41. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. febrnvarja 1898. XXXI. leto. lakaja vsak dan aveeer, numll nedeljo in pracnike, ter vaba po polti prejem an ta avatro-ogerske delala sa vae leto 15 gld., xa pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., sa jeden naeaeo 1 gld. 40 kr. - Z* Llnblj»-io *>rm pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., ta četrt leta 8 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 80 kr. as četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina anala. — Na narocbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačo, e m oo stiristopnt- petit-vrste po (S kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, ca ae dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se iavolč frankovat. — Rokopisi se ne vračajo. — Oradniltvo in nprsvniltvoie na Kongresnem trgu It. 12. D pravuiltvn naj a-- blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oananila, t j. vae administrativne stvari. Toleion At. «-4. Deželni zbor kranjski. (XII. seja dne 21 febrnvarja.) Deželni glavar De tel a otvori sejo in konsta-tnje sklepčnost zbornice. Prečita in odobri se zapisnik nadnje seje. Došle peticije se odstopijo dež. odbora, proSnja občine Slavine za podporo za šolsko Zgradbo pa finančnemu odseka. Poti. Hribar in tovariši predlagajo nujno: G. kr. vlada se poživlja, takoj storiti vse potrebno, da se bodo varovale slovenskemu, oziroma hrvatskemu prebivalstvu na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem v nstavi zajamčene pravice, in da se Ičiti to prebivalstvo nasilstva večine, kjer je vsled manjšega števila v deželi ali pa vsled umetno prikrojenega volilnega reda v zakonodajnih ■borih v manjšini. Utemeljevanje tega predloga se postavi na dnevni red prihodnje seje. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji zdravstvenega zastopa za okrožje vipavsko glede podpore sa zgradbo okrožne bolnice in predlaga, naj se za sgradbo dovoli podpore 3000 gld s pogojem, da bode imela prostora za 24 bolnikov, dež. odbora pa se naroča, da postavi v proračun za 1899. 1. 1500 gld. in zs 1900 I. tudi 1500 gld. Posl. Božič je opozarjal na potrebo te bol-nioe, ker morajo bolniki zdaj v Gorico ali v Trst. Občina vipavska je hotela sa Iti.000 gl. napraviti bolnico in hiralnico, ali slabe razmere so to preprečile. Zgradba bolnic za silo je nepraktična in neisvraljiva na Vipavskem. Radi tega se je zdravstveni sestop zavzel sa bolnico Stvar sta podpirala postojinski okr. glavar in deželni predsednik. Najvažnejši moment pri prošnji za podporo je to, da SO zdravstvene razmere na Vipavskem take kakor v kakem turškem vilajetu. Zbornica je vzprejela od* sekov predlog. Posl. Hribar je poročal o računskem sklepu gledališkega zaklada 1. 1896. in o proračunu za 1. 1898. Govornik je konštatoval, da cene za lože pa- dajo. Morda je toga krivo premalo zanimanje za gledališče mej slovenskim občinstvom, a morda je bilo tudi premalo agitacije. Poročevalec je predlagal, naj 8e računski sklep odobri. Posl. Kalan je omenil, da je vlada prepovedala predstavo igre mNemški ne znajo", katera se je imela uprizoriti v katoliškem domu. Ta igra se je že predstavljala na vseh čitalnicah in to v časih, ko so se Slovani cficijalno pritiskali ob zid (Čujte 1 čujte!) Vladna odredba pravi, da se igra prepove* duje, ker bi mogla provzročiti politične demonstracije. Govornik navaja vse inhibirane odstavke — nekateri so res klasične nedolžnosti — in pravi, da globoko obžaluje, ker je ravno ta odlok provzročil razburjenost in demonstracije. Dež. predsednik baron Hein je dejal, da igra ni biser slovenske literature, da pa je kanonik Kalan razburjen, ker se v društvu, ki je hotelo uprizoriti igro »Nemški ne znajo", niso primerile tiste demon 8tracije, katere so hoteli s to igro doseči prireditelji predstave. Dragoceno pa je priznanje, katero je izrekel kanonik Kalan. Rekel je, da je ta vladna prepovtd vzrok včerajšnjim demonstracijam. Posl. Kalan; Tega nisem rekel. Dež predsednik baron Hein: Vi ste to rekli. Posl. Kalan: Ni res. Dež. predsednik baron Hein: Ta imam vso polno prič, ki potrjujejo moje besede, sicer pa kanonik Kalan ni vreden radi njega izgubiti več besedi j. Posl. Kalan odgovarja, da poslanci niso voljeni, da bi jih vladni zastopniki samopašno insul-tirali. Poslanci imajo pravico, kriti kovati vladne odredbe in si te pravice ne dajo od nikogar vzeti, niti od dež. predsednika barona Heiua. Ali je prepovedana igra biser ali ne, to ni stvar vlade in se ona nima za to skrivati. Dež. predsednik ve prav dobro, da tiče* razlogi za včerajšnje demonstracije dosti globlje. Mi — je rekel govornik — nismo sanje odgovorni, mi nismo ž njimi v nobeni zvezi, odločno pa zavračam način, na kateri je dfž. predsednik nastopil proti nam. Dež. glavar De tel a graja, da je posl. Kalan rabil nedostojne izraze. Posl. Kalan: Obrnite se na ono stran, (pokaže na dež. predsedn.ka), tam t či prvi vzrok. Dež. glavar Detel a: Gosp. dež. predsednik ni rekel nič nedostojnega. Posl. Kalan: Rekel je, da nisem vreden, da bi mi odgovarjal. To je žaljenje. Dež. glavar Detela izjavi, da o stvari ne pusti več debatirati, ker ne spada k razpravi o gledališči. Poročevalec poni. Hribar se zavaruje proti temu, da ni stvar v nobeni zvezi z gledališčem in obžaluje zadnje besede dež. prodsednika. Oa ima o posameznih poslancih kakršno hoče privatno mnenje, a na tak način v zbornici ne sme nastopati. Poročevalec pravi, da je prepoved igre »Nemški ne znajo" skrajno nesrečna, in da je že on pri vladi posredoval, naj bi prepoved preklicala, videč, da bo imela prepoved ravno nasprotni uspeh, kakor ga misli vlada dose'i. Ali je igra biser literature ali ne, to ne spada v področje cenzure. Kar je posl. Kalan rekel, je popolnoma opravičeno. Kako je mogla cenzura citirane odstavke inhibirati, presega meje po-damškega razuma in napravlja utis, kakor da se hoče zopet nemško uradovanje uvesti. Poročevalec izreka željo, naj bi se take naredbe več ne izdajale. Zbornica odobri računski sklep za I. 189G. P09I. Hribar poroča o proračunu gle dal škega zakhda za 1. 189S. in predlaga, naj se odobri in naj se naroČi dež. odboru, da še tekom letošnjega poletja uvede v g'edališče električno razsvetljavo. Stroški za to ne smejo presegati svote 12.000 gld. — Sprejeto. Posl. Mu mik poroča o prošnji posestnikov iz Preloke za podporo vsled škode po toči in predlaga, naj se odkaže dež. odboru. — Sprejeto. Posl. dr. Žitnik je poročal o raznih zgradbah v dež. blaznici na Studencu ter o dovolitvi ustanove za izobrazbo jednega zdravnika v psihiatrični fetroki in je predlagal, naj se v te namene I dovoli skupai 4500 gld. — Sprejeto. LISTEK. Predpust. Na Dnnajn, 18. febrnvarja 1898. Dunaj je slavno mesto petja in šale. Predpust pa je čas, ki najbolj razodeva izredno veselost in srečno labkoživost Danajčanov. Po vseh listih čitaš poročila in objave o plesih, po vseh vogalih vidiš vabila na zabave. Dunajski predpust nudi najbogatejšo priliko vsakemu, da is-poznava tukajšnje življenje. Uprav razkošno veselje vlada sedaj po Dunaju in petje, godba, plesi in msikarade so brez prestanka na dnevnem reda! Poleg dvornih plesov, dostopnih samo reprezentaciji in diplomaciji, ki se torej zlasti odlikujejo po bleska in sijaja uniform ter neprecenljivi vrednosti ženskih toalet in nakitja, so slasti imenitni veliki elitni plesi, katerim podajajo cesar in nadvojvode s svojo navzočnostjo čar in sijaj. Ple-nenitaiinje in bogatsšinje so tn slavne patronese, in oko se ne nadivi dovelj krasoti in bogastvu. Veliki ples dunajskega mesta v obširni, prekrasni rotovški dvorani pa je najsijajnejši ples meščanstva. Poleg teb so obili drugi elitni plesi, mej katerimi so slasti na glasa plesi umetni ško-pisate) j -skega društva „Ooncordia", trgovski in, veliki dijaški plesi. A tudi posamezna akademična društva prirejajo svoje plese, občno v zvezi s koncerti, in od teh so slovanski ne le v krogih rojakov, temveč tudi pri Nemcih zelo priljubljeni. Mladi, brhki in vstrajni plesalci so Šegavim, zabavnim Dnnajčankam ljubši od najslavnejših re-prezentantov. In kdo bi jim to zameril? Saj se hočejo zabavati na plesu; saj pri tem ožive, saj pri tem dokažejo vso svojo dražestnost. Istina, gledati Ijnbko, koketno Dunajčanko, kako živahno in vendar gracijozno se ti vrti v valčka ali še bolje, vrteti se ž njo v takta miloglasne godbe — je poseben nžitek, kateri bo ti menda ne podaje drugod. Dunaj čanka „živi in umrje" za valček, s ti ga tudi pleše s tako unemo, a tako lehkoto, da ji ne moreš primerjati nobene druge To takoj izpoznaš, ako se zavrtiš s plesalko, ki se je porodila drngod. A povsod je še obilo zabav, kjer se shajajo v raz vesel je vanje drugi stanovi, brez posebnih, dragih oblek in vendar z isto veselost jo in zadovoljnostjo. Dunaj ima obilo rasnih veseličnih dvoran, a sa predpust jih jo še premalo. Največja in naj kras-neja je (razun mestne) „Zonjina dvorana", manja, a istotako elegantna in čislana je Ronacherjeva; poleg teh so še zlasti v raznih hotelih po vseh okrajih. Lokal sam ob sebi še ni odločilen. Tako se vrše v „Zofijini dvorani* najelegantneji in najuglednejši plesi, a poleg tega ob nedeljah ma-sksrade, ki bo sicer jako zabavne, toda dvomljive vrednosti. Maekarade eploh so na Dunaju na jako slabem glasu. Kogar veseli jednaka zabava, a re- flektuje na izbrano dražbo, ta gre na kak kostumni venček, katerega prirede razna društva. Speci aliteta dunajska so tudi „pKsi peric11 in .kmetski plesi", ki pa so istotako torišče neumorno vesel>m, dasi najdvomljivejštm elementom. Jako lep plea, pri katerem morajo biti udeleženci v planinskih kostumih, je ples planinskega društva. Tudi dekoracija dvorane je temu primerna in zanimiva. Omenim naj še, da se za vse boljše plese dobe astopnice le proti vabilu, da se torej dotičnik, ki ga hoče pcsetiti, mora poprej javiti pri odbora, in to ne velja le za velike, temveć tudi za večino manjih. Kjer je ustnpnina vsakemu dovoljena (aevtda proti plačilu, a mnogo se razdeljuje tudi „prost h kart"), je že kvaliteta več ali manj dvomljiva. Vsako društvo, vsak stan prireja si svoj ples, vsaka gostilna ima na pustne dni svoj .hišni ples", kjer se stalni gostje mej seboj izvrstno pozabavajo. Predpust je za Dunaj velikega socijalnoga pomena. Istina, da zapravi marsikdo več kakor more in sme, da poišče marsikdo zast>vnico, ki ima |te mesce svoj največji promet, da marsikdo odrečo sebi in svojim zeio potrebne nabave, morda celo strada, le da se zabava na plesu, a zopet donese predpust obile zaslužke. Pomislimo le na predragccene sijajne toalete, ki se nakupijo vsako leto, koliko Posl. G I o b o c n i k poroča o uvrstitvi občinske ceste, ki se odcepi od podkorenske državne ceste pri Pol vinskem zaam-*nju na M->šnje, mej okrajni c^ste in je prediagsd: 1) občinska pot mej Podvinskim znamenjem in vasjo Motnje se uvrsti mej okrajne ceste, 2) o prošnji za u vrnitev občinske poti od znamenja Sv. Vida do Brezij se preide na dnevni red. — Sprejeto. Posl. Jelovšek poro a o predlogu glede pobiranja davščine v mestu Krškem od vizov, na katerih se uvažajo za prodajo določene reči in predlaga, naj se predlog dež. odbora odkloni in doklada ne dovoli. — Spr^jto. Posl. Jelo v še k poroča o prošnji vau Grča-rice in Grčarske Ravne v kočevskem okraju za izločitev iz občine Do'enj ivas in ustanovitve b, mo-stojne občine Grčance in predlaga, naj se odstopi j dež. odboru, da preišče stvar in v pnliodnem za-S dan, u o njej poroča. — Sprejeto. Pob'. Jelovšek poro'a o prošnji prebivalcev Vasi Landol, Hrenovice, Predj ima in drugih za popravo okraj« e ceste iz Planine čez Studen j in Lautlol do Goric in je predlaga', naj se odstopi deželnemu odboni, di poroča v prhodnjem zasedanju. -— Sprejeto. Posl. P o vse je poročal o prošnji posestnikov is Podutika za uvrstitev občrosks ceste od Zgornje Slike ako i Ko-^ze in Podutik mej okraju i ceste in ju pr dliigal, naj so izroči deželnemu olb>ru, da poroča v prihodnjem zasedanju — Sprejeto, Posl. Lenarčič je poiočal o § 3 letn?ga poročila deželnega odbora „dezolna kultura" in je p i |olro'dljivi, ker je Vipava dobila ves drug t k. Ur*vna\a je najžalostnejša slika uravnavnih del. Voda trga najplodovitejši svet in poplavlja trg sam, škoduje v zdravstvenem oziru neizmerno. Dolina sama ne zmore te uravnave, dasi je pripravljena na velike žrtve. S ✓ote, katere so preračunali inženerji, so bile dosti pretirane. Delo se da z miinjflimi troški izvršiti. Govornik priporoča, naj se pri ni pravi načrtov glede v prvi vrsH na praktične, izvršljive načrte, ki se dajo z milimi troški izvršiti. V bodoče se ne sme več stvar tako odlašati, kakor doslej Kadar se p i na rti izgotove, naj se tudi koj izvrše. Vlada in deželni zbor sta bila uravnavi naklonjena in želeti je, da oba faktorja ohranita to naklonjenost. Upravni odiek ni ničesar sklenil gUde pokritja tro.škov za uravnavo. To vprašanje so mora pretresati in rešiti. Dokler se to ne zgodi, bodo vsi sklepi brrz pozitivnega uspeha. Govornik predlaga, nij se naroči deželnemu odboru, naj studira, kako dobiti za uravnavo vipavskih in drugih voda potrebnih sredstev in naj po tem poroča v prihodnjem zasedanja. i-■-■--,-_ dob čka donesejo trgovcem in šiviljam! Koliko Bkupijo dekoraterji, koliko prodaja'ci cvetlic ! Kol ko dobička donese to lastnikom lokalov, krčmarjera in g'adčičarjem, koliko si prislužijo godci! Ti, zlasti pa vojaki, ki morajo biti v službi še po dnevu, so res trpini, ki god* jo drugim k razveseljavanju noč za nočjo, od novega leta do velikega tedna — k*jti dunajski predpust se ne omejuje na dobo po pra-tiki določeno, — a zato jim ta čas donese tudi največ zaslužka. — Večina večjih plesov s* vrši v dobrodelne namene. Dasi moralisti obsojajo tako dobrodelnost, ki se pojavlja le, kadar se narod zabava, — vendar donesejo plesi v svoj smoter obilo dohokov, in tega bi nikakor drugača ne dosegli s toliko lahkoto. Ako torej tudi ta ali oni zdihuje ,oj predpust, ti čas presneti", veseli in želi si ga drugi-ne le radi zabave, temveč tudi radi dobička. A komu v obče bi ne bd ljub spomin na vesele ure predpusta? na vae, kar je ta videl in skusil? Morda si je pridobil tu prijetna in zanimiva znanja, morda je celo pri tej prilki izgubil srce, katero si je prisvojda ljubezniva plesalka, morda mu ta postane družici za življenje. In potem se bo le tem bolj spominjal v poznejših časih, da so se mu porodili dnevi Breče iz zabavnih ur v predpustu. Vienensis. K toSki .osuševanje barja" se je oglasil posl. Hribar in se spominjal onih, ki so to zadevo pri-peljali do končne rešitve. Vlada je sicer storila le svojo dolžiost, a hvaležno se morajo priznati zasluge barona Heina, micisterskega predsednika in p djed dskega ministra. V zvezi z osuševanjem je j most južne železnice čez barje. Ta most ne za- j do8tuje sedanjim zahtevam in tudi varen ni. Ministarstvo je že južni železnici ukazalo, nadomestiti ta most a zgodilo s-) to še ni in baron H*in bi si pridobil veliko zaslugo, ako bi stvar dogmi pri železniškem mmisterstvu. Govornik je predlagal primerno resolucijo. Tudi posl. Povše js govoril o usu.Š-ivanji ljubljanskeg t barja. O vodovodu Cerknica-Rakek je govoril posl. M od i c in izrekel nadejo, da dež. odbor že v prihodnjem zasedanju predloži dotični zakonski načrt. Posl. Povše je razpravljal o delih, kar jih je dežela že i svršila in o onih, katere je še izvršiti in priporočal, da se celi akcij postavijo neki meje. I) /: olbor st ti, kar je mogoče, in poslanci drugih kiuiio-iii občudujejo kranjsko deželo radi teg i, kar je stonla za deželno kulturo, a pred vsem je treba, da se ustanovi deželni melijoracijskt zaklad. Posl. Pakiž se je potegoval za vodovode v ribniškem in v kočevskem okraju in prailagal resolucijo, naj se pošlje d-ž. hidrotehnik v Loški potok, da preišče travniške požiralnike. Posl. Božič se je zavzel za prskrbljenje vode za vasi Planini, Slap, I I-itje, Jakovice, Sela in dva kala na Nanrsu, ter za Predkriže in v Godoviču, kjer je prebivalstvo nujno potrebno vode iu nasve-toval resolucija, b katero se naroča dež. zboru, da dež. hidrotehnik do prihodnjega zasedanja izdela dotične načrte za napravo vodnjakov v imenovanih krajih in uaj se vložene prošnje za kulturne naprave rešujejo po vrsti. Posl. dr. Papež je nasvetoval, naj se rešijo n j prej vse vodovodne zadeve, ki se tičejo kraških kal, sicer pa naj se došle prošnje rešujejo po vrsti, kakor so bile vložene in z ozirom na nujnost. — Sprejeto po nekih opazkah posl. Povšeta, Lenarčiča in dra. Papeža. Posl. Schweiger je predlagal, naj se dovoli 300 gld. za podporo tistim občinam, ki hočejo streljati proti toči. Posl. Zelen je govoril o pogoziovanju Krasa. Zbornica je poročilo vzela na znanje. Krneč seje so posl. vitez Langer in tova* riši, sklicuje* se na sklepe glede združenja Žumberka in Mar ji negi dola s Kranjsko, interpelirali vlado, kaj je vladi storila v varstvo kranjskih pravic in za reinkorporacijo Žumberka in kak uspeh so imeli njeni koraki Posl. baron Schv/egel in tovariši so interpelirali radi demonstracij proti nemškim visokošolcem in zlasti radi včerajšnjih izgredov in vprašali dež. predsednika, ali so mu znani povzročitelji in je-li preskrbljeno, da se izgredi več ne ponove. Dež predsednik baron Hein je na Langer-jevo interpelacijo glede Žumberka, rekel, da bode morda še v tekočem zasedanji mogel nanjo odgovoriti. Pogajanja se nadaljujejo Na Schw gelovo interpelacijo je dež. predsednik odgovoril, da je prepričan da obsojajo vsi omikani krogi demonstracije, katere so se primerile. Demonstracij se je udeležil le jeden sloj, kateremu delajo take reči veselje, vse drago prebivalstvo se demonstracij ni vdeležilo in je zlasti omeniti, da slovenski visokošolci se jih niso vdele-žili in niso bili ž njimi v nobeni zvezi. Dalje je rekel dež. predsednik, da na vprašanje, kdo je povzročil demonstracije, še ne more odgovoriti, ker je to mogoče samo na podlagi dognane preiskave. Preiskava se bo vršila in pojasni celo af to, pojasni jo bolje, kakor bo nekaterim ljubo. Preskrbljeno pa je vse, da se te demonstracije ne bodo več ponavljale. Prihodnja seja bo v četrtek. V IJubl|ianl, 21. febrnvarja. Protiaemiteki vladni odlok. Praško name-stništvo je izdalo odlok, s katerim se vsem državnim uradnikom in srednješolskim učiteljem prepoveduje vstopiti v katerokoli antisemitsko društvo. Krščansko - socijalni časopisi se zategadel strastno zaletavajo v grofa Coudenhoveja in barona Gautscha. Dasi se ne moremo strinjati s tem odlokom, ki omejuje državnopravno zagotovljeno društveno svobodo, menimo vendar-le, da morajo državni uradniki že sami izprevideti, da jim nikakor ne more biti prostora v društvih, katerih program je družbena netoleranca in fanatično preganjanje vsega, kar ni klerikalno. Korupcija na Ogerskem potrebna! V večernem listu „Magyar Orszagha" se javlja, da je dejal ogerski ministerski predsednik Banfty: „Priznavani, da je ogerski volilni sistem pomankljiv; ta pa ne bo boljši, dokler vladajo na Ogerskem državnopravni prepiri in dokler obstoja stranka, ki se ustavlja obstoječi vladni reformi. Ako ta državnopravna stranka izgine, potem bo tudi vsaka korupcija nepotrebna." Ako so te besede avtentične, po-tem priznava Danffv korupcijo za državno potrebo 1 Sicer pa 8e je obrač ila korupcija tudi proti ljudski stranki, ki temelji na programu iz 1. 1867., in proti Slovanom. Turške grozovitosti proti Bulgarom v vilajetu Kosovskem dokazujejo, da ni vsa dosedanja evropska kultura, vsa višina moderne jnstice napravila na Turčijo prav nobenega vtiska nego da je mej Turki vse še prav tako barbarsko, kakor je bilo početkom stoletja. Bulgarski zastopnik v Car gradu, dr. Markov, je izročil velikemu vezirja spomenico, v kateri našteva strašna nasilstva in neverjetna trpinčenja turških vlastij, zlasti pa vojakov mej bulgarskimi stanovniki Kosovega. Cele vasi so zasedene od vojaštva. Ljudi zapirajo kar en mas.se, aretovance pa v ječah mučijo in trpinčijo grozno. Vseh aretovance v je 592, mej njimi 30 učiteljev in duhovnikov. Spomenica imenuje osebe, katere so trpinčili, in mej katerimi jih je osem vsled presilnih muk umrlo. Bulgarska vlada opozarja porto, da ne more v lastnem interesu več mirno gledati, kako kruto se ravna z rojaki ter zahteva na korist miru, naj turška vlada nomadoma ustavi nasilstva ter odstavi kaimakame in druge uradnike, ki so krivi nerednostij. Kakor znano, ja turška vlada odgovorila, da so vseh nemirov krivi le — bulgarski agitatorji. Vendar sa iz Ueskiiba poroča, pa je došla tjakaj vojaška komisija, ki bode vodila preiskavo radi dogodkov ob turško-bolgarski meji. Kandidature princa Jurija bi Turčija ne odobrila pod nikakim pogojem niti v slučaju, ako bi ji radi tega grozila Rusija z vojno. .Novosti" poročajo iz zanesljivega vira, da jo dobil sultan od vseh šefov turške državne uprave in od Šejk-il-Islama dokaze, da se dvignejo vsi Mohame lanci proti sultanu ter ga pahnejo s prestola, ako sprejme Jurija kandidaturo. Sultan se trese torej za I-tstno kožo. Afera Drejfus-Esterbasj Zola. V soboto so bile v tej zadevi zaslišane poslednje priče, in danea bo govoril javni obtožitelj Cassel. Razsodba se izreče bržčas v sredo ponoči. Preiskava je nago-milila nebroj novih posameznostij, ki docela potrjujejo Zolin sum, da se je vršila Drevfusova obsodba nepravilno in da je revizija vsega procesa nujno potrebna. Generalnega štaba šef Boisdeffra grozi sedaj, da demisijonira, ako porotniki Zolo oproste; Esterhazv pa je dopisniku „Tempsa" celo zatrjeval, da bode nastala v Parizu krvava revolucija, ako se Drevfus vrne. Vse to kaže, kako nečuveno se pritiska na porotnike in kako se bujska poulična druhal proti Zoli. »Nordd. Allg. Ztg." piše, da je tudi „zadnja iskra normalnega juridič-nega postopanja ugasnila v procesu Zola; sodna dvorana je torišče najdivjejših političnih strastij". — Slovenska klerikalna lista se strastno zaletavata v naš list, ker stoji povsem na objektivnem stališču. To napadanje izvira seveda največ is osebnostij in pa iz sovraštva napram Zoli, ki je vsem takim svetohlincem in rimskim katolikom že opetovano posvetil z gorjačol Sicer pa mislimo v tej zadevi prav kakor »Slovenec", ki je pisal v soboto: .Naj se spravi še jedenkrat na dnevni red Drevfusova afera, zahteva Zola in seveda tudi njegov za« govornik, ki je malone vsaki dan opetovano zahteval, naj se ustreže splošni želji ter še jedenkrat preišče vse okolnosti in dokumente, ki govore ta Drevfusovo krivdo ali proti nji. Vlada se sicer s vso silo ustavlja tej zahtevi in se poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi vsaj za sedaj potolažila ru-jovečo (klerikalno) druhal, tod* kakor se vidi nima pri tem posebne sreče. V poslanski zbornici je vlada sicer že jedenkrat zmagala s veliko večino, ko se je sprejel njen nasvet, naj se razprava o interpelacijah glede Drevfueove afere odgodi za poznejši čas, ko bo dognana porotna obravnava proti Zoli. Toda tudi v senatski zbornici sta vladi napovedani že dve taki interpelaciji. (Danes at javlja tuđi že tretja, posl. Jauresa) Pravosodni minister je sicer v ministerskem sveta naznanil, da bo v te j zadevi jednako postopal, kakor je v poslanski zbornici, toda vprašanje je, bodo li senatorji zadovoljni s takim pojasnilom, kakor so bdi členi j poslanske zbornice. Vlada se torej nahaja res v ve- I liki zadregi, ker (b>sipa Medvedi v Novem mestu; dotični polni zneski so vplačati do vštetega 2. sušca t. I , scer bi se na priglase ne moglo ozirati Koncerti so pristopni vsakomur in se posebna vabila ne bodo izdajala. — (f Anton Vojska) lz Gradca nam pišejo: Blagoslovijonja zemsk h ostankov d-d. Ant Vojske, obče priljubljenega tovariša in društvenika, se je dne 19 t. m., prilikom prevažanji iz mrtvašnice pogrebnega zavoda v Novo mesto k stalnemu počitku udeležd ves GraŠki slovanski svet, vsi slovanski vseučiliščniki, odlično, tukaj bivajoče občinstvo, dame in gospodje. Slov. vseučil ščniki so peli gan Ijivo slovensko žilostinko, in oevci pogrebnega zavoda nemško tožno pesem. Rakev je bila s kras nimi venci in s slovanskmi trakovi prijateljev, to varišev, znancev, vseh slovanskih društev okićena, da so imeli jedva pro tora v Črnem mrtvaškem vozu poleg rakve. Tukaj živeči Čehi so namesto venljivega venca v spomin čestitega rodoljuba podružnici sv. Cirila in Metoda darovali 6 gld., koje so nabrali v narodni gostilni gosp. Kaubeja v to svrho To naj služi potrtim roditeljem v tolažbo. — (Požar.) Iz Rajhenburga se nam piše: Tu je 17. t. m. zvečer pogorela opekarna trapistov s hlevom in kočo vred. Sodi se, da je zažgala zlobna roka. Nečega Pongraca, ki je b&je grozil, da se osveti trapistom, je orožništvo aretovalo. — (Demonstracija za nemške .Karnijolce" ▼ Ljubljani ) lz Celovca se nam piše z dne 19. t. m.: Občinski svet v Beljaku je sklenil v svoji seji z dne 18. t. m. naslednjo resolucijo, katero je nasvetoval dr. Otmar Eger. .Občinski svet beljaški vidi v surovem početju proti nemškim aka-demičnim mladeničem v (od Nemcev (!) ustavljenem) mestu Ljubljani, ki je pa sedaj žalibog last manj vrednega naroda, javno nasilstvo; obsoja dalje najostreje, da se je to nasilje vzelo pod zaščito ljubljanskega župana, in izreka vrli akademični mladini povdarjaje nemško „Gemeinburgschaft" za nje možati nastop za vzdržavanje nemške pravice popolno in presrčno soglasje. Občinski svet beljaški smatra v Pragi in Ljubljani prepovedano nošenje barv ne samo kot protidijaško, temveč kot udarec celokupnemu nemškemu narodu, ki čuti, da se s tem vprašanjem oskrunjuje nemško pravo." — Komentara k temu ni treba nobenega, ker si trezen Slovenec že itak sam lahko naredi iz tega svojo sodbo. — (Celovške razmere.) Zadnji „Mir" piše: Nemška nestrpnost, kakor jo gojijo na vso moč nemškonacijonalni kričači in njih listi, kaže se tudi v Celovcu. Večkrat se zgodi, da psujejo taki ne-strpneži Slovence samo zato, ker slovenski govorč. Posebno značilen pa je ta dogodek: Neka slovenska kmetica je prišla v svoji nevednosti nekaj navskriž z mestnim redom Ustavil jo je neki pometač; ker ni znala nemSki, je govoril Ž njo s'ovenski. A zraven stoječi policaj ga vstavi, rekoč: ,Tu se ne sme govoriti slovenski !M — Ta je lepa, da hočejo ža mestni policaji, t. j. oni, ki bi imeli skrbeti za javni red, braniti nam, da se poslužujemo slovenske govorice! — (Iz deželnega zbora isterskega.) Deželni glavar je bil naznanil slovanskim poslancem, da izgube svoje mmdat e, ako se tekom osmih dnij ne vrnejo v deželni zbor. Vzlic temu slovanskih poslancev tudi na zadnjo sejo, v soboto, ni bilo. V tej seji je vladni zastopnik Fabiani naznanil cesarsko odločbo, s katero se razveljavlja sklep deželnega zbora, da je italijanščina izključni raz-pravni jezik. * (Bolna nadvojvodinja Štefanija.) Pre-stolonaslednikova vdova, nadvojvodinja Štefanija, je že teden dnij pr iv nevarno bolna. Nakopala si je influenco, a se premalo varovala, bolni se je udeležila velikega bala pri zunanjem ministru, grofa Goluchovvskem Kdor pozna toalete dam na dvornih bulih. se ne čudi, da Be je nadvojvodinja še bolj prehladila. Štefanija hudo kašlja, muči jo skoraj neprestana mrzlična vročina, tako da ne more prav nič spati. * (Pametna moda) 11. štev. .\Viener-Mode* prinaša več vzorcev oh apnih bluz, spencerjev itd., pri katerih ni treba nositi navadnega korzeta, marveč le prav kratek životek, kateri stiska telo le čez pas, kar je sed.-tj bije najnovejša moda. — No, to je vsaj nekaj pametnega! * (Dvanajstleten morilec.) Na Dunaju se je v petek spri 12leten Ivan Kammer s 15letnim delavcem Dezortijem, katerega je z nožem v trebuh parkrat zabodel ter ga tako zelo ranil, da bode Dezorti težko ozdravel. * (Deficit radi Zoline afere) Pariška gledališka ravnateljstva se splošno pr.tožujejo, da je ob ek njih gledališč prav izdatno slabši, odkar se vrši Zola-Ksterh t/.yjeva afera, za katero kažejo ljudje toliko zanimanja, da pozabijo na vse druge zabave. Zlasti manjša, predmestna gledališča imajo vsled tega veliko trpeti, nekatera stoje naravnost pn-d pr padom. Tudi trgovci, posebno kujigotržci tožijo, da se je promet malo da ne ustavil. Darila ■ Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela družba .H a j I o* v Ljubljani 3 krone 20 vin. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledn ki 1 Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 21. februvarja. Biron Gautscb je imel sinoči po svojem povratku dolgotrajno avdijenco pri cesarju, takoj za njim pa baron Banffv prav kratek pogovor. Djmneva se, da je avdijenca obeh ministerskih šefov v zvezi z notranjo politiko. Dunaj 21. februvarja. Javlja se iz Rusije, da so našli v S.biriji dva napol zmr/njcna moža, ki sta baje v zvezi z Andreejevo ekspedicijo na severno poluto. Praga 21. februvarja. Miadočeški in veleposestniški poslanci so imeli včeraj skupaj dolgotrajno konferenco radi adrese. Doseglo se ni sporazumljenje, zato se bode konferenca danes ali jutri nadaljevala. Gradiška 21. februvarja. Včeraj ob 6. uri zjutraj je bil tu hud potres z dvema močnima sunkoma. Potres so čutili tudi ▼ Vidmu in v Čedadu, kjer so dobila poslopja neznatne poškodbe. Budimpešta 21. februvarja. V vojaških krogih se smatra položaj v nemirnih kmetskih krajih za sila rt sen. Agrarno socijalno gibanje se neverjetno naglo širi. Vojni minister Kriegsbammer je že odredil, da se pošljejo v nemirne vasi novi močni vojaški oddelki. Ako bi ogerski polki ne zadoščali, privzemo se tudi hrvatski. Pariz 21. februvarja. Feliks Faure je pisal generaln Pellieuxu pismo, v katerem ga toplo zahvaljuje za njegove patrijotične beseda mej obravnavo proti Zoli. „Echo de Pariš * objavlja neznan fascikel, ki baje dokazuje, da je bil Dreyfus pravično obsojen, ter da je Drevfus Že pred 1. 1894. izdajal tujim vlasti m vojaške tajnosti. — Tudi včeraj so priredili antisemitje več demonstrativnih shodov, ki so bili jako mnogobrojno obiskani. Radi izgredov je bilo več oseb aretovanih. Socijalstični časopisi naglašajo nevarnost, katero donese republiki triumf vojaške moči, ter dokazujejo, da se bo vršila Zolina obsodba v znanu nj u sablja io batin. Poslano „Slovenskomu Listu".*) Kjer le jeden nas, ki smo tako predrzni, da klerikalizmu z odprtim vizirjem nnaproti stopamo, kako škodo trpi mane si vsaj jeden duhovnik krščanske ljuhc/.ni od vpaelja roki. Tnko gosp. KobFar pri ^Slovenskem Letu", ki za „Slovencem- v vsem, kar ee zove „krfičanska ljube/en", č>z drn in strn stopa Pa žal, da 1^: „wie er sich rhiiapTt, wie er »pu kf, hat er g^treulich ihm abgeguckt". — Okra-den sem hil >n p. Koblar, ksterega nisem vprašal če se s socjalnimi vprašanji pehati smem in ki mi tudi to motno v zlo flteje, priioveiluje škodaželjoo v 8voj»m hstu, da me je „socijaldemokrata socijaldemokrat i kradel" in mi to od srca privošči. Sicer Jh to malenkost; tatov je povsod najti, tudi v fa-rovžih, in patmten človek De bi svije škodaželj-nosti kazal. Če že ima tako narav, bi se oa tihem škode svojega nasprotnika veselil. Pa gi sp. Koblar ima nesrečen nos. Oni človek, ki je mo;e zaupanje zlorabil, bil je pobožen človek, večkrat na teden sn je v njegovi diužmi roJni venec molil. Je že tako, ljubi g. Koblar! Pa spomnili ste me z svojo notico v „Hi>v»nHkem Lstu" na Seumejev izrek: „Wenn man mir sagt es sei Jemand fromm, so nehme ich niich vor s^iner Gottlo*igk«it in Acbt", in ne bom tudi nič več pohožnjakom zaupal v denarnih stvareh ne. Pa, da se g. Koblar zopet nad mano jezi, povem n n, da bi m pri omenjenem pobožnjaku vzeto mi po večjem polovil; imam neko hipoteko. — Tako je, g. Koblar, katoliški duhoven. Pa ker se že z Vami bavim, še nekaj. Oni dan ste pisali o meni, — Vi ste tndi v mojo telesno stražo vstopili, — ste čedeu mož, močnih pljuč, prs — j*- dobro, ker je drugo te straže bolj priti kovo in jetično, — da sem ee v neki dražbi izrazil, da čez 10 let nobenega Slovenca več na svetu ne bo. Sicer je tudi to očitanje malenkostno in ni resnično; nisem ne posameznemu, ne v kaki družbi tega govoril; v družbe ne zahajam, k* r se dela in familije držim. Ah rad' veden sem bil, če ste se Vi zlagali, ali Vaš dolenjski dopisnik, ki je v istem listu psal o Vas: „da v valovih kranjske dežele prvo ulogo igr»te". Vprašal sun tega g. dopisnika, a mož mi je prav odkritosrčno izjavil, da se je tc v V a h i k o v a ć n i c i skovalo. Pa wm zmiraj rekel, da ste svoj metje zgrešili I Bog Vas živi se dolgo let, ti ki nasprotniki so naši dobri stvari v veliko korist. -Dr. Slane, MeteorologiČno poročilo. Viftina nad morjem 3062 m. *) Za vsebino tega Bpisa je arednifitvo odgovorno le toliko, kolikor doloća zakon. (190) Z M vso rt? dovažani sandelaki leB daje tinejSo in desetkrat veđ vredno esenco, kakor je ona t Modrasa. Jave in Avstralije. To sadosća ▼ ra/.lago, zakaj ima Santal- Mldy tolik vs. eh pri mladostnih boleznih. Esenca se dela izključno iz aandelskfga lesa z Mvsore. Zato treba paziti na ime Midy na vsaki kapsuli. (11—1) Bratje Sokoli! Vse brate Sokole, ki na veliko društveno maskarado dne 22. t. m. ne pridejo maskovani, poživljava, da se iste udeleže* v društveni opravi. Na zdarl Dr. Ivan Tavčar Alojzij Vernik t. 4. starosta. t. e. tajnik. i E ■ m Čas opa zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C Vetrovi Nebo It *■ o* 19. 20 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 728 6 72*6 727 6 —08 -2 8 36 sr. szah. si. svzh. si. svzh jasno pol obl. skoro obl. 39 m j 9. zvečer 21. i 7. zjutraj „ 2. popol. 728-1 72« 0 7275 Ob — 03 2-7 al. jvzh. si zahod s), vzhod pol ob). o hlačno del. jasno o-o Srednja temperatura aobote in nedelje TO" in 0 r>», za 08' in irj" nad normalom. V nedeljo ob 5. uri 50 min. zjutraj slab potres, trajal 3 sekundo. dne 21. februvarja 1898. . . . 102 gld. ... 102 . Skupni državni dolg v notah . . Sknpni državni dolg v srebra kvstrijska zlata renta .... kvatrijska kronska renta 4#/, . . Dgerska zlata renta 4% .... Ogerska kronska renta 4°/0 . . Ivstro-ogerske bančne deluioe Kreditne delnice...... London vista ........ Merniki dri. bankovci za 100 mark 10 mark......... JO frankov........ Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ 122 102 122 99 §30 362 120 68 11 9 45 5 Dne 19 februvarja 1897. ••/, driavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 162 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . 190 . Dun»va reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 130 . Zemlj obč. avstr. 4'/«°/. zlsti saat. listi . 98 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 161 „ Ljubljanske srečke......... 22 „ Bndolfove srečke po 10 gld...... 27 , Kreditne srečke po 100 gld...... 199 , Tranmav-drnst. velj. 170 gld. a. v. . . . 502 , Papirnati rubelj.......... 1 , 55 fO 75 80 35 76 15 75 76 bi 15 §7 50 75 70 90 40 75 50 kr. lelteljsko društvo «ss radovljiški okraj javlja pretužno vest, da je dne 19. t. m. ob ?•/«, uri zvečer preminil nas ud, blagorodni gospod Anton Triplat učitelj na Koroški Beli, Pogreb rajneega se vrti dne 21. t. m. ob 10. uri dopoludne. (285) Priporoča se v blag spomin in molitev 1 Zamenjan klak. Gospod, ki je pri sobotnem čitalničnem plesn zamenjal svoj klak, naj pride po svojega v „Narodno Tiskarno". Trgovski pomočnik v 20. letu, dobro izurjen mannfakturist, Želi preminiti službo do 1. aprila t I. Ponudbe se prosi pod a Pomoćni k" oa uprav nifStvo „Slov Nareda*. (291—1) Ces, kr avstrijske £& državne železnice, Izvod iz voznega reda valjaven od da* L oktobra 1897. leta. Odbori I« sLff*t*ljM« jal. kol. Pr»«s *>s Trat*, Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Fransenfeete, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnogrsd; čei Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj vi* Amstetten. — Ob 7. ari b m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franiensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd ; tez Amstetten na Dnnai. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbit, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj — Ob 4. nri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Ljubno; ces Selit hal v Solnograd, Lend Oastein, Zeli ob jenern, Inomost, Bregenc, Čarih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Rei M ing v Sterr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip. ako, Dunaj via Amstetten. — Proga v Sovo mesle tm v Kočevje. Ob 6. ari 15 m. sjutraj mešani vlak. — Ob 12. nri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. ari 90 m. ■večer mešani vlak — Pri besi v L|abljasae. j. k. Proga la Trblsa. Ob 5. urf 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Liprtkega, Prage, Francovih varov, Karto* vi h varov, Beba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solno* grada, Linca, 8teyra, Anssees, Ljub na, Celovca, Bedaka, Fran-tensfeste. — Ob II. nri 20 m. dopolndne osobni vlak m Du-naia via Amstetten Karl<»vih varov, Heb«, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Sol n ograda, Linca, Stevrs, Pariza, Gene ve Curi h a, Bregeuca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljobna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak i Dunaja, Ljubna, Sslzthala, Beljaka. Celovca, Francensfeste, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak ■ Dasaja via Amstetten, Ljobna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Praga la Movogo saaoaUs las la Koeev|a. Ob 8. nri 19 m. sjutraj melani vlak. — Ob 2. ari 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. ari 35 m. zvečer meftan? vlak. — Odhod la k.|nbljasia d. k. v Konatalb. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, eb 6. uri 50 m. zvečer. — Prlbod v I,|nbl|mao d. k. Is aasislks. Ob 6. ari 56 m. sjutraj, ob 11. ari 8 na. dopoludne, ob 6. ari 20 m. zvečer. (17—41) Cvekov brinovec |e p risi«-n le G-61-3) m te-le insnko Fran Cvek, Kamnik. Kranjsko. Za neki postni urad na Gorenjskem išče upraviteljica. Naslov pove is prijaznosti upravnifttvo BSlov. Naroda«. 2o3—3 Cafe-restavracija Mayr. V nedeljo, ponedeljek In torek Franc Meier i* Eliza Hofer C. Ried Lina Stein ventrilokviat koncertna pevka. Začetek eb 8. iri. Vstopnina 40 kr. Žt. 85, Pr. (288—1) Razpis Pri mentnem sagistratn ljubljanskem je izpraznjena služba mestnega ingenieurja s katero so združen' prejemki 111. činovn*>ga razreda, ki ss bedo primerno povišali takoj, ko bode država svojim nradnikom plače uredila. Zahtevajo se predpisani tehniftki izpiti in pa popolno znanje sloven skega, oziroma katerega drnzega slovanskega jezika. Prosilci za to službo naj svoje, s potrebnimi dokazili oprsmljene prošnje predpisanim potem vlagajo pri predsedniitvn mestnega magistrata najpozneje do 1 i>. nifir>c*fi 1» 1. Na prošnje, ki bi se vložile po tem obroka, se ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 17. februvarja 1H98. Št. 4406. (.90) Mesnica t najem! Od 1. mala letos ■v odda se v mestnem poslopju v šolskem drevoredu jedna mesnica v najem. Ustne ali pismene ponudbe vzprejema in pojasnila daje podpisani magistrat v l avadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dn»' IG. februvaria 1898. priporoča Narodna TIskarni Pravi trpotcev sok je jedino oni, kateri ae pri • ravlja v lekarni kZrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, rinjski trg iter. 20. Velecenjeni eoipod lekarnik! Poiljite mi Ae tri steklenioe Valeča i« vrstno ti e-In jofiega t r p o t C e v e g a s o k a; potrebujem jih m moje poznano e. Jaz sem od dveh steklenic, od nesnosne ga kalija popolnoma ozdravel. Hvala Vami Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S ipolto* v n n j e m — Rudolf Ausi m. Na Dunaji, 20. marca 189 7." Pni naj ae toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka, t. j. slika bsna Nikole Zrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotcev sokf kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpoliljs se vsaki dan s poito na vsa mesta, in sicer proti predplačilu (priracunavli 20kr. sa samo t S k sli pa oo p o & t n o m povzetju. — Ceniki raznovrstnih domaČih preskulenih zdravil r a as po li 1 j a j o se na zahtevo k a a t o n j in pofttnine prosto. Lekarna k Zrinj* skemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrin jaki trg Itev 20. Pravi trpotcev sok iz lekarne „ k Z r i n j s k e m a v Zagrebu dobiva se v Ljubljani v deželni lekarni „ pri Mariji pomagaj" Milanu Leusteka, Resljeva cesta It. 1. (1860-20) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".