http://www.mandrac.si.urednistvo@mandrac.si tednik 1080 ČETRTEK, 27.N0VEMBER 2014 / ŠTEVILKA 1080, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR ($ s'mobil ihko Pnvo! lonona Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure ________PRODAJALEC Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca! 040 211434 !S '"‘" i mitiM Volitve kot zavod za zaposlovanje Slovenci smo itak prepričani, daje poslanska služba ena boljših, še posebej tista v evropskem parlamentu, nekaterim pa zadošča čisto navadna "služba" občinskega svetnika. Euro na euro, pa se nekaj nabere. ThC .In (Mef) Svet se je pač spremenil. Svoje čase smo imeli občinske skupščine in poslance v tem organu upravljanja občine. Imeli smo tri zbore in v Izoli je to pomenilo, tako preko palca, kakšnih 60 Izolanov, predstavnikov fabrik, krajevnih skupnosti in političnih organizacij. Oni so odločali, izvršni svet pa je upal, da jih bo prepričal v svoje zamisli. Pa ni bilo vedno lahko, kajti če so se v fabrikah in v krajevni skupnosti odločili, da kakšen projekt ni dober “ni šel skozi” pa naj jih je politika še tako prepričevala. Seveda, takrat pojma nismo imeli, kaj je to glasovalni stroj, kaj je lobiranje in zasebni interesi še niso bili tako izraziti, ker smo pač živeli v drugačni družbi. Poslancem, seveda, na pamet ni padlo, da bi bili za svoje delo plačani. Zastopati interese neke svoje sredine je bila častna funkcija in to je bilo več vredno od vsake dnevnice ali kilometrine. Pa so prišli novi časi, spoznali smo strankarsko demokracijo, lobiranje, koalicije, opozicije in na koncu so tudi predstavniki ljudstva postali poklicni politiki. Najprej tisti na državni ravni, potem pa še “lokalci”, občinski svetniki in člani raznih delovnih teles občinskega sveta. Nič več ni bilo častne funkcije, vse je postalo denar. Ne ravno velik, a vendarle. In, ko se je večala nezaposlenost in težave z zaslužki je “svet-ništvo” postalo služba, volitve pa nekakšen zavod za zaposlovanje. Novembrska minimalna plača v Sloveniji, po podatkih Ajpesa, znaša slabih 560 Eurov neto. In koliko zasluži Izolski občinski svetnik, ki je ob tem še član, naprimer, treh odborov ali komisij. Na sejo OS malo manj kot 280 in za vsako sejo delovnega telesa okrog 35 Eurov, skupaj torej nekaj manj kot 450 Eurov, kar je kar dobro plačilo za dva ali tri popoldneve v mesecu. Pa tudi članstvo v kakšnem svetu javnega zavoda ali nadzornem odboru javnega podjetja, ni za odvreč. Tako kot funkcija neprofesionalnega in profesionalnega podžupana. Kar nekaj ljudi bodo občinski svetniki razveselili na današnji seji občinskega sveta. Pa naj še kdo reče, da so volitve brez veze. Dva Mikroba? Tako se v življenju vedno zgodi, nekaj časa si glavni, potem pa te ni. Se najde en mlajši, še večji kot ti, z enakim nasmehom in istih oči. Ti reče: Ej stari, obleči se malo, nisi več mlad, te bo še pobralo. Jaz pa si pravim: Moram bit’ fin in nič ne zamerim, saj je moj sin. Izjava tega tedna Tega pa ne razumem. Kontejnerji za papir so zaklenjeni, da ne bi preprodajalci kradli papirja iz njih, komunalci pa pravijo, da se reciklaža papirja ne izplača. _____________prebivalec Jagodja Novoletna tombola Spoštovani obrtniki, trgovci, podjetniki, Glede na to, da od vas, vsej krizi navkljub, ni nobenega odziva na ponudbo za organiziranje novoletne tombole, vas bomo ta teden še osebno obiskali, potem pa se odločili ali je smiselno vztrajati pri pobudi. Če vas slučajno zgrešimo pa nas za informacije pokličite na tel. 040 211 434. WWW.NAKUPI.NET nnn BANKA KOPER Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN TOP SHOP Brskam po starih papirjih in najdem, še na roko, z nalivnikom napisano, prepisano od nekod, ne piše od kod, kdo, komu. Na zmečkanem, iztrganem listu iz starega notesa piše: »Delo za vlado ni pravica, ampak privilegij. To je najbolj potuhnjena krilatica v zgodovini politike. Če kvalificiran državljan nima pravice, da bi se posvetil službi za svojo domovino, kakšne pravice mu potem sploh še ostanejo? Pravice pripadajo ljudstvu. Državljan ima dolžnost. Njegova prva dolžnost je zvestoba domovini, ne predsedniku države, ali vladi, ali poslancu, ali birokratu njegove domovine. Pravice ustvarjajo dolžnosti in obratno. To sta dve strani nekega dogovora. Recite mi, da nimam pravice služiti svoji domovini, in rekel vam bom, da nimam dolžnosti služiti svoji domovini. Če hočete, da bodo državljani zvesti vladi, mora biti vlada najprej zvesta svojim državljanom.« Če bi ta citat, ki je šel od nekoga k nekomu malo skrajšali, bi ga lahko brali tudi tako-le: »Delo za vlado je služenje domovini. V domovini pravice pripadajo ljudstvu. Delo za vlado je služenje ljudstvu.« Tako nekako je, če se dobro spomnim, zapisano tudi v naši ustavi. Le, da ne vem, ali so jo brali, prebrali in po njej delovali tisti, ki nam vladajo. Ne trenutno, ampak od samega začetka samostojnosti, svobode in demokracije, ki se je začela s samostojnostjo in svobodo, ki je prej ni bilo. Tako vsaj trdijo. Zato smo danes v krizi institucionalne demokracije, in smo naenkrat vsi mi odgovorni, le tisti, od nas izvoljeni, niso. Zato izobraženi in odgovorni ljudje nočejo sodelovati v tej igri, gnusi se jim politično angažirati. To je globalni, ne samo naš problem. Manj viden je v državah, kjer prebivalce štejejo'v desetinah milijonov. V številčno manjših državah, kot je naša, ni samo viden, ampak je vsebinski. Že zaradi stavka: »Nimam koga voliti!« In zato so na politični sceni glavni akterji postali nekompetentni, ko-ruptivni, egoistični, posesivni osebki, ki so na hitro porabili vse, v njih vloženo upanje, njihove velike, korumpirane stranke pa kredibilnost, zato zdaj nervozno iščejo nekompromitirane politične amaterje, ki jih potem energično sesuvajo. Iščejo se kandidati za državne sekretarje, ministre. Na vse možne načine - med sodelavci, prijatelji morda celo naključno: - S pomočjo telefonskega imenika ste izbrani za kandidata za ...ministra. Plača je dobra, pripada vam tajnica, službeni avto, fikus. Ali sprejmete? - Ne morem, hvala, veste, bil sem v uklonilnem zaporu zaradi neplačevanja obroka za kredit za otrokovo šolanje, pa sem registriran zapornik, to ne gre, ne po zakonu, ne po ustavi, ne po mnenju moje žene. - Naj vas to ne skrbi. Ne iščemo koga za kuhanje kave v vladi. Ta ne sme imeti zaporniške kartoteke, za ministre in državne uslužbence, poslance, to ne velja. - Vseeno hvala lepa za ponudbo, ampak prav zdaj pišem prošnjo za zaposlitev v komunali, kot referent za zbiranje odpadlega listja in čikov. V tem vidim perspektivo. Slišim, da zdaj nove ministre iščejo preko top shopa. Ob vseh naprej naštetih rečeh, kandidatu pripada še komplet posod iz nerjavečega jekla in komplet keramičnih nožev. Mi še verjamemo v demokracijo. Berem, da v Ugandi ljudje verujejo v čarovnije. Mi smo prepričani, da so praznoverni, ker verjamejo v sile, ki ne obstajajo, oni pa mislijo, da smo mi norci, ker verjamemo v takoimenovane »vrednote«, ki tudi, ne obstajajo. Pravice in dolžnosti so zapisane samo na zmečkanem papirju iz starega notesa. Z nalivnikom. A ta pisava hitro zbledi. Skupaj Svet Centra za socialno delo(i) Svet srednje šole Pietro Coppo (1) Svet centra za kult. In šport (4) Svet Zdravstvenega doma Izola Nadzorni odbor Pododbor za krajevno samoupr... (3) Komisija za vprašanje italij.nar. (6) Komisija za kmetijstvo in ribištvo [1] 1 S 1 1 s Statutarno-pravna komisija (7) Odbor za okolje in prostor (9) Odbor za družbene dejavnosti (9) Odbor za gospodarske javne službe ..,(9) Odbor za gospodarstvo in finance (9) ISNS Nova lista Izola je Združeni Metin (Italij.skupnost) za Izolo Oesus naša SD Oljka SMC za Izolo SOS Izolani °° - - - - - no - - - - - - - - - - - - - - no - - — no - - - - - - - - n-. — n-. no - - - - - — - - - - - - n-. no - - - - - - - - - - - - - - 00 on on on on oo oo Za primerjavo še rezultati volitev in število svetnikov št. Odstotek Št. Mesto Ime liste/predlagatelja glasov glasov mandatov 1. SMC - STRANKA MIRA CERARJA 943 17,25 % 4 2. SD - SOCIALNI DEMOKRATI 838 15,33 % 4 3. DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 772 14,12 % 4 4. IJN - IZOLA JE NAŠA 577 10,55 % 3 5. MEF IN IZOLANI 563 10,30 % 2 6. NOVA LISTA ZA IZOLO 378 6,91 % 1 7. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 362 6,62% 1 8. ZZI - ZDRUŽENI ZA IZOLO 281 5,14% 1 9. OLJKA 278 5,08% 1 10. NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 179 3,27% 0 11. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 162 2,96 % 0 12. PS - POZITIVNA SLOVENIJA 111 2.03 % 0 Sestava delovnih teles Občinskega sveta je v popolnem nasprotju z izidom volitev in dejansko v posmeh vsem volivcem Desusa, IJN, Liste Mef in Izolani in SDS, ki predstavljajo več kot 40% volivcev, v delovnih telesih občinskega sveta pa so prisotni z vsega 24 odstotki. Edini kriterij, ki je obveljal, je bil: Imamo večino in delamo kar hočemo. Četrtek, 27.november2014, št. 1080 3 ---------------------------------------Občinski svet------------ Demokracija v Izoli po koprsko? Popolnega negiranja opozicije ali drugačemislečih v Izoli nismo bili vajeni. Dogajanje na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pokazalo, da so ti časi mimo. Oblast gre do konca. Danes se bodo na 2. redni seji sestali izolski občinski svetniki. Seja je “kadrovska”, saj bodo izvolili člane delovnih teles občinskega sveta. Pravzaprav je edina “nekadrovska” točka odločanje o spremenjenih stroških obnove Sončnega nabrežja. Začelo se bo z imenovanjem delovnih teles Občinskega sveta, ki jih je predhodno predlagala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ter imenovanjem Nadzornega odbora Občine Izola. Nato bodo svetniki odločali o predčasni razrešitvi direktorja javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola, Andreja Bertoka, ter o imenovanju Branka Pišlarja za vršilca dolžnosti poslovno-pro-gramskega direktorja tega javnega zavoda. Potem bodo svetniki sklepali še o imenovanju predstavnikov v svete različnih javnih zavodov, ter o predlogih župana za člane Nadzornega sveta JP Komunala Izola, člana in namestnika člana Skupščine JP Rižanski vodovod Koper, nato pa še o razrešitvi starih in imenovanju novih članov Komisije za dodeljevanje privezov. Med kadrovske točke seveda sodi tudi informacija o imenovanju podžupanov Občine Izola. Informacijo bo župan podal ustno, že zdaj pa je znano, da bo za poklicnega podžupana predlagal svojega županskega protikandidata Gregorja Periča iz vrst SMC in Valdija Morata iz vrst SD ter Feliceja Žižo kot podžupana iz vrst narodnosti. Edina nekadrovska točka tako ostaja dodan predlog sklepa o spremembi Načrta razvojnih programov za leto 2014 pri projektu »Sanacija Sončnega nabrežja«. Oblastno kadrovanje Predhodna seja Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pripravi predloge kandidatov, je bila primer nedemokratičnosti oziroma prikaz, kam pripelje logika večine 51%. Županova koalicija je namreč pripravila svoj predlog zastopanosti v delovnih telesih občinskega sveta in javnih zavodih ter ga z večino izglasovala, čeprav nima nobenih temeljev niti v številu svetnikov kaj šele v rezultatih volitev. Z večino, ki so jo dobili pred drugim krogom volitev, so enostavno “povozili” vse ostale. Rezultat takšnega kadrovanja je v številkah izražen tako-le: Največ članov ima v delovnih telesih SMC (18), SD jih ima 15, po 8 pa jih imata Desus in Oljka, pri tem da je Desus v občinskem svetu zastopan s štirimi, Oljka pa z enim • samim, komaj izvoljenim svetnikom. Po 7 članov imajo Nova lista za Izolo in Združeni za Izolo, ki so prav tako izvolili vsega enega občinskega svetnika, Izola je naša s tremi svetniki ima vsega 5, Mef in Izolani, ki imajo 2 svetnika pa le 2 člana delovnih teles, tako kot SDS, ki ima enega občinskega svetnika. Italijanska narodnost je prisotna s kar 11 - timi člani delovnih teles. Seveda ni treba biti poseben analitik, da ugotoviš, kako je potekalo to kadrovanje, saj bi bil rezultat, v primeru upoštevanja Vsaj enega normalnega demokratičnega kriterija izbire kandidatov, povsem drugačen. Zanimivo je, da si je SD zagotovila po dva člana v odbore za gospodarstvo in finance, gospodarske javne službe in promet ter odbor za okolje in prostor, v primeru Odbora za družbene dejavnosti pa je SMC dobil kar 3 člane, ni pa bilo prostora niti za gimnazijskega profesorja filozofije in filmskega režiserja, ki je bil kandidat Izolanov. Je pa SMC dobila kar tri svoje kandidate v Svet Zdravstvenega doma Izola, kar je že na meji dobrega okusa, glede na to, da je predsednica stranke zaposlena v tej ustanovi. Komisija se je na torkovi seji razšla z različnimi občutki. Predstavniki županove koalicije z občutkom, da so preprečili prevzem oblasti opoziciji, ki to dejansko nikoli ni bila, tisti, ki niso v koaliciji, pa s spoznanjem, da je demokratično odločanje v Izoli doseglo dno. d.m. Takšne odnose med večino in manjšino so v nekaj prejšnjih mandatih poznali v sosednji občini in očitno je metoda “kdor ni z nami je proti nam”, s pomočjo nekaterih izvoljenih predstavnikov ljudstva dosegla tudi našo občino. Perič bo poklicni podžupan? Tako kot je bilo pričakovati vse od trenutka, ko se je izolski odbor stranke SMC odločil za podporo dosedanjemu županu Igorju Kolencu, se je tudi zgodilo. Podpora seveda ni bila zastonj in župan ter stranke in liste, ki so ga podpirale so morale ponuditi marsikaj, ena od dobrin pa je bilo poklicno mesto podžupana, ki ga bo zasedel Kolenčev protikandidat in kasneje podpornik, Gregor Perič (SMC). Ob podžupanu iz vrst narodnosti bo tretji, nepoklicni, podžupan Valdi Morato (SD). NOVINAR Sl NE PIŠE SODBE SAM piše: Franc Krajnc ...Velja zgodovinska resnica, da so največje afere odkrili prav novinarji. O tem - in novinarskem poslanstvu nasploh - so pred kratkim na povabilo DNS v Ljubljani govorili novinarski asi iz svetovnih medijev, ki štejejo tudi po večmilijonske naklade. Ugotovili so, da novinarjem ni lahko, zlasti ne na kriznih vojnih območjih, ko nekateri dobesedno nosijo glavo na tnalu! Aktualno je vprašanje kaj se dogaja z novinarskim poslanstvom v Sloveniji? Če je nekoč veljala resnica, da si novinar piše sodbo sam ter da velja cenzura (nadzor nad vsebino), je sedaj mogoče glasno govoriti o vprašanju problematike novinarske svobode, ki jo z lahkoto omejuje lastniški kapital, v tej zvezi pa tudi o novinarski samocenzuri, da ne omenjamo raziskovalnega novinarstva, ki ga v Sloveniji ni veliko, ker ni ustrezno nagrajeno! Pa vendar velja, da ni dopustno novinarju narekovati kaj naj napiše. Na vrsto vprašanj, ki se porajajo, nimamo pravega odgovora. Tudi ne, ali je novinar oseba, ki mora samo poslušati in beležiti, ali pa res lahko izrazi svoje lastno mnenje v obliki komentarja, ki morda ne bo všeč lastniku. Resen novinar ne bo spreobračal dejstev in osramotil posameznika. Če se spustimo na lokalno raven se srečujemo s podobnimi pojavi. Vsebine, ki se pojavljajo v dragih občinskih glasilih, so velikokrat bolj podobne reklamnim oglasnikom, kot pa informativnemu sredstvu za občanke in občane. Tu se znajdejo tudi lokalni mediji v zasebni lasti, ki pa jih akterji lokalnih skupnosti gledajo nekako z viška, sredstva, ki bi jih morda lahko namenjali za boljše tovrstno lokalno informiranje, pa raje usmerjajo v svoje vire. Ko sem nekoč izolskega župana vprašal zakaj so odvzeli Mandraču uradne objave, mi je dejal: “Kje pa piše, da mora lokalna skupnost podpirani zasebni časopis”. Občine z objavo v zasebnem mediju torej ne vidijo njene informacijske sporočilnosti ali vrednosti, pač pa nekakšno pomoč iz usmiljenja! Takoimenovani “občinski” novinarji (tu niso mišljeni zaposleni za informiranje na občini) so hočeš nočeš dnevno vpeti v dogajanja, dnevno se srečujejo z istimi lokalnimi funkcionarji, s tem pa se nehote znajdejo v nekakšni soodvisnosti, ki je lahko tudi vzrok samocenzure. Kritična presoja današnjega časa potrjuje osnovno načelo, da med novinarji in politično oblastjo ni možno partnerstvo, da torej mora obstajati nekakšen “večni konflikt”, v katerem se izmenjujejo zmagovalci in poraženci. Kaj je torej tisto, kar ohranja novinarsko svobodo. Odgovor je navidezno enostaven; Novinar mora “paktirati” s kritično javnostjo, je nekoč dejal dr. Vlado Miheljak. In kakšne pristojnosti imajo člani uredništva? Imajo pravico, da preprečijo ali zavrnejo vmešavanje uprave ali tretjih oseb v uredniško vsebino? Novinar mora biti predvsem strokoven in odgovoren. Ločiti mora med javnim in zasebnim. Njegova osnovna dolžnost je iskati resnico. Besede kot so “govori se”, “naj bi”, “sliši se” zmanjšujejo verodostojnost poročanja. Za svoja dejanja je odgovoren javnosti in zakonu o medijih, predvsem pa lastni vesti, ki bo prej ali slej izprašana. Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača. Kje živeti Stanovanja so, stanovanja niso... V Izoli je ta trenutek nezasedenih najmanj 200 stanovanj, vsak dan več ljudi se ubada z osnovno dilemo, kje prespati, še več je mladih družin, ki ne pridejo do stanovanja. Med nezasedenimi so tudi stanovanja v lasti Občine Izole. A nekaj časa se še ne bo nič spremenilo. Vzpodbuda za pričujoči članek je pravzaprav pobuda župana Občine Izola, Igorja Kolenca, ki je Ustavnemu sodišču poslal zahtevo za presojo ustavnosti določila v stanovanjskem zakonu, ki določa, da najemodajalec, bodisi občina bodisi država, nima pravice preverjati upravičenosti do neprofitnega stanovanja za tiste najemnike, ki so najemno pogodbo podpisali pred letom 2003. Zahtevo za presojo ustavnosti je, kot smo lahko prebrali v medijih, vložila občina Izola, oziroma župan Igor Kolenc, ki je že pred časom opozoril na ta problem. V občini so prepričani, da se je medtem nekaterim najemnikom neprofitnih stanovanj finančni položaj tako izboljšal, da bi bili sposobni plačevati tržno in ne več neprofitne najemnine. Nekateri pa so izkoristili to priložnost, čeprav so že takrat imeli takšne prihodke, da'danes nikakor ne bi bili upravičeni do neprofitnega stanovanja. Neprofitna stanovanja so odkupili celo ljudje, ki so v neposredni bližini imeli lastniške hiše. Stanovanjski sklad? Prav nenavadno je, da Občina Izola v zadnjih letih skoraj ni oddala v najem nobenega neprofitnega stanovanja, čeprav je v Izoli kar lepo število obnovljenih in neob-novljenih, a vseljivih stanovanj, ki prazna čakajo, kdaj bo v njih slišati korake in otroški smeh. Stanovanjska komisija, ki jo je občinski svet imenoval še v prejšnjem mandatu se ni sestala niti enkrat in, kolikor je nam znano, ni oddala nobenega neprofitnega stanovanja v najem. Glede na to, da nove stanovanjske komisije na današnji seji Občinskega sveta še ne bodo imenovali se vse skupaj lahko še zelo zavleče, posebej pa, če bo županova koalicija skušala ustanoviti nepremičninski ali stanovanjski sklad, ki naj bi prevzel upravljanje s stanovanji in poslovnimi prostori v lasti občine. Gre za logično potezo lastnika nepremičnin, problem pa nastane, če postane Sklad priložnost za dodatno zadolževanju občine. Takšen sklad je že bil na dnevnem redu za časa župana Klokočovnika, vendar ni šel skozi svetniško sito. Občinska stanovanja Iz Občine Izola so nam na vprašanje, kako je z oddajo praznih občinskih stanovanj, ki jih je v Izoli kar nekaj, odgovorili. “V preteklih mesecih smo na različnih lokacijah v Izoli obnovili stanovanja v lasti občine, ki jih bomo lahko v roku nekaj mesecev ponudili Izolanom. Trenutno še razmišljamo o najboljšem načinu razpolaganja s temi stanovanji. Za oddajo stanovanj v neprofitni najem moramo najprej spremeniti pravilnik o oddaji stanovanj v najem, saj želimo stanovanja nameniti Izolanom, ki živijo dlje časa v Izoli, in predvsem mladim Izolanom ter na ta način ustvariti pogoje, da bodo lahko mladi po dokončanem šolanju ostali v Izoli in si ustvarili družine v domačem okolju. Za en del stanovanj razmišljamo tudi o razpisu po modelu deljenega lastništva. Po navedenem modelu se stanovanja v polovičnem deležu prosilcem prodajo, za preostali polovični delež pa plačujejo neprofitno najemnino. S tem je možno zagotoviti primerno stanovanje predvsem mladim družinam in drugim občanom, ki sicer niso upravičeni do najema socialnega stanovanja, obenem pa niso finančno sposobni v celoti odkupiti stanovanja na prostem trgu. Občina Izola je sicer lastnica 321 stanovanj. Iz Občine so še potrdili, da razmišljajo o ustanovitvi občinskega stanovanjskega oziroma nepremičninskega sklada, ki bi lahko, kot pravijo, kvalitetnejše upravljal s temi stanovanji, vendar bo to malo daljši proces.” Kaj pa drugi skladi? V Sloveniji sta na področju stanovanjske gradnje aktivna Stanovanjski sklad RS in Nepremičninski sklad Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Iz Stanovanjskega sklada RS so nam, na vprašanje, koliko stanovanj imajo v Izoli, odgovorili, da podatke še zbirajo, jasno pa je, da jih je več kot deset in zelo verjetno je katero tudi nezasedeno. Hitreje so do odgovorov prišli na nepremičninskem skladu PIZ, ki v Izoli pripravlja gradnjo varovanih stanovanj v Livadah. - Ali ima nepremičninski sklad PIZ v Izoli še kakšna druga stanovanja? - Nepremičninski sklad PIZ ima v Izoli tri namenska najemna stanovanja za upokojence in ostale starejše, ki so trenutno oddana v najem. Pogoj za najem so: status upokojenca ali druga starejša oseba, praviloma starejša od 65 let, primerno zdravstveno stanje - sposobnost samostojnega bivanja - in sposobnost plačevanja najemnine ter ostalih stroškov, ki so vezani na najem. V postopkih oddajanja sodeluje stanovanjska komisija pri društvih upokojencev Izola, ki zbira in obravnava vloge za najem. Stanovanjska komisija enkrat letno sestavi prednostno listo za najem, ki velja vse leto. V primeru prostega stanovanja stanovanjska komisija predlaga novega najemnika na podlagi prednostne liste. - Kako potekajo priprave na gradnjo varovanih stanovanj v Livadah? - Pri snovanju Centra starejših Izola je bil poudarek na uporabnikih in njihovih potrebah. Predmetna gradnja predstavlja zaključeno celoto, ki jo sestavljata dva večstanovanjska objekta s skupaj 60 oskrbovanimi stanovanji, ki ju programsko dopolnjuje Center dnevnih aktivnosti za starejše občane. V sklopu zazidave bodo v delno vkopanih pritličjih in ob objektih pripadajoča parkirna mesta. Okolica objektov bo parkovno urejena in prirejena uporabi starostnikov. Stanovanja bodo manjša, primerna za bivanje eno ali dvo članskega gospodinjstva. Kopalnice in kuhinje bodo opremljene za uporabo starostnikov in gibalno oviranih oseb. V sklopu objektov bodo tudi skupni prostori za druženje, pralnica in v zadnjih etažah skupna terasa. Center dnevnih aktivnosti je predviden kot javni prostor, namenjen družabnim, sprostitvenim in gibalnim dejavnostim starejših občanov Občine Izola in potrebam Občine Izola. Pričakujemo, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno spomladi 2015, gradnja pa bo predvidoma potekala 14 mesecev. - Ali ne bi bilo, namesto gradnje, smotrneje odkupiti že zgrajena stanovanja v soseščini, ki bodo najverjetneje končala v “slabi banki” in jih prilagoditi za uporabo starejših najemnikov? - Stanovanja iz nasedlih naložb večinoma niso arhitekturno prilagojena bivanju starejših, ne ustrezajo standardom za bivanje gibalno oviranih oseb, prilagoditev bi bila stroškovno visoka ali celo praktično nemogoča. ur Novo vodstvo izolske obrtne zbornice Sredi novembra so poslanci skupščine Območne obrtne zbornice na 1. konstitutivni seji izvolili novo vodstvo za mandatno obdobje 2014 -2018. Za predsednika so ponovno soglasno izvolili Rajka Kodriča, ta pa je predlagal člane upravnega odbora. Poslanci skupščine so soglasno izvolili Ivana ČELIGOJA, Janija MATTICO, Edvina SALVIJA in Damijana ŠENKA, za predsednico in članice Nadzornega odbora pa Nevo IVANČIČ, Katjo ANTONČIČ TUL, Natašo DODIČ in Barbaro LUŠIČ KNEZ. Novi, stari predsednik je na skupščini tudi predstavil usmeritve delovanja zbornice v naslednjem mandatu. Vse se je začelo z ZRS-jem Univerza na Primorskem je med večjimi zaposlovalci izobraženih ljudi na obali, Znanstveno raziskovalno središče pa je v dvajsetih letih izpeljalo bistveno več znanstvenih projektov kot v štirih desetletjih pred tem. Tudi Izola je dobila veliko. V dvajsetih letih je tudi Občina Izola sofinancirala marsikateri projekt Znanstveno raziskovalnega središča, rezultat tega pa je cela vrsta študij, objavljenih v različnih zbirkah, v našem primeru pa smo lahko posebej ponosni na faksimile Izolskega Statuta, ki je res vrhunski zgodovinski izdelek, ekskluzivni so tudi izvodi Dantejevega kodeksa, ki so bili prepisani v Izoli, Ob evajsetletnici Znanstveno raziskovalnega središča se pogovarjam z direktorjem ZRS-ja, prof. dr. Radom Pišotom. - Brez ZRS-ja morda še ne bi bilo Univerze na Primorskem? - Bila bi, a bi šlo vse veliko počasneje. ZRS Koper je bil prvi znan-stveno-raziskovalni inštitut izven Ljubljane, zanimivo pa je vedeti, kdo ga je ustanovil leta 1994. Ustanovitelj je bila vlada RS, soustanoviteljici pa Skupnost obalnih občin (kot pravne naslednice zdaj vse tri obalne občine) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Osrednja prireditev UP ZRS ob 20. obletnici bo 1. decembra 2014 ob 17.00. uri, ko bo, ob 11. uri, v Knjižnici UP ZRS, okrogla miza »Zakonodaja, etika in morala v znanosti«. Sodelovali bodo predstavniki znanstveno-raziskovalnih institucij, ministrstva in druga zainteresirana javnost. Cilj je bil, da se vzpostaviti nov center znanja v Republiki Sloveniji ter zagotoviti kritično maso znanstve-no-raziskovalnega dela kot podlago za ustanovitev Univerze na Primorskem. ZRS je bilo neverjetno aktivna in v prostor vpeta inštitucija, prihajali so novi ljudje, vse več je bilo znanja in tudi zaposlenih, konec koncev pa so iz Znanstveno raziskovalnega središča izšli številni programi, ki jih danes izvajamo na Univerzi na Primorskem, od humanistike do mediteranskega kmetijstva in od bi-odiverzitete do kineziologije. Sporočilo zMavnost V Listi Mef in Izolani smo globoko razočarani nad načinom demokratičnega odločanja v izolski občini, katerega edini argument je oblast večine nad manjšino. Koalicija, ki se je izoblikovala pred drugim krogom županskih volitev je svoje metode dela predstavila že z oblikovanjem Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je sestavljena v razmerju, ki nima nobene osnove v volilnih rezultatih ali številu mandatov posamezne politične stranke ali liste. Novo razočaranje je sledilo pri pripravi predloga sestave delovnih teles Občinskega sveta Občine Izola in pri imenovanju predstavnikov Občine Izola v javnih zavodih in javnih podjetjih. V tem primeru so šli popravljalci predloga še dlje in so si polastili vse omenjene organe, tistim, ki niso del njihove skromne večinske koalicije pa so namenili le simbolično prisotnost v odborih in komisijah OS in v svetih in nadzornih odborih javnih zavodov in javnega podjetja. Tudi v tem primeru je bil edini argument, odločanje večine. Tako pripravljen predlog bo danes, v četrtek, 27. novembra, obravnaval in sprejemal izolski Občinski svet. Sporočilo, ki nam ga posredujejo akterji takšnega političnega ravnanja je jasno: Ne potrebujemo vas, saj nas je dovolj za upravljanje z izolsko občino. Ob tem pa so seveda pozabili, da so na ta način odrekli soodločanje skoraj polovici izolskih volivcev, ki so na volitvah glasovali za Desus, UN, SDS in tudi za našo listo. V Listi Mef in Mef in Izolani smo prepričani, da je našo majhno lokalno skupnost mogoče voditi tudi drugače in sicer tako, da v odločanje in sodelovanje vključujemo čimveč občanov, ki so, prav zaradi takšnega ravnanja, kot smo mu priča v tem primeru, že utrujeni od nenehnega boja z mlini na veter, kar dokazuje tudi udeležba na volitvah v izolski občini. Odločanje, ki temelji zgolj na preglasovanju nam je v Listi Izolanov tuje, zato umikamo svoje kandidate iz vseh odborov in komisij z izjemo Nadzornega odbora. Ob tem napovedujemo aktivnosti za spremembo zakona o lokalni samoupravi, ki bo z jasnejšimi določili glede zagotavljanja zastopanosti strank in list v organih občine v povezavi z izraženo podporo volivcev, vsaj formalno zagotovil temeljne civilizacijske standarde odločanja v lokalni skupnosti. za Listo Mef in Izolani, Drago Mislej Mef Marca 2003 se je ZRS RS iz javno-raziskovalnega zavoda preoblikoval v članico UP in s tem postal temeljno jedro raziskovalne dejavnosti novonastale Univerze na Primorskem. - Imate nekaj, tudi na prvi pogled, zanimivih študijev. - Seveda, smo drugačni, ker smo pač mediteranska univerza in zato ni nič čudnega, da danes v okviru UP ZRS deluje 9 inštitutov: To so: Inštitut za biodiverzitetne študije, Inštitut za družboslovne študije, Inštitut za oljkarstvo, Inštitut za jezikoslovne študije, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Inštitut za kineziološke raziskave, Inštitut za zgodovinske študije, Inštitut za filozofske študije in Pravni inštitut- V sklopu ZRS-ja je še 9 infrastrukturnih enot, od Centra za raziskovanje javnega mnenja, do izolskega Laboratorija za preskušanje olja. ZRS danes združuje kar 138 raziskovalcev in strokovnih delavcev, ki so doslej pridobili in izvedli 164 nacionalnih in 103 evropske raziskovalne projekte. Celoten pogovor z direktorjem Znanstveno raziskovalnega središča bomo objavili v četrtek. D.M. .....* '=4^ Vabimo vas v IZOLO, kjer v CVETLIČARNI ORHIDEJA, Kristanov trg 4, prirejamo PRODAJNO RAZSTAVO ADVENTNIH VENČKOV in NOVOLETNIH ARANŽMAJEV iz svežega in suhega cvetja. Unikatni izdelki, ustvarjeni po zadnjih smernicah nizozemskih Aoristov, bodo na ogled in prodajo že od četrtka 27.11. V času razstave velja 10% popust na vse naše izdelke. - Drugačna lokalna samouprava Nemogoče je mogoče (v Ankaranu) lokalno skupnost ustvarjajo zdaj, ko so na volitvah premočno prišli na “oblast”. a Gregor Strmčnik prvi Ankaranski župan je na volitvah, ob izjemni volilni udeležbi, prepričljivo premagal tekmeca Gašparja Gašparja Mišiča tako v tekmi za mesto župana, kot tudi na volitvah za člane občinskega sveta. Domačine, ki so prvič volili za svojo Občino je prepričal z večletnim aktivizmom in kot predsednik Krajevne skupnosti, ko je vodil upor proti razprodaji premoženja, ki je bilo koprsko, zdaj pa je ankaransko. O tem, zakaj je bila sploh potrebna še 212. občina v Sloveniji in kaj pomeni voditi Občino, ki ima zares posluh za ljudi je spregovoril v dvournem javnem nastopu v Plaču društva Izolani. Še bolj kot pogovor pa je šlo za dokaz, da je tudi v našem sistemu mogoča demokracija. Le želeti si jo je treba dovolj. Pogovor bo zaradi obsežnosti objavljen v dveh številkah Mandrača. - Zakaj je moral Ankaran postati Občina? Problem Ankarana ni bila le pogubna politika, ki jo vodi Mestna občina Koper, saj smo imeli v Ankaranu podobne težave že nekaj desetletij, namreč, da smo bili popolnoma izključeni iz vseh procesov soodločanja, sooblikovanja, souveljavljanja volje ljudi. Ko je Krajevna skupnost Ankaran še kolikor toliko delovala in so v Kopru vsaj približno upoštevali njena stališča, so zadeve še nekoliko šle. Nato pa so eskalirali do takšnega nivoja, da smo postali ljudje moteči. To seveda ni samo Ankaranski problem, ampak gre za problem razmerja med državo in državljani, kjer ugotavljamo, da smo v tej državi ravno državljani najbolj moteč dejavnik, vse ostalo pa bi najbrž še nekako šlo. No, pri nas se je zadeva popolnoma podrla pri vprašanju prostorskega načrtovanja, ki je resda le majhen delček celote, ampak kot civilno družbena gibanja, kot nevladne organizacije, smo bili v preteklosti neskončno bolj uspešni, kot v zadnjih letih. - Za vami je dolga zgodovina preprečevanja pozidave območja takrat še Krajevne skupnosti Ankaran. - Tako je. Če se spomnite, smo leta 1992 preprečili gradnjo plinskega terminala pri Debelem rtiču, v oza- dju katere je bil hud lobi: Smelt, Petrol in zelo močni posamezniki. 'To, za mularijo iz Ankarana, ni bil lahek zalogaj. Če vrnem še nekoliko bolj nazaj, smo leta 1987 v Ankaranu ustanovili društvo Jojo klub. Takrat smo mladinci izstopili iz ZSMS-ja, kot eno izmed družbeno političnih organizacij, in ustanovili organizacijo na tezi, da mladim ni potrebno igrati nogomet ali pa postavit likovne razstave kot politično gibanje, ampak kot društveno. Tako smo štiri leta pred spremembo sistema v Ankaranu že zakoračili v prihodnost, in to zakaj? Seveda zato, ker smo drugače razmišljali. Morda se spomnite tudi mednarodnih politoloških dnevov, ki smo jih imeli v Ankaranu. Takrat smo odpirali prve teme o pluralizmu, demokraciji, večstrankarstvu in tako naprej. To so stvari, o katerih smo v Ankaranu z velikim zanimanjem prebirali in tako prihajali do spoznanja, da se lahko, ali pa celo morajo ljudje tudi drugače samoorganizirati, da bi uveljavili preproste skupne interese in potrebe. In to v Mestni občini Koper in kasneje v državi ni šlo več, zadeva je namreč pripeljala tako daleč, da smo kot Društvo za zaščito in razvoj Debelega rtiča še nekaj malega dosegli, kasneje s Civilno iniciativo proti izgradnji tretjega pomola pa ničesar več. Od 54 sklepov sveta Krajevne skupnosti na pripombe državnega prostorskega načrta ni bil upoštevan niti eden. - Je bilo nekoč več posluha za ljudi, kot ga je danes? - Morda si v osemdesetih ali devetdesetih letih še nekako spravil skozi kakšno stvar, danes pa nobene več. Zato smo prišli do spoznanja, da potrebujemo enako orodje, da ravno ne rečem orožje, da bi se zoperstavili nasprotniku. Po svoje je to sociološki fenomen. Če pogledamo, kako iste misli iz leta 1987, 1992, 1996, 2004 ali 2008, niso veljale takorekoč nič, predsednik Jojo društva, predsednik Civilne iniciative in ostalih pa je bil vedno Gregor Strmčnik, ki je zdaj, ko je postal župan Gregor Strmčnik, naenkrat zakon. In to le zato, ker ima pečat. Ampak misel je od vedno enaka: škoda je pozidave Debelega rtiča, obale ne smemo razprodati, pristanišče je mogoče drugače prostorsko umestiti. To smo govorili zadnjih trideset let in nihče ni hotel poslušati, zdaj pa samo zato, ker smo Občina, nam bodo prisluhnili. To nam pove, da smo zelo ponesrečena družba. In če odgovorim na prvo vprašanje, ne, v Ankaranu Občina ne bila potrebna, kot tudi meni ne županstvo, če bi bile osnovne stvari, torej volja in glas človeka in državljana uslišana in tu in tam upoštevana. V našem primeru temu ni bilo tako in eskaliralo je do tega, da smo ugotovili, da je ustanovitev Občine edino orodje, ki ga lahko imamo. Za to smo se odločili na dan, ko je koprski mestni svet hotel prepoloviti Krajevno skupnost Ankaran, oziroma tretjino odcepiti, da ne bi tako sodelovali pri nobenem formalnem prostorskem načrtovanju. Zakon o poimenovanju hišnih ulic pa govori, da se ne sme kar tako premikati meja naselij. 24. julija smo tako našli poslanca, ki je ravno takrat doma kosil travo in smo mu povedali, da bi bilo fino, če bi to ugotovitev nesel v državni zbor in to je tudi naredil in tako smo štiri ure in šest minut pred sejo mestnega sveta že bili v postopku in je državni zbor organom MOK-a sporočil, da je treba to 12. točko rednega dela umakniti in tako smo uspeli ohraniti Krajevno skupnost Ankaran v enakih okvirih. Danes je ta že Občina. - Današnji politiki bi rekli, da ne moreš nič narediti in nič doseči, če ne lobiraš. Občutek imam, da vi niste veliko lobirali. - Če bi v Ankaranu ubrali pot lobiranja, potem bi pokvarili to osnovno zamisel. V državnem zboru smo bili v kar sedmih zakonodajnih postopkih, kljub temu pa se nismo hoteli povezati z nobeno politično stranko. Tako je naše vprašanje začela Nova Slovenija, ki je našo zahtevo vložila prvič, nato so prišle državnozborske volitve in se je zamenjala vlada in vsi zakoni, ki še niso bili zaključeni, so se ugasnili in jih je bilo treba ponoviti. Drugič je nato postopek vložila stranka Zares. Zato so govorili, da smo bili najprej strogo krščanski, nato pa strogo liberalni. No, naslednji korak je bil, da so se več ali manj vse stranke zaradi nas od znotraj skregale, le pri SLS so nas vedno podpirali, saj vedno glasujejo za ustanovitev majhnih občin. Tako smo najbolj nazorno pokazali, da ni nikogar za nami in s tem tudi, da nismo nikomur nič dolžni. In prav to, da danes nihče z računi ne prihaja v Ankaran, je tudi največ vredno in tega smo se zavedali od samega začetka. Šli smo po tezi, da obstajata dve poti, ena lažja, druga pa pravilna in ubrali smo slednjo, veliko težjo, brez politične podpore. Vmes so se vlade menjavale, poslanci prav tako in edino, ki je vedno stalo za zakonskimi pogoji, ki smo jih izpolnjevali, ter za referendumsko voljo prebivalcev, ki smo se za to odločili, je bilo Ustavno sodišče. Prav vsi ostali so nas radirali na vsaki instanci, kjer se je le dalo, vključno z vetom v državnem svetu, ki je zakon o ustanovitvi podrl in vrnil stanje neustavne entitete, torej na ponovno glasovanje. Takrat se nam na srečo ni izšlo za en glas. Na srečo pa pravim zato, ker smo tako lahko šli mi na ustavno sodišče, sicer bi v nasprotnem primeru šel naš nasprotnik in bi se tam razpravljalo iz drugih vsebin. Tako pa se je iz prvega poglavja, torej človekovih pravic in svoboščine. (nadaljevanje na naslednji strani) - Torej niste nikomur dolžni parcele na Debelem rtiču? - Seveda ne, čeprav moram povedati, da sem imel v prvem tednu po izvolitvi neverjetne telefonske klice s ..fantastičnimi" zamislimi in „nuj-no“ bi se morali dobiti, ker gre res za ..fantastične" priložnosti. Pa se nismo. Začel sem uradno sprejemati četrtega novembra, nedeljo pred tem pa sem si kupil knjigo in tri različne kemične in ravnike. Tako sem sprejel prve, ki so se prijavili na sestanek, to pa so bili predstavniki območnega združenja Rdečega križa, ki so prišli povedati, da se bodo iz krajevne organizacije preimenovali v občinsko in bi za to podpisali dogovor. Sicer pa je neverjetno, ko dobiš vpogled v to, kako delujejo te stvari. Vsi zainteresirani hodijo preko župana do različnih pisarn, ne pa obratno. Semafor je v kabinetu župana, strokovne službe pa izvajajo tiste projekte, za katere župan prižge zeleno luč, namesto, da bi bilo obratno. No, pri nas smo si zamislili, da bi to šlo tako-le: najprej vprašamo, katero področje kdo pokriva in ga pošljemo na primeren oddelek, naj bo to oddelek za družbene dejavnosti, okolje in prostor ali karkoli drugega. In ko bodo naši prostovoljci, ki na tem področju delajo že šest let uredili, kar je potrebno urediti, bom jaz dobil dokumente pripravljene za podpis v svojo mapo. Tako si jaz to predstavljam. Ampak očitno po Sloveniji deluje to v obratno smer. Lahko vam povem, da je k nam prišla že prava sanjska zasedba raznoraznih ljudi, ampak Ankaran bo iz tega vidika nekoliko drugačen, za razliko od ostalih 211 občin. - Ko so se volitve končale, se je za vas pravzaprav šele začelo. Naslednji zapleten postopek bo verjetno delitvena bilanca s koprsko Mestno občino? - Niti ne. Glavni problem so značajske lastnosti in veliki kompleksi v glavah vodstva Mestne občine Koper. Ostalo je tehnična problematika, ki je rešljiva v dveh tednih. Gre za to, da po vseh teh letih ni ne volje, ne pripravljenosti in ne poguma priznati, da je nekdo delal narobe in da je doživel poraz. Vedno sem rekel, da Ankarana ni nihče izgubil, kot tudi dobil ne. Točno tam je, kjer je bil in je odprt za vse, nekdo pa je na drugi strani to razumel kot osebni poraz in kot izgubo nečesa. In danes preprosto ne pridemo do tega, da bi lahko racionalno razmišljali s strokovnimi službami, ko pripravljamo izhodišča za razdružitev. Delitvena bilanca premoženja je zgolj en del, tega pa je še veliko. Sicer pa zakonodaja sama predpisuje kako se to reši in to vprašanje ni nič drugega kot tehnična zadeva, ki jo lahko zelo kulturno izpelješ. Lokalna samouprava in Stiska - Ne gre samo za denar, ampak tudi za storitve in dejavnosti? - Gre za javne gospodarske službe in javne gospodarske družbe. Predvsem pa gre za sistem bodočega sobivanja dveh lokalnih skupnosti, ki nista bili nikoli sprti. In že danes zakonodaja omogoča niz skupnih projektov oziroma služb sodelovanja in tukaj bi lahko Obala skupaj marsikaj uredila. Ne samo Koper in Ankaran ampak tudi Izola in Piran. Morda pa je lahko Ankaran nek zelo dobrodošel temelj Primorske pokrajine, kajti lokalno samoupravo se gradi od spodaj navzgor. Ne morejo v Ljubljani narisati pokrajine, tako ne gre. Lahko pa od spodaj vzpostaviš skupne interese in potrebe. Veste, v Sloveniji nimamo preveč Občin. Lahko bi jih bilo tudi 400, problem je v njihovih pristojnostih in širši družbeni interesi, naprimer šolstvo, zdravstvo, kultura, oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki so stvari, ki jih ne bi bilo potrebno urejati na nivoju Občine, saj tega ne morejo delati kakovostno. In v današnji tehnologiji imajo lahko vse obalne osnovne šole skupno računovodstvo, nabavo, finance in morda celo ravnatelja. Interese in potrebe ljudi pa ne smete ljudem odvzemati, to pravi evropska listina lokalne samouprave. Kaj- je skupno uresničevanje interesov in potreb. In na Šmarjah, Marezigah, v Žusterni ali pa na Debelem rtiču prebivalci nimajo enotnih interesov in potreb, tako da bi bilo treba širša družbena vprašanja dvigniti na raven pokrajine, ki manjkajo v Sloveniji, da državi niz pristojnosti odvzameš, Občinam pa tudi, ker se s tem nimajo kaj ukvarjati, pustiti pa bi jim morah voljo in možnost da ljudje sami uresničujejo lokalno samoupravo po lastni volji. Učinkovita lokalna samouprava je najosnovnejšiain najpristnejša oblika demokracije, seveda, če se je ne zlorablja. Tisti, ki govori, da je Občin preveč, govori, da je v Sloveniji demokracije preveč, in to so nevarna stališča. Gre za razlike med lokalno samoupravo in komunalno upravo prejšnjega sistema. Vrtec in kanalizacija nimata veze z voljo ljudi. Lokalna samouprava, torej vprašanja, kot so višina pločnika, delovni čas lokalov, to pa je naša stvar, gre za naše skupne interese. Ampak zdaj se to zlorablja. Seveda je občinski aparat postal predrag, seveda Občine ne znajo in ne zmorejo izvajati pristojnosti, seveda imamo v vseh naših Občinah veliko balasta, ki ni potreben. Ampak osnovna zamisel, da ljudje sami urejajo svoje interese in potrebe, in to samostojno, to je pa nedotakljivo. To se je treba vprašati, ko govorimo o tem, ali je premalo ali preveč Občin. AM (nadaljevanje prihodnjič) Humanitarna akcija pred prazniki V to smo prepričani v izolskem Rdečem križu, kjer v teh dneh pripravljamo še dve, lahko bi rekli odmevni humanitarni akciji. Prva se bo zgodila 20. decembra, ko bomo z prostovoljci, navijaškim klubom Ribari, Ženskim rokometnim klubom in Klubom izolskih študentov in dijakov, zbirali novoletne dobrote za vse tiste, ki si jih ne morejo privoščiti. Pred trgovskimi centri Mercator v Livadah in Jagodju, Eurospinom in Šparom bodo postavljeni vozički, ki jih boste, vsaj tako upamo, napolnili. Letos aprila smo na tak način že zbrali 1250kg živil. Zato vljuvno vabljeni! Naši prostovoljci pa bodo 22. decembra obiskali Dom upokojencev Izola. S praktičnimi darili ob spremljavi glasbe, za katero bo poskrbela kantavtorka Marjetka Popovski, jim bomo pričarali nepozaben dan. Sicer pa smo v izolskem Rdečem križu letos izpeljali številne akcije in tako poskusili omiliti stisko najbolj ranljivih Izolanov. Vsem prostovoljcem, izolskim družbam in posameznikom ob prihajajočem novem letu vam želimo vse dobro. Hvala za sodelovanje. 0 ZMAJIH IN POLITIKIH V NOGAVICAH piše: Barbara Motoh Bračanov Našo prečudovito deželico pretresa nov škandal, ki so ga polni vsi časopisi in vsa internetna omrežja. Nekega ravnatelja in neko učiteljico je pri neprimernem vedenju zalotil dijak in poslal njun video v stilu Severininega domačega posnetka v širni svet. Seveda se je takoj zbudila visoka moralna zavest našega naroda, vsi zmaji moralizma so visoko dvignili vsak sedem glav in zločin je bil naj strožje obsojen, udeležence pa javno linčane. Medtem pa nekje v vesolju tiho lebdijo novice kot, da se lahko naš preljubi JJ direktno iz zapora vrne v poslanske klopi (hmmm, mogoče bi mu lahko stvar še malček olajšali in naredili video konferenco na vsaki seji?), da so deložirali še nekaj družin, da je še nekaj ljudi s sklonjeno glavo odšlo na zavod za zaposlovanje (ja, to je res kraj, kjer se končajo sanje), da si še nekaj staršev ne more privoščiti šolskega kosila in da še peščica več upokojencev hodi po prehrambene pakete, ker njihova pokojnina ne zadošča več za preživetje. Na vse to zmaji modro molčijo in ne dvignejo niti obrvi, kaj šele glave. Da, izjemno moralno sporno je, da na službenem mestu občujeta ravnatelj in učiteljica; da pa imamo pravnomočno obsojenega poslanca pa je izven dometa teh zelenih zmajčkov. Morda zato, ker si lahko prestopek tistih dveh nesrečnikov predstavlja vsakdo, ostale tiho lebdeče anomalije pa so izven našega dosega. Nihče si ne more predstavljati, da bi lahko pokradel milijone in se prosto sprehajal po ulicah, če nas banke, davčni in podobni uradi lahko skoraj pokopljejo za pičlih deset eurov dolga, zlahka pa si predstavljamo vlogo v tej tragikomični zgodbi. O deložacijah itak raje ne govorimo, ker obstaja prevelika verjetnost, da se bodo zgodile tudi nam, in zavod za zaposlovanje je postal kraj, s katerim strašimo otroke (ni več “te bodo vzeli Cigani” ampak “boš končal na Zavodu”). Moralizem je lahko zelo kompleksen pojav, predvsem pa zelo zakoreninjen v naši domovini. Z lahkoto obsojamo sosede, grajajoče zmajujemo z glavo nad prestopki mimoidočih, vse se pa ustavi, ko pride do dejanj, ki so resnično moralno sporna za cel narod, za celotno človeštvo. Tu ne zmoremo več niti moralizma niti kritike; tako pač je. Zato zmajčki vneto pihajo in puhajo v dva prešuštnika,čarovnico bodo sežgali na grmadi, medtem ko se JJ v nogavicah, s čevlji v roki, potiho in počasi po prstih plazi nazaj v parlament po temnih hodnikih čudovitega slovenstva.... Barbani Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev. W Admir Sinanbegovič srebrn na EP 1. NLB Leasingliga Urbanscape Loka - Istrabenz Plini Izola 26:20 (13:12) Istrabenz Plini Izola: Vončina, Jurič 5, Madžarevič, Batič, Božič 5 (2), Stepančič 2, Go mezel) 3 (1), Čosič 4, Vukovič 1, Kevič, Matjaševič. Borut Hren je tokrat v Škofjo Loko peljal nogometno enajsterico, kajti natanko toliko igralcev je imel na seznamu. Tokrat sta bila odsotna še Nikola Kojič in Blaž Žgavec, kar je ambicioznim novincem v ligi olajšalo pot do zmage. Našim fantom sicer »vsaka čast«, kajti v prvem delu so se dobro upirali domačim. Ti so sicer dvakrat pobegnili za tri gole, a jim plinarji niso dopustili, da bi se preveč oddaljili in tako je prednost gostiteljev ob polčasu znaša zgolj en zadetek. V uvodu nadaljevanja so Izolani celo povedli s 14:13, a je bilo to žal njihovo edino vodstvo ha tekmi. Zatem je bil do sredine drugega dela izid večkrat poravnan, do zasuka pa je prišlo v zadnjih dvanajstih minutah, ko so gostom začele pohajati moči. Rokometaši Škofje Loke so tako v zaključku prepoznali svojo priložnost in so z delnim izidom 8:2 tekmo odločili v svojo korist. Srečanje je tako vnovič potrdilo, da so Izolani brez poškodovanih igralcev nekonkurenčni svojim tekmecem in je težko pričakovati kaj več kot pošteno borbo. Tokrat sta največ golov prispevala Peter Božič in Kristjan Jurič - po pet, kar je zlasti za slednjega dobra novica, saj je bil doslej strelsko bolj zadržan. Izolani ostajajo na dvanajstem mestu. V soboto imajo novo priložnost za prvo domačo zmago. V Kraško prihaja Slovan, ki mu gre v prvenstvu sicer bolje kot Izoli. Cilj je seveda zmaga, ki je tudi dosegljiva - če bo le Borut Hren imel na razpolago dovolj igralcev. Po Slovanu odhajajo naši rokometaši 6. decembra v Ivančno Gorico k Svišu. S.SNL-zahod Rezultati 14. kroga Tabor Sežana : MNK Izola 2:2 (1:1) Bilje : Portorož Piran 3:0 (0:0) Cerknica: Ilirska Bistrica 1:2 (1:0) Jadran Dekani: Adria 1:0 (0:0) Brda : Ajdovščina Škou 1:0 (0:0) Izolani ostajajo v vodstvu Težka tekma na mokrem terenu z ogromno priložnosti se je končala z neodločenim izidom. Za zaključek sezone obračun z Ajdovščino, ki bo odločal o jesenskem prvaku. Že ob prihodu v Sežano je bilo ob pogledu na igrišče jasno, da so pogoji za igro ob mokrem terenu zelo težki. Obe ekipi sta sicer krenili napadalno in v prvem polčasu nanizali veliko priložnosti. Povedli so domačini a je kmalu za tem Finkšt Niki izkoristil napako Sežancev v obrambi in s strelom v loku premagal vratarja ter postavil izid polčasa 1:1. Domači so povedli tudi v drugem polčasu in bi lahko še povišali rezultat, a je Rupnik ubranil lepo priložnost Sežane. Naši so se prebudili sredi drugega polčasa in začeli napadati z vso močjo, kar se je obrestovalo, saj je Nik Mihailovič po lepi podaji Peroše odlično zaključil akcijo in postavil izid na 2:2. Sledilo je še nekaj lepih priložnosti naših, ki bi lahko ob boljših zaključkih domov odnesli tudi zmago. V zadnji minuti srečanja smo uspeli zatresti mrežo, a je sodnik gol razveljavil zaradi domnevnega prekrška. Finkšt Niki po tekmi: “Kljub temu, da smo na tekmi dvakrat zaostajali, smo na koncu mi tisti, ki smo bili razočarani. Drugi polčas je bil veliko boljši od prvega, imeli smo vsaj 5 100% priložnosti, ki jih žal nismo izkoristili. Spet smo dobili prepoceni zadetke. Na zadnji tekmi gremo kot vsako tekmo na zmago, da potrdimo naslov jesenskega prvaka. ” Sledi tekma proti Ajdovščini, ki bo odločala o jesenskem prvaku. Gre za zadnjo tekmo v letu 2014 zato vabljeni v čimvečjem številu na stadion podpreti ekipo, ki bi z zmago zbežala tekmecu in obrdžala 1.mesto ter s tem odlično izhodišče za nadaljevanje prvenstva v spomladanskem delu. Forza Izola! Novinarska konferenca Jadralne zveze Slovenije S prvim finalom svetovnega pokala v jadranju v Abu Dhabiju, na katerem bosta konec novembra nastopili dve slovenski posadki, in sicer Tina Mrak in Veronika Macarol v razredu 470 in Vasilij Žbogar v razredu finn, se zaključuje še ena uspešna sezona slovenskih jadralcev. Predstavniki Jadralne zveze Slovenije so na današnji novinarski konferenci spregovorili o letošnjih uspehih, doseženih mednarodnih olimpijskih normah in načrtih za prihodnost slovenskega olimpijskega jadranja. Predsednik Strokovnega sveta za vrhunski šport Stanislav Žbogar je uvodoma potegnil črto pod uspešno sezono. »Naši jadralci so letos nanizali nekaj lepih uspehov, imamo dve medalji z evropskih prvenstev, bronasti Tino Mrak in Veroniko Macarol in srebrnega Vasilija Žbogarja. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v jadranju v španskem Santanderju, smo izpolnili tudi enega od pomembnih ciljev v tem olimpijskem ciklu, dve mednarodni olimpjski normi za olimpijske igre v Riu 2016. Verjamem, da lahko tako ženska posadka v razredu 470 in Vasilij v razredu Finn posežejo po olimpijskih medaljah.« je bil zadovoljen Žbogar. Ocenjuje, da si lahko jadralci olimpijske vozovnice zagotovijo še v treh jadralnih razredih, v razredu Laser standard, v Laser radia! ženske in v 470 moški. Prva priložnost bo že naslednje leto na svetovnih prvenstvih omenjenih razredov, kjer bo na voljo še nekaj vozovnic. »Glavna naloga zveze je, da za vse te jadralce zagotovi pogoje za kakovostne priprave. Seveda je pred jadralci še veliko trdega dela, veliko je malenkosti, ki bodo odločale, na koncu pa bo potrebno tudi nekaj športne sreče.« Predsednik Strokovnega sveta za mladinsko jadranje Jure Orel je spregovoril o letošnjih uspehih mladinske reprezentance in o pogledu v prihodnost slovenskega olimpijskega jadranja. Izpostavil je tretje mesto Mare Turin v konkurenci deklet na svetovnem prvenstvu v razredu optimist, prvo mesto Maksa Vrščaja na evropskem prvenstvu v razredu Laser radial do 21. let, drugo mesto Lin Pletikos na evropskem prvenstvu v razredu Laser 4.7 v kategoriji do 16. let, Jana Kosmino, ki je v jadranju na deski dosegel naslov mladinskega evropskega prvaka v kategoriji slalom in Tonija Vodiška, ki je letos v Formuli Kite, (predvideni olimpijski razred za leto 2020), v mladinski in članski konkurenci redno posegal v svetovni vrh. Za konec je Orel poudaril: »Prehod iz mladinskih v članske razrede v jadranju je v primerjavi z ostalimi športi izjemno težak in predvsem zahteva veliko finančnih sredstev. Tukaj je naloga Jadralne zveze Slovenije, da ta prehod omogoči, oziroma v čim večji meri finančno podpre, saj je to pogoj, da se bodo uspehi iz mladinskih razredov lahko prenesli tudi v članske kategorije.« Bronasti jadralki z letošnjega svetovnega prvenstva v razredu 470 Tina Mrak in Veronika Macarol sta s sezono zelo zadovoljni, saj sta dosegli vse svoje zastavljene cilje. »Zelo pomembno je, da sva si že zagotovili vozovnico za olimpijske igre v Riu 2016 in se bova sedaj lahko sproščeno pripravljali na naslednjo sezono, v kateri sta prioriteta svetovno in evropsko prvenstvo.« je povedala Mrakova. Macarolova pa pravi: »Na finale svetovnega pokala v Abu Dhabi odhajava sproščeni, 'dali bova vse od sebe. To bo nova izkušnja za vse jadralce, dodatna motivacija pa so tudi denarne nagrade.« Evropski podprvak v razredu finn Vasilij Žbogar je povedal, da je finale svetovnega pokala v Abu Dhabiju nekakšna prelomnica za jadranje. »Jadralo bo samo po 20 povabljenih jadralcev v posameznem razredu, jadranje v manjših flotah bo za vse nekaj novega. To je tudi pomembna prelomnica za jadranje v medijskem smislu.« S sezono, ki se končuje je zadovoljen: »Vesel sem, da sem si že zagotovil mednarodno olimpijsko normo, saj so kvalifikacije v tem olimpijskem cikla težje in je še veliko jadralsko uspešnih držav, ki si vozovnice še niso uspele zagotoviti. Zdaj se bom veliko bolj sproščeno pripravljal za naslednjo sezono, seveda pa pomemben cilj ostaja svetovno prvenstvo, na katerem si želi dobrega rezultata.« Tonci zaplul v trenerske vode NK Kras Repen je trenersko »taktirko« zaupal svojemu 37-letnemu nogometašu Antonu Žlogarju, ki ima že opravljen trenerski izpit Uefa A. Izolan se je repenskemu Krasu pridružil v lanski sezoni, ko je Kras iz elitne napredoval v D-ligo. Pred tem je nekaj sezon igral v Pordenonu (italijanska D-liga). Vrhunce svoje dolge in pestre kariere je doživel v ciprski prvi nogometni ligi (Alki Larnaka, Omonia, Paralimni, Anor-thosis) in prvi slovenski ligi (Primorje, Gorica, Olimpija Ljubljana). 38-krat je tudi oblekel dres slovenske nogometne reprezentance in dosegel en gol. Leta 2000 je s Slovenijo nastopil na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem. Žlogar, ki se je sicer na nedeljski tekmi v Mezzocoroni lažje poškodoval (zvin gležnja), je že vodil prvi trening. V nedeljo pa ga čaka krstni nastop na klopi: Kras bo v Repnu ob 14.30 gostil Giorgione, ki ima le tri točke več na lestvici. Pomočnik trenerja ostaja Michele Čampo, vratarje bo še naprej vodil Bojan Gulič, za kondicijsko pripravo bo skrbel Matej Bombač. Svečano ob 60-letnici JK Burja V petek je Jadralni klub Burja praznovali 60. rojstni dan. Na Belve-derju nad Izolo se je zbralo veliko članov kluba in nekaj gostov, med katerimi so bili prisotni župan Občine Izola Igor Kolenc, predsednik Jadralne zveze Slovenije Aljoša Tomaž in trije bivši predsedniki kluba: Alceo Cobalti, Leopold Gorjup in Branko Mahne. Po kulturnem programu je predsednik JK Burja Stanislav Žbogar v svojem-nagovoru predstavil delovanje in uspehe burjinih jadralcev v prvih šestdesetih letih delovanja. Ob zaključku protokolarnega dela je Stanislav Žbogar podelil posebna priznanja najbolj zaslužnim članom jadralnega kluba, Vasiliju Žbogarju, dr. Andreju Dernikovi-ču in Neviu Klevi. Uspeh Sinanbegoviča na EP Admir Sinanbegovič. je pretekli vikend na evropskem prvenstvu v kickboxingu, ki je potekalo v Mariboru, v disciplini point fighting osvojil srebrno medaljo in tako postal vice prvak stare celine. Pretekli teden so se v dvorani Tabor, v Mariboru, srečali najboljši borci stare celine v kickboxingu, v disciplini point fighting, light con-tact, kick light in musical forms, ki so se borili za naslove evropskega prvaka. Udeležba je bila popolna, saj se je prvenstva udeležilo kar 35 držav s svojimi reprezentancami, na tatami je stopilo nekaj manj kot 700 tekmovalcev, kar priča o jakosti samega prvenstva. Pod okriljem slovenske kickboxing zveze je na tekmovanju nastopila tudi 26 članska slovenska izbrana vrsta, v kateri so bili tudi trije izolski tekmovalci, člani kluba KiT iz Izole, in sicer Jaka Hudales, Miljan Pa-librk in Admir Sinanbegovič. Vsi trije so zastopali slovensko izbrano vrsto v disciplini point fighting. Že v uvodnih borbah je Miljan Pali-brk moral priznati premoč nasprotnikov, in tako osvojil zaključno 5.mesto. Nosilec lanskoletne srebrne medalje iz svetovnega prvenstva Jaka Hudales, pa je žal zaradi ponovne poškodbe, moral svoj prvi nastop, tako rekoč opraviti s polovično močjo ter odpovedati nadaljnje nastope. Svoj trenutek pa je izkoristil Admir Sinanbegovič, tekmovalec v kategoriji do 94 kg, ki je suvereno premagal svoje nasprotnike, ki so mu stali na poti do finala. V velikem finalu se je srečal z madžarskim tekmovalcem Jaroszkievviczem, večkratnim evropskim in svetovnim prvakom. Po izenačenem prvem delu borbe, je izkušenost nasprotnika prišla do izraza, tako, da je na koncu ta tudi slavil, Sinanbegovič pa je osvojil odlično 2. mesto in postal podprvak Evrope. Da uspeh ni slučajen, je pokazal tudi njegov nastop pred odhodom na EP, ko je na mednarodnem odprtem prvenstvu Slovenije osvojil 1. mesto, kot tudi njegov lanskoletni uspeh, ko je na svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Turčiji, klonil šele pred vstopom v polfinalni del tekmovanja in osvojil 5. mesto. l.SNTL-člani Arrigoni: Letrika 0:5 V soboto so člani igrali doma tekmo osmega kroga proti ekipi Letrike iz Vrtojbe. Gostje so v celoti opravičili vlogo favorita in povsem zasluženo zmagali z naj višjim izidom. O sami igri lahko povemo, da nam kljub trudi, nikakor ni stekla. Še najbližje zmagi je bil Erik Paulin v drugi tekmi, ko je tesno, s 3:2, izgubil proti drugemu igralcu gostov. Lea Paulin zmagovalka V nedeljo je v Kidričevem potekal 1. odprti turnir RS za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Najboljše se je odrezala Lea Paulin, ki je na celem turnirju izgubila le en set in tako brez težav osvojila prvo mesto. V finalu je s 3:0 premagala Taro Kobetič iz Mengša. Pri dekletih smo dosegli še dve dobri uvrstitvi in sicer med osem. Ljuca Minea je v povsem enakovredni igri za med štiri izgubila 3:1 s kasnejšo finalistko Taro Kobetič, Manca Paljk pa jev četrtfinalu tudi izgubila s 3:1 in sicer proti Danieli Tomanič But-kovski iz Ptuja. Pri dečkih je Matija Novel osvojil drugo mesto. V finalu ga je gladko s 3:0 premagal Jan Jevšnik iz Tempo Velenja. Dobro igro in svoji prvi uvrstitvi na glavni turnir sta dosegla še Uroš Žavbi in Mihael Kocjančič. Uroš se je uvrstil med šestnajst najboljših., klubski kolega Mihael pa med 24 najboljših. Erik Paulin drugi V nedeljo je v Kidričevem potekal tudi prvi odprti turnir za člane in članice U-21. Za zelo dorbo igro in dosežen rezultat gredo vse pohvale Eriku Paulinu. Erik je gladko zmagal v predtekmovalni skupini, nato je do polfinala dosegel še dve prepričljivi zmagi. V polfinalu je sledilo naj večje presenečenje na turnirju. Tu je po odlični igri s 4:0 premagal prvega igralca Letrike iz Vrtojbe in člana državne članske reprezentance Ludvika Peršoljo. V finalu je nato igral proti Darkotu Jorgiču iz Novomeške Krke. Prvi set je Erik še stalno vodil, a na koncu izgubil 12:14, nato pa nekoliko popustil, kar je Darko s pridom izkoristil in zmagal s 4:0. Pokal Nagaoka Judo klub Izola je nastopala na Pokalu Nagaoka v Ljubljani, kjer so mladi judoisti prikazali lepe borbe in temu primerno so bili nagrajeni z medaljami. Jan Nabernik je zmagal, tretje mesto pa je dosegel Andraž Boc. V soboto 22.11. je bilo odigrano v Tremenjah zadnje kolo državnega prvenstva za posameznike. Taroka-ši z Obale so dosegli nadpovprečne rezultate, ki pa niso zadoščali za vrhunsko uvrstitev. Od 10 možnih točk sta osvojila po 6 točk Loris Šukljan in Marija Bolje, Boris Debeljak 6,5 točke ter Miran Jakopič 8 točk. Marija Bolje in Boris Debeljak sta se od tekmovanj za državno prvenstvo poslovila. Napovedala sta, da se prihodnje leto ne bosta več udeleževala turnirjev za državno prvenstvo. Loris Šukljan in Miran Jakopič pa se bosta udeležila še master turnirja, ki bo 13.12.2014 v hotelu Šport Postojna. Borila se bosta za čim boljšo uvrstitev, sam vrh pa je verjetno nedosegljiv. Tudi tekmovanja v Izoli se bližajo h koncu. V 39.kolu nihče ni osvojil 6 možnih točk, kar trije igralci so dobili 5 točk. O razvrstitvi je odločila razlika »župce« iz posameznih iger. Prvo mesto je osvojil Cveto Ličen s 5 točkami in razliko +1127, drugo mesto je zasedel Ivica Gr-dič s 5 točkami in razliko +693, na tretjem mestu je pristal Igor Meze prav tako s 5 točkami in razliko +676. Vrstni red po 39.kolu je nespremenjen. Vodi še vedno Cveto Ličen s 170,75 točkami in razliko +24323, sledi Ivica Grdič s 157 točkami in največjo razliko +28731. Na tretjem mestu je še vedno Boris Debeljak s 144,5 točkami in razliko +13307. Za ovratnik mu diha Marija Bolje z enakim številom točk, a slabšo razliko +7130. Na petem mestu ostaja Anton Sevčnikar s 130,5 točkami in razliko +8800. Do konca prvenstva so samo še trije turnirji. Kot kaže je vse dorečeno, razen tretjega in četrtega mesta. Za »bron« se bosta potegovala Marija Bolje in Boris Debeljak prav do zadnjega kola. Naslednji turnir bo 1.12. v kavarni hotela Delfin Izola. 27.11. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje Potniki Noetove barke Zaradi posledic vpliva naravnih dejavnikov (kot je globalno segrevanje in klimatske spremembe) in človekovega delovanja v prostoru (kot so ladje, Sueški prekop), se morske živali v preživitvenem nagonu selijo iz morja v morje, da bi našle primernejše okolje za nadaljevanje vrste. Te živali imenujemo Potniki Noetove barke - mednje sodijo tako drobni planktoni kot ogromni kiti - in nas na svoj način kličejo, naj skrbimo za naravo in jo varujemo, da bomo lahko vsi skupaj preživeli. / Predaval bo dr. Lovrenc Lipej, osvetlil bo temo biodiverzitete v luči klimatskih sprememb v našem morju in širšem mediteranskem svetu. 28.11. 19.00 Manziolijeva palača Izola Podelitev priznanja ISOLA DMSTRIA 2014 ki bo podeljen FRANKU DEGRASSIJU Sodelujejo: Silvano Sau, Franco Degrassi Ob tej priložnosti bo odprtje razstave in predstavitev kataloga »OMAGGIO A ISOLA - La visione dTsola nelle opere dl arte figurativa raccolte da un suo figlio innamorato della terra natia«. 29.11. sobota 10.00 Mestna knjižnica Izola Božično-novoletne voščilnice ustvarjalna delavnica za odrasle Izdelavo voščilnic bo prikazala Majda Podnar. Delavnica bo trajala bo približno 2 uri in je za udeležence brezplačna. Udeležba je omejena na 12 sodelujočih. Prijavite se lahko osebno v pisarni Borze znanja Izola v Mestni knjižnici Izola ali na tel.št: (05) 66-31-282. 18.00 Kulturni dom Izola VSI V GLEDALIŠČE 7. gledališka revija, že drugo leto posvečena mladinskih gledališkim skupinam. 22.00 Hangar Bar PUNČKE in SVINJSKE TAČKE 20.00 Avditrij Portorož Plesno glasbena predstava'CIGANKA Koreograf in umetniški vodja: Rymma Ruminska / Scenarij in režija: Urška Bradaškja Producent: KUD Balerima, Igor Misdaris 1.12. ponedeljek 17.00 do 19.00 Mestna knjižnica Izola arheološka delavnica za odrasle Izdelajmo si svoj antični nakit. Delavnica je za udeležence brezplačna. Udeležba je omejena na 10 sodelujočih. Delavnico bo vodila Snježana Karinja, arheologinja in muzejska svetovalka v Pomorskem muzeju Piran. Predhodne prijave so obvezne in se zbirajo na e-naslovu: vila.simonovzaliv@zrs.upr.si. 3.12. sreda 19.00 Mestna knjižnica Izola učna ura kulturnega vedenja za mizo - Mizica pogrni se kulturno. Kako pripravimo pogrinjek za slavnostno večerjo, kako poteka sprejem gostov, kam in kako jih posedemo, kateri pribor uporabimo, kako nazdravimo, kako se za mizo kulturno pogovarjamo ter še druge male in velike značilnosti slavnostne večerje bo predstavil Bogdan Orlič. četrtek 19.00 galerija Alga Izola Otvoritev razstave EULALIA DE VEGA MASANA: DNO ZGODOVINE Eulalia de Vega Masana, Miljčanka katalonskega porekla, nas na svojevrsten način spodbuja k razumevanju časa, preteklosti in prihodnosti, kot univerzuma, iz katerega izvirajo dinamične in nedoločljive energije. 19.00 Mestna knjižnica Izola Pravljične poti na vse strani V okviru 5. Primorskega pravljičnega festivala Mestna knjižnica Izola vabi na pravljični večer za odrasle Pravljične poti na vse strani z Ireno Cerar. Irena Cerar, pripovedovalka s posluhom za slovensko naravno in kulturno dediščino, se bo predstavila v pogovoru s pravljičarko Ivanko Učakar. 5.12. petek Mestna knjižnica Izola Miklavžev sejem Mestna knjižnica Izola vabi na že tradicionalni Miklavžev sejem v knjižnici. Vabljeni k ogledu in nakupu izdelkov VDC IZOLA (dopoldan), Irene Eržen (popoldan), ter drugih ustvarjalcev. 17.00 Park Pietro Coppo Izola PRIŽGIMO LUČI Prižig novoletnih luči z animacijskim programom Teatra Cizamo. 19.00 Mestna knjižnica Izola Zaključek projekta Primorci beremo 2014 gost večera Marjan Tomšič Zgodbe Marjana Tomšiča bosta pripovedovali Patricija Sosič Kobal in Aljoša Križ - LKD MARI O NET.TE . Ob sklenitvi večera bodo vsi, ki so s prebranimi petimi proznimi deli in eno pesniško zbirko projekt zaključili, prejeli priznanje in knjižno nagrado. Mestna knjižnica Izola - sobota 6.12. 2014 ob 19.00: Pravljična noč v knjižnici Pravljična noč v knjižnici V okviru 5. Primorskega pravljičnega festivala Mestna knjižnica Izola vabi otroke v soboto 6. decembra 2014 na Pravljično noč v knjižnici. Pripovedovanje pravljic se prične ob 19. uri v čitalnici knjižnice. Pravljice v slovenskem in v italijanskem jeziku bodo pripovedovale Katja Dellore, Marina Hrs, Patricija Sosič Kobal, Aljoša Križ in Ksenija Orel. 12 otrok starih od 6 do 9 let bo lahko na Pravljično noč v knjižnici tudi prespalo. Poskrbljeno bo za obrok hrane zvečer in zjutraj. Prijave za nočitev so obvezne in se zbirajo do vključno 5. decembra 2014, ob delavnikih med 9. in 15. uro, na tel.št.: (05) 6631-282. Pravljični noči sledi pravljično jutro v knjižnici. Zaključek bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Dogodek je za udeležence brezplačen. K Galerija Insula Vabimo vas na otvoritev razstave TONE KRALJ V IZOLI ki bo v četrtek, 27. novembra ob 18. uri v Galeriji Insula v Izoli. Razstava bo na ogled do 17. decembra 2014. Galerija Plač Ljubljanska 32 v soboto 29.novembra ob 11.00 uri vas vabimo na odprtje fotografske razstave z naslovom Mustang - zadnje prepovedano kraljevstvo SAMO in JOCO ŽNIDARŠIČ Galerija Alga slikarska skupina Andragoškega društva Morje iz Izole Skupino ustvarjalk od leta 2010 vodi prof. likovne umetnosti Ksenija Pfeifer. Skupina ustvarja v prostorih likovne učilnice OŠ Elvire Vatovec Prade, kjer tudi sodeluje v različnih aktivnostih šole pri projektih medgeneracijskega sodelovanja. Kavarna Zvon Razstava slik SLAVICA NASTOVSKI POTI ZDRAVJA - LE VIE DELLA SALUTE V KINO Z DRUŽINO Vsako soboto in nedeljo ob 16. uri bomo najmlajše ljubitelje filma razveselili z otroškim ali družinskim filmom v slovenščini oziroma s slovenskimi podnapisi. 29. in 30. november Kekec ob 16.00 Mestna knjižnica Izola Fotografska razstava »Utrip morja« Polone Ponikvar » Razstava prikazuje utrinke iz življenja ribiča, ki živi z morjem in iz njega in razstava Morski odpadki, ki izpostavlja vprašanja, kot so kaj so morski odpadki oz. odpadki, odvrženi na obalo ter od kod prihajajo? Predstavi razsežnost problematike, poudari posledice najpogostejših odpadkov - plastike in mikro plastike, vpliv le-teh na prosto živeča bitja, ekosisteme, ljudi, življenja ljudi in lastnino. Razstava ponuja možne rešitve, ki bi prispevale k zmanjšanju količine odpadkov in krepile odgovornost posameznika pri tem. % www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola KULTURNI DOM IZOLA • sobota, 29.11., ob 18.00: revija gledaliških skupin TUTTI ATEATRO Org.: Sl Dante Alighieri Izola. Vstop prost. NAPOVEDUJEMO... • četrtek, 4.12., ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev rastave Eulalia de Vega Masana: DNO ZGODOVINE. Vstop prost. • petek, 5.12., ob 20.00, Kulturni dom Izola: monokomedija MALI PRIROČNIK BIZNISA - OD PIZDEKA DO TAJKUNA. Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve. GALERIJA ALGA IZOLA Novembra je na ogled razstava članic slikarske skupine Andragoškega društva MORJE iz Izole. Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 27.11., ob 18.30: pustolovska drama SMETI; • četrtek, 27., petek, 28., in nedelja, 30.11., ob 20.30, sobota, 29.11torek, 2., in sreda, 3.12., ob 1830: vojna drama GOZDOVI SO ŠE VEDNO ZELENI; • petek, 28., in nedelja, 30.11., ob 18.00, ter sobota, 29.11., in torek, 2.12., ob 20.30: drama DOBRODOŠLI V NEW TORKU: • sobota, 29., in nedelja, 30.11., ob 16.00: KINO VETRNICA: družinski film KEKEC; • ponedeljek, 1.12., ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: slovenska POT V RAJ; • ponedeljek, 1.12., ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: romantična ČAROVNIJA V MESEČINI; • sreda, 3.12., ob 20.30: TA VESELI DAN KULTURE: brezplačni INFERNO. Vljudno vabljeni! | Gentiimente invilatU f* * www.facebook.com/kulturnicenter.izola #■% https://twitter.com/CKSPIzola U www.facebook.com/artizota https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (L 05/641 84 39,051/394 133: m galerija@centei-izola.si), ponedeljek, torek, petek 9:00-13:00. sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja In prazniki zaprto. Art kino Odeon. Ul. Prekomorskih brigad 4, Izda (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30. MmBRLVC 11 Tone Kralj se skromno vrača v Izolo Tone Kralj (1900-1975) sodi gotovo v prvo deseterico najpomembnejših slovenskih likovnikov dvajsetega stoletja. Ob izpostavljeno poudarjeni slovenskosti, pa ga lahko postavimo v sam vrh te lestvice. Njegovo delo se je pod začetnim vplivom secesije, simbolizma oziroma ekspresionizma izpeljalo v specifično formovno vsebinsko likovno maniro, ki je na poseben način opredeljevala slovenski nacionalni karakter. Zanimivo pa je, da se kljub temu, da je Tone Kralj veliko deloval na teritoriju Primorske njegovo slikarstvo oziroma drugo ustvarjalna likovnost ne odraža preveč »primorsko«. Kar pomeni, da ostaja odmaknjena od lahkotnosti in barvne sproščenosti značilnega mediteranskega »Štiha«, saj jo vseskozi »bremeni« avtorsko idejno izpolnjevanje umetniškega kreda, ki ni neposredno povezan z obmorskim prostorom, ampak usmerjen v širšo »identiteto slovenskosti«. Na razstavi predstavljene grafike in monumentalno slikarsko delo Rapallo, ki so nastala med letoma 1934 in 1953, so nekakšna zapuščina ali natančneje materialna sled, ki je ostala za Tonetom Kraljem na Obali. Družbenopolitično angažirana slika Rapallo je last Pokrajinskega muzeja Koper, serija grafik pa last Občine Izola. Verjetno so dela »pristala« v teh zbirkah ravno v obdobju avtorjevega bivanja v Izoli. Z javno predstavitvijo teh umetnin, skuša galerija Insu-la spomniti na pomembno prisotnost Toneta Kralja v slovenski Istri. Po Primorskem je Tone Kralj opremil več deset cerkva, kjer je primorskim ljudem približal svojo umetnost »slovenskega sloga« s številnimi nabožnimi oltarnimi podobami in stenskimi poslikavami. »Poslikav primorskih cerkva se je Kralj na vabilo župnikov oziroma tajnih organizacij loteval vse bolj iz nacionalnega nagiba, saj je bila na Primorskem pod Italijo slovenska beseda prepovedana in jo je zato želel nadomestiti s slovensko sliko, pri tem si je prizadeval tudi za poudarjeno narodnostno noto, ki jo je videl v mistično izraznih poudarkih, prepričan, da je Slovenec po bistvu »gotik«. Na fašizem se je kritično odzval zlasti s podobami Kristusovih rabljev, ki jim je med vojno nadel jasne poteze Mussolinija ali Hitlerja in D’Annunzia. Glede na to, da je Občina Izola pred kakšnimi petdesetimi leti Kralju odrekla gostoljubje v obliki stalne zbirke njegovih del, lahko rečemo, da se s to, razmeroma skromno a vendarle simbolično razstavo, Tone Kralj vrača v naše mesto, ur Fotografije prepovedanega kraljestva V Plaču Izolanov bodo v soboto, 29. novembra ob 11.00 dopoldne odprli zanimivo razstavo fotografij, ki sta jih Samo in Joco Žnidaršič posnela v nepalski pokrajini Mustang. Joco Žnidaršič je starejši, oče Sama Žnidaršiča. On snemalec in fotograf, sin predvsem fotograf. Joco je s svojo kamero prehodil ves svet in postal • vseslovensko znan po posnetku cerkvenega zvonika v Breginju med potresom, Samo je popotnik in fotograf. Oba sta zaljubljena v Himalajo in posebej v dolino Mustang, kjer so nastale fotografije ob katerih sta zapisala: Himalaja skriva mnogo lepot in prav tiste najlepše so tudi nekoliko odmaknjene od običajnih poti. Mustang je vsekakor ena takšnih dolin, ki se človeku prikrade v dušo in ti ne da miru, dokler se ti ne izpolni želja in razkrijejo skrivnosti. Mustang se je dolga leta skrival za grebeni mogočne Himalaje. Šele leta 1992 so oblasti v Nepalu dovolile tudi tujcem vstop v to dolino. Za obisk je potrebno pridobiti dovoljenje, saj je število obiskovalcev omejeno in tudi vstopnina precej visoka. V zadnjih letih, ko so se klasične treking poti napolnile s pohodniki in se je udobje preživetja ob teh poteh povečalo, nudi pot po Mustangu še vedno tisto klasično avanturo. Treking v Mustangu je lep in naporen. Vse kar potrebuješ, moraš prinesti s seboj. Hrano, šotore, kuhinjo, opremo,... tako kot se je včasih hodilo v Himalajo. Doživeti Mustang je, kot bi se vrnil v preteklost. Ravno zaradi zaprtosti doline je pokrajina, kultura, način življenja in preprostost ljudi ostala takšna, kot je bila nekoč. Zgodovina, ki ji daje močan pečat religija, je dolga in polna. Budistični simboli spremljajo ljudi ves čas in povsod. Življenje v Mustangu je neizprosno. Žetev je le enkrat letno, kar pa ni dovolj, da bi lahko vsi prebivalci ostali na svojih domovih tudi čez mrzlo zimo. Večina jih za nekaj mesecev oddide živet na jug, v Pokharo, Kath-mandu ali Indijo. Vedno znova se vračajo domov, saj je čarobnost pokrajine močnejša od lagodja, ki bi ga lahko imeli drugje. Mustang je do nedavnega imel svojega kralja. Ko obiščeš te kraje, se vsaj za nekaj časa počutiš kot kralj in si želiš vrnitve. Samo Žnidaršič Prekmurski mojster IDM, “pametne” elektronike Kleemar je v soboto nastopil v izolskem Hangarju. Bilo je odlično, morda prepotiho, vsekakor pa vredno boljšega obiska. Škoda. Kultura Nuša Ilovarje za svoje pesniške zbirke, roman ter pesniško - glasbene CDje prejela že več prestižnih nagrad: bila je Slovenka leta 2000, leta 2005 je za bogato ustvarjalnost na književnem področju prejela Savinovo priznanje, leta 2009 pa je prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja.. Nuša Ilovar se je rodila 12. decembra 1969 v Ljubljani, kamor se še vedno rada odpelje na izlet, ker »ljubi mestno gnečo in tisto njeno hitrost življenja«. Je fizično težji invalid z manj razločnim govorom, saj ima že od rojstva cerebralno paralizo in je priklenjena na voziček. Zaradi prizadetosti je bila kot triletna deklica sprejeta v Bolnico za predšolske invalidne otroke v Stari gori pri Novi Gorici, kjer je bila do vstopa v osnovno šolo. Osnovno šolo v Centru za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka v Vipavi je končala skoraj z odliko. V vsem tem času je veliko trpela in jokala, saj je pogrešala dom in družino. Zaradi prizadetosti in nerazumljivega govora ni imela možnosti za nadaljnje šolanje, niso je sprejeli niti v VDZ Golovec. Zato je s petnajstimi leti ostala doma, veliko je brala in poslušala glasbo. V sebi je vedno bolj čutila željo po pisanju. Začela je s pisanjem kratkih zgodb in jih več tudi objavila v različnih revijah. Leta 1989 je začela pisati roman Strah pred samoto. Pisala ga je deset let in ga leta 1999 izdala v knjigi kot darilo sami sebi za 30. rojstni dan. V naslednjih letih je izdala še pet pesniških zbirk. V letih 2012 in 2013 je skupaj z Aleksandrom Cepušem izdala štiri zgoščenke: Ostrina utripa, Dis-co poetry, Rock poetry in Rock v objemu usod - na njih je interpretirana njena poezija, pospremlje- na z improvizirano glasbo Aleksandra Cepuša. Njene pesmi so izraz pristne ženske čutnosti, igrivosti in radoživosti. V eni od njih piše: »V enem samem trenutku bi hotela vse. Prisesala bi se v tvoje naročje, kakor pajek bi ovila roke okrog tvojega toplega telesa in kot vampir pila tvoje sokove. Konice prstov bi zarila v kožo, da bi krvavo pordela. Z ustnicami bi izsesala tvojo bit, da bi v sebi čutila tvoj utrip; zastokal bi od sladke bolečine.« Pa tudi sama iskreno pove: »Tudi jaz imam svoje sanje ter želje, tudi po ljubezni in spolnosti, saj sem ženska z normalnimi čustvi. Sem romantična, a tudi realna. Vem, da nimam pravice kogar koli privezati nase.« Med Nušine zmage sodi tudi volilna pravica za vse invalide, ki niso težko duševno prizadeti. Dosegla jo je leta 2002, ko je dala pobudo na Ustavno sodišče za oceno ustavnosti nekaterih členov, povezanih z volitvami in volilno pravico invalidov, ki nimajo opravilne sposobnosti zaradi fizične prizadetosti.. Špela Pahor Zakaj v knjižnico ? Tokio je prišel v Izolo Mestna knjižnica Izola je na srečanje študijskega krožka Svet v dlaneh v petek, 21. novembra povabila na predavanje Tomaža Hožiča, ki je udeležencem predstavil zanimivo japonsko glavno mesto Tokio, cesarske vrtove, ostanke nekoč mogočne trdnjave Edo, parke, templje, japonsko hrano, razvito tehnologijo na vsakem koraku. Japonska je v pogledu tehnološkega in gospodarskega napredka 30 let pred nami. V Tokiu živi 13 milijonov ljudi; z okoliškimi predeli (23) pa mesto šteje kar 35 milijonov prebivalcev in je največje mestno območje na svetu. V mestni upravi je zaposlenih kar 14.000 uradnikov. Japonci so veseli in delovni ljudje, predvsem pa gradijo na sožitju in solidarnosti. So odlični turisti, ki z radovednostjo opazujejo zanimivosti in jih radi fotografirajo. Visoke natrpane stavbe (tudi kopija Ajflovega stolpa) kljubujejo potresom, ki so na Japonskem kar pogosti, žal pa se Japonska težko izogne poplavnim valom s Tihega oceana. Posledice nedavnega tajfuna in poplav ter razdejanje atomske centrale Fukošima čutijo še danes. Na Japonskem je najlepše spomladi, ko cvetijo njihove znamenite češnje. Na otokih Kjušu, Honšu in Hokaido se danes drenja 127,1 milijona prebivalcev (po štetju iz leta 1994 125,1 milijona). Po narodnostni sestavi tam živi 99,2% Japoncev, ostali (0,8%) pa so Korejci, Kitajci, Brazilci, Filipinci, Američani. Od kod ime Takjuni? Tomaž Rožič je dejal, da tajkuni morda res prihajajo z Japonske. Poznani so bili vojni dobičkar)i-Tajkuni. Sedaj je jasno zakaj je taka poslabšalna beseda tudi v Sloveniji. Japonska zgodovina priča o nekdanjih Šogunih, ki so leta 1603 prevzeli oblast, obrednem harakiriju (samomoru podanikov z mečem), čaščenju budizma v templjih - tudi za vse padle in obsojene vojnih zločinov. Razumeti ali naučiti se njihove tri vrste pisav (znakov) je skorajda nemogoče. Še manj besede. Pa vendar; dve smo spoznali Sajonara (nasvidenje), Arigato (hvala). F. K. Bistvena lastnost uspešnih, ustvarjalnih, učinkovitih ljudi je branje, zlasti branje knjig. Uspešni in učinkoviti ljudje nenehno berejo in kopičijo bogastvo modrosti. Vedo, da je v trenutkih, ko pridejo težave in preizkušnje, dobro imeti pri sebi izoblikovano neko modrost, spoznanja, izdelano filozofijo. Branje z namenom, da se nekaj tudi učimo, je nuja za rast in ko beremo z odkritim namenom, da bi rasli in ob tem celo razmišljamo, pridobivamo modrost. Da, o branem je potrebno tudi razmišljati. Le s takšnim branjem lahko gredo spoznanja in izkušnje avtorjev skozi nas. Pomembno je, da vsebine ponotranjimo. Da postanejo del našega zavedanja in našega sveta. Le v tem primeru je branje učinkovito. Seveda je pri tem pomembna tudi bralna disciplina. To je čas, ki ga namenoma in zavestno namenimo izključno branju. O branju in kako le-to vpliva na človeka smo se dan Dan slovenskih splošnih knjižnic - 20. novembra z dr. Dušanom Rutarjem pogovarjali v izolski mestni knjižnici. V prejšnjem stavku bi izpostavila dve besedi: branje in pogovarjanje. Namreč, zelo dobro je, če se o prebranem tudi pogovarjamo. Ker se danes ljudje malo ali sploh nič ne pogovarjamo. Da ne? Veliko je nakladaškega čveka in malo vsebine. Tako meni dr. Dušan Rutar. Če ta trenutek odštejemo vse tisto rutinsko domače dogovarjanje o tem, kdo bo šel po špežo in kdo bo pospravil kuhinjo, ter izmenjavo lahkotnih informacij s kolegi v službi, ali vse bežne klepete s prijatelji in znanci, ali še lahko trdimo, da se (veliko) pogovarjamo? Morda bi bilo primerneje vprašati, ali se sploh kaj pogovarjamo? Kajti pogovarjanje ni isto kot izmenjava fraz v vsakdanji rutini, trdi Dušan Rutar, ni stokanje, pritoževanje čez sosede ali državo, ni jamranje, klepetanje v tri dni ali brezplodno dolgovezenje. Pogovor ima svojo logiko, svojo naravo, notranji ustroj. Pogovarjamo se lahko o čemerkoli. Če se pogovarjamo o prebranih knjigah, ne moremo zgrešiti. Kajti branje knjig hrani naše misli, vpliva na delovni spomin in storilnost, izboljša naše pogovorne in sporazumevalne sposobnosti, prežene osamljenost, spodbudi ustvarjalnost. Največ materiala za branje in učenje se dobi v knjižnici. No, tudi v trafikah in v knjigarnah dobite veliko bralnega materiala, a ravno knjižnica je tista, ki vam vaše žepe in borše napolni s knjigami, devedeji, revijami - brezplačno. Ksenija Orel VlVNDIiVf 13 Humanitarno prvenstvo slikopleskarjev Obrtna zbornica Slovenije vsako leto organizira državno prvenstvo slikopleskarjev, ki je hkrati humanitarna akcija, saj slikopleskarji, za namen tekmovanja, prepleskajo katero od ustanov, ki si tega sicer ne more privoščiti. Letos bo to Center za korekcijo sluha in govora Portorož. Letošnje dobrodelno 16. tekmovanje slikopleskarjev, ki ga organizira sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev v Obrtno-podjetniš-ki zbornici Slovenije, bo potekalo v petek, 28. novembra 2014 v stavbi Centra za korekcijo sluha in govora v Portorožu. Slikopleskarji bodo v enem dnevu (od 7. do 17. ure) prenovili učilnice, hodnike in druge pomožne prostore v pritličju in v prvem nadstropju stavbe na Sončni poti 14 a v Portorožu. Državno tekmovanje slikopleskarjev, ki predstavlja enega večjih humanitarnih projektov v državi, običajno poteka zadnji petek v mesecu novembru. OZS ga vsako leto organizira v drugi regiji, pri izboru ustanov pa upošteva tiste, ki si zaradi pomanjkanja finančnih sredstev obnove ne morejo privoščiti, imajo pa dovolj enako velikih prostorov, v katerih lahko tekmujejo prijavljene skupine tekmovalcev. Izvedbo teh tekmovanj s svojimi izdelki in strokovno podporo v prvi vrsti omogočajo podjetja, ki zanje zagotovijo vse potrebne materiale. Tako je že vsa leta v vlogi generalnega sponzorja družba JUB, ki s svojimi arhitekti pripravi potrebne barvne študije ter zagotovi celotno količino barv, potrebnih za prenovo ustanove. Med donatorji so še podjetja Žima, ki slikopleskarjem preskrbi valjčke in čopiče, družba Tesa Tape, ki jih založi z vsemi vrstami zaščit- nih trakov, ter Rigips, ki zagotovi vse potrebne folije in druge materiale za zaščito prostorov. OZS še zbira prijave Prijave mojstrov slikopleskarjev OZS še zbira, tako da bo dokončno število sodelujočih - tako tekmovalcev kot udeležencev humanitarne akcije, znano v. drugi polovici novembra. Tekmovalcem se namreč vsako leto prostovoljno pridružijo še drugi mojstri slikopleskarji, ki v ustanovi hu- manitarno pomagajo pri barvanju hodnikov in drugih spremljajočih prostorov, kjer sicer tekmovanja ne potekajo. OZS v organizacijo vključi tudi lokalne Območne obrtno-podjet-niške zbornice, ki ji pri tem izdatno pomagajo. Letos bodo tako v organizacijski odbor tekmovanja vključeni predstavniki OOZ iz Pirana in Izole Kaj je Center?. Center za korekcijo sluha in govora Portorož je osrednja ustanova za vzgojo in izobraževanje gluhih in naglušnih otrok ter otrok z večvrstnimi motnjami za področje celotne Primorske, ki vključuje 20 primorskih občin z 250.000 prebivalci, za področje obalno kraške regije s 130.000 prebivalci pa za delo z otroki in odraslimi, ki imajo težave v govorno jezikovni komunikaciji. Ustanova izvaja vrsto dejavnosti v okviru vzgoje in izobraževanja gluhih, naglušnih, otrok z govorno jezikovno motnjo in otrok z več motnjami. V vse oblike obravnave DSP je vključenih skoraj 300 otrok, na obalnem območju pa je v redne logopedske obravnave letno vključenih približno 1.200 otrok, mladostnikov in odraslih. ur Izolski krvodajalci so najboljši Čevelj je napolnil Odeon Da, prav ste prebrali. V enoletnem obdobju do konca letošnjega oktobra, so izolski krvodajalci postavili nov rekord v odvzemu krvi na Obali. Na Transfuzijski postaji v Izoli se je zglasilo 88 darovalcev krvi, kar pomeni 12% več kot v enakem lanskem obdobju. Povečanje zanimanja pomoči sočloveku gre v prvi vrsti odlični animaciji s strani Območnega združenja Rdečega križa Izola, ki je znal med prostovoljne krvodajalce pritegniti predvsem mlade. Teh je bilo kar deset. Tudi v torek 25. novembra, je bilo zelo živahno v bolnišnici nad Izolo. K odvzemu krvi se je prijavilo 35 ljudi. Od tega 20 članov Moto kluba Kondor iz Izole, ki so že štirinajstič organizirano pristopili k humanitarni akciji. Kot je povedal njihov predsednik Stipe Vincek naj bi se njihov krog še razširil. Z vključevanjem motoristov-krvodajalcev iz sosednje hrvaške Istre in Furlanije- Julijske krajine. In še zadnja novost iz izolske transfuzije. Od 1. januarja 2015 velja nov urnik za odvzem krvi. Torek, četrtek in petek od 7.30- lih. Popoldanski odvzemi ob četrtkih odpadejo. Tudi v Izolskem Art kinu Odeon so se poklonili letošnji prejemnici filmske nagrade Darka Bratine, latvijski režiserki Laili Pakalnini. V sklopu niza dogodkov, s katerim so se pri Zavodu Otok poklonili režiserki jih je 22. novembra pripeljal tudi v Izolo, kjer je polna dvorana Odeona uživala ob projekciji celovečernega, črnobelega filma Čevelj, ki govori o napetosti v času hladne vojne v Latviji med Sovjetsko zvezo in Švedsko, sledil pa je zanimiv pogovor med Varjo Močnik, z Zavoda Otok in režiserko. Društvo Tito vabi Kulturno društvo Tito vabi člane in simpatizerje dne 28.11.2014 ob 18.00 uri na proslavo društva, kjer bomo skupaj zapeli partizanske pesmi in se poveselili. Izolska Riiba KT1 je postal Riiba Izolska kiberkafarna s političnim podtonom KT1 že nekaj časa ne posluje več. Z njo je upravljal Mladinski svet Izola, ki je prav tako v končnih izdihljajih, zato ne preseneča, da je Občina oddala prostor v najem kolektivu, ki bo v naslednjih mesecih poskušal zagnati takoimenovani co-working, po domače, sodelovanje. Nekdanji lokal KT1 je pred nekaj meseci, preko razpisa, dobil v uporabo kolektiv Riiba, ki bo v njem poskušal zagnati takoimenvani co-vvorking, praksa, ki je v večjih, bolj urbanih centrih že razširjena, pri nas pa je v takšni obliki še nismo imeli priložnost spoznati. Luka Kaše, Mateja Tomažinčič, Nataša Pjaža in Marko Vivoda so si prostor zamislili kot kotiček namenjen za ustvarjanje. “Delovali bomo na štirih segmentih”, je povedal Kaše, “covuorking, produkcija, dogodki in trgovina. Vsi štirje segmenti so sicer povezani med seboj in težko bi katerega od njih izpostavil. ” Vsi štirje segmenti bodo delovali istočasno, saj so med seboj nekako tudi povezani, ključno pa je, da najprej kolektiv vprašamo, kaj ta cotvorking sploh je. “Za to gre. Posameznik lahko najame mizo v Riibi, cena pa vključuje tudi uporabo interneta, tiskalnika, omarico za shranjevanje stvari ter možnost sestankovanja. Dejansko gre za pisarno, s tem, da je v pisarni več ljudi hkrati”, dodaja Kaše. Lahko bi rekli, da sistem spominja na najem stola v frizerskem salonu, s tem, da je v tem primeru velik poudarek prav na sodelovanju med različnimi najemniki prostora. “Ravno sodelovanje je ključno pri projektu. Že zdaj imamo rezerviranih nekaj miz in ti ljudje si bodo nedvomno pomagali med seboj, naj bo to z deljenjem mnenj, ali pa tudi strokovno in poslovno. V covvorking pa je delno vključen tudi drugi segment, to je produkcija. To pomeni, da lahko mi s svojim znanjem na različnih področji, od fotografije do oblikovanja, ter tudi preko poznanstev, ki jih imamo po vsej Sloveniji, nudimo storitev mimo klasičnih kanalov in posrednikov, ki znajo biti kar zasoljeni. ” Praktičen primer, pravijo, je, ko programer razvija spletno aplikacijo, nujno pa potrebuje tudi oblikovalca, pa nekoga, ki bi posnel kratek video in še marsikaj. Do teh storitev bi težko oziroma veliko dražje prišel preko kakšne klasičen agnecije, ki se s tovrsni-mi storitvami ukvarja, v okviru covvorkinga, pa bi lahko našel sodelavce že pri sosednjih mizah. “In pogosto pri coivorkingu gre za kompenzacijo storitev. Če programer potrebuje oblikovalca, morda tudi oblikovalec rabi programerja in tako naprej. Gre za sodoben način dela, kjer zraven tudi mi sami lahko dodamo svoj delež. ” Izvajali bodo tudi kulturni program Covvorking pomeni sodelovanje, kar seveda ni nič novega, je pa nov pristop, ki skrajša pot od enega ponudnika do drugega, saj ti ponudniki delujejo v isti pisarni. Le nekaj korakov stran, v drugem delu nekdanjega kafiča, pa bo prostor za kulturno dogajanje. “Radi bi predstavili tako lokalne, kot tudi širše ustvarjalce, ki morda nimajo veliko možnosti, da bi se predstavili kje drugje”, je povedala Mateja Tomažinčič. Odličen primer je bil torkov predotvoritveni dogodek, ko je nastopila paraliterarna skupina Idiot ob eksperimentalno zvočni kulisi koprskega Jesusonecsta-sy, vizualijah izolskih Izland in umetniškem doprinosu koprskega mojstra mozaikov Andreja Koruze, celoten dogodek pa so v živo predvajali na spletni strani ljubljanskega Radia Študent. “Ko govorimo o ustvarjalcih imamo u mislih zelo širok spekter področij, tudi kuharske mojstre. Sicer program seveda še vedno ni definiran, ampak mesec ima trideset dni, v načrtih pa imamo poleg klasičnih dogodkov tudi različne seminarje, predavanja, delavnice, pa tudi potopisna predavanja. Seveda pa bo veliko bolj jasno, kaj ljudi zanima šele, ko bomo program začeli izvajati”, je še povedala Mateja Tomažinčič. Vprašanje sicer je, kako lahko v istem prostoru sobivata poslovni segment, kot je covvorking, in kultura. “Pisarna za covvorking in prireditveni prostor sta sicer ločena, tako da večjih težav ne bi smelo biti. Družabni del se bo tako dogajal v prostoru, kjer je šank, ki bo še vedno deloval, ampak poudarek ne bo na pijači, temveč na vsebini. Vsebine pa so odprtega tipa. In naj ob tem poudarim, da bo Riiba zapirala vrata ob desetih zvečer, ko bo zaključek prireditve, saj si res ne želimo, da bi to postal le še en kafič več”, pravi Luka Kaše. Zadnji segment, trgovina, pa je namenjen ustvarjlcem, ki sicer nimajo veliko možnosti, da bi predstavili vsoje izdelke. “Trgovina bo vezana na našo spletno stran, na kateri bomo predstavili ljudi, ki sodelujejo. Namen je, da bi na enem samem mestu predstavili različne ljudi, ki ustvarjajo na našem področju. ” Otvoritev bo čez en mesec Kot rečeno, se je v torek že zgodil predotvoritveni dogodek, prava, formalna otvoritev pa je na sporedu 26. decembra, v okviru vsei-zolskega dogodka Izis. Na ta dan bo živo tako v Kulturnem domu, v galeriji Alga in še marsikje, tudi v Riibi. “Čaka nas dolg dan. V enem dnevu bomo poskušali čim širše predsatviti naše delovanje, tako da lahko pričakujete malo vsega, od delavnic, do predavanj in seveda nekaj glasbe. Vrata za redno delovanje pa bomo odprli z novim letom.” Žalostna zgodba kiberkafiča KT1 je tako prišla do dokončnega zaključka. Čas je, da jo nasledi sodelovanje. am Društvo prijateuev mladine sporoča V Društvu prijateljev mladine sporočajo, da bodo s 15. januarjem začeli s tečaji angleščine za otroke in odrasle. Tečaje, ki jih bo vodil ameriški pisatelj Rick Harsch, bodo po svoji želji oblikovali tečajniki sami, s poudarkom na praktični uporabi jezika. Za otroke bodo tečaji brezplačni, za odrasle pa bo cena zelo dosegljiva. Za informacije pokličite na 040/385-529 (Barbara) Zaključek leta 2014 v Dl Izola Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da organiziramo zaključek leta v Hotelu Delfin Izola v petek, 19. decembra s pričetkom ob 18:00 uri. Prijave že sprejemamo, vljudno vabljeni! Predsednik Dl Izola: Franc Poropat Predzadnja [MGflDKEMjB Ni bil pri sebi Policisti so intervenirali v zasebnem prostoru, kjer je 3Metni sin fizično napadel očeta. V postopku so ugotovili, da je sin že bil na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici in so zato obveščali zdravniško službo. Zdravnik je po pregledu na kraju odredil prisilno hospitalizacijo in je bil z reševalnim vozilom odpeljan na zdravljenje. Policisti bodo zoper kršitelja izrekli globo. Kaj pa bremze? Policisti so obravnavali prometno nesrečo, kjer je 16-letni kolesar zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po klancu navzdol, na mokrem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad krmilom in padel po vozišču. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za lažje telesne poškodbe. Policisti bodo zoper kolesarja podali Obdolžilni predlog za sodišče za prekrške. Dobra runda Policisti so intervenirali na klic lastnika stanovanja, da imajo težave z vinjenim podnajemnikom, ki je fizično obračunal z drugo osebo in sedaj vpije in grozi prisotnim. Policisti so ugotovili, da gre za 44-letnega državljana Bolgarije, ki kljub ukazu policistov ni prenehal s kršitvijo in je bilo zato zoper njega odrejeno pridržanje do izstreznitve. Zoper kršitelja je bila izrečena globa v višini 1000 evrov. Varnostniki niso varni V nočnem klubu je 39-letni moški napadel varnostnika in ga udaril v predel glave. Kršitelju je bila izrečena globa v višini 300 evrov. Ne bo poceni Policisti so zaustavili 37-letne-ga voznika osebnega avtomobila in zanj odredili alkotest, ki je pokazal 0.67 mg/l alkohola. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje, ki bo poslano z ob-dolžilnim predlogom na sodišče za prekrške. Več točk kot alkohola Policista sta zaustavila 26-let-no voznico začetnico, ki je vozila osebni avtomobil in v postopku opravila alkotest, ki je pokazal 0.14 mg/l. Voznici je bilo začasno za 24 ur odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena globa 300 eurov in 4 kazenske točke. Čakajoč na ognjemet Zvečer so fante na 112 obvestili, da na območju Kopra gori več plastičnih zabojnikov za smeti, poleg pa so vozila in drevesa. Požare so pogasili gasilci. Policisti so ob 21.30 uri prijeli 16 letnega Izolana, ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja Povzročitev splošne nevarnosti (predpisana kazen zapora do petih let) in Poškodovanja tuje stvari (predpisana denarna kazen ali zapor do petih let). Dve kolesi premalo Ob 23. uri je 15 letni voznik kolesa s pomožnim motorjem padel v Izoli in se pri tem hudo telesno poškodoval. Vozil je pod vplivom alkohola (0,50 mg/l). Krožišče ali križišče? Bralec nam je poslal nazorno fotografijo krožišča med Južno cesto in Kajuhovo ulico. Otok na sredini krožišča je že skoraj povsem obarvan v barvo pnevmatik, ki se redno vozijo kar preko njega. Saj to niti ne čudi, glede na to, da je krožišče postavljeno povsem mimo središča ceste in vozniki, ki se vozijo iz Izole proti Kortam tako rekoč niti ne opazijo, da bi bilo treba zaviti, medtem ko tisti iz druge strani tega očitno prav tako ne počnejo. MM1 Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546. - Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441 - Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino. Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968 NAJAMEMO - Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja. - Izkušen gostinec najame vpeljan manjši gostinski lokal v Izoli za daljše obdobje. Informacije na tel.: 070 233 388 - Najamem garsonjero ali sobico v Izoli za daljše obdobje. CEna do 150 Eur. Tel.: 070 344 588 ODDAMO - Ugodno oddamo večje opremljeno stanovanje v Jagodju delavcem oziroma trem osebam. 041 635 445 - Oddam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v starem delu mesta za daljše obdobje. 051 331 150 - Oddam v najem garsonjero z dvemi ležišči v okolici Črnega Kala. Najem s stroški znaša 300 evrov mesečno. Info 040 251 335 - Oddam garsonjero v starem delu mesta, 30m2, za daljše obdobje, tel 040 865 336 - Oddamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju za daljše obdobje. 05 641 72 24 - Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12 (drugo nadstropje) za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201. - Prodam spalnico - garderobno p mara, yak. posteljo, nočni omarici in pisalno mizo za 20 eur. tel 041 671 293 - Podarim Pasaro 4,8 potrebno obnove, brez priveza, tel 041 476 055 - Ugodno prodam stanovanjsko opremo zaradi selitve, tel: 041 671 293 - Prodam jabolka iz travniškega sadovnjaka, obrana v neokrnjenem brkinskem okolju v katerem ni ne umetnih gnojil ne kemičnih zaščitnih sredstev. Cena in dostava po dogovor. Tel. 070 894 844 - Pasaro Elan 4,83m z izvenkrmnim motorjem Tomos 4, registrirano do 2019 PRODAM. Možnost priveza. Tel. 041 512 783 - Pasaro s kabino Kvarnerplastika Dalmatinka, letnik 1984, z vgrajenim notranjim diesel motorjem Volvo Pen-ta 13 KS, praktično novim rezervnim motorjem Johnson 5 KS, lepo ohranjeno, registrirano do 06/2018, prodam za 6000 EUR. Pokličite 041 662 340. Koliko nostalgije v eni sami fotografiji. Ampak omeniti velja, da je bila le-ta posneta pred le nekaj dnevi, ko je med mimovozom kolone old-timerjev “crknil” fičo. Ja, točno tako, kot nekoč. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. HIŠA S STILOM Pittonijeval, Izola Pri vsakem nakupu v času od 28.11.2014 do 6.12.2014 vsaka stranka pri blagajni Izžreba Miklavževo srečko, s katero pridobi BREZPLAČNO Miklavževo darilo. Edini pogoj za pridobitev srečke je opravljen nakup. (2) manufaktura 15o S kjer je dober nakup pravilo | let www.manufaktura.si Edvard Marinšek je pri Ronku ulovil kapitalnega ribona. Tako se je vanj zagledal, da še teleobjektiva fotoaparata ni opazil. Bravo! V soboto se Bilbi vrača na oder gledališča Koper. Tokrat bo nagajiva štajerska pevka in avtorica premierno predstavlja svoj novi studijski album Toskana. V sodelovanju s skladateljem in glasbenikom Gregorjem Ster-meckim je Bilbi ustvarila glasbeni projekt, ki je pravi pisan kalejdoskop življenjskih zgodb, začinjenih z zdravo mero humorja, tragike in samokritičnosti., topline in življenja. Cedila sta se med in mleko Ob dnevu slovenske hrane so tudi letos v izolskih šolah in vrtcih priredili tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci so se seznanili s pomenom zajtrka za dober in zdrav začetek dneva, spoznali pa so tudi poklic čebelarja in postopek pridobivanja medu. Župan Igor Kolenc se je pridružil najmlajšim v vrtcu Mavrica v Livadah. Otroci vrtca Mavrica so tradicionalni slovenski zajtrk označili kot prav poseben dan. Polni energije po tem, ko so že pojedli med, maslo in jabolko, vse domačega izvora, so še zaplesali. »Prazna vreča ne stoji pokonci,« je pomen zajtrka nazorno predstavil župan Kolenc in povedal, da tudi sam redno zajtrkuje. V nadaljevanju so si otroci pomerili čebelarsko kapo, rokavico in z radovednostjo opazovali satje, ki ga je prinesel čebelar. Izvedeli so, kakšne vloge imajo člani čebelje družine in zakaj čebele pikajo. Nekateri otroci so to bolečo izkušnjo že doživeli na lastni koži. Sicer pa so se otroci izkazali v znanju s področja čebelarstva, vedeli so tudi, da čebele pikajo, ker se bojijo, da bodo ostale brez medu in s tem brez hrane, ki je pomembna za preživetje, še posebej v zimskih mesecih. •ZX« GG^® GGS d.o.o.. Koper, Vojkovo nabrežje 23 vpis stavbe v kataster stavb legalizacija črnih gradenj pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj pridobitev hišne številke komparacija pravno svetovanje - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje -zakoličenje objektov -evidentiranje stavbe OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA Posebna občinska volilna komisija Commissione elettorale comunale particolare Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8, 6310 Izola — hola Na podlagi določbe 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) je Posebna občinska volilna komisija na 17. seji dne 25. 11. 2014 sprejela naslednje In virtu deH'articolo 90 del la Legge sulle elezioni amministrative, la Commissione elettorale comunale particolare ha approvato, alta 17a seduta tenutasi il 25 novembre 2014, la seguente POROČILO / RELAZIONE O IZIDU PONOVNIH VOLITEV V OBČINI IZOLA za predstavnika Italijanske samoupravne narodne skupnosti v Sveta krajevnih skupnosti Haliaetum in Livade dne 23. novembra 2014 SULL’ ESITO DELLE SECONDE ELEZIONI NEL COMUNE Dl ISOLA - per i rappresentanti delta Comunita Autogestita detla Nazionalita Italiana ai Consigli delle Comunita locali Haliaetum e Livade, tenutesi il 23 novembre 2014 I. Posebna občinska volilna komisija Občine Izola je na 17. redni seji dne 25. novembra 2014 na podlagi zapisnikov volilnih odborov ugotovila naslednji izid ponovnih volitev, ki so bile 23. oktobra 2014, za predstavnika Italijanske samoupravne narodne skupnosti v Sveta Krajevnih skupnosti Haliaetum in Livade. / Alla sua 17a seduta, tenutasi il 25 novembre 2014, la Commissione elettorale comunale particolare del Comune di Isola ha prešo atto, in base ai verbali presentati dai comitati elettorali, delhesito delle seconde elezioni dei rappresentanti della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana ai Consigli delle Comunita locali Haliaetum e Livade, svoltesi il 23 novembre 2014. II. V Krajevni skupnosti Haliaetum je glasovalo 33 volilnih upravičencev od 141 vpisanih v posebni volilni imenik Italijanske samoupravne narodne skupnosti in 0 volivcev s potrdilom, volilna udeležba je bila 23,40 %. V Krajevni skupnosti Livade je glasovalo 31 volilnih upravičencev od 175 vpisanih v posebni volilni imenik Italijanske samoupravne narodne skupnosti in 0 volivcev s potrdilom, volilna udeležba je bila 17,71 %. / In Comunita locale Haliaetum hanno votato 33 aventi diritto ai voti su 141 iscritti nelLelenco elettorale particolare e 0 votanti con 1’attestato, 1’affluenza alle urne era cosi pari al 23,40 %. In Comunita locale Livade hanno votato 31 aventi diritto ai voti su 175 iscritti nelLelenco elettorale particolare e 0 votanti con 1’attestato, 1’affluenza alle urne era cosi pari al 17,71 %. III. Za ponovne volitve predstavnika Italijanske samoupravne narodne skupnosti v Svet Krajevne skupnosti Haliaetum je bilo oddanih 33 glasovnic, od tega 1 neveljavna. Veljavnih je bilo 32 glasovnic. Volivci so lahko glasovali za največ eno (1) kandidatko. Alle seconde elezioni del rappresentante della Comunita Autogestita detla Nazionallta Italiana al Consigllo della Comunitš locale Haliaetum sono state consegnate 33 schede elettorali, dl cul 1 non valida. Le schede valide erano 32. Gli elettori potevano votare per un numero massimo dl una (1) candidata. Kandidatka je dobila naslednje število glasov / La candidata ha ottenuto II seguente numero dl voti: Zap.št./A/. prog. Kandidatka/Candidata Število glasov/A/. voti 1 Mariella Carboni Majerič 32 Za ponovne volitve predstavnika Italijanske samoupravne narodne skupnosti v Svet Krajevne skupnosti Livade je bilo oddanih 31 glasovnic, od tega 1 neveljavna. Veljavnih je bilo 30 glasovnic. Volivci so lahko glasovali za največ eno (1) kandidatko. Alle seconde elezioni del rappresentante della Comunita Autogestita della Nazionallta Italiana al Consiglio della Comunita locale Livade sono state consegnate 31 schede elettorali, di cui 1 non valida. Le schede valide erano 30. Gli elettori potevano votare per un numero massimo di una (1) candidata. Kandidatka je dobila naslednje število glasov / La candidata ha ottenuto il seguente numero di voti: Zap.št./A/. prog. Kandidatka/Candidata Število glasov/A/. voti 1 Selene Mujanovič 30 V Sveta krajevnih skupnosti sta bili izvoljeni: / Sono state elette ai Consigli delte Comunita locali del Comune di Isola le seguenti candidate: Krajevna skupnost Haliaetum / Comunita locale Haliaetum: 1. MARIELLA CARBONI MAJERIČ, roj./nata il 18/02/1957, Pittonijeva ulica/Via Pittoni 16, Izola/lsola Krajevna skupnost Livade / Comunita locale Livade: 1. SELENE MUJANOVIČ, roj./nate il 31/12/1961, Ulica A. Valenčiča, Via A. Valenčič 2, lzola//so/a. Št/N.o.: 041-7/2014 Datum/Date: 25.11.2014 Predsednik Posebne občinske volilne komisije II Presidente della Commissione elettorale comunale particolare VALTER GERIČ mag.prav./master in giurisprudenza