja progresivne demokrate in republikance, naj bolj učinkovito vodijo svojo borbo proti reakcionarni koaliciji in za interese ljudstva."
V	izjavi je poudarjeno, da je še vedno dovolj časa na sedanjem zasedanju, če člani kongresa res želijo izpolniti želje ameriškega ljudstva.
'OPOLITAN OPERNA DRUŽBA BO PRIHODNJI TEDEN-GOSTOVALA V CLEVELANDU

T/iCiLtAVtNi
Samo, da ne zve < žena, pravi mož, ki taji dohodke
Popisovalci, ki se ukvarjajo z desetletnim štetjem prebivalstva in ostalimi podatki v zvezi s cenzusom, so včeraj našli "poštenega moža."
V odsotnosti moža so prišli v neko hišo in začeli izpraševati njegovo ženo to in ono. Ko so prišli do vprašanja dohodkov njenega moža, jim je žena tudi povedala vse, kaj je vedela. Ampak vedela ni vse.
Mož je pozneje telefoniral na glavni stan za ljudsko štetje v 22. distriktu. Zaupno je povedal, da bi rad .popravil nekatere podatke, ki jih je o njegovih dohodkih dala njegova žena. Rekel je, da ima več dohodov, povedal tudi koliko več, obenem pa zaprosil uradnike, da naj za boga tega ne povedo njegovi ženi.
Ker držijo vse podatke v strogi tajnosti, bo o dohodkih dotič-nega moža vedel urad za cenzus, toda žena ne bo menda nikoli vedela, koliko njen mož prav za prav zasluži. •
VLADA JE UKINILA OMEJITVE ZA POTNE LISTE ZA JUGOSLAVIJO
WASmNGTON, 5. aprila. — Državni oddelek je danes formalno naznanil; da so ukinjene vse omejitve pri potovanju ameriš-ških državljanov v Jugoslavijo.
V naznanilu Državnega oddelka je rečeno, da se bo z "ozirom na sporazum, ki je bil sklenjen z Jugoslavijo, odslej svobodno odobravalo potne liste z a potovanja v Jugoslavijo."
Od leta 1947, ko je bilo sestreljeno neko ameriško vojaško letalo nad jugoslovanskim ozemljem, se je težko dobilo potne liste za Jugoslavijo. Vsi potni listi so bili zaznamovani kot "neveljavni za potovanja v Jugoslavijo," Ta označba bo sedaj ukinjena.
Naznanilo Državnega oddelka pomeni, da se sedaj lahko dobi potne liste za svobodno potovanje v Jugoslavijo in da bodo iste dobile tudi one osebe, ki so že enkrat zaprosile za potne liste, toda so jim prošnje bile zavrnjene.
STELLf^
opQii " prihodnji teden Me-
družba obhajala sre-
odkar prihaja go-
Cleveland, bo podala
opernih del. Poda-
dvg večerne predstave
popoldne.
2^ P^Gdstava bo v ponede-K , *"ece»> I , ,
Sat« ' bo podana ope-
bodg et Dalila", v kate-
t ^^®topili: Rise Stevens,
Robert Merrill in
mes. Režiser je Emil
er.
toi%k
V '
%Q r*" zvečer ^''iljubl
bo podana ."lejugT, -.J""ijena opera "La J	bodo nasto-
I^eer	^^^"ces Greer,
^°hn Brown in Ni-
tat ' ""w*
8j>(
^gne;
bo podana v v četrtek zvečer
petek popoldne je na vsporedu "Aida", v kateri bo imela naslovno vlogo imenitna sopra-nistinja Stella Roman, za zvečer pa "Tosca", v kateri bo nastopila znamenita bolgarska pevka Ljuba Welitch, ki bo pela glavno vlogo skupno z Fer-duccio Tagliavini. V soboto popoldne bo podana opera "Carmen", ki je se vedno vzbudila mnogo zanimanja, zvečer bo pa zaključna predstava, ko bo po dana Manon Lescaut, ki bo se daj prvič tu podana. V tej naj novejši operi imajo glavne vloge: Dorothy Kirsten, Jean Ma deira, Juasi Bjoerling in Sal-vatore Baccaloni
Vse predstave bodo podane kot običajno v mestnem avditoriju. Vstopnice so po $1.20,
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary je prestala operacijo Frances Komovc, ki je uposlena v zavodu za Indijance blizu Du-lutha.
Dunellen, N. J. — Po daljšem bolehanju je 20. februarja podlegel operaciji Alois Kangles, star 68 let, doma iz okraja Sv. Kunigunde, štajersko. Prejšnja leta je delal kbt premogar v bližini Scrantona, Pa., leta 1925 pa se je z družino preselil semkaj, kjer si je ustanovil svoj dom. Bil je član SNPJ v Mani-villu, N. J. Zapušča ženo in hčer.
La Salle, 111.—Iz bolnišnice se je vrnila Josephine Pohor. Sedaj se zdravi doma. — V bolnišnico se je podal Charles Pohor. Obiski so dovoljeni.
Waukegan, 111.—Dne 11. marca se je smrtno ponesrečil pri delu na cesti Frank Nagode, star 58 let, član SNPJ, v Ameriki 42 let. Delal je pri snežnem plugu in hotel popraviti podporo, ki pa je spodletela in mu razbila glavo. Zapušča dva sina in hčer, v starem kraju pa sestro.
Belleville, HI.—Dne 4. marca so našli mrtvega na postelji An dreja Oplotnika, star 60 let, doma s Štajerskega. Pri slovenskem društvu ni bil, pač pa pri Eaglu in PMW.
Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary se nahaja z zlomlje no nogo Valentin Kosmach iz Eveletha. Nogo si je zlomil pri delu.
NOVI GROBOVI
^jeva "Lohengrin". Za | $2.40, $3.60, $4.80, $6 in $7.80.
sovjetska zveza bo priznala indonezijo?
JAKARTA, 5. aprila—Indone ška vlada je danes naznanila, da bo poslala v Moskvo diplomatič-no komisijo, ki bo skušala upo staviti diplomatične odnošaje med Indonezijo in Sovjetsko zvezo.
mary peterlin
Po dolgi in mučni bolezni je umrla na svojemu domu poznana Mary Peterlin, rojena Jelov-šek, stara 64 let. Doma je bila iz Sodražice, kjer zapušča polsestro Ivanko Petrič in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 36 let in je bila članica podr. št. 41 SŽZ in krožka št. 1 Prog. Slov.
Tukaj zapušča polbrata Leo Belaj, polsestro Mrs. Frances Peckol in veliko sorodnikov. Soprog Louis je umrl 24. marca 1949. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10:15 uri iz Josejjh Želetovega pogrebnega zavoda, 458 e. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 11. uri in nato na pokopališče Calvary poleg groba pokojnega soproga.
valentin jagodic
Po dvo-tedenski bolezni, ko se jo moral podvreči težki operaciji, je umrl danes zjutraj v Glenville bolnišnici Valentin Ja-godič, vdovec, star 64 let, stanujoč na 20178 Goller Ave. V Ameriki se je nahajal 35 let.
Tukaj zapušča teto Mrs. Skr-'janc na e. 220 St. in več sorodnikov, v stari domovini pa hčer Marijo in več sorodnikov^ Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz Joseph Želetovega pogrebnega
zavoda, 458 e. 152 St.
*
taza stakich
Danes zjutraj je preminila Mrs. Taza Stakich, stanujoča na 392 e. 160 St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Zedinjene države pritiskajo, da se zapadno Nemčijo takoj sprejme kot posvetovalo članico evropske unije
češka sodnija je obsodila 10 katoliških menihov
PRAGA, 5. marca. — Češkoslovaška sodnija je danes obsodila na zaporne kazni 10 rim-sko-katoliških menihov, ki so bili obtoženi, da so se ukvarjali^ z izdajalskimi aktivnostmi in vohunili za Vatikan.
Na dosmrtni zapor je bil obsojen direktor teološkega instituta dr. Jan Mastilak. Vsi ostali so dobili zaporne kazne od 2 do 20 let.
Nekateri od obsojenih menihov so bili obtoženi, da so zbirali orožje, ki se ga je nameravalo rabiti proti češkoslovaški vladi. V teku, obravnave je bil Vatikan obtožen, da je ustanavljal vohunske centre, v katerih so se vežbali duhovniki in menihi za vohunske aktivnosti proti Sovjetski zvezi in ostalim komunističnim državam.
stavka pri texaco
DENVER, 5. aprila—Več kot 8,0000 uposlencev je danes za-stavkalo v petih rafinerijah Texas Oil Co. Stavko je oklica-la CIO unija delavcev uposlenih pri oljnih družbah, ko je družba zavrgla zahteve ea penzije.
amerika bo poslala hrano za kitajsko?
WASHINGTON, 5. aprila — Državni tajnik Pean^Aeheson je danes naznanil, «da vlada razmo-triva o predlogu, dal se za lačna področja Kitajske, ki se nahajajo pod komunistično upravo, pošlje hrano. Senator Know-land, ki je prvi predlagal, da se v Kitajsko pošlje hrano, je imel pogovore z Achesonom glede te zadeve. Kitajski nacionalistični krogi pravijo, da na Kitajskem strada 50,000,000 ljudi. Toda nepristranski opazovalci verujejo, da je to število pretirano.
nevesta se ni šalila, pravi ženin
QUEBEC CITY, 5. aprila — Neki CJeorge Aubert je danes na sodniji povedal, da je bil čvrsto prepričan, da se njegova 21 let stara nevesta samo šali, ko mu je zagrozila, da ga bo zastrupila.
Aubertova sta se vzela pred štirimi meseci. Mlada in zelo brhka ženica pa je kmalu pokazala svojo pravo naravo, ki se Georgeu niti malo ne dopade. Včeraj je svojega moža udarila s sekiro po glavi in ko je padel na pod, mu je skušala odsekati desno nogo. Komaj ji je ušel. George je sedaj prepričan, da ima ženo, ki ne govori samo tja v en dan.
rekordna produkcija avtov pri fordu
PHILADELPHIA, 5. aprila— Neki predstavnik Ford Co. je danes časnikarjem povedal, da je produkcija avtov pri družbi v teku meseca marca dosegla rekordno število. Vkupno je Ford izdelal 110,000 avtov in 33,000 trokov.
acheson bo šel v pariz
WASHINGTON, 5. aprila — Predstavnik Državnega oddelka McDermott je danes izjavil, da se bo državni tajnik Acheson verjetno ustavil v Parizu, ko bo prihodnji mesec odpotoval v London na konferenco zunanjih ministrov Anglije, Francije in Zedinjenih držav.	/
WASHINGTON, 5. aprila—Državni tajnik Dean Acheson je danes izjavil, da so Zedinjene države naklonjene takojšnji vključitvi Nemčije v unijo zapadne Evrope.
Na časnikarski konferenci je"
Acheson rekel, da bi bilo zaže-Ijivo, če bi Nemčija postala članica Evropskega sveta. Povedal je, da se je nemški vladi že ponudilo članstvo, toda doslej še ni odgovora.
■ Državni tajnik je kratke izjave o zapadni Nemčiji podal v zvezi z drugimi vprašanji, kakor je vprašanje Severno-atlantske-ga sveta dvanajstih držav, ki se bo sestal v Londonu okrog 15. maja.
Pričakuje se, da bo vprašanje zapadne Nemčije rešeno na konferenci zunanjih ministrov treh zapadnih sil.
Zapadna Nemčija bi lahko imela svojo delegacijo v Evropskem svetu, toda ne bi imela predstavnike v svetu ministrov. Tega pa Nemci ne želijo, ker vztrajajo na enakopravnem zastopstvu z ostalimi zapadnimi državami.
Vsled Nemčije se nahajata v kočljivem položaju Anglija ?in Francija. Angleži na primer ne bi hoteli ukiniti trgovinske omejitve, ker se bojijo, da bi zapadna Nemčija motila njihov že itak težak ekonomski položaj.
Kar se Francije tiče, se boji, da bi Nemčija vsled šibkosti Anglije v par letih postala najvplivnejša sila v Evropskem svetu in sicer zaradi svojih ogromnih virov.
Bridgesova unija se bo borila na najvišji sodniji
SAN FRANCISCO, 5. aprila —CIO Longshoremen unija je danes naznanila, da se bo borila, če bo potrebno, tudi do najvišje sodni je proti obsodbi svojega predsednika Harry Bridgesa, ki je bil obtožen, da je lagal, ko je prisegel, da ni komunist.
Unija je trpko napadla včerajšnji odlok porote, ki je spoznala Bridgesa za krivega laž-njive prisege. Verjetno je, da bo unija storila vse, kar bo v njeni moči, da svojegavvoditelja zaščiti pred deportacijo v Avstralijo.
Bridges, ki je eden najbolj levičarskih in borbenih unijskih voditeljev, se je pred tem dvakrat zagovarjal na sodniji zaradi krive prisege. Dve prvi obravnavi je vlada izgubila, medtem ko je tretjo dobila. Bridges pa še vedno lahko vloži priziv proti obsodbi, ki bo izrečena v pone-Ijek. Lahko bi bil obsojen na največ sedem let zapora in globo v znesku $15,000.
Posebni državni tožilec F. Joseph Donohue je medtem izjavil, da je povsem siguren, da bodo višje sodnije potrdile Bridges-ovo obsodbo. V Washingtonu je neki predstavnik Justičnega oddelka naznanil, da bo v najkrajšem času unijskemu voditelju črtano državljanstvo, da bi se ga lahko deportiralo v njegovo rojstno domovino Avstralijo.
McCloy predlaga Nemčijo za ' zaveznico zapada
LONDON, 5. aprila — Ameriški visoki poverjenik v Nemčiji John J. McCloy je danes pozval zapadno-evropske države, naj sprejmejo Nemčijo kot svojo polnopravno zaveznico v proti-sovjetski blok.
McCloy je govoril na banketu Pilgrims' Society. V svojem govoru je poudaril potrebo za čimprejšnjo ustanovitev učinkovite evropske unije, ki naj bi blokirala "ruski načrt, da se celotno Nemčijo spremeni v še eno va-zalsko komunistično državo."
Ameriški visoki poverjenik je izjavil, da bi jutri lahko "bilo že prepozno."
McCloy se je pravkar vrnil iz Washingtona, kjer je imel konferenco z predsednikom Truma-nom in državnim tajnikom Dean Achesonom, Vsled tega opazovalci menijo, da je njegovo priporočilo, da se Nemčijo sprejme za zaveznico, odobrila ameriška vlada.
dulles ne bo dobil državne službe
KEY WEST, Fla., 5. aprila— Predsednikov tajnik Charles G. Ross je danes izjavil, da John Foster Dulles, republikanec, ki je bil poražen na senatnih volitvah v New Yorku, ne bo dobil položaj najvišjega svetovalca v Državnem oddelku. obravnava zaradi umora iz usmiljenja
ALLENTOWN, Pa., 4. aprila —Distriktni tožilec je danes izjavil, da ne bo zahteval smrtne kazni za 36 let starega Harolda A. Mohra, ki je 8. marca iz usmiljenja ustrelil svojega neozdravljivo bolanega brata. Mohr je izjavil, da ga je njegov brat, ki je imel raka, opetovano prosil, naj ga reši neznosnega trpljenja.
DomaČe vesti
Dram. zbor "Anton Verovšek"
Jutri, v petek zvečer ob osmih se vrši redna seja dram. zbora "Anton Verovšek" v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članstvo je prošeno, da se udeleži v polnem številu.
Vstopnice za Zarjin koncert
Vstopnice za koncert pev. zbora "ZarU", ki se vrši v nedeljo, 16. aprila v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave., gredo dobro izpod rok. Priporočljivo je, da si jih vsi, ki nameravajo posetiti ta koncert, kateri bo nekaj izrednega, nabavijo v predprodajl in si tako zasigurajo vstop. Vstopnina v predprodaji je tudi nekoliko cenejša. Vstopnice dobite pri članih Zarje in v starem poslopju Slov. nar. doma. Na temu koncertu bo nastopila izvrstna sopranistinja Josephine Klun iz Pittsburgha.
STRAN 2
6. aprila 1950
u
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)______________
For Three Months—(Za tri mesece) ________________________________
$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)__________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_______
For Three Months—(Za tri mesece)_____________
-$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL IZ MNOGIH DEŽEL
Štiristo ameriških muzejev umetnosti je tekom leta 1949 nudilo bogato izbiro umetniških izložb, od katerih se nekatere z novo otvorjenimi vred nadaljujejo. Nekatere razstave; ki so bile podane lansko leto, so sestoj ale iz umetniških slik in kiparskih del, posojenih po drugih državah ali pa privatnih zbirateljih umetnin,iz dežel preko morja. Skupno so te umetnine tvorile umetniško delovanje mnogih stoletij in mnogih dežel. Nekatere razstave so kazale dela starih in sodobnih ameriških umetnikov.
Zbirko 202 slik iz bombardiranega muzeja Kajzerja Friderika v Berlinu je prišlo v štirinajstih ameriških mestih gledat 2,500,000 ljudi. Te umetnine je našla ameriška armada v solnih rudnikih v Nemčiji leta 1945 ter jih poslala v Ameriko, da se jih ohrani. Na ogledu so bile najprej v Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu, D. C., in sicer v marcu 1948, nakar so bile poslane na ogled v druge kraje, a po enoletnem kroženju so bile vrnjene nemškemu ljudstvu. Kar je bilo doneska od kazanja teh redkih stvari in drugih umetnin, se je porabilo za pomoč potrebnim nemškim otrokom.
Avstrijska vlada je 1. 1949 poslala v Ameriko bogato zbirko umetnin nekdanje Habsburške hiše. Te umetnine so bile razstavljene v Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu lani v novembru. Tekom dveh mesecev razstave je veliko število ljudi obiskalo galerijo- Koncem februarja je zbirka dospela v New York in razstava teh umetnin je bila v načrtu za Chicago in San Francisco.
Posojene umetnine iz drugih dežel so ameriškim muzejem umetnosti omogočile razstavo treh modernih mojstrov tekom lanskega leta. V Metropolitanski muzej v New Yorku je razstavil 150 oljnih slik, 'risb in drugih del Vincenta van Gogha. Ta zbirka je bila potem poslana v Chicago na razstavo v tamkajšnjem Art Institutu. ^Del van Goghovih slik so dali ameriški zbiratelji, a večji del so posodile druge dežele. V februarju, 1949, je cleveland-ski muzej umetnosti razstavil dela Georges Braque-a. Ta dosedanja največja razstava umetniških del Braque-a v Ameriki je vključevala 114 slik, krijočih umetniško ustvarjanje tega francoskega slikarja, ki mu poleg Picas sa pripisujejo uvedbo "kubizma." Dela švicarskega Paula Klee-ja, ki je umrl 1. 1940, so bila razstavljena v muzejih zapadnega dela dežele tekom drugega dela transkontinent-ne turneje izposojenih in domačih umetnin. V San Fran-ciscu je pritegnila več obiskovalcev v tamkajšnjem muzeju umetnosti nego katera koli druga tekom leta 1949.
Muzej umetnosti v Philadelphiji je imel razstavo mednarodnega kiparstva. Na tej prvi tovrstni razstavi po vojni je bilo zastopanih lepo število umetnikov iz 13 dežel in razstavljenih je bilo 252 kipov. —- Muzej umetnosti v državi Marylanda je postavil na ogled 233 iluminiranih rokopisov segajočih nazaj v osmo in sedmo stoletje. — Razstave posvečene izrecno ameriški umetnosti je oskrbel Whitney muzej v New Yorku, eden od prvih, ki sprejema tudi slike še živečih umetnikov. — Starejša ameriška umetnost — izvirajoča od Indijancev — je bila kazana v Oregonu in je vsebovala 5,000 predmetov iz predzgodovin-ske dobe izdelanih po Indijancih severno-zahodnega obrežja Alaske in vsesko% do severne Kalifornije. Privatni zbiralec Thomas Cilcrease, katerega babica je bila Indijan-ka, je razstavil svojo redko zbirko — 170 slik Indijancev izza frontirskih dni, ko so ameriški in evropejski slikarji delali oljne slike ameriških Indijancev. — Ameriška umetniška sezona 1. 1950 se je pričela z razstavo slik nizozemskega slikarja Rembrandt Van Rinj v newyorški galeriji.
—Common Council
POVEČANJE SVETOVNEGA PRESEŽKA BOMBAŽA
Mednarodni strokovnjaki cenijo, da se bo svetovni sezonski presežek bombaž.^ po letošnji želvi povečal za okrog 2.5 milijona bal in da bo dosegel 17.5 milijonov bal. Zlasti dobro kaže žetev bombaža v večjem delu severne poloble in Južni Ameriki, predvsem v Braziliji. Hkrati ugotavljajo strokovnjaki, da se potrošnja bombažnih tekstilij v Zedi-njcnih dižavah ni povečala. Po-
manjkanje bombaža ovira tekstilno proizvodnjo v Španiji, Indiji in na Kitajskem.
Nevarnost za izgubo življenja v prometni nesreči je štirikrat večja, med sedmo in osmo uro zvečer' kot pa med sedmo in osmo uro zjutraj.
Po 22 letih na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
rok. In ta rahlja duša si je radi svojih krasnih pesmi nakopala srd zagrizenega dr. Mahniča, ki je bil tedaj profesor bogoslovja v Gorici. Zakadil se je v duhovnika-poeta z vso silo, kar ga je silno ranilo in v bolečinah je vzkliknil: "Ostrigli, oh, so
31.
Iz Postojne smo se peljali proti Razdrtemu. S ceste smo videli mnogo uničenih gozdov,
katere s o Italijani nar avnost čisto pobrili. Severozapadno od Razdrtega se ponosno proti nebu dviga Nanos. Peljali smo se skozi Senožeče, katero je bilo v' mi peroti!" Peroti so mu ostri-zadnji vojni močno podrto. Tu gij visoki katoliški duhovniki, naj omenim, da smo videli na Rimu zvesti hlapci!
Krasu sicer mnogo goličav, to- Mudilo se je nam in morali da še daleč ne toliko kot v Ma- g^o dalje do izliva Idrice v So-kedoniji, Dalmaciji in Liki. ; Kako čudovito modrozele-
Dospeli smo v Sežane, katere voda je v ustju reke Idrijce! so že skoraj v območju Trsta, j^j^to smo potovali dalje ob V Sežanih se gradi velik sana- i^rijci, se približali Tolminu, torij za jetične, kateri bo olaj- ^ato pa nadaljevali pot proti seval Golnik, kjer je danes ^^hodu v Cerkno, katero je bilo glavni sanatorij za jetične. Vsi p^iča velikih bojev.
ti kraji so' bili močno prizadeti v vojni, posebno po italijan- Od tu smo se rjapotili v vas ski kapitulaciji, ko so divjale Novaki in naprej v vasico Pa-hud^ bitke med partizani in sice z namenom, da doseženo Nemci. Prebivalstvo v teh kra-; partizansko bolnišnico Fra-jih je srečno, da je končno pri-' "j^"- Dr. Pohar nam je hotel šlo pod okrilje matične domovi- j pokazati to bolnišnico z vsako ne Jugoslavije, toda z osvobo-' ceno. Iz vasi Novaki smo se na-ditvijo so prišle težke naloge:' potili v hrib proti vasi Pasice. obnovitev ruševin, gradnja in- Pričelo je silno deževati. Toda dustrije, vpeljavanje kolektiv- dež gori ali doli, mi smo v ne družbe, oddaje pridelkov dr- hrib prodirali pro};i ,Pasicem. Bi
UREDNIKOVA POŠTA
žavi in razne druge težave, katere slede po strahoviti vojni in revoluciji. Ljudje v teh krajih so v govorici najbrže bolj
li smo že vsi vse, premočeni m silno zasopljeni, ko smo dospeli do majhne hišice, v kateri hranijo ključ te bolnišnice in zna-
kritični napram oblastem kot J® spustiti nad sotesko dvižni so Dolenjci ali pa Štajerci. most, preko katerega se pride
Z nami se je peljal dr. Po- v bolnišnico.
har, eden prvih partizanskih Mračilo se je že, sin te dru-zdravnikov, kateri nam je hotel žine pa je odšel nekam na sena vsak način pokazati slovito jQ Pohar je bil zelo vzne-partizansko bolnišnico visoko v mii'jen. Naročil je, naj ena iz-gorah v bližini Cerkna. Ko smojj^g^j žansk pride za nami, da se mudili v raznih krajih, nas spustila dvižni most, mi pa je neprestano pozival, da mo- g^o ubrali naprej po kozjih ramo naprej, če hočemo doseči gtezah v hrib. Deževalo pa je
Okrog 75 odstotkov vseh nezgod lansko leto je bilo povzročenih po voznikih osebnih avtov.
bolnišnico "Franja" še pred nočjo. '
Zapustili sr(io Sežajje Hn se peljali v Dutovlje, bd tu nas je' vodila pot skozi Skopo, Koprivo, Hruševico, Štanjel, Ribenberg, skozi več manjših vasi v Doren-berg (Dober dob, kjer so bile velike bitke v prvi svetovni vojni in kjer je "bil slovenskih' fantov grob.") Dalje skozi Pr-; vačino, Bukovico in naprej, kjer i smo videli ob strani Vrtojbo, nato skozi Št. Peter pri Gorici v Novo Gorico.
V	Novi Gorici se sicer veliko gradi, načrti so ogromni, toda vzelo bo brez dvoma še precej časa, p redno bo vse delo izvršeno. Sicer pa sem dobil vtis, da| se polaga več prioritete raznim industrijskim objektom kot gradnji Nove Gorice.
V	Novi Gorici smo se približali čisto tik meje in opazovali obmejno stražo, katera pa se ni zmenila za nas.
Morali smo naprej ob Soči proti sever u v Solkan, Sv. Gabriel ob Soči, dalje pod Sveto Goro, katere ne more pozabiti noben Slovenec z Goriške, proti Sv. Luciji na Mostu. Divni so ti kraji, krasna je Soča, kateri je goriški slavček Simoir Gregorčič povil krasen venec v svojih poezijah. Vsi poznamo njegovg preroško pesem ''Soči", katere prva kitica se glasi :
Krasna si, bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti.
krasna si, hči planin!
Pesnik pa to svojo prei'oško pesnitev zaključuje z besedami:
Tačas prodrvi vse na dan,
narasti, skipi v tok straian! Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez brkanove stopi, ter tujce, zemlje-lačne, vtopi na dno razpenjenih valov!
Res krasni so ti kraji, po katerih se je sprehajal veliki pesnik Simon Gregorčič, ter zlagal pesmi o njih in slovenskemu človeku, katerega je ljubil z vso svojo veliko dušo, tako ljubil, da se je srdil nad samega Boga, ko je videl, d a vsa
kar naprej, da je dež v curkih lil z naših klobukov. Dr. Pohar
je hitel naprej ves v skrbeh, tovariš Divjak iz Kanade takoj za njim, jaz pa za Divjakom. Pot je bila zelo nevarna in neprestano smo se oprijemali dreves in lovili ravnotežje, da ne bi zdrsnili po hribu navzdol.
Prišli smo do gorskega potoka. Dr. Pohar nam je pojasnjeval, kako so partizani pozimi na plečih nosili ranjence v bolnišnico, toda ne po strmih stezah, pač pa bredli v potoku, v katerem je polno skal in nevarnih vdolbin. Bredli so v potoku, se vzpenjali z ranjenci na plečih z opolske skale na, opolsko skalo zato, da so zabrisali sled- za seboj.
Že ob potoku je silno nevarna pot, bresti v potoku pa bi človek mislil, da sploh ni mogoče, kajti to je gorski potok. A ne samo bredenje, partizani so nosili na svojih plečih smrt no ranjene tovariše! Samo lju d je, ki so imeli nadčloveško voljo in z vsem srcem verjeli v svojo stvar, so mogli toliko prenesti, vršiti stvari, ki bi bile v normalnih razmerah absolutno nemogoče!
Vzpenjali smo se po rebrih navzgor, lovili ravnotežje, drčah od drevesa do drevesa in se jih oprijemali. Nenadoma smo dospeli do — partizanskih grobov! Spodaj deroči potok, na rebrih ob stezi pa leseni križi, znamenja grobov! V tej gorati samotni gorski tesni počiva več junaških sinov slovenskega naroda. Meni je bilo tako tesno pri srcu in nemo' sem strmel v te križe. Malo naprej pa je v hribu vzidana spominska plošča in na njej veliko število imen padlih partizanov.
(Dalje prihodnjič)
OPERETA "GOSPODIČNA NITUS"
NEIZTROHNJENI JEZIK
Pri AD čistijo, nov bojevnik bo vanjo djan; mož opehft'n varno priplul je v nov pristan.
Jato urednikov skup bistre glave tišči,
v oblaku črnem kandidata videti ni.
Ko tak čistijo in nov urednik ni še znan,
jezik pisarja Petra prikaže se na dan.
Možje ostrmijo, da 'z ust njih sape ni,
v jezik zlobni vstrašeni vpirajo oči.
Da še miglja, kot v kače, bi sodil vsak,
ak bil bi nekakovi zapustil ga oblak.
Jezik meniha sodili bi, tak bil je bled;
poznalo ni se naprednosti stare rdečo sled.
Dalj časa ni pisarja gledat, laž ga strdi;
jezik njegov zavzetim ostane pred očmi.
Se miglja, še slišati je, ko pred tol'ko let zmerjal je ta ničemurni, klerikalni svet.
Pred deportacijo varno ni imel zavetje ;■
ultimatume tiskali so naš' očetje.
Vsi vprašajo, kak' jezik ta je v AD bil djan,
ko pa na St. Clairju kot jezik rdeč bil je znan? Menda svetnik je njegov skesani lastnik bil,
ko tol'ko časa še miglja in ni pri AD zgnil?
Hitro mož priskoči, k'terega nihče vprašal ni,
pred jezik urno stopi, tak jim govori:
"To jezik je Petra, ki pisal je romane zdaj s koprivo pere grehe neskesane . . .
Je slavil nauk moder n, čislal socialiste,
par let pozneje šel je med 'klerofašiste.'
Ak'prvi med socialisti, so rekli, ne bo,
jim osle bo kazal, naprednosti dal slovo.
Sel je k AD, ko star vetrnjiak razuzdan,
šel je nespovedan in ne v svet' olje djan."
Vsi pravijo, da njemu svetost ne brani gnit'
(kjer svetosti ni, pač mora kaj druzega bit') "To grešnikov jezik je, " tak pravi mož učen,
"ak' bil bi svetnika, bi ne bil tako strupen.
Svetost ne, grehi stari mu branijo trohnet,
ker po klerikalcih udrihal je dokaj let.
Jezik ta ven vrzimo, na St. Clairju naj leži,
da dan današnji prejde, da prva noč mini,
da vstane drugo sonce, pripelje beli dan;
spet zajtro ga poglemo, ko mine zor hladan "
Vrgli jezik ven so, na St. Clairja hladni tlak, tam ležal je dolg. strupen, brezboštva star ga znak.
Ko vstane drugo sonce, se jezik tak' ste rdi, ko kranjska klobasa, ki v kleti se suši.
(I'o Robovi parodiji ProŠLTnovc "Nciztrohnjono srce ")
(Spokorjoiii Polt'i' Kopriva .se jo predvčerajšnjim zopet oglasil 7. molitev kmetica ne )»omaga nič,	napadom na urednika E. Ker je že iieštoti>krat dokazal, da se
da mu Bog ne prizanese, pač pa vsa ta lota ni prav nič zbolj.šal. ampak da jo še vedno neolikan in surov ))usti, da mu toča, nevihta uniči pisun. je vsaka resna polemika odveč. 1 B.)
vae piidclkc, vse delo žuljcvih,
Cleveland, Ohio. — Glasbena Matica uprizori svetovno znano opereto "Gospodična Nituš" v nedeljo 23. aprila ob pol štirih popoldne v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Opereta vsebuje krasne zbore, duete in arije, ki se po svoji melodični obliki takoj priljubi poslušalcu. Pevske točke so zvezane z dialogi, ki so pojni humorja, tako, da se bo vsak imenitno zabaval in od srca nasmejal, kdor pride gledat to opereto.
Vsi ženski kostumi so na novo napravljeni tako, da bo tudi nekaj lepega za oči. Vloge so v spretnih rokah pevcev in pevk Glasbene Matice. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Oražmo-vi trgovini in pri članih Glasbene Matice. Vsebina operete bo razložena prihodnjič.
Nadalje sporočamo, da je
pevski zbor Glasbene Matice napravil gramofonsko ploščo, ki se je sijajno posrečila. šče bodo dogotovljene za pr®' dajo 20. aprila. Kdor naroČi ploščo pred 20tim aprilom bo plačal za isto samo 79 centov. Pozneje bo cena plošči en dolar. Lahko naročite to zborovo plO' ščo v naprej za ceno 79c če pišete na Glasbeno Matico, Suite No. 1 — 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio ali pa če P°' kličete EXpress 1-8638.
Na eni strani plošče po jo Matični pevci valček "Ob VrbskeBi jezeru" na drugi strani pa "Ven-ček polk". Vsaki plošči bo priloženo besedilo pesmi. OnuB, kateri so ploščo že naročili, se v imenu Matice zahvaljujein° in jim bo ista poslana po po®^' takoj ko bo zgotovljena.
Anton Schubel.
Nekaj mojih spominov
Piše John
(Nadaljevanje)
. Naj pa še omenil svoja dva strica, kar bo mogoče katerega čitatelja zanimalo. Med njima je bila velika razlika. Starejši stric, Anton Lokar, je bil dolgo let župan v Temenici, vas Sobrače. Bil je tudi mlinar in je imel veliko družino — kar 14 otrok. Bil pa je strašansko pobožen. Vedno je molil: rožni venec: zjutraj, opoldne in zvečer. Pri vsaki jedi je zmolil Očenaš. Zraven pa je pridno delal in se mučil. Naj še omenim, da je delal lesene svetnike, Kristuse na križu itd. Vse je to rezal iz lipovega lesa, ki je jako mehak. Gledal sem ga večkrat, ko je z malim nožem kot pravi umetnik rezal noge, roke in ostalo. Bil je samouk. Moji materi je podaril jako lepo izdelano Mater božjo, tako da so ljudje, ki so jo vide-U, večkrat vprašali, kje da jo je mati kupila. Imel je na hribčku tudi lepo izdelano kapelico in včasih šel v njo molit.
Naj pa zdaj omenim drugega strica, Jožefa Lokarja, katerega so klicali Pepe. Bil je poznan po celi št. vidski fari. Tudi on je bil oženjen, ampak imel je samo enega sina. Dokler je bil š j fant, je bil eden tistih, ki se je rad" stepel v fantovski družbi. Tako se je takrat dogajalo. Nekoč se je napil, ko je bil oh-cet v Temenici. Bilo je gorko vreme in ko je prišel mimo hiše, kjer je bila ohcet, je na dvorišču pograbil leseni kič, s katerim je razbijal za kurit, in ga vrgel skozi odprto okno:
"Vsega imate dosti, samo po tiče s pušelcem nimate. Na, pa imejte še to," js zakričal, ko je vrgel kič v sobo. Takrat pa ga je eden udaril po kolenu, da je imel zadosti.
Ta stric je kljub vsemu bil dober slikar, ali pa kakor smo rekli malar. Takrat je že notranjost cerkve in mnogo hiš "zma-lal". Pozneje je tudi v Ameriki "zmalal" dve cerkvi. Tudi ta drugi stric je bil samouk. Ampak po naravi je bil prav nasproten prvemu stricu. Vedno je kakšne komedije uganjal. Ko je nekoč malal cerkev v Šmaitnem pri Litiji na Dolenjskem je v zakristiji, kjer se preoblači župnik, naslikal hudiča, ki je župnika držal na verigi. %up»ik se je razjezil in ga je odslovil. Rekel mu je, naj pobere svoje stvari in gre. Moj stric Pei)e ])a je mirno pobral svoje stvari in Š3l domov. Cez 14 dni pa se je župnik potolažil in ga poklical nazaj:
"Pepe," mu je rekel. "2Waj zopet začnite delati, ampak nikoli več ne smete narediti kaj takšnega."
Res je stric začel delo in kmalu zgotovil cerkev. Za takšne I
tisto druge če
Lokar, Si.
stvari je bil jako nadarjen, toda njegova navada je bila, je vedno rad kakšne burke uga njal. Nekoč je dobil službo Št. Vidu pri Stični. Dali so da v zvoniku pobarva okroglo kroglo, križ in stvari. Njemu je bilo vseeno je barval spodaj ali pa gori na zvoniku. Imel je navado, J® pri sebi imel orglice in če J® imel priliko, je malo zaigra' Tako se je tudi tukaj zgodilo-Ko se je spodaj pred cerkvijo zbralo več ljudi, ki so glodaj kako dela, je kar naenkrat 1% žapa potegnil orglice in
zai
čel
igrati., in plesati na
zvonikih'
kjer-j(^' imel postavljeno desKo za delo. Ženske spodaj so zace le kričati:	^
"Jezus, Marija pomagaj! glavi se mu je zmešalo. Dol padel! Hitro, gospuda duliovn^' pokličite."
To je bjl velik strah za žen ske, ki so kričele. Pepe pa odzadaj hitro hlače doli poteg^ nil in se udaril z roko, poteg hlače nazaj in začel delat na prej, kakor da se ni nič Komedije je bilo konec. O te in drugih rečeh mi je dostikra pozneje govoril, ko sva bila s pa j v Ameriki, anipak za komedijo sem pa vedel, ko s ^ Š3 bil v starem kraju. Pepe J mene od vse žlahte imel naF si. Ne vem zakaj. Nisem ni nič slabega, pa tudi nič dobi" ga storil zanj.
Ta dva strica sem omeni, se vidi kakšna velika razlik*"^ bila med dvema bratoma. Se pa še nekoliko o moji materi-^^
Ko sem se zadnjikrat po®
Ijal od svoje dobre matere in takrat tudi zadnjikrat g'® sva se nekaj časa i^ogovafJ potem pa sem rekel:	g
"Mati, jutri odhajam od in vaše bajte."
Takrat so se v njenih pokazale solze. Reva je jg da gotovo odpotujem. ^ šs nekaj bele moke in mi J® tro napravila malo potico^^^ dolgo rajžo, da bi jedel, ko proti Ljubljani, Domov seni šel z vlakom. Imel sem še strijskih kron, ampak reke si, da mora to bili, kadar huda sila, da si kupim kaj
bila 1*
očeh del®"
iitie-
lega za jesti. Mati bi mi da kaj dala, pa še sama m la krajcarja v bajti. Tudi imela, bi n e hotel vzeti j dan, ko sem se zadnjič P^® Se vedno mi je živo v ko sem se odpravljal.
je:	jai'
"Janez, kam pa V'' greš?"
(Dalje prihodnjič)
93,0'"^ aifl®'
Lansko leto je bilo več oseb poškodovanih na liških ulicah kol pa, leta
• aprila IDSO

STRAN 3
FERDO GODINA;
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)
'Nadaljevanje)
^človek? Njegova duša je Povezana je v veri-I	Nje ni bilo, toda je
ostala vekomaj. "Je in bo Vekomaj," šepetam.
se mi križajo. Zdaj bi ko	Zakaj se mudi,
' jo čakam.
1)_	je nekaj zaropota-
nekaj prevrnila.
loljj in zavese pada svet-
Cak	jesenskega dne.
j°. vsaka minuta mi J^nost.
''bonf'"	! Toliko stvari
1)0 5„ Povedal. Spet se nama sreča, spet nama
tnajinih src prine-*0 lepote
Pridi.
v te težavne
' pridi, Rahela!" Steg-V roke.
Vrata «
Ptia p , ^ stopnice so se od-0% o	Rahela prihaja,
t« »mo bližino
korake po prstih, fj, j® dotaknil sobnih %i So komaj slišno za-^ta o je počasi odprla Pfej pustila je Rahelo na-
Po
-	času sem jo za-
°^"v oslabelosti se ni ifti Op ■'spremembe ji ni-ila,	obrazu. Ko je vi-
^5i, spim, je stopila k % jo	je za roko, ki
Ha	odeji. Zdrsnila
Sa pj. spustila glavo na krčevito zajokala. ^ ^	vrata. Ostala
elo sama. Jaz nisem
1 "ab	Preveč sem
kJoka/^^?^ j® trepeta-^ je neprenehoma.
v obrt"^ ^ S^&vo in jo gle-

■ ® in . ' pa je miela ^lite s solzami. Zbo-
I
jjarovalnina
in nevihti in nezgodami
,^L STAKICH
@%oo na
^ 1-1934
čila je ustnice in dvignila obrvi.
"Ne, Arpad, ostani tu, ostani pri meni."
Solze so ji lile po licu in padale na odejo.
Molčal sem. Niti z eno besedo je nisem mogel tolažiti. Brez moči sem bil, brez ene same to-lažilne besede.
Jokala je dolgo. Božala me je po rokah, po bledih, usahlih licih in po laseh.
Tudi Berta je jokala. Prišla je v sobo. Videl sem, da ima objokane oči. Sklonila se je k Raheli.
"Ne jokaj, spet bo vse dobro," jo je tolažila. Posadila je Rahelo v naslonjač, sama pa si je brisala solze.
"Bo, bo," sem dahnil.
"Kaj boš jedel, Arpad?" me je vprašala Berta, da bi pogovor zasukala drugam. "Zdaj itak ostaneš pri nas, čez dan?"
Pomislil sem. Rahela je prisluhnila. Gledala me je in čakala, kaj bom rekel.
"Ostanem," sem dejal.
"Mleko z jajcem boš, kajne?"
"Prosim."
URADNIKI POOR, št. 3 SMZ
ZA LETO 1950:
Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658, blagajnik Martin Valetich, zapisnikar Jas. Stopar, nadzorniki; Jim Kastelic, Joe Perusek, Martin Komachar, zastopniki za Federacijo SMZ: Stanley Mahnič, Jim Kastelic in John Tomšič.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Molly's Bar
7508 ST. CLAIR AVE.
MR. in MRS. MIKE FUCHES.
lastnika
Moderno urejena gostilna, kjer vam vedno postrežemo z najboljšo pijačo pivom, vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom.
FINA GODBA ZA PLES IGRA VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO.
EUCLID POULTRY
Jerry Pelkoviek. laitnik
perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. ^ lahko „	Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose
nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
Berta je šla v kuhinjo. Rahela se je umirila. Ura v zvoniku je udarila enajst. Obrnil sem glavo k Raheli in ji tiho dejal:
"Kjerkoli bom, se bom vračal k tebi. Moje življenje se je združilo s tvojim. Poiskal te bom, kjer koli boš, vedno znova si dopovedujoč, da si moja, vedno moja, ti mala, sladka Rahela."
Rahela je vstala. Prijela me je za roko. Pogledala me je ostro. Samo senco prejšnje žalosti sem ji bral v očeh. Rahela ni bila več otrok. Dorasla je takemu trpljenju.
"Tvoja sem, Arpad," je dejala tiho. Nepremično sva se zrla, dokler, ni prišla Berta.
Poslednjikrat sem šel v Peti-šovce. Ne bi šel več, toda od dobrega starčka sem se moral posloviti. Preveč mi je bil v spominu, da bi odšel brez tople besede.
Tudi on je že vedel, da sem premeščen. Mnogo vznemirjenja ni kazal. Navajen je bil, da
so ljudje prihajali in odhajali. On je bil na mestu dva in dvajset let. Dolga, dolga doba.
Vsako njivo pozna, vsako hišo in premišljuje o tem, da "ljudem meje niso nikoli prinesle sreče."
Sam ne verjame v to, zanikajo mu čustva združitev zemlje in dela, toda Tomaž stoji za tem tako močno, da so postale meje za ljudstvo res nesreča.
V dolgih večerih, ko se ne gane nikjer živa duša, z ženo kratnljata o sinovih.
"Miha, ta se bo že naredil," pravi ob takih prilikah stari Bartol. "Ta bo že. Tomaž pa še ni, še daleč je do cilja."
Žena molče prisluškuje Bar-tolovim mislim. Sedi in se ne gane.
"Daleč, misliš?" globoko dahne.
"Daleč, daleč. Praksa, to bo že šlo. Toda sam še ne bo delal kmalu. Ne bo."
"O, Tomaž, ta je le bolj moj, reci kar hočeš."
NOSAN BAKERY
6413 St. Clair Avenue
v s. N. D.	ENdicott 1-1863
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče. Vedno imamo fino pecivo, potice in kruh.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
VEDNO PRVOVRSTNO DELO
ZMERNE CENE
JOE PINTAR
389 E. 160th St - IV 1-6067
BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
KRAMER'S LOUNGE BAR
FRANK in MARY KRAMER, lastnika
747 E. 185th St. IV 1-%19
Veselo velikonoč želimo vsem poselnikom in prijateljem!

Smehlja se stari Bartol ob takih večerih, pogladi ženo po sivih laseh in jo poljubi na lica.	'
Spt nastane molk. Omare in
mize zaživijo, vse šepeta med seboj samo o Tomažu.
(Dalje prihodnjič)
Previdnost je potrebna tako
za voznike avtov in trukov kot za pešce. Bodite vsikdar čuje-či, ne drvite t javen dan, pač pa bodite oprezni ko greste preko ceste kot če krmarite vozilo.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Co s Basement


ZNANI ZNAK! ZNANE KAKOVOSTI!

Loomcraft
STYLED LOVELINESS

1'^ '& t'	ri
;	f r- , k |y
^•34 to 44
WHITE ONLY





Percale Slips
1
.29
Mere 46 do 52
1.49
Ali si zamorete misliti, da bi kupili tako fina in lepa spodnja krila iz percale blaga po tej nizki budžetni ceni! Nosijo se kot železo, operejo tako lahko kot robci, držijo svojo obliko skozi večkratnega pranja. Široke naramnice s "hemstitch" in "picot" okraski. Stiri-vrstne za boljšo udobnost in mero, posebno globok rob, 3% inče.
Poštna in telefonska naročila sprejeta —Pokličite CHerry 1-3000
Basement oddelek s spodnjim perilom
Razprodaja!
8600 PAROV!
Nekoliko neregularne!
30 DENIER. 45 GAUGE FULL FASHIONED, 1.00 VREDNOST
NYLON NOGAVICE
Popularne tenke vrste 30 denier, 45 gauge full fashioned nylon nogavice znanega izdelka! Hibe so zelo majhne in ne bodo ovirale trajnost. Izberite si izmed novih barv. Mere 8V2 do 11.
Reg. 1.15 Sheer 15-Denier 51 Gauge Nylons
Posebno tenke nogavice za dodatno lepoto. Znanega izdelka, z majhnimi hibami. 15 denier, 51 gauge, full fashioned . . ./v najnovejših barvah. Mere 84^ do 11.
Poštna in telefonska naročila sprejela za 2 para ali več —PokUčite CH 1-3000
(Nobene C.O.D's spod 2.01, davek vklj., se ne sprejme)
Basement oddelek s nogavicami
69° 89°

INGOLIČ:
%LADA LETA
POVEST
hUa takoj, toda P°^Gdal, da na-na gmajnah o
Pripravila orod-■h.	v avto in se
^ ^®den doma.
zblaz-
5^1 ^'^Saku. Službe od zadnje dni leta ''	konec
in odpustili
oziroma upokojili. čez pet sto profesorjev in suplentov.
Doma mu je nekoliko odleglo. Delal je v delavnici, da se je utrudil in je ponoči vsaj spal.
Toda že čez nekaj dni mu je Marta pisala, naj pride, in Luža-rica ga je vselej, kadar ga je zagledala, naganjala k Marti. Menda je ne bo pustil same!
Toda Tine se za nič ni zmenil. Saj ima tudi on pravico, da živi.
Na Jurjevo je zaživelo po vaških cestah že ob zgodnjem jutru. Kravar je trobil, kmetje so spuščali živino prvič na pašo. To je bil vselej praznik za kmete
in živino! Saj se spominja, kako je bil kot otrok vesel, ko je po dolgem času spet zatrobilo na vasi in je črnka kakor blazna tekala po cesti. Kravar pa je vpil, klel, tekal in pokal z bičem. Otroci pa so se mu smejali.
Tudi sedaj ga je tako čudno vznemirilo, vstal je in sedel k oknu. Vsa cesta je mrgolela. Posebno divji so bili mladi telički in teličke, ki so sploh prvič šli na pašo. Starejše krave so bile mirnejše, toda tudi one so zdaj pa zdaj poskočile in se zagnale v svojo sosedo. In mukalo je in mukalo.
Nekaj dni je bilo vse živo, kakor bi krave, voli, teličke in telički bili prvi v vasi. Povsod njih glasovi in vsa vas je govorila o njih.
Tudi Tinetu je vrelo, da ga je kar tiščalo v srcu. O, da bi mogel hoditi dan in noč, dokler bi se utrujen ne zgrudil ob cesti! O, naj se zgodi karkoli, samo da bi ga odneslo nekam!
V delavnici ni več strpel. Be-
gal je ves dan po njivah, travnikih in gozdovih.
Neko popoldne je zašel na gmajno.
Da, najlepše je bilo tedaj, ko je tu pasel črnko!
Toda sedaj ni več črnke in on ne more sedeti več tam spodaj ob cesti in gledati brez skrbi v oblake!
Tedaj ga je vsega prevzelo, zahotelo se mu je teči tja doli do ceste in zreti do večera v nebo.	I
Ko je prišel blizu ceste, je zagledal tik nje avto in nekoliko stran nekoga s slikarskim orodjem.
V	hipu se je spomnil obeh Do-rinih slik.
Bog ve, kdo slika sedaj gmajno in kakšne so njegove slike?
Cez trenutek pa je spoznal Doro.
V	njem je kriknilo.
Planil je k nji in jo objel okoli ramen.
"Dora! Dora!"
Dora se je okrenila in vzkliknila:
"Tine!"
Tine jo je brezupno prižel nase:
"Dora moja!"
Da, tu je ona, ki je ves čas živela v njem nekje na dnu in ga neprestano vabila!
Da, tu je Dora, njegova Dora!
Po beli široki cesti je drvel avto.
Ob krmilu Dora in tik nje Tine.
Avto je drvel proti Pristavi in požiral kilometre, da so drevesa in brzojavni drogovi švigali mimo z vrtoglavo naglico. Vse je zaostajalo za Tinetom in Doro, vse, vse ... Le onadva sama sta drvela naprej, naprej . . .
Tine je še vedno drhtel, še vedno se je z roko dotikal Dori-ne rame, ker se je bal, da bi vse to nenadoma ne izginilo, da bi se ne izkazalo, da so to le sanje.
Dora pa je zrla nepremično predse. V srcu ji je kipelo in vse premajhna je bila hitrost, ki jo je kazala ura pred njo.. Morata se čimpreje pomeniti o vsem, kar ju je v teh letih ločilo in kar
JU je vendar tako vezalo, da sta sedaj pozabila na vse in drvita v Pristavo, kjer se bosta nemoteno pogovorila.
Ob sončnem zatonu sta zavo-zila v prostorno dvorišče.
Dora je skočila iz avta:
"Tu je moj dom!"
Tine se ni mogel zdramiti.
O, zakaj ne drvita še dalje, dalje, dalje v brezbrižnost!
Spet se mu je zazdelo, da sanja.
Dora pa je vriskala:
"Videl boš, kako kmetujem in slikam. Vse boš videl, samo izstopi hitro!"
Peljala ga je v salon.
Sedla sta na zofo.
"Sedaj pa mi povej, kako je s teboj!"
Tine je gledal njene črne oči. O, še lepše so ko nekoč! Prijel jo je za roke, toda glasu ni spravil iz sebe. Kaj naj vendar pove? Da je kriv pred njo in pred seboj ? Da se je poročil in vse ostalo? Toda saj je vse to napravil v takšni vrtoglavici, v prav takšni, kakor se je sedaj pripeljal
sem z Doro! In kaj je bil kriv tedaj in kaj je kriv sedaj ?
Ne, nič ne bo govoril. Samo gledal bo te njene oči!
Pa tudi Dora je utihnila. Tine-tove oči so bile preveč žalostne, preveč trudne, da bi mogla zreti vanje. Povesila je oči in uprla pogled v mizo.
Kaj naj ji povedo besede, saj iz teh oči bere vse!
Tako sta sedela tam do mraka in nista našla besede, ki naj bi si jo po dobrih treh letih povedala. Držala sta se za roke in mislila vsak svoje misli. Polagoma pa so te misli prešle vsa ta zadnja leta in se ustavile v mračnem Dorinem salonu. In tedaj sta se oklenila in se prižela drug k drugemu.
Da, ničesar jima ni treba pripovedovati o sebi, saj vesta vse!
Cez uro ali dve—kje sta tedaj mislila na čas—se je Dora dvignila in prižgala luč.
"Dober večer, Tine!"
"Dober večer, Dora," in*Tine jo je poljubil na lice.
(Dalje prihodnjič)

stran 4
ENAKOPRAVNOST-
6.. aprila 1950
FRAN MILČINSKI:
KRIVA VERA V BUTALAH
Turške kuge, zahvaljeno bo- j di nebo, ni bilo v Butale, pač pa se je tjakaj prikVadla kuga krive vere. Najprej so jo dobili Te-panjčani, pa ko so jo imeli le-ti, so rekli Butalci: "Mi tudi! Kar imajo v Tepanjcah, si lahko privoščimo tudi v Butalah!"
Kdo ve kod so pobrali lačnega pridigarja, da jim bo pridigal novo vero. Ta pridigar si je poiskal še mežnarja svoje sorte in potem sta si pridigar in mež-nar za žive in mrtve prizadevala, da povzdigneta- glorijo butalske cerkve, da ne bo zaostala za ono v Tepanjcah.
Tepanjčani so se postavljali, da se jim pod novo vero gode čudeži.
Od ogrskega Brdavsa so trobili, da je od daleč prišel, skušat se s svetim Lovrencom, in da sta se metala. Pa da ^e bil drobni svetnik močnejši in da je vrgel Brdavsa!
Reč pa je bila taka, da so Tepanjčani one dni popravljali oltar in so za ta čas postavili svetega Lovrenca z oltarja na desko. V cerkvi je bil tudi ogrski j romar in je prišel in stopil na j desko, da bi poljubil svetnika pa se je deska nagnila, svetnik se je prevrnil in je podrl pobožnega romarja.
Takšen je bil ta tepanjski čudež, ogledan od blizu.
Drugi tepanjski čudež ni bil nič manj imeniten pa tudi nič bolj.
Priromala je v Tepanjce ženica, bila je teščega srca, pa je, preden je šla, kakor je tam pobožna navada, po golih kolenih okoli cerkve, stopila v mežnar-jevo krčmo. Naročila si je za groš kruha, za groš žganja. Lepo počasi je žganje polivala na kruh in kruh zalagala. Postala je ko-rajžna in si je dejala:
"Ce je kruhek lahko popil za groš žganja, ga meni toliko tudi ne bo škodovalo." In ga je ukazala še za groš in ga je izpila. Potem se je vzdignila, da bi po kolenih šla okoli cerkve. Komaj pa je stopila iz krčme, kako se je začudila, ko je videla, da se ves trg s cerkvijo vred suče okoli nje. Pa se je kar sesedla
na kolena in pričela sklepati roke:
"Čudež, čudež — cerkev gre okoli mene, da ni meni, stari revi, treba okoli cerkve!"
Ti in taki tepanjski čudeži so grizli Butalce in so se prikregali k svojemu pridigarju: "Zakaj so v Tepanjcih čudeži, zakaj ne tudi pri nas!"
Pridigar jih je potolažil. Pa je prišla nedelja, cerkev, v Butalah polna radovednih ljudi, pa je bil pred pridigo ukazal pridigar mežnarju; "Stopi in spusti občinskega bika v županov oves!" Ko je pridigar stal na prižnici in pridigal, tedaj se je v vratih žagrada prikazal mež-nas in dal z očmi znamenje. Pa je pridigar dvignil svoj glas: "Rivsi, rivsi et rovsi,
bik je v županovem ovsi! Kdor ne verjame,
naj ga peklenski belcebub
vzame!"
Župan in občinski možje so skočili iz cerkve in hiteli bika lovit in nazaj tirat v hlev. Za njimi so se usuli gledat še drugi verniki. In so bili zadovoljni vsi Butalci in so kimali: "Naš pridigar je svet mož, skozi cerkveni zid mu nese oko!"
NOVI PRIDIGAR
Butalcem je zbolel pridigar pa so sklenili, da si bodo ta čas, do-cler ne okreva, pridigali sami. Aakor je butalski berač hodil po hišnih številkah in ga je morala vsaka hiša rediti teden dni, ta-(0 naj se tudi nedeljske pridige vrste po hišnih številkah in 00 vsako nedeljo drug gospodar dolžan skrbeti za pridigo.
Pa je prišla za pridigo na vrsto hiša, ki je bil njen gospodar takisto bolan. Zato je naročil svojemu svinjarju, da gre in mesto njega opravi to reč.
Svinjar ni obupal. Vajen je bil s prešiči se prerekati ves ljubi dan, pa je mislil, da mu bo enako lahko tudi s prižnice tekla beseda., Pokimal je poslušalcem, z dlanjo si obrisal nos in dejal: "Vi!" in je malo počakal, da mu v glavo pride koristna misel. Pa je še enkrat dejal, "Vi!" ill pokazal s prstom na moško
plat poslušalcev. Koristna misel se ni marala prikazati od nikoder, pa je s prstom pomeril še na žensko plat in dejal: "Vi!"
Potem je molčal, požiral sline in bulil doli v cerkev.
Poslušalci so čakali, že so se pričeli muzati.
Svinjar na prižnici je zajel sapo: preklicana je ta reč—svinjam lahko govorim ves dan, tukaj mi pa še za ped daleč ne gre jezik! Iznova se je zaletel in s povzdignjenim glasom dejal: "Vi, vi, vi!" in s prsti kazal na poslušalce.
Pa ko se je izmed poslušalcev oglasil smeh, se je raztogotil, udaril po prižnici in zagrmel: "Vi, vi in vi vsi skupaj ste svinje, prešiči, packi!" in je bil vesel, da je tako gladko končal pridigo.
KAKO JE KRIVI VERI V BUTALAH ODKLENKALO
V Butalah se je šopirila kriva vera, v farovžu sta se šopirila pridigar in njegov mežnar in bi se vsi trije šopirili še dolgo let, da ni bila smetana v Butalah tako lepo mastna in nagnusno dobra. Pridigar je silno čislal butalsko smetano in si je brižno I prizadeval, da mu ne bi pošla in i da je bo vedno dovolj.
Pa se je zgodilo in se mu je i nekega dne zazdelo, da mu nepo-j klicana sneda prihaja nadnjo in j mu jo pomaga lizati. To pridi-1 garju ni bilo všeč in je latvico s j smetano skril v žagrad.
I Čislal pa je butalsko smetano j tudi mežnar. ga malo se mu je i zdelo, da jo je pridigar skril. Še ! bolj ga je grizla misel, da je pri-i digar nemara uganil, da je on i tisti, ki mu hodi nad smetano, i Pa je mežnar kmalu iztaknil ; smetano tudi v žagradu in se mu je rodila misel, kako bi nevoščljivega pridigarja kaznoval, I hkrati pa ppravičil sebe.
I
Ko se je znočilo, se je splazil v žagrad in snel latvico iz skrivališča. Z latvico je stopil v cerkev h kipu svetega Antona—, star je bil in črviv—in sta si smetano pošteno delila: prvo žlico je privoščil mežnar sebi, drugo je svetemu Antonu nama-' zal okoli ust, in sta se lepo pri-I jazno vrstila in je bilo svetemu ■ Antonu sladke smetane dovolj ! ne le okoli ust, nego mu je ka-1 pala tudi od brade in mu je bila
poflackana vsa halja noter do tal. In še je mežnar po tleh na-kapal sled od svetega Antona do skrivališča v žagrad in je prazno latvico zopet tjakaj postavil, od koder jo je bil vzel.
Ko je drugo jutro prišel pridigar, da si kruh posladka s smetano, skoraj je padel vznak od jeze: latvica je bila prazna do dna.
Poklical je mežnarja in mu brez besede pomolil prazno latvico pod nos.
Mežnar se je hlinil užaljenega: vse žive dni da mu oči niso videle latvice, usta niso poku-sila smetane. Ozrl se je po tleh in že je pridigarju pokazal sled od smetane.
Stopita za sledjo, prideta do svetega Antona: glej, sveti Anton je ves smetanast od ust do nog, ne dosti drugače, kakor da se je v smetani valjal!
Pridigar zija v svetega Antona in pogleda mežnarja. Pa se je mežnar za hip spozabil, namuznil se je.'Tedaj je bila pridigarju reč jasna. Zgrabila ga je sveta jeza, za greh mora biti pokora in je dvignil roko, da mežnarju pri tej priči priloži zasluženo pokoro. Toda se je mežnar pokori ročno izognil in je klofuta zadela nedolžnega svetega Antona. Ta pa je bil star in črviv —razsul se je v prah.
Se^aj sta se prestrašila oba, pridigar in mežnar, jutri bo praznik in obljubljeni so romarji iz daljne ogrske dežele. Pa je bila pozabljena smetana, pozabljen je bil prepir—složno ata stokala in ugibala, kaj storiti,
Pa se je mežnar spomnil čevljarja Gašperja, ta je tolikšen kakor nesrečni svetnik in enako poraščen po obrazu. Tega čevljarja sta naprosila in se z njim zmenila, da bo jutri mesto svetnika stal.v oltarju.
Napočil js praznik. Prišli so ogrski romarji, že je stal čevljar Gašper ne določenem mestu, kapuco je imel preko kosmate glave, rjava halja mu je ode-vala vse telo, gole noge pa so mu tičale v sandalah. Stal je nepremično in se bal samo tega, da bi moral kihniti. Ogrski romarji so se mu klanjali in kakršna je tam navada, ob nogah so mu postavljali svečke in jih prižigali.
Na prižnici je stal pridigar in ropotal v ogrske romarje. Zmer-
jal jih je, da je svet dandanes preveč sebičen, vsak da bi rad le jemal; toda kdor nič ne da, nič ne dobi. "Od svetega Antona," je dejal, "vsi bi radi vse, zdravje, bogato letino, ženine in debele pujske, dež in dobljene pravde. Ne slišim pa kar nič, da bi tolarji 1 ožljali v puščico. Resnično vam povem, preljubi ogrski romarji, takih romarjev sem sit! Ce se ne boste poboljšali in boste ostali tako nemarno skopi, se vas bo naveličal še sveti Anton in se lahko zgodi, da vam uide iz cerkve."
Čevljarja Gašperja so pripekale goreče sveče pri golih nogah in čim več je bilo sveč, bolj so ga žgale. Pa so mu pridigar-jeve besede prišle kakor nalašč in se jih je poslužil: skočil je z oltarja in jo ucvrl iz cerkve.
Ogrski romarji so zabučali: "Čudež, čudež!" in so jo ubrali za njim. Čevljar Gašper se je obrnil, da sem jim postavi v bran; snel je sandalo z desne noge in jo zalučal vanje, za desno sandalo še levo.
Ogrski romarji so se za sandale tepli, tačas je smuknil čevljar Gašper od vzad v svojo kočo, se preoblekel in urno sedel k delu.
Butalci so pričeli premišljati: "Ta vera ni prava, ko svetniki beže iz cerkve." In ker so si tudi Tepanjčani vero zopet prebrali in so naprosili starega župnika, da se jim vrne, so dejali Butalci: "Mi tudi! Kar imajo v Tepanjcih, imamo jahko tudi mi.
O TEPANJSKIH MRLIČIH
Butalci se nič kaj prijazno ne gledajo s svojimi sosedi Tepanjčani.
Pa ne vem, kaj je zaneslo nekega dne Butalca v Tepanjce, pa si je v Tepanjcih ogledal cerkev in potem še britof. Dejal je: "Naj bo, in bom izmolil tri oče-naše in tri zdrave Marije za te-panjske te falote, ki so tukaj pokopani—vem, da ao potrebni."
Mislil je, da ga nikdo ne čuje razen ljubega boga. Toda ga je čul tepanjski mežnar in mu je izza zida kamen pomeril v pleče.
Butalec se prestraši, ozre se— nikogar ne vidi. Pa se prekriža in jo ucvre od tod proti Buta-lam. Ko je bil dosti daleč, se je ozrl nazaj proti britofu in dejal: "Falotje so bili živi, pa so tudi mrtvi ostali falotje. Kamenje lučaj o za človekom."
O BUTALCU V SMREKI IN O MAČKI. KI NI MARALA PIPCA
če tujec prideš v Butale in stopiš v krčmo, previden bodi, nikar pipca ne jemlji iz žepa, nikar ga očitno ne polagaj poleg sebe na mizo!
In nikar, da bi naročil za groš kruha, zraven pa objestno kazal pipec, češ klobase že imaš. ■ In naj te ne kaznuje bog, da bi se spozabil in bi pipec pomolil mački pod nos, češ, muca, na klobaso!
Že marsikdo je bil za take in enake besede tepen na nevšečne viže.
Historija pa je taka:
Pravijo, da so njega dni Butalci šli v hosto sekat smreke. Pa so smreke stale tako gosto: koder so katero izpodsekali, se je z vejami ujela v druge in se vanje zapletla in so imeli silno truda, da jo izmotajo in spravijo na tla.
Pa si zmisli oni izmed njih, ki mu je najbolj svetlo gorela pamet v buči, in pravi: "Možje, kaj če bi smreke najprej oklesti-li? Najprej jih oklestimo, potlej jih posekamo, pa se jim ne bodo zatikale veje, ker vej ne bodo imele!"
Te besede so bile modre in možje so kihnili, da je res tako. In se je oni, ki jih je bil spregovoril, spravil nad smreko, da jo oklesti. Pa kakor je bil moder, klestiti jo je pričel od spodaj. Veja je padla za vejo in šele, ko
je prišel na vrh, se je spoiniu, da ne more več dol.
Pa se je prestrašil in sosede, ki so stali pod smrek" in so zijali gor, naj mu pomaga]" z vrha na varna tla.
Oni spodaj so se posvetovali ugibali in so uganili: druge P" moči da ni, nego treba je mačke, samo mačka zna in bo rocn" splezala na smreko in bo one mu na smreko nesla vrv—z vrv jo si bo pomagal dol.
Stopijo po mačko, rahlo ji taknejo okoli vratu vrv, 3' potem bistro pokažejo in do, kateri smreki naj vrv nese v vrh in čemu.
Toda mačka je dejala:
»Mr-
njav!' na vse prigovarjanje sa
mo "Mrnjav!" Obilna zgovo^
nost zbranih mož ni bila kos, ^
jo prepriča in preprosi, le sU
la se je in ozirala, kod bi jo P"
brisala.	, „
v vrhu
pri-
Pa je klavrni dedec smreke napel druge strune, čel je in je vabil s prijazno
sedo: "Muca, na, pridi sem, jav, mijav! Glej, miško ' miško—brž, bržl"
Toda ni bila muca šele od vp rajšnega dne, nego je
imela bo-
se nik'
gate izkušnje, pa ni bila se dar slišala, da bi bile miš e
stor-vrW'
vrheh smrek—miške mso ži! In ni verjela možu v Dejala je: "Mrnjav!" ^
Pa jo je oni zgoraj še bo J lo klical. Botra je dejal in še se je spomnil, kako 3® oni dan pregnal prav to ko je iz kuhinje odnesla ^ ° -g so. Žal mu je bilo, da se J' zameril.	, gg
Pa je segel v žep po rdeči in ga kazal doli: "Na ,muca, P di gor! Klobasa, klobasa! ^ klobasa, na jo!"
Muca ni verjela; "MrnjaV-Mož tam zgoraj je v P^P ,
uerhmU. "VicW^daje kWb*^
O, kako je dobra! Zal ti D pridi, tvoja je! Naj me koj s
(Dalje na 8. strani)
FRANK A. MARINCIC
FINA MESENINA
PRVOVRSTNO PREKAJENO IN SVEŽE MESO TER OKUSNI ŽELODCI
542 East 152nd St. - MU 1-5832
Gospodinjam se priporočamo za poset, ker bomo vedno postregli zadovoljivo in po zmerni ceni.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!

AKO SI ZAŽELITE KOZAREC DOBREGA PIVA ALI VINA NA DOMU, POKLIČITE NAS IN MI VAM GA DOPELJEMO NA DOM.
Imamo vse vrste piva in različna vina.
BRIDGE BEVERAGE
NICK POPOVIC, lastnik
540 E. 152nd St. - UL1-3773
Vesele velikonočne praznike želimo vsem!

želimo vsem veselo velikonoč!
DR. WILLIAM J. LAUSCHE
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
15621 Waterloo Rd. - KE1-4212
DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST

PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Napravimo očala po predpisu za Jugoslavijo.
15621 Waterloo Rd. - IV 1-6436
I
v poslopju North American banke Želimo vsem vesele velikonočne praznike!
ZELO VAŽNO ZA VAS IN ZA VAŠE V JUGOSLAVIJI!
V naših cenah so VKLJUČENI VSI STROŠKI kakor tudi zasiguranje dostave do najbližje železniške, parobrodne ali poštne postaje, kjer stanuje
prejemnik v Jugoslaviji.
Paketi dosežejo prejemnika v Jugoslaviji najkasneje v 10-15 dneh!
Naročila iz Kanade sprejemamo s plačilom v kanadskem denarju, z dodatnin^*
12% k ceni!
Nai«»eiša g£|_y^ MQKA	^ $10^
NaifineiSa ggLA MOKA
V močnih vrečah po 50 funtov
KORUZNA IVI0KA;,%;j;2f''
Sirova	v močnih vrečah po 25 funtov
v močnih vrečah po 50 funtov Prvovrsten	v močnih vrečah po 50 funtov
ŠPAGETI"
po 50 funtov
Cista SVINJSKA MAST'
po 35 funtov
PAKET št. 1 — $14.50 PAKET št. 2 — $14.50 PAKET št. 3
$ 9.00
$2X60 $12.50 $10.00 $15.00 $10.50
$14.50
5 Ibs	sirove kave
10 lbs	sladkorja 10 lbs riža
5 lbs	spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje
20 lbs	bele moke
5 lbs	sirove kave
10 lbs	sladkorja
5 lbs	mila za pranje
5 lbs	svinjske masti
T
5 lbs	sirove kave
10 lbs	sladkorja 5 lbs riža
10 lbs	spaghetti
5 lbs	svinjske masti 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 5 — $9.50 PAKET št. 6 — $20.
$l6.
3 lbs sirove kave 1 Ib čaja 5 Ibiv sladkorja 1 Ib čokolade 1 Ib kakao 1 Ib mleka v pralni
10 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 10 lbs spaKhetti 10 lbs svinjske masi i 10 lbs mila za pranje
PAKET "U '
4	lbs šunke (v roli) 2	lbs zimske salame 2	lbs svinjske masti 2	lbs sirove kave
10	Ibs bele moke;
5	Ibs sladkorja 2	Ibs čokolade
Za druge vrste paketov, prosimo, da nam pišete za cenike.
Potom naše tvrdke lahko pošljete NEOMEJENO zalogo moke in paketo^
ENI IN ISTI OSEBL
POŠLJITE NAROČILA, PISMA, DENARNE NAKAZNICE ALI MONEY ORUUE NA:
EXPRESS TRADING CORP.
27-18 40th AVENUE-LONG ISLAND CHT 1, N. ^
TELEFON: STILWELL 6-9083
g' aprila-1950
enakopravnost
stran 5
, VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV ? ŽELIMO VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM!
mr. in mrs. joseph in jennie jaksetich
BERKSHIRE BAR
Chardon Rd. - Rt. 6
3 milje vzhodno od SOM Center Rd.
Pri nas dobite vedno dobro sveže pivo, pristno vino, okusen prigrizek in veselo družbo prijateljev.
SE PRIPOROČAVA ZA OBISK
■VV:
NAZNANILO!
;S.VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM NAZNANJAVA, DA SVA PREVZELA LOUIS LlPANJA
iBRIVNICO
NA 761 EAST 185th ST. — IV 1-3465
Poskušali bomo, da boste vedno deležni najboljše posluge. SE PRIPOROČAMO ZA NAKLONJENOST
GEORGE KOVACICin JOHN PETRIC
. ŽELIVA VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
t VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE* VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIVA
JOHN IN MARY SUSNIK
„ NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. Clair Avenue
PROGRESIVNE SLOVENKE
krožek št. 1,
WATERLOO ROAD
Želi
vsem veselo Alelujo!

^Prednim ženam in dekletom se priporoča, da ^	k organizaciji "Progresivne Slovenke,"
stremi za pospešenjem splošnega dobrobita.
'^arion bashel '^ary dacar ^ary vidrich
f^ary yeray
predsednica podpredsednica tajnica-blagajničarka zapisnikarica NADZORNICE:
Brenčič, Anna Zaic In Frances Franccl PROSVETNI ODBOR: ''^ula Prudič, Helen Straus in Fannie Henikman SE VRŠIJO VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU
DAVE'S SHOE STORE
fINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
716 E. 152nd St. - GL1-1766
«1

Anton S. Pire;
Bivoli, levi, krokodili
(Iz zapiskov lovca)
--LE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!

Jaham na bišarin-kameli ob desni obali reke, ki je zdaj, sredi vročega poletja, izsušena. Le tu in tam je še ostala voda, kjer je v periodi nalivov deroč tok izlizal globoke jame.
Voda v tolmunih je čista ko kristal, polna rib, ki so se semkaj rešile, da bi postale lahak plen krokodilom. Zrak je topel in suh, lahen veter mi veje naproti. Kar zagledam pred seboj v okviru zelenega grma črno liso, ki nikakor ne spada na to mesto. Hkrati zaslišim čuden, kašlju podoben glas napadajo-čega bivola. Presenečen ustavim kamelo. Ker je veter ugoden, sem prepričan, da napad ne velja meni. Bivol je kakih sto korakov pred menoj. Pozorno opazujem mešano pokrajino, ko v snieri onega grmičevja trava močno vzvalovi in se pojavi kapitalen bivol samotar, z glavo pri tleh, v napadu. Pred njim dva, tri korake star grivast lev, v ostrem diru. Lev beži pred bivolom, rep je vodoravno iztegnil in med bezanjem se ozira za svojim preganjalcem. Čudovita slika me tako preseneti, da pozabim na puško in otrplo gledam za živalima, ki v nekaj trenutkih izgineta v travnem morju.
Za menoj sedeči črni pomočnik me dregne. Z roko kaže na drugo mlako, ob kateri se je nagnil lev in pije. Zdaj sem v trenutku na tleh in tečem v dobrem kritju proti mestu. Toda prepozno prispem. Lev je že izginil v grmičevju ob mlaki. V peščenih tleh so odtisi njegovih skokov.
Zdaj imam čas. Natančno pregledam okolico, kjer sta me brezuspešno presenetila kar dva leva in bivol. Brezštevilni sledovi levov različne velikosti pokrivajo peščeno korito reke in tu najdem prvič levjo latrino. Ravno tako kakor domača mačka se iztrebljajo tudi velemač-ke zmeraj na določenih mestih in iztrebke tudi zakopljejo. Blizu svežega najdem še eno starejše stranišče kralja živali.
Počasi jaham v koritu naprej in naletim po nekaj sto korakov na novo mlako. Voda. je čista in bistra in zato skočim s kamele, da napolnim čutarico. Že se nagnem k vodi, ko zagledam neposredno pred seboj, dvajset centimemetrov pod površino vode, glavo starega ogromnega krokodila, ki leži na preži. Da sem bestijo sploh opazil, se imam zahvaliti samo okoliščini, da je za trenutek nehala pihati sapa, ki je dotlej jarila površino vode, da se ni videlo na dno. Prisotnost velike mr-cine v tej miniaturni mlaki mi je prava uganka. Luža je dolga deset metrov, široka niti pet in globoka samo na enem kraju meter.
Mika me, da žival ustrelim. Toda tu, v neposredni bližini levov. V sedlu imam flobert kal. 22 in primerno količino srednjih nabojev. S to precizno puš-
kico streljam ptice, kadar ne smem splašiti druge divjačine. Strel se sliši kvečjemu sto metrov daleč.
Računam. Krokodil ne izdrži več kot pet minut pod vodo, potem mora zajeti svež zrak. In meni se nikakor ne mudi. Use-dem se pet metrov daleč pred zver in jo opazujem. Ne traja dolgo, ko se pojavijo tri mar kantne točke koščene glave rep-tila nad vodo in oni dve majhni točkici med glavo in vratom, kjer je, krokodil najbolj ranljiv. Tu se nahaja pod kožo presledek med vretenci, mozeg. V Sudanu sem videl črnca, ki je z lesenim kolom v levi in ostrim nožem v desni šel na posameznega krokodila v podobni mlaki. V usodnem trenutku mu je porinil kratek kol v široko odprto žrelo in mu nato z enim zamahom noža prerezal mozeg, potem pa naglo odplaval, da se izogne udarcem strašnega repa. Mož je to bravuro večkrat izvedel in vselej ostal zmagovalec.
Merim natančno. Kratek pok in glava se potopi neslišno. Zraven mene pa škrope koščki svinčenega projektila, ki se je na kosti razletel. Zadel sem zraven ranljivega mesta. Kost je trda in je razpršila mehek svinec. Čakam dalje.
Po daljših petih minutah se črna pošast ponovno dvigne na površino, toda svinec je le morala neugodno občutiti, ker se sunkoma obrne in poišče drugo mesto. Tudi jaz menjam položaj. To se ponavlja petkrat.
Počasi vidim, da na ta način ne pridem do cilja. Zato vzamem kopje enega mojih črncev, mož mi ga s kislim obrazom prepusti. Konica je sicer ostra, toda iz mehkega železa izkova-na. Kopišče je močno in trdo, narejenp iz akacijevega ožganega lesa.
Poskušam krokodilu zasaditi sulico v bok, ki je seveda pod vodo, toda zver se je bliskovito obrnila in zagrabila rezilo. Ampak konica je trda in reptil jo izpusti, da pade na dno. Oprezno jo potegnem s pomočjo dolgega kola iz vode. Konica je otopljena in njen lastnik jo žalostno ogleduje. Zravnam jo za silo in jo bližam krokodilu. Čim to opazi, odpre žrelo in zdaj mu sunem kopje z vso silo skoz grlo V( telo. Čeljusti se z glasnim pokom zapro in jaz držim samo še držaj kopja v roki. Strašno zobovje je prednji del kopja gladko odgriznejo.
Eden mojih spremljevalcev je v posesti kratke sulice z ostro, toda masivno konico. Najprej poskušam zver prignati na primernejše mesto. Udarec z repom mi pa razbije držaj. Tako tudi ne bo nič.
Ponovno se usedem na obalo. Ne bom popustil, ko je zver itak že ranjena. Le kako mirno prenaša strašno rano. Čakam, da bo zverini zmanjkalo zraka in potem itak spet pride na po-
vršino. Končno-se to zgddi in s pripravljenim kopjem zadenem v oko in v možgane. Zverina izgine v peneči se vodi. Potem se spet pojavi. Kaže, kakor da hoče ven, na suho. Vendar je izgubila čut orientacije in se premetava, enkrat je na hrbtu, pa spet na trebuhu. Močan rep udarja na vse strani. To pa traja le nekaj minut in potem je konec. Iz očesa in iz žrela se je ulil mlaz krvi.
V troje potegnemo težko truplo iz mlake. Meri štiri metre dvajset cm in je med največjimi, kar sem jih uplenil. Nenormalno je razvita le glava. Zdaj se mi odkriva še ena uganka. Krokodil je brez prednje desne tace, ki mu je odgriznjena tik nad komolcem. Rana je popolnoma zarasla in štrcelj zakrž-Ijan; f Zdaj je tudi jasno, zakaj je reptil ostal v mali mlaki sam, ko so se njegovi tovariši neke noči preselili v večjo mlakužo. V mlaki je ostalo le še nekaj majhnih rib. Radovednost nie je napotila, odi česa je taka velika zver živela, ,in zato sem prisostvoval odpiranju, ki ga črnci vrše z nekimi ceremonijami, ' da bi se zavarovali napadov krokodilovih sorodnikov. V želodcu in deloma v črevesju so bile kosti in na pol prebavljeno meso najmanj dveh vrst antilop, torej se krokodilu ni slabo godilo. Divjad ni slutila v mali mlaki mogočnega sovražnika in se ji ni približala s potrebno opreznostjo.
Zadeva z železnimi pastmi mi ne da miru. Levov je v tem kraju dovolj, to ugotavljam po sledeh, ki jih dnevno najdem. Na mrhovino levi ne gredo, ker je divjadi dovolj. Niti na dan prej pobito žival se ne vrnejo, ker so vajeni, da še istega dne jastrebi mrharji in hijene vse pospravijo. V eni sosednjih vasi sem po dolgem barantanju kupil kozo. Zamorci ne prodajo radi koz, ta pa je bila suha in ni dajala mleka. V taborišču je nismo privezali, pa se kljub temu nikamor ni oddaljila. Doslej je nisem maral postaviti za vabo, ker mi je je, odkrito rečeno, bilo žal. Bal sem se tudi, da je ne bi Wjena požrla.
Danes pa se odločim. Prek brežine vodii cela vrsta levjih sledov. Majhen grm omogoči, da privežem kozo, katero pre-skrbim s kupom najlepšega sena. Tri metre od koze zakop-Ijem skopca, enega pri vhodu in drugega malo dalje. Zver v velikosti leva se mora ujeti, tako je vse lepo izračunano. Sam pa sem ostal do polne teme v bližini. Ko se oddaljujem, slišim še kilometfer daleč obupno me-ketanje zapuščen koze. Z daljave gledam belo žrtev in težko mi je pri si-cu.
Po slabo prespani noči grem zgodaj k pastem. Ker se je veter obrnil, moram napraviti precejšen ovinek. Še imam pol kilometra do koze. Ko se pop-nem na termitski stožec zaradi boljšega razgleda, švigne dve sto korakov pred menoj nekaj temnega čez goličavo v goščo, (Dalje na 6. strani)
VESELO VELIKONOČ ŽELIMO VSEM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM!
FOUR POINTS TAVERN
MR. & MRS. JACK SKERYANC, lastnika
VOGAL E. 152nd ST. IN SARANAC ROAD
MU 1-9889
So priporočamo vsem, da obiščete našo gostilno. — Vedno sveže pivo, dobro vino, pristno žganje in okusen prigrizek.
VSAK PETEK SERVIRAMO POHANE RIBE
Imamo fin televizijski aparat in lahko vidite
zanimive slike -

VELIKONOČNO PECIVO
Fine potice, velikonočne torte in drugo pecivo si lahko nabavite po zmerni ceni v naši pekariji. Sprejemamo naročila tudi za vsakovrstno pecivo in keke za ohcete, rojstne dni, obletnice, itd.
JOHNNIE'S BAKERY
3916 st. clair ave Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo
I
vesele velikonočne praznike!
JOHN EVATZ
slovenska groceeija in mesnica
19302 Chickasaw Ave. - IV1-2050
Imeli bomo najboljše sveže in prekajene šunke in klobase ter domače želodce. — Prvovrstna grocerija.
L 8 L TAVERN
SLOVENSKA GOSTILNA
6507 St. Clair Ave.
Priporočamo se cenjenim prijateljem in znancem za obisk naše gostilne, kjer vam bomo vedno najbolje postregli s finim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. Pri nas boste vedno našli prijazno družbo.
Vsem prijateljem, znancem in posetnikom želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
edward Cr justine krapenc, lastnika
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
We serve
... jligiiaiTM
WOODWORTH TAVERN
JOE BIRK IN ALBIN FILIPIČ
14625 Woodworth Rd., vogal Coit
Se priporočava prijateljem in znancem za poset najine gostilne, kjer nudiva vedno prijazno postrežbo in najboljšo pijačo ter prigrizek.
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM GOSTOM IN PRIJATELJEM!
eonie-
yieal
Ol^AtlSHl
atid Sandwic/ies
TABLt-SKVIce-POaTHI LAP IM
GORDON PARK CAFE
7901 St. Clair Ave. - EN 1-9355
JOE REPAR — JOE KNAUS
Prijazno se priporočava vsem rojakom in prijateljem za obisk. — Postreževa vedno najbolje s dobrim pivom, vinom in žganjem ter z okusnimi jedili.
VOZITE SE V NAJBOLJŠEM AVTU, KI ^E NA TRGU
■ PACKARD
TOLIKO POSEBNOSTI, DA GA LAHKO VOZI OTROK.
LAKELAND MOTORS, Inc.
18781 LAKE SHORE BLVD.
IV 1-3988
CHARLES F. IPAVEC, lastnik ŽELIMO VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
BUČAR DELICATESSEN
14808 Lake Shore Blvd. - IV1-8484
Priporočamo se, da obiščete našo trgovino. Imamo sladoled (ice cream), meso za sendviče in druge dobrote ter PIVO in VINO.
Razvažamo—samo pokličite in vam pripeljemo na dom.

STRAN 6
ENAKOPRA"VT^OST
6. aprila 1050
Zj fiobro sveže pivo, pristno vino in žganje, pridite k nam. — Vedno prijazno postrežba.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MRS. MARY JAKE IN SINOVI
Slovenska gostilna 884 EAST 200th STREET
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
MANDEL'S APPLIANCE & HARDWARE CO.
15704 Waterloo Rd., IVanhoe 1-6632
Kuhinjske peči vseh vrst.	Električne ledenice.
Imamo Maytag pralne stroje, ki so priznani kot najboljši. Pri nas dobite tudi vse dele (parts) za popravo Maytag pralnih strojev. Polna zaloga gramofonskih plošč, seveda tudi slovenskih.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
TREBEČ EXCAVATING
STEVE TREBEČ, kontraktor in lastnik
ŽA IZKOPAVO KLETI, PORAVNAVO VRTA DOPELJAVO ZEMLJE IN PESKA, POKLIČITE NAS.
567 East 200th St. - IV 1-7625
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
IMAMO LEPE KOŠARICE S PIRHI
LAURKH'S DELIUTESSEN
15601 Holmes Ave.
Fine domače klobase in želodci, grocerija. sladoled (ice cream), pivo in vino. Pripeljemo tudi na dom. — Pokličite MU 1-9592
_Dajemo Eagle Stamps
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET
19300 Shawnee Ave. - IV 1-6936
Polna zaloga najboljšega svežega mesa, doma soljenega in prekajenega, kakor šunke, plečeta, klobase in želodce.
VSAKOVRSTNA GROCERIJA IN ZELENJAVA
TOČNA POSTREŽBA IN ZMERNE CENE!
Zahvaljujemo se vsem odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče.
Louis Ižanc in Joe Novak, lastnika
EDWARD & FRANK SMOLE
GOSTILNA
6112 Glass Ave.
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK Po#tr*š#mo z najboljio pijačo Vsem vesel* velikonočne prazni** in obilo piruhovl
Bivoli, levi. krokodili
(Nadaljevanje .s 5. strani)
da nisem mogel ugotoviti, kaj bi to bilo. Ker pa ni izključeno, da je lev, se podvojeno opreznostjo bližam izpostavljeni beli žrtvi. Naenkrat žvižg za menoj Moj črni pomočnik me opozarja na komaj viden sled, ki ga je železna past zarisala v trdo prst. Če se je tod sprehajal lev, potem ga je skopec prekleto malo omejeval v svobodni hoji, V visoki travi ga ne morem, opaziti niti na dva metra, medtem ko me on voha že na daleč. Pri tem pa moram z gotovostjo računati, da me bo razjarjena zver napadla. Iskanje obeta torej še marsikatero iznenade-nje.
Spet zlezem na termitsko trdnjavo zaradi boljše orientacije. Sto korakov pred menoj je nekoliko redkih akacij. Trava oko li njihovih stebel je poteptana. Malo bliže je visoka trava in tam opazim, da se nekaj premika, ne morem pa ugotoviti, kaj bi to bilo. Brez pomišljanja grem v tej smeri. Oprezno se bližam. Travo odrivam s sulico, ob vratu mi visi puška. Počasi grem naprej. V visoki travi je orientacija izredno težavna in tudi korakov ne morem šteti, ker so zaradi ovir manjši. Veter se je polegel in sonce mi žge na golo kožo, ker imam samo kopalne hlačke in sandale, na glavi pa tropsko čelado iz pluto vine. Koliko ča sa sem že na poti, ne vem, zdi se mi pa, da bo kakih dvajset minut. Izgubil sem popolnoma pojem časa. Naenkrat — jezno renčanje, pozor! Kopje spustim, puško strgam z ramen in pri tem mi odleti čelada. To seveda ne gre brez trušča in v tem hi pu skoči pet, šest korakov desno zver in beži v velikih skokih proti skupini akacij. Torej se le nisem pravilno usmeril. Rožlja nje verige dokazuje, da se je ujela velika mačka. Brzina, s katero se lev premika, pa mi obenem pove, da ga skopec verjetno zelo malo ovira. Počasi napredujem. Dreves ne vidim več, toda zapomnil sem si položaj sonca. Vode nimam s seboj, žeja pa mi pije kri. Jezik čutim v ustih kakor kos kavčuka. Tudi reakcija se javlja, prenape to živčevje bi rado popustilo. Zdaj popuščati, ne! Spet potisnem šop trave stran in pred menoj stoji prva nizka akacija, Povečam pozornost, če je to sploh še mogoče, puško pri licu. Še nekaj sekund in — pred menoj stoji kapitalen lev s skoro črno grivo. Vse gre s filmsko naglico. Lev se je pripravil k skoku. Skopec ga drži samo za en prst, S privzdignjeno šobo in polpriprtim žrelom proži lev sliko, ki je nikoli ne pozabim. Rep biča tla, da letita trava in pesek daleč naokrog. Instinktivno, ne da se zavedam, zagrmi strel iz moje puške. Skozi možgane zadeta se zruši kraljevska žival.
Po kratkem odmoru, ki ga moji živci n.ujno zahtevajo, grem, da rešim kozo trpljenja pretekle noči. Prečkati moram stugo, potem pa spet navzgor. Ko stopim na podkopano obrežje, zagledam pri otočju le-
va, ki se je ravaio izluščil iz ovinka in jo maha v moji smeri. Z enim skokom sem na vrhu obrežja in napetoi opazujem novo situacijo. Lev me ni opazil in odšepa čez suho rečno korito. Tam se zažene, da bi se povzpel na štiri metre visoko obrežje. Ker ga pri tem ovira skopec, ki ga je zgrabil za levo šapo, besno ugrizne železo in se skotali nazaj v strugo. S srditim renčanjem se uleže pod obrežje.
Zdaj se počasi odplazim in hitim ob strugi navzdol, da jo na manj razgledni točki prečkam, kar mi tudi gladko uspe. Potem se čim hitreje bližam ležečemu levu. Njegov položaj sem si zapomnil po drevesu, ki tam raste na sami obali. Da ne bi zbudil predčasno pozornosti z^eri, ležem po trebuhu k robu obrežja. Že sem se približal na dva metra, ko levo od mene zaropota in se lev prikaže, oddaljen komaj deset korakov. Tam je obrežje manj strmo in tako mu je uspelo splezati nanj. Ko me opazi, votlo renče počene. Naglo se privržem, žareče oči me skoro hipnotizirajo, ali strel je že odjeknil. Lev se visoko vzpne in se zruši vznak, še enkrat se skuša dvigniti, potem pa s truščem pade nazaj v strugo. Lev .je kapitalen samec s krasno črno grivo.
Zdaj si lahko v miru ogledam mesto, kjer sta se leva ujela, Koza je cela, samo malo preplašena je in me pozdravlja z ve selim mekanjem. Prvi lev se je verjetno ujel ob zori, drugi pa malo pred najinim srečanjem.
Veselje v taborišču je veliko Dva odrasla grivasta leva v nekaj urah. Da bi pa dva samca lovila brez družbe vsaj ene levin je, se mi zdi neverjetno in zato hitro postavim obe pasti toda ne več na istem mestu, marveč na majhnem odprtem otoku, malo niže v rečnem koritu. Bela koza je daleč vidna toda kraj ni tako ugoden. Kozo privežem h kolu in tudi za hrano ji priskrbim. Napojili smo jo, preden smo jo privezali, Skupca postavim dlje od vabe in računam, da se bo kaka zver ujela že pri obkroževanju.
i Radovednost me je že zarana nagnala na pastišče. Že od daleč zagledam kozo, ležečo na kupu trave. Zdrava je in spo kojno prežvekuje. Skopca pa sta nedotaknjena.
Ko sem v eni prihodnjih noči ponovno nastavil pasti in jih drugo jutro kontroliral, ni bilo koze nikjer in le krvava trava je pričala o njeni tragediji, pri kateri sem bil sokriv. Po sledeh ni bilo težko ugotovi ti, da so jo hijene raztrgal^, ujela pa se ni nobena, ker je droben pesek zasul sprožila pri obeh skopcih.
New Style Shoes for Easter!
\ i Vif/yi
:SH I Nic in PATENT LEATHER
S** ovr $we«f »drejs vp*	^	^
styles...doint/ In opp*aranc»
ond sturdy in conMrvctionl £xp*rtly fitted.
/Red [GooscN ^ShocsI

NilioMNy Adyertised in Good Housekeepin; andTliitWcth
2.98
and up
MANDEL'S SHOE STORE
SHOES FOR THE WHOLE FAMILY
6125 ST. CLAIR AVE.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhovl
Vesele velikonočne praznike želimo vsem prijateljem in znancem!
MR. & MRS. FRANK YAKOS
669 East 159th Street
Vedno postrežemo z svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek.
Vesele velikonoč želimo vsem poseinikom in prijateljem!
WHITE KOSE CAFE
FRANK BUBNICH, lastnik
Izvrstno žganje—vsakovrstna vina in piva. RIBJA PEČENKA VSAK PETEK Odprto do 2.30 zj.
Se priporočamo za obisk
10408 Union Ave. - DI1-9573
PERUTNINA
Našim cenjenim gospodinjam se priporočamo, da si naročijo razno perutnino pri nas. imamo popolno zalogo vsakovrstne najboljše perutnine, živo ali sveže-očiščeno.
Priporočamo se tudi za naročila za svatbe, bankete, zabave in druge priredbe. Vam postrežemo vedno prvovrstno in po zmernih cenah.
V naši trgovini dobite tufli najboljša sveža jajca.
MAPLE HEIGHTS POULTRY
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS, 0.
TeL: Monfrose 2369 — na domu: Monfrose 1917 J
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
PERXO FURNITURE AND ElEnRKAl APPLIANCES
Louis Perko, lasinik
DI 1-0025
3486 East 93rd Street
Pri nas boste dobili razne hišne potrebščine in
električne predmete
\
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
ANTHONY FERFOLIA
TRGOVINA Z MOŠKO OPRAVO
POPOLNA ZALOGA MOŠKE OPRAVE KLOBUKI WE RENT TUXEDOS
3517 East 93rd Street
VU 3-5775
Cleveland 5, Ohio
ZAHVALA IN VOŠČILO!

Vsem cenjenim trgovcem, obrtnikom, profesion^' cem in naročnikom, ki so nam izkazali svojo naklonj®" nost, izrekamo našo iskreno zahvalo.
2ELIMO VSEM VESELO VELIKONOČ
Zastopniki "Enakopravnosti
JOHN RENKO FRANK RENKO JOHN STEBLAJ

^Pfila 1950
ENAKOPRAVNOST
stran 7
vesele velikonočne praznike želimo vsem!
a
SQUARE BAR UFE
3839 East 93rd Street
•diamond 1-3409	GOSTILNA
J. and C. Zadnik, lastnika Našim gostom vedno postrežemo s finim žganjem, . ''i in pivom ter z okusnim prigrizkom. Se priporo-^0 za obisk.
VESELE
velikonočne praznike želimo vsem!
SHADY LAKE PARK
R. D. 3 Hudson, Ohio
Kabini, kopališče, izletniški Prostori, ribolov, clam bake log cabin restavracija
Za rezervacije pokličite Kent 6959
MIKE TURK, poslovodja
Joseph in KAROLINA zadnik, lastnika
^_
lUMS FOOD & MEAT MKT.
^1118 Greenwich Ave. - BR 1-7521
^Bavite si FINO GROCERIJO, MESENINO, PIVO Vino za praznike v naši trgovini
Prijazna postrežba. — Zmerne cene. velikonočne praznike želimo vsem!
SIMS BROS., Inc.
SLOVENSKI TRGOVCI
8812 BUCKEYE ROAD TY 1-1221

trigni
predmeti — iiisna oprema

avf
*8, Frigidaire in Bendix produkti, poleg ®go drugih vodilnih predmetov za dom
'sem
PJ'ijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!

^ Dvojne eagle znamke v torek IN četrtek
SERVICE STATION
Ackley Ave. - MI 1-9864

^OTor tune-up and repairing oil — gas — wash
_ ^*^0 se avtomobilistom, da se ustavite na naši ^ *ji' ko potrebujete gasolin, olje ali kaka popravila na avtu.
Velikonočne praznike želimo vsemi

FOOD MARKET
^INa grocerija in mesenina 3774 EAST 116th ST. — MI 1-7900
velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
fuo našo trgovino v naklonjenost, ker "^^zenio najbolje in po zmernih cenah.
Fran Erjavec :
ŽABA
Stanovali smo zunaj mesta. Pri hiši je bil vrt, na njem so rastle jablane, hruške, češplje in tudi ena češnja. V gornjem koncu so bile pa gredice, na katerih so vse poletje pa tja do pozne jeseni cvetele cvetlice, modre, rdeče, rumene in pisane. Moj oče so imeli z njimi posebno veselje in, če le niso imeli boljšega opravila, gotovo so bili na vrtu. Mati so bili pa bolj praktični; po strani so gledali lepe rože in, če je prišla govorica na vrt, so vedno godrnjali, češ bog-ve, čemu stoji ta lepi prostor brez vsakega dobička na vrtu. Oče, ki jim je bil hišni mir nad vse, so se vdali naposled materinim željam in neke pomladi--jaz sem se jel
ravno učiti abe — so vrgli mati z vrta vse rože in vse korenine, ki so jih bili oče še prejšnjo jesen zavarovali s slamo proti mrazu. Iz gredic je postala njiva in namesto tulipanov in narcisov, namesto balzamin in georgin so posadili mati drago ameriško zelišče; krompir. Le pri ograji, kamor so presadili tiste cvetlice, ki so jim najbolj prirastle k srcu: ker materi bi se bili oče na tihem vendar smilili, ko bi jih bili pripravili ob veselje. Ali ljubša nego cvetlice in krompir, ljubša nego jabolka in češnje, dasiravno sem jih neral pozabil, mi je bila velika mlaka konec vrta, ki tudi v najhujši suši ni usahnila. To je bilo moje morje, po njem so se vozile moje barke v daljna mesta, na niti sem jih peljal ce-1 lo v Ameriko. Tja sem vozil pe-1 sek, nazaj sem pa naložil češ-1 njevih peška. Irt, če se mi je po nesreči potopila ladja, nisem dolgo žaloval;, naredil sem si. drugo -1- iz papirja.L^..^
Moje morje je bilo tudi živo. Žabe vsake velikosti so gospodovale v njem, vodni močeradi so kakor somi plavali sem ter tja, široki vodni hrošSi v črnih frakih so se potapljali, vod-j ni ščipalec je s kleščami prežal na mušice, ki so plesale nad vodo. Po ves dan sem stal kraj svojega morja in premišljeval živali, ki so tu notri živele in trpele. Še ponoči v sanjah sem bil pri njih in o pomladnih večerih, ko sem ležal že v postelji) mi je bila najslajša glasba regljanje mojih žab, ki sem vse poznal, od najmlajše do najstarejše, ki je bila lepo zelena, po hrbtu pa imela tri rumene proge. Naj prvo je jel debel moški bas poskušati žalostne glasove, odgovarjal mu je tenak glas — zdelo se mi je, da ga poznam. Nekaj časa sta si odgovarjala v zateglih akordih, potem je vse potihnilo, ali v hipu je zagrmel ves kor in regljanje se je razlegalo daleč okoli v moje neizrekljivo veselje, ali v veliko nevoljo moje materje. In tudi pozimi, ko je moja regljajoča "banda" spala pod ledeno skorjo, seirj imej na morju nepopisljivo veselje. Bilo je mraz, da je vse pokalo, s sosedovim Andrejčkom sva se pa
drsala po vrtu, da so iski-e švigale izpod podkovanih peta .— kadar ni bilo matere doma. Nikoli te ne bom pozabil, mlaka na vrtu! Dnevi, ki sem jih preživel kraj tebe, so bili najsrečnejši.
V isti hiši je stanoval mož samec, ki so mu sploh rekli: "gospod profesor"; učil je otroke v velikih mestnih šolah. Moja mati so se mu smejali, ker je lovil hrošče in gosenice in drug mrčes. Midva sva bila pa velika prijatelja in, če sem le mogel, sem se zmuzal v njegovo stanovanje. V velikih štiriogla-tih škatlah je imel vse te živali nabodene na iglah. Kakor vojaki so stale v vrstah, da jih je bilo lepo gledati. Tu sem videl velikega kleščmana, zlato mini-co, malo pikasto polonico, zeleno kobiličo s sabljOj kratko rekoč, vse živalce, kar sem jih kdaj videl na našem vrtu ali zunaj na sprehodih. Tudi z očetom sta si bila prijatelja in večkrat sta sedela na vrtu v prijaznem razgovoru.
Nekega dne, bilo je poleti, sedim na vrtu kraj morja in gledam sluznate kepe, ki. so plavale po vodi. Spomnim se, da sem jih videl tudi lani ob tem času, ali kaj to pomeni, nisem vedel. Ker je ravno prišel profesor po vrtu, ga povprašam kaj je to.
"Pojdi k materi, naj ti dado skledico!"
"Bojim se, da je ne bodo hoteli dati."
"Čakaj, jo pa jaz prinesem."
In res pride kmalu s skledico in zajame tako kepo z vodo vred. Zdaj sem videl, da so v kepi rumenkaste kroglice grahove velikosti s čnj;kastim zrnom v sredi.
"To postavi na kakšno okno in vsak dan poglej, ali se bo kaj spremenilo ali ne. Če. boš videl kakšno spremembo, pa mi
povej!"	■ ;• i iM
i; ,
Že drugi dan, sem videl, da so jajca bolj nabuhnjena, in profesor mi je dal okroglo steklo, skozi katero ^e je vse mno-
go večje videlo, nego je res. Ko-cinice na moji roki so se videle kakor prašičje ščetine, da sem se moral smejati. Ko sem skozi to steklo pogledal kroglice, se mi je zdelo, kakor bi notri ležala zvita živalica, ali nisem mogel prav razločiti. Ne enkrat, Bog ve, kolikokrat sem hodil gledat vsak dan sluzne kroglice v skledi. Šesti dan sem že komaj pričakoval, da je prišel profesor domov, ker nekoliko kroglic se je odprlo in to, kar je poprej kot črnkasta pika ležalo v njih, je plavalo zdaj okoli po vodi kakor majhna ribica. Imela je rep, glavo in na vratu vsake strani majhno resico. Na pragu sem pričakoval profesorja in, ko pride, mu povem, kaj sem videl.
"Vidiš", me pouči, "to kar sva zadnjič vzela iz mlake, to je bila kepa žabjih jajc ali žabjih krak. Vsaka kroglica je eno jajce in iz vsake bo postala žaba. To, kar si danes videl okoli plavati, to so mlade žabice."
"Le počakaj še malo in glej jih vsak dan. Vidiš tale jajček? Ravno zdaj bo živalica pregri-(Dalje na 8. strani)
BREZPOSELNOST V ZDA IN V ZAHODNI EVROPI
Po podatkih, ki jih je zbral francoski list "France Nou-velle," je od januarja '949 do januarja '950 v Zedinjenih državah narasla brezposelnost od 2,664,000 na 4,480,000 oseb. V istem času'je nezaposlenost narasla v Franciji od 25,500 na 46,-396, v zahodni Nemčiji od 975,-000 na približno 2,000,000, v Belgiji od 171,000 na 213,762, na Nizozemskem od 53,900 na 83.-107, v Italiji je pa število brezposelnih, ki znaša približno 2,000,-000, ostalo nespremenjeno. List poudarja, da so te številke po večini uradne, da pa ne vsebujejo tistih brezposelnih, ki niso prijavljeni pri uradih za delo.
Lansko leto je bilo 31,800 Američanov ubitih v prometnih nesrečah.
YUKCEYIC TAVERN
649 East 152nd St. - MU 1-9595
PIVO — VINO — PRIGRIZEK Pivo dostavimo na dom brezplačno.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
COLLINWOOD POULTRY MARKET

14801 SARANAC RD. — LI 1-3866
Pri nas dobite vedno vsakovrstno perutnino
Imamo tudi sveža jajca po znižani ceni Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!

Vesele velikonočne praznike in mnogo piruhov želimo vsem
našim gostom in prijateljem!
THE VILLAGE BAR
469 E. I85th St. in Lake Shore Blvd.
euclid, ohio
Telefon: KEnmore 1-9881
vabimo vas, da nas obiščete Dobro vino—sveže pivo—pristno žganje.
Vesela družba.
pohane ribe vsak petek '
Vedno okusen prigrizek.
ELEANOR IN SWIZZ GRDOLNIK	FLORENCE IN ARCHIE LAPUH
H. 8 H. HARDWARE 3796 E. 116 St. - DI1-3048
Trgovina z vsakovrstno železnino, Sherwin-Williams barvo in varniši. — Se priporočatoo v naklonjenost.
vesele velikonočne'praznike želimo vsem!
SVEC PHARMACY
LEKARNA 3790 EAST 116th ST. — VU 3-5143
Pridite po vaše lekarniške potrebščine k nam.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
vesele velikonočne praznike želimo vsem!
Mi vedno skušamo nuditi simpatetično in 'zadovoljivo poslugo ko se družina preminulega obrne do nas.
Louis L. Ferfolia
LICENCIRAN POGREBNIK
9116 Union Avenue Michigan 1-7420
RENO CAFE
10401 Reno Avenue
BR 1-7671
JAMES PODOJIL, lastnik
Dobro pivo, vino in tobak
Verefo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
ANTON ZELEZNIK
slovenska mlekarna
S298 West 58th St. MElrose 1-1857 t
Dovažamo mleko v Newburgh, Maple Heights in Garfield Heights
Pri nas si tudi lahko nabavite razna zmrznjena jedila, kot purmane, kokoši in drugo perutnino,
sadje in zelenjavo.
vesele velikonočne praznike želimo vsem!
JOHN ADAMS FRUIT 8 VEGETABLE MARKET 8 GROCERIES 3792 E. 116th Street
Fine grocerijske potrebščine, sadje in zelenjava.
Cene zmerne in postrežba točna. — Se priporočamo.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
MUCHtTZ WINERY
1081 Addison Road
vesele velikonočne praznike želimo vsem!
Za praznike si nabavite fino, okusno kapljico v naši
vinarni.
IMAMO VSAKOVRSTNA VINA NA RAZPOLAGO
STRAN 8
fi. aprila
JOHN TAV(AR
m East 7W SL
Vsem rojakom in rojakinjam želim vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
DIREKTORIJ
SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA NA WATERLOO ROAD
15335 Waterloo Road
2 E L I
VSEM DELNIČARJEM iN ROJAKOM V SPLOŠNEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VELIKO PIRUHOV!
MR. 8 MRS. LUDVIK VICIC 4304 St. Cfair Ave.
GOSTILNA
Za kozarec dobre piva, vina ali žganja ter za okusna jedila, obiščite našo gostilno.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
EMIL BUKOVEC
6024 8t. Clair Ave.
FINA GROCERIJA IN MESENINA
HEnderson 1-7066
V naši trgovini dobijo gospodinje vedno svežo zalogo fine grocerije, mesenine, sveže in doma prekajene.
Vtem prijateljem, znancem in odjemalcem želimo vesele velikonočne praznike!
#
VSE NAJLEPŠE V ZLATNINI ZA SPOPOLNITEV VAŠE VELIKONOČNE OPRAVE, DOBITE PRI
FRANK (ERNE JEWELRY
6412 St. Clair Ave.
HE 1-0465	Odpito ob večerih
Želimo vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
V nad!, da bi duh vstajenja prevladoval v srcih vseh ljudstev sirom sveta,
ŽELIMO VSEM VESELO ALELUJOI
LUSTRIK TOOL CO.
PETER LUSTRIK, lasinik
KRIVA VERA V BUT ALAH
(Nadaljevanje s 4. strani)
la piči, ako ni! Veš, da te ne bom goljufal! Na, na!"
Pa ko je mahal s pipcem, se je zdelo mački najbolj varno, da izgine od tod. S tačko si je snela vrv in skočila v grm, po ovinkih se je izgubila domov.
"Noče" so možje dejali. In ker ni kazalo onega pustiti v vrhu toliko časa, da zrastejo druge veje, so smrelto posekali, smreka je padla, pa je srečno padel ua drugo smreko, da je ostal živ, samo pošteno so ga ogreble veje.
Še bolj kakor praske od vej pa ga je peklo in ni peklo le nje-?a nego slehernega Butalca, ko >e je raznesla ta zgodba in je iala hudomušnim sosedom po-judo za smeh in posmeh.
KAŠO PIHAL
Butalci niso kar za pečjo čepe-1, nego je marsikateri s popot-lim škornjem stopil tudi v svet n prinesel marsikaj koristnega z tujine.
V onem času, ko Butalci še liso poznali prosa, se je zgodilo, n se je vrli butalski prvak vrnil ! daljne poti, čez ramo mu je isela bisaga, v sprednji malhi e imel proso, vzad pa kašo. In e razodel začudenim Butalcem; 'Možje, ali veste kaj je proso? Proso bomo sejali, iz prosa bono delali kašo—ni boljše jedi na 3vetu od zabeljene kaše! Dajte, prepričajte se!"
Mka:'.al Jo doma, naj hite in skuhajo kašo. Sredi trga pa je dal prinesti mizo, nanjo so postavili skledo s kašo in je bila prekrasno zabeljena, da se je daleč svetila v soncu. Zraven sklede je ležala žlica in so bili povabljeni vsi Butalci, da bo vsak enkrat zajel in poskusil neznano dobroto.
Pa so prihajali Butalci in se vrstili in gnetli, da drug za drugim zajame in nese v usta, in je vsak moral hitro oddati žlico drugim rokam, ki so se stezale za žlico. In je hodila žlica kakor blisk svojo pot iz rok v usta, iz ust v roke, in ni poteklo časa za očenaš—že je bila skleda prazna in so imeli vsi Butalci opečena usta.
Kajti je bila kaša silno vroča, pa je nihče ni utegnil pihati, ker se je mudilo za žlico. Zapomnili pa so si Butalci vročo lastnost kaše in ko so bili vsejali proso in jim je lepo vzklilo in z bogatim latjem budilo najlepše nade, so se zbirali ob njivi in od daleč pihali v latje, da ne bo kaša prevroča.
Imajo pa Butalci nevščene sosede, Tepanjčane, in je mimo njive prišel Tepanjčan Jaka in se radoveden ustavil. Pa so ga kaj hitro napodili z besedo in dejanjem : "Ne boš kaše pihal, Jaka, kaša je naša!"
ŽABA
(Nadaljevanje s 7. strani) zla sluznato lupino. Z glavo je že zunaj, zdaj se bo vsa izmotala — no, zdaj pa že plava okoli. To, kar ima na vratu, to so njene dihalke ali škrge; z njimi živalca diha, ker brez dihanja ne more živeti, kakor tudi ti ne; samo da imaš ti pljuča, mlada žabica ima pa škrge ali dihalke."
"Zakaj jih pa one žabe v mlaki nimajo?"
"To boš že pozneje videl, zakaj ne. Le potrpi! Vidiš tole tukaj? Ta je šla spet nazaj v svojo luknjo in jo je. Dokler so žabice mlade, jedo le svojo sluznato lupino, pozneje pa jim boš dajal krušnih drobtinic."
Živalce so bile vse izven jajc, rastle so in, ko so vso sluz pojedle, sem jim dajal kruha. Zdaj sem se spomnil, da sem tudi lani videl v mlaki ravno take živalce, ki sem mislil, da so ribice; rekli smo jim pupki. Imele so ravno tako debelo glavo, tak
rep in škrge na strani. Pozneje so pa izginile iz mlake. Dvajseti dan sem zapazil, da so dihalke vedno manjše in da se počasi izgubljajo: zdaj so se na zadnjem koncu glave blizu repa pokazali majhni izrastki. Profesor mi je povedal, da so to zadnje noge, ker žabe dobe zadnje noge prej nego prednje: in res ser?} drugi dan videl, da so bile popolne žabje nožice. S steklom sem videl tudi prednje, pa so bile še pod kožo skrite. Tako so ostale prav dolgo. Ko je šel 2. mesec h koncu, jim je jela na glavi pokati koža in popolne žabice ^o se jele motati iz kože. 0?ka usta z roženim kljunčkom na koncu so odpadla, usta so se zdaj široko odprla, zdaj so imele tudi štiri noge, škrge so se skrčile in poznala se je le še poklina, ki se je pa sčasoma tudi zarastla, in rep se je tudi izgubljal. Zdaj so žabice splavale na vrh ter molile glave iz vode. Mehovi, v katerih so poprej tičale, so zdaj kot žabje srajce plavali po vodi.
"Vidiš mi _ie rekel profesor, "zdaj ie žabica popolna; zdaj ima š:iri noge, široka usta, izgubila je rep, izgubila škrge, ždaj diha s pljuči, torej je prišla na vrh vode; poprej pa, dokler je imela škrge, je bila vedno pod vodo kakor riba, ki vse svoje življenje diha s škrgami. Žabica zdaj ne bo več jedla kruha, ampak druge majmne ži-valice, postavim muhe, črve, polže itd.; tedaj je najboljše, da jih neseš spet v mlako, kjer se bodo same redile."
Gospod profesor mi je še veliko pravil o žabah. Rekel je, da se leve mlade žabice vsakih osem dni, da šele v štirih ali petih letih popolnoma dorastejo, in pravijo, da dožive šestnajst let. žabje oči so zlato obrobljene, imajo trepalnice in pod njimi še kožico, ki jo lahko potegnejo čez oko. Na tistem kraju, kjer je bil dihalni poč, ostane tenka kožica, ki se pri kva-kanju napne kakor mehur in daje glasu posebno moč; kva-kajo pa samo moški, samice ne. Jezik žabji ni od zad prirasel kakor navadno pri drugih živalih, ampak spredaj; in če hoče z lepkim jezikom uloviti kako muho, ga mora zavihati ven. Žaba ima prav trdno življenje. Če ji tudi glavo odrežeš in ji iztrebiš drob, se vendar še več ur premika.
Pozimi se žabe zarijejo v grez in blato in prespe vso zimo; šele konec aprila se navadno prebude, mladiči pa malo poprej. Žaba se rada greje na soncu in sedi kakor pes na zadnjih nogah in gleda z neko neumno ošabnostjo okoli sebe; srce ji pa precej pade v hlače; če le kak suh list zašumi, puhne v vodo. Žaba je človeku po postavi podobna in vem, da je že vsakdo videl širokoustnega človeka izbuljenih oči in zabuhlega lica, ki nas spominja na žabo. V zemlji so našli tudi oka-menine velikanskega žabjaka in učenjaki so nekaj časa mislili, da je okamenel človek. Največ žab je menda na bregovih reke Volge; spomladi se sliši reg-Ijanje v tihih nočeh po več ur daleč. V Luizijani pa živi žaba po 1 čevelj dolga, ki rjove kakor vol. Turkom je žaba sveta žival, ker poje hvalo Allahu.
Zeleno vodno žabo pri nas jedo. Love jih z rokami (ponoči z baklami) in tudi s trnki, na katerih so načičeni črvi ali kosi škrlata. Pečene in kuhane žabe so prav dobra in lahka jed, posebno za bolnike. Žabe jedo črve, hrošče, polže, muhe in drug mrčez, tedaj so koristne. Njih največji sovražniki so ščuke, štorklje in nekatere druge vodne ptice.
Najlepša velikonočna voščila izreka
THE NOniNGHAM DEPT. STORE
18607 St. Clair Avenue - KEnmore 1-0585
IMAMO ČEVLJE ZA VSO DRUŽINO
To je ena najbolje založenih trgovin z modnim blagom v tej naselbini. — Dobite vedno trpežno blago po zmernih cenah.
SE PRIPOROČAMO ZA NAKLONJENOST
Vsem klijentom, prijateljem in znancem
želim
prav vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
JOHN L MIHEUCH
ODVETNIK
Urad: 300 Engineers Bldg. ........ MAin 1-2015
Stanovanje: 1200 Addison Rd.......HE 1-1893
OLGA'S SWEET SHOPPE 4104 St. Clair Ave. - EN 1-9204
Sladoled — slaščice — cigarete in šolske potrebščine
Imamo lepo izbero krasnih voščilnlh kart za vse prilike ter se priporočamo za obisk.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
■riirjgT''
JANSA'S BEVERAGE STORE
256 East 156 St.,
MED GROVEWOOD IN CORSICA AVE.
[mamo 25 različnih vrst pive, kakor tudi različna vina in likerje. Se priporočava, da si za praznike nabavite pijačo v naši trgovini.
Prijazna in ločna postrežba. Dopeljemo na dom.
ANTON in PAULINE JANŠA
KEnmore 1-2570
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
Želimo vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
J
WHITE CITY BAR
599 East 140th Street
Julia in John Sustarsic
Liberty 1-9837
FISH FRYS VSAK PETEK
GODBA VSAKO SOBOTO IN NEDELJO
/
7900 St. Clair Avenue'
, f
STEAKS — BARBEOUE RIBS AND FULL COURSE DINNERS
IMAMO LEPO UREJENO DVORANO ZA V NAJEM Z ZABAVE IN SEJE.
/sako-
FRANK BUCHER
1376 East 49th St
GROCERIJA IN MESNICA Gospodinjam se priporočamo, da si nabavijo vs vrstne jestvine in suho ter svežo mesenino pri Imamo tudi fine šunke in klobase.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELlMOj^SE^
ANTHONY 8 JEA''
ZIMMERMAN
GROCERIJA IN MBSNIC*
1193 E. 60 St. HE 1-0594
Za velikonoč bomo imeli veliko zalogo	j^cSi
prekajenega mesa kot: gnati, šunke, klobase	gg-
ter svežo mesenino, grocerijske potrebščine, sadi® ' lenjavo.
Se priporočamo gospodinjam v nakionje"^^*^'
teli"*®
Vsem prijaleljem, odjemalcem in znancem vesele velikonočne praznike!
BILL 8 ANN'S
SHUFFLE INN
7920 St. Clair Ave.
GOSTILNA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 2ELIM0
C pi^"'
Priporočamo se za obisk kadar zaželite kozafc vina ali žganja.

Tu boste vedno v veseli in prijazni