ESLOVENIA LIJETRTD BUENOS AIRES 6. aprila 1967 POPULORUM PROGRESSIO Ob otvoritvi Ukrajinske univerze s slovenskim oddelkom Zakaj poudarjamo ta dogodek na prvem mestu našega tednika? Ukrajinska katoliška univerza sv. Klementa v Rimu je nastala iz duha, Vatikanskega ekumenskega koncila, ki se ga je udeležil tudi najvišji predstavnik ukrajinske grško-katoliške Cerkve vrhovni arhiepiskop in metropolit galicijski Josip šlipij. Ta je do tedaj bil čez 15 let v sibirskih komunističnih ječah, iz katerih ga je osvobodil papež Janez XXIII. in ga takoj imenoval za I kardinala. Že januarja 1966 je ustanovil Ukrajinsko univerzo v Rimu, (kateri je papež Pavel VI. dal svoj posebni blagoslov. V koncilskih pogovorih s tukajšnjim apostolskim vizitatorjem Ukrajincev prevzvišenim škofom Andrejem Sa-peljakom pa je vstala ideja, da bi spomin na 70-letnico prvih ukrajinskih vseljencev v Argentino poudarili s tem, ida se ustanovi v Buenos Airesu podružnica te univerze v obliki H-umanistično-filozofske fakultete. Ta se je ustanovila z dekretom kardinala šlipija 1. 10. 1966, ki je postavil za protektorja fakultete škofa Saipeljaka, za organizatorja pa prof. dr. Bogdana Halajczuka. Tako je nastala ukrajinska univerza pri katedrali na Ramón Falcon-u 3950, v najbližji soseščini Slovenske hiše. Ta univerza ima namen vzgajati predvsem ukrajinski znanstveni naraščaj duhovno-kračansko in ukrajir.sko-narodno, pa tudi Argentincem posredovati vrednote vzhodno-evropskega sveta. Ukrajina je naravnost poklicana, da vzdržuje most med Zahodom in Vzhodom, tako v vseh panogah filozofsko-humanističnih disciplin (jezik, literatura, kultura), zlasti pa v znanstvenemu pripravljanju zedinjenja Cerkvá v ekumenskem smislu. V velikem ima torej to nalogo proti Vzhodu, kot jo je imela in vršila Slovenija v smeri proti Balkanu; obema pa je skupna tudi težnja, da s svojimi problemi seznanijo Zahod, ki nas tako malo pozna. V tej težnji so prišli ukrajinski in slovenski znanstveniki do soglasja, da slovenski znanstveniki pomagajo ukrajinski univerzi, oni pa dajo Slovencem slovenski oddelek, kjer bi mi mogli sami v svojem jeziku na visokošolski gladini obravnavati svoje narodne znanosti in vzgajati v teh panogah svoj znanstveni akademski naraščaj oz- mnogim pomagati, da dovrše akademski študij. Tako je ukrajinska fakulteta tudi — slovenska! In to je treba dvakrat poudariti. Emigracija po drugi svetovni vojni je razvila s tem svoje šolstvo od najnižjih otroških vrtcev, preko ljudskih šol do slovenske gimnazije in zdaj — do visokošolske stopnje in pomembnosti. Vse z idealizmom in žrtvami. Pomerj tega dejanja za prestiž emigracije je poudaril dr. Krek. Imamo del slovenske visoke šole v daljni Argentini! Imeli smo jo že: bogoslovno fakulteto v Adrogueju, ki pa je s smrtjo škofa Rožmana prenehala, ker je bila osebno vezana na škofa kot ordinarija. V vsej 600-letni avstrijski zgodovini je nismo imeli in še v Jugoslaviji je šla trda borba zanjo. In zdaj so uspeli slovenski emigranti, da so za najvažnejše slovenske vede — (jezik, zgodovina, literatura, umetnost, narodopisje) dobili visoko šolo v svojem jeziku. Ta daje možnost, da Slovenci, ki so v Sloveniji, tu ali kjerkoli (taborišče) dobili v Argentini priznano srednješolsko izobrazbo (gimnazijsko maturo, trgovsko akademijo, srednjo tehnično šolo, učiteljišče itd.) brez predhodnega dopolnilnega izpita in brez prevedenih dokumentov vstopijo na univerzo in dopolnijo svoj nedokončani študij. Koliko je takih med nami, ki se čutijo manjvredni, ker jim po usodi ni bilo dano končati študije, kajti življenje jih je vrglo iz tira. Zdaj — Čeprav v letih — imajo priliko, da z žrtvijo dveh večerov (predvidoma v petkih in sobotah) in študijem doma morejo dopolniti svoje znanje v narodnih vedah. Ni to vprašanje akademske časti, je vprašanje samozavesti in energije, kako se rešiti občutka manjvrednosti. Res da žrtve ne bodo prinašale materialnih dobičkov, prinašale pa bodo izobrazbo, veselje za znanstveno in kulturno delo, utrjevale in utemeljevale bodo slovensko problematiko v preteklosti z namenom boljše jo presojati in Papež Pavel VI. je v torek, 28. marca 1967, izdal novo encikliko o „Razvoju narodov“, ki je zaradi svoje izredne aktualnosti silovito odjeknila v svetu. Pavel VI. v encikliki, ki obsega ok. 20 000 besed, poziva bogate narode, naj združijo svoje sile za odpravo lakote, revščine in drugih težav, ki zadevajo današnjega človeka- Prav tako je pozval bogate narode, naj del svojega bogastva, ki ga uporabljajo za vojaške namene, usmerijo v svetovni sklad za pomoč revnim narodom. Enciklika ugotavlja, da je najvišje stremljenje današnjega človeka „biti svoboden revščine, imeti varen obstoj, zdravje,, stanovito zaposlitev, vedno bolj sodelovati v odgovornosti do drugih, brez slehernega pritiska, ki bi žalil njegovo človeško dostojanstvo, biti bolj izobražen: z erjo besedo, delati, vedeti in imeti več za biti več.“ Enciklika temeljito razpravlja in daje smernice v problemih kolonizacije in kolonializma, dalje o naraščajočem nesorazmerju modernega gospodarstva, o krščanskem pogledu na gospodarski in industrijski razvoj narodov, o problemu lastnine in njeni rabi in uporabi, o industrializaciji ter industrijskem kapitalizmu, o materialističnem pojmovanju napredka, o nevarnosti pa tudi o upravičenosti revolucije ter o obnovi časnega reda tega sveta. Glede problemov kolonializma papež ugotavlja, da je svet podedoval iz preteklosti mnoga zadevna vprašanja. „Prav gotovo je treba priznati, da so kolonialne sile pogostokrat zasledovale svoje lastne interese, svojo moč in svojo slavo, in ko so se umaknile:, so za seboj pustile ranljiv gospodarski položaj, vezan, npr. na monok-ultivni sistem, čigar gospodarska rentabilnost je podvržena hitrim in velikim spremembam. Toda tudi če priznamo napake gotove vrste kolonializma in njegove posledice, ipa je istočasno treba poudariti lastnosti in stvaritve kolonizatorjev, ki so tolikim zapuščenim pokrajinam prinesli znanost in tehniko in zapustili dragocene sadove svoje prisotnosti. Čeprav so še tako nepopolne, obstoječe strukture so postale ter so se zaradi njih zmanjšale nevednost in bolezni in se ustvarili ugodni pogoji za zboljšanje življenja.“ „Istočasno pa so se socialni konflikti tako povečali, da so dobili svetoven pomen. Živahna vznemirjenost, ki se je polastila revnih slojev v državah, ki se industrializirajo, se sedaj polašča tudi tistih, katerih gospodarstvo je sko-ro izključno poljedelsko: kmetje se tudi začenjajo zavedati svoje revščine, katere ne zaslužijo. K temu se pridružuje še prepad, ki loči sloje.“ V nekaterih pokrajinah majhen del uživa civilizacijo, medtem ko večji del prebivalstva nima skoro nobene pravice za zaseb-•no iniciativo in odgovornost, mnogo-karat živeč v razmerah, nevrednih človeške osebe.“ Odpraviti je treba materialno ‘pomanjkanje, prav tako dušeče družbene strukture, ki izhajajo iz izkoriščanja oblasti. Vse človeštvo mora stremeti za sodelovanjem v skupni blagor, za mir. Človek mora priznati najvišje vrednote in Boga, ki je vir teh in njihov cilj.“ „Zasebna lastnina ni za nikogar brezpogojna in absolutna pravica. Ni nobenega razloga, da bi si kdo jemal v izključno svojo uporabo dobrine, ki so mu odveč, medtem ko drugim primanjkuje najpotrebnejšega. Pravice do zasebne lastnine se ine sme nihče posluževati v škodo splošnega blagra.“ usmerjati za sedanjost in bodočnost. Dajte nam mladine, ki bo segla po tej priložnosti in nekaj časa posvetila tudi svoji slovenski višji izobrazbi. Če bomo imeli takšno mladino, bomo imeli bodoče voditelje slovensko zavedne, temeljito poučene v slovensko preteklost v zvezi s celotno srednjeevropsko in vzhodnoevropsko problematiko, še celo s spoznanjem slovanstva kot takega, kar je bilo vedno slovenska težnja, od>-kar se zavedamo narodnosti, zdaj ne v smislu romantičnih ali političnih panslavističnih gibanj, ampak notranjega stvarnega spoznavanja. Lahko bi še naprej razlagali, zakaj moramo biti ponosni na ta slovenski „Skupni blagor včasih zahteva razlastitev, če zaradi svoje obsežnosti, zaradi neučinkovitosti uporabe in zaradi povzročanja revščine prebivalstvu, dalje zaradi iškode, ki jo povzroča državi, zasebna lastnina pomeni oviro za skupen napredek.“ „Industrija, ki je potrebna za gospodarsko rast in za človeški napredek, je istočasno znak in faktor razvoja. Človek s svojim znanjem in s svojim delom polagoma odkriva skrivnosti narave ter uporablja njeno bogastvo.“ „Toda, na žalost, je na teh novih pogojih življenja zgrajen sistem, ki smatra dobiček za glavno gibalo gospodarskega napredka, konkurenco kot r.ajvišji zakon gospodarstva, zasebno last proizvajalnih sredstev kot absolutno pravico, brez omejitev in družbenih obveznosti. Ta nebrzdani liberalizem, ki vodi v diktaturo, je obsodil že Pij XI. kot vir mednarodnega kapitalizma.“ „Toda, kakor je res, da je gotova vrsta kapitalizma -bila vzrok za mnoga trpljenja, krivice- in bratomorne boje, katerih posledice še vedno trajajo, pa bi bilo krivično, da -bi industrializacijo krivili za zlo, ki izvira iz sistema, ki jo spremlja.“ Javna oblast mora pravi-lno skrbeti za blagor vseh in vsakega posameznika -v tem oziru, vključivši v tok skupne aktivnosti zasebno iniciativo, kajti tako se bodo izognili integralni kolektivizaciji, katera zanika svobodo in s tem izvrševanje osnovnih pravic človeške osebe.“ V pogledu -demografskega razvoja je možno smatrati, da v rast prebivalstva javna oblast lahko posega, „toda samo z ukre-pi, ki odgovarjajo moralnim zakonom in spoštujejo vso svobodo zakoncev. Kajti samo starši lahko odločalo o številu svojih otrok, z odgovorimo st j o pred Bogom, pred samim seboj in pred otroci, ki jih že imajo in pred skupnostjo, kateri pripadajo-“ (Človeštvo narašča na videz hitreje, kakor proizvodnja živil- Na videz se nahaja v slepi ulici. Toda prizvodnja živil v bogatih državah je tako velika, ■da ne bi bilo treba s strahom gledati na bodoči razvoj, kajti -bogati narodi morajo pomagati revnim prav zaradi svojega bogastva. Tudi del sredstev, ki jih odmerjajo za vojaške namene, raj bi spravljali v skupen svetovni sklad za pomoč revnim narodom. In končno, obračamo se na vse ljudi dobre volje, ki se zavedajo, da -pot miru vodi preko napredka v razvoju, da se bo dosegel skupen napredek človeštva, v (katerem se bodo vsi ljudje mogli resnično razvijati.“ Pavel VI. je to enclikliko, kakor poročajo v Vatikanu, pripravljal štiri leta- Od leta 1963 je bila ma njegovi mizi mapa z napisom: „O gospodarskem, socialnem in moralnem Tazvoju: študij za encikliko.“ Pavel VI. je v encikliki uporabil izkustva mnogih gospodarskih, socialnih, političnih in drugih svetovalcev, poleg tega pa še ugotovitve, ki si jih je ustvaril na svojih potovanjih po latinski Ameriki in Afriki še pred svojim papeževanjem -ter na potovanju v Indijo im v Palestino že kot papež katoliške Cerkve. Encikliko „Populorum progressio“ je treba smatrati, -kakor pravijo v Vatikanu, za nadaljevanje enciklike Leona XIII „Rerum novarum“ ter enciklik Janeza XXIII „Mater et magistra“ in „Pacem ipa jih spremljajo tudi (komunisti iz Kube, iz Argentine, iz Kitajske in nekaterih evropskih komunističnih držav, številna mednarodna komunistična sodrga se je zbrala v bolivijskih partizanskih vrstah. TEDNA V TEDEN V Čilu so imeli v nedeljo, 2. aprila, občinske volitve. Te navadno nimajo tako velikega političnega pomena kot parlamentarne. Toda v Čilu so jih tokrat imele, ker jih je predsednik dir. Frei proglasil za plebiscit, ki naj pokaže, ali ljudstvo odobrava -delo krščan-sko-demokratsike vlade ali ne. Opozicija — od komunistov do desničarske narodne stranke — je -storila vse, da bi Freijeva krščansko-demokrats-ka stranka ostala v manjšini, toda tudi nedeljske volitve so pokazale, da je krščanska demokracija v Čilu najmočnejša politična sila, čeprav pri občinskih volitvah ni dobila toliko glasov kot pri zadnjih parlamentarnih. Od vseh čilskih političnih strank je še vedno dobila največ glasov, ker so krščanski demokrati dobili 820.429 glasov (36-5%), radikali 370.828 (16.5%), komunisti 337.140 (15%), (desničarski nacionalisti 329.584 (14.6), socialisti -328.560 (14.2 odst.), levičarski nac. demokratje 56.702 (2.5%). Volitev -se ni udeležilo do 25%. Opozicionalne stranke zatrjujejo, da volilni rezulat predstavlja za vlado poraz. O njem ne bi bilo mogoče govoriti, če bi vlada dobila pri volitvah vsaj 39% od oddanih glasov. Razmerje med opozicijo in krščan-sko-demokratskim -predsednikom dr. Freijem je v ‘Čilu tako napeto, da opozicija letos v začetku februarja v senatu, -kjer ima večino, ni odobrila predsedniku odhoda na obisk v ZDA, prav tako je zavrnila dr. F-reijev predlog za spremembo ustave v tem smislu, da -bi vsak predsednik enkrat v času trajanja svojega predsedniškega mandata mogel -razpustiti parlament in senat ter razpisati splošne volitve, če bi to zahtevale razmere in potrebe ljudstva. Brazilski predsednik maršal Costa e Silva je izjavil, da bo nadaljeval politiko prejšnje revolucionarne vlade in ne bo spreminjal dekretov o odvzemu političnih pravic raznim -osebnostim. Naglasil je pa, da je za pomirjenje v državi ter da bo njegova vlada storila vse za dvig socialne blaginje. Napovedal je t-ud-i velika javna dela. Ameriški predsednik Johnson je imel v nedeljo, 2. aprila, v gosteh na svojrm posestvu v državi Texas diplomatske predstavnike -držav Latinske Amerike pri svoji vladi rrj Organizaciji ameriških držav. Ob tej priložnosti je bil tudi razgovor o ukrepih, iki -bi jih bilo še pod-vzeti za ustanovitev Skupnega latinsko-ameriškega trga. Med tem je ameriška poslanska zbornica že odobrila kredit 1.500 milijonov dolarjev Zvezi za napredek za gospodarski dvig latinsko ameriških držav. Tudi v senatu so že objavili, da bodo odobrili ta kredit. V Cherbourgu so spustili v morje prvo francosko podmornico na atomski pogon-. Do leta 1972 nameravajo zgraditi še drugo. Madžarski kand. Joszef Mindszenty je 29. marca dopolnil 75 let svojega življenja- Živi v Budimpešti ter uživa politični azil m več kot deset let na ameriškem poslaništvu. Indonezijski neodvisni list Svoboda je odgovoril sovjetski Pravdi na njen članek, naj bi indonezijska vlada prenehala s protikomunistično akcijo, z odločno zahtevo, naj se Sovjetska zveza ne vmešava v indonezijske notranje zadeve, če bi pa Moskva s tako politiko nadaljevala, bo Indonezija odgovorila nanjo s prekinitvijo diplomatskih zvez s Sovjetsko zvezo. Iz življenja in dogajanja v Argentini Argentina in gverilci v Boliviji Pojava komunističnih gverilcev v Boliviji Argentino rji presenetila, ker argentinska vlada budno zasleduje ves Sas razvoj kcmijni-stičnih gverilskih akcij v nekaterih južnoameriških državah, še bolj so pa njeni vomostni organi pozorni ra delavnost domačih komunistov. Ker so bolivijski komunistični gverilci začeli svojo prevratno delavnost na področju, ki meji na Argentino, z namenom, da bi pobegnili vanjo, ko se r.e bi mogli več ustavljati zasledovanju bolivijskih oboroženih sil, je Argentina podvzela potrebne ukrepe, idia se komunistična gverilska napadalnost iz Bolivije ne bi mogla prenesti na argentinska tla. Orožniške postaje vzdolž ar-gentir.sko-bolivijsike meje imajo nalogo, da s svojimi razpoložljivimi silami take komunistične načrte preprečijo. V ta namen je odpotoval v Salto z letalom direktor žendarmerije div. general Ar-tu.ro V. Aguirre ter je imel v tem mestu daljši razgovor s poveljnikom 28-pehotnega polka, zatem pa je obiskal orožniške postojanke Ledesma, Aguas (Nadaljevanje na 2. strani) Z E It I J E N SVET Anica Kraljeva Z a č e t e h je vazen ■m V družinah, kjer imajo starši čut odgovornosti za vzgojo otrok, se v zadnjem času pojavlja strah ¡pred- to nalogo- Veliko se piše in govori, da prav družini pripisujejo največjo krivdo za zablode moderne revolucionarne mladine. 'Starši so zbegani. Nekateri čutijo, da jim otroci uhajajo, da jih ne poslušajo, največkrat jim pa kar nesramno pove3o, da so zaostali. Kako naj si pomagajo, kaJko bi morali prav ravnati? >če so prestrogi, ni prav, če popustijo, gre vse preko meje. Poleg teh zmedenih staršev, so pa še hujši krivci oni, ki o tem sploh ne premišljujejo. „Klapi sem se pridružila,“ piše študentka v Sloveniji. „Ker se moji starši nikoli niso zanimali zame- Bile so jim važne ocene v šoli. Če so bile dobre, sem dobila vse, kar sem želela: denar, največkrat domači ples s prijatelji. Oče in mati sta v službi, jaz sem hči edinka.' Po vsem svetu pretresa družine nova skrb, starši se počasi zavedajo svojih napak in iščejo pomoči. Svetovni tisk je prepoln pretresljivih družinskih tragedij. Vendar, poleg neodgovornih staršev, težak odgovor za en del izgubljene mladine nosi tudi današnja materialistično usmerjena družba, iki s tiskom, kinom, pesmijo, itd., tepta vse vrednote človeškega dostojanstva in s tem zaduši v ¡mladem človeku, dušni polet v idealizmu. Tudi v naših družinah se pojavlja zmeda zaradi mladine- Skušali ¡bomo skupaj premišljevati, !kiaj storiti, da bo družina kot najvažnejša ustanova človeške družbe, mogla izpolnjevati svojo dolžnost. Za dobro ali slabo družino sta odgovorna oče in mati- Onadva sta po zakonski zvezi v zakramentu ¡postala soustanovitelja novih človeških bitij. Ta ¡božji blagoslov jima prinaša največje veselje in najčistejše zadoščenje, a ju tudi postavlja pred -težka vprašanja odgovornosti, Iki zahtevajo pamet, iznajdljivost, potrpljenje in stalno božjo pomoč. S kakšno neverjetno lahkoto stopa-je ljudje na to težko pot in kako malo malo vedo o njej! Ni čuda, da marsikatera mladoletna dvojica že v začetku omaga in skuša ubežati že prvim težavam, ki zahtevajo žrtev. „Ne moreta se še poročiti, čeprav bi se rada. Manjka jima še hladilnik in posoda. Delala bosta' še nekaj mesecev pa ¡bo tudi to v redu," je hitela pripovedovati srečna mati svoji sosedi. „Jej, jej, kaj pa z otroci bo kaj znala vaša Marica, -saj je še tako mlada!" „Z otroci vsaka zna. Kdo je pa mene učil, kaj ? Ko so prišli, smo se sproti učili." MdrfSa je seveda pol leta hodila v krojni tečaj, nekaj mesecev v kuharskega, in to je prav; a da bi kupila knjigo o zakonskem življenju, o negi in vzgoji otrok — to ji še na misel ni prišlo! Njeni mami tudi ne. Jože, ženin, je pa mnenja, da bosta male kričače že kako ugnala. Uboga Marica! Ubogi Jože! In — ubogi otroci— Čudno, zares čudno, s kakšno skrbjo se človek pripravlja na razne službe, a v zakon, kjer se oblikuje dragocena človeška osebnost, ki bo lahko v srečo ali nesrečo ne samo njim, ampak svojemu narodu in človeški družbi sploh, stopajo ljudje popolnoma neprip-ravlje in z lahkim -srcem in marino vestjo. Taka ¡neodgovornost prinaša hude posledice-, ki nosijo nesrečo celim rodovom. Nevzgojen ali napačno vzgojen otrok bo pozneje svojim otrokom nujno slab oče. Omahljiva, lahkomiselna in naduta mati me more biti svojim otrokom svetal zgled čednosti. Večkrat s-em že čitala: Svojega o-troka vzgajaš -že pred poroko. Pretresljiva resnica, a malo upoštevana. Življenje človeštva je -kakor nepretrgan brak. Ko mati hčerko vzgaja, v tej že raste vzgojiteljica novega rodu, tako oblikuje oče v svojem sinu bodočega očeta. Z roko v roko v neskončni vrsti se vrača človeški rod k svojemu Stvarniku. V naši skupnosti žal ni prilike, da bi oni, ki se pripravljajo na zakon, dobili potreben pouk- To je velika -škoda. Morda bi z dobro' voljo ne- bilo nemogoče zbrati skupinico usposobljenih ljudi, Iki :bi ženinom in nevestam vsaj pokazali na najpomembnejše -naloge v zakonu. V tako skupino bi seveda spadal tudi zdravnik, ki bi marsikateri glavobol prihranil zakoncema -bodisi v medsebojnem razmerju ali v -telesni negi otrok. Ne vem, če se bo- to kdaj zgodilo, a prepričana sem, da bi naši skupnosti bilo v velik -blagoslov. Če pa ni prilike za podobno pripravo, naj starši storijo vse mogoče, da svoje otroke pred poroko te-meljito pripravijo za ustanovitev nove družine. V dragoceno pomoč ¡bodo ženinom in nevestam Trstenjakove knjige, ki jih med nami že marsikdo ¡pozna, ,y njih nas opozarja na nujno potrebne medsebojne psihološke -odnose „ki jih mora vsakdo pri sebi in p-ri drugih poznati, razumevati im upoštevati, ako hoče, da bo -sožitje vsaj za silo znosno, prijetno in osrečujoče-“ Njegove knjige so velik ¡dar vsem, ker jih je napisal v preprostem jeziku, namenjene najširšim, plastem ljudstva in, ka-ko-r sam pravi: „mladim in starim, izobraženim in neizobraženim.“ Tudi v španskem jeziku najdemo tovrstne knjige. Nespametno in nevarno bi pa bilo kupiti ali si izposoditi katerokoli knjigo. Ker je na trgu veliko slabih knjig, posebno takih, ki nas lahko zapeljejo- v n-ekrščans-ko miselnost, je pametno, da pred nakupom vprašamo za -nasvet primernega človeka. Odporniški kandidati za občinske skirpščfne Za Odbornike občinskih skupščin v v Sloveniji je -določenih 3-760 kandidatov. M-ed: temi 371 žena in deklet- Do teh kandidatov so prišli tako: Skupina volilcev in -posamezni občani so jih predlagali 359, samoupravni organi 510, na sestankih članstva -o-rgianiz^ciji ii-n volilcev 1961, vodstvo družbeno-politič-nih organizacij ipa / so predlagala 930 kandidatov. Med predlaganimi -kandidati je skoraj polovica, to je 1649 članov zveze komunistov. V revoluciji -pa je sodelovalo 989 kandidatov. Po narod-nos-tije Slovencev 3675, Srbov 13, Hrvatov 35, Madžarov 24, Italijani 3, Makedonca 2 in 1 -Črnogorec. Po šolski izobrazbi ima nedokončano osemletko 480 kandidatov -nižjo gimnazijo 1034, srednjo šolo 1060, višjo šolo 306 in visoko šolo 477 kandidatov. Še nehaj o ravnoprav-nosti slovenskega jezika Septembra meseca lanskega leta je | med vožnjo z vlakom iz Trsta proti Ljubljani pri Rakeku padel iz vlaka neki potnik- Čeprav je pri padcu dobil -hude poškodbe, -se je vse srečno izteklo, ¡ker je bila zdravniška pomoč pravočasna- Ponesrečencu je poslal Zdravstveni dom v Rakeku račun za prevoz z rešilnim ¡avtomobilom od Cerknice do Ljubljane. Rot socialni zavarovanec je ponesrečenec predložil račun socialnemu uradu v Beogradu s prošnjo, da dolžno vsoto plača Zdravstvenemu domu v Cerknici. Ta je čez ne-kaj časa res dobil pisanje iz Beograda, toda samo pisan-nje ne pa denarja. Za odgovor je uradnik socialnega urada v Beogradu porabil kar -drugo stran računa Zdravstvenega ¡doma v Cerknici ter je na njej na zahtevo po plačilu računa odgovoril takole: „Ne razumem sl-ovena-oki, službeni jezik je srbohrvatski; prosto ne verujem, da od Cerknice do Ljubljane ima 115 km možda ima i 130 km, ali po maip-i nigde, jer znate kako je, kartografi su nepismeni; puno pozdrava a platiču kada bud.ete -poslali tačan račun i -da mogu pročitati ¡na srpskom — Miljkovič -Predrag B-eograd." V slovenskem prevodu je tole: Ne razumem slovensko. Splo-h pa ne morem verjeti, da bi bilo od -Cerknice do Ljubljane 115 km; lahko jih je tudi 130 km, ¡saj je znano, da so izdelovalci zemljevidov nepismeni; bom plačal, kadar ¡mi boste poslali točen -račun in da ga ¡bom lahko prebral v srbščini." V Zdravstvenem d-omu v Cerknici so v -zadregi, -ker ne vedo, kako naj prevedejo v srbščino številke, da jih bo srbski uradnik v jugoslovanski presto!-, niči znal prebrati, ker jih hoče brati samo v srbščini. K vsemu ¡temu ljubljanska Tedenska tribuna ¡dodaja: „Spet bi lahko spregovorili o slovenščini v naši re-pu- Z velikim zadovoljstvom in upravičenim ponc-som smo prejeli nedavno vest o ustanovitvi filozofsko-humanistične fakultete s posebnim slovenskim oddelkom v Bs. Airesu kot podružnice Ukrajinske univerze papeža sv. Klementa v Rimu. Brali srno tudi, da bodo poleg Vas, dragi g. profesor, ki prevzemate vodilno vlogo pri sodelovanju slovenskih znanstvenikov na omenjeni univerzi, tamkaj predavali tudi nekateri drugi naši vodilni javni delavci. To dejstvo je za slovensko politično emigracijo epohalnega pomena in važnosti. Zdi se odveč naglasiti, -kaj ta de-sežitk pomeni za prestiž in uveljavitev slovenskih političnih izseljencev kot celote. Na drugi strani pa slovenski oddelek daje naši mladini dragoceno priliko, d(a poteg obveznih pridava n j posluidjo tudi predavanja o slovenskih narodnih vedah v slovenskem maternem jeziku. Vam in vsem, fej ste pri načrtu sodelovali in mu pripomogli do uspeha, v imenu Slovenske kriKamske demokracije — SLS iskreno čestitamo! Želimo Vašemu delu na novi ustanovi iz vsega srca božjega blagoslova in vsakršnega usipeha. Spremljali bomo Vačla prizadevanja z zanimanjem. Vsak Vaš uspeh bo naš skupen uspeh, s katerim bomo korak blir.e h končnemu cilju: z združenimi močmi delati za svobodo slovenskega naroda v domov ni in za uveljavitev njegovega imena v svetu. (Pismo načelnika Slo-venske krščanske 'demokracije :dr. Mihe Kreka in njenega glavnega tajnika dr. Puša z dne 11- marca 1967 vseučili-škemu prof. dr- Tinetu Debeljaku) bliki in o naši zvezni ustavi, ki jo priznava -za enakopraven državni jezik, toda -dovolj smo že -pisali o tem. Cerkniška zgodba je samo ena izmed ilustracij tega važnega vprašanja." A R 61 UT IN A (Nadaljevanje s 1- strani) Llancas,' Embarcación in Ta-rtagal- V tem mestu ga je obiskal bolivijski konzul polkovnik Guido Voltaire Pantoja -ter se mu je v • inténu bolivijske vlade zahvalil za ukrepe, ki jih izvaja argentinska žendarmerija v zvezi z izbruhom -komunistične gverilske delavnosti v Boliviji. V omenjenih -krajih so pred tremi leti tudi argentinski -komunisti ¡poskušali z gverilo, pa so jim načrti spodleteli zaradi odločnega nasto-pa žandar-merije, ki je uničila vsa komunistična žarišča. ■ , ’ . j V zvezi -z začetkom komunistične gverilske ¡delavnosti v Boliviji je bolivijska vlada poslala v Buenos Aires šefa glavnega štaba ¡bolivijskega vojnega letalstva -Leona Colle Cueta, Iki je argentinske vojaške oblasti seznanil z vsemi podatki, do katerih je prišla bolivijska vlada o -komunističnih načrtih v Boliviji in v ostalih državah Južne Amerike. Zborovanje za napredek skupnosti Vlada argentinske revolucije- argentinski skupnosti posveča veliko pozornost- Hoče graditi novo družbo ter ji zagotoviti potrebno socialno -blaginjo v svobodi in -socialni pravičnosti. V ta namen je bilo pri preosno-vi zvezne drž. uprave ustanovljeno posebno ministrstvo za socialno blaginjo. Prvi minister tega resora Petracca je nedavno umrl. Na njegovo mesto je bil prejšnji teden imenovan 40-letni dr. Julio Emilio Al-várez, mož visoke -naobrazbe, vseuč. profesor ter -publicist, ki je sodeloval pri obeh največjih argentinskih dnevnikih ¡La Prensa in La Nación ter v kat. reviji Criterio. Za napredek skupnosti je bil prejšnji teden v Buenos Airesu sestanek predstavnikov vseh ustanov, državnih in privatnih,' ki se bavijo s socialnim skrbstvom, zlasti z zaščito žena in otrok. Na ¡kongresu so -bile podane smernice za bodoče koordinirano delo, da -bi bili uspehi čim: boljši. Na zaključno zborovanje je prišel tudi predsednik republike gral. Onganía- V govoru je najprej pozdravil encikliko papeža Pavla VI. in poudaril, da ni slučajno, da osnovni -dokumenti in zakoni argentinske revolucije vsebujejo načela, ki so sedaj poudarjena tudi v -papeški encikliki. To pa zato, iker -napredka ne jemlje samo kot gospodarsko stvarnost in zato odklanja materialistične doktrine. Dobro se zaveda, da brez pravičnosti ni svobode in brez teh pada človek v nečasten položaj, proti -kateremu se je revolucija -borila -in se tudi bo z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga- Bori se, da bi odstranila bedo, nevednost, fizično im moralno zaostalost, gospodarski zastoj, osamljenost, pomanjkanje zvez ter življenje brez horizontov in brez-upanja- Da bi dosegla ta cilj, poziva na sodelovanje vse argentinsko ljudstvo. Obveznost izpolniti to hrepenenje skupnosti jo k térnu sili in se zato odločno usmerja proti temu cilju. Pri tem, je ne silijo nobene volilne obveznosti, da bi dopuščala in se odločala za rešitve, ki niso v skladu z resničnimi potrebami ljudstva. Zato bo revolucija z vso odločnostjo in -brez popuščanja izpolnila naloge, ki si jih je postavila. ■■■■■■■■m n BKaBaaaaBBaaaaBBBBaaBatBBBaaaBaaaaaBaaaaaBBaaBMMaaasaaBBa IZ PISEM NAROČNIKOV IZ EVROPE Mladinska založba v Ljubljarči, a kateri ste tudi Vi poročali, je naredila* z \zdajo božične plošde izredno dohi\o' kupčijo. 90.000 naklade in še dražja kot so drutje plošče. Prvič so se razlegali božične dssrni po /(trgovinah in celo na razstavnem prostoru. „Boriteljcm“ zm novi red je bilo odveč, a dobiček je dobiček, Mer je bil res masteh. jkc Književne navesti v domovini Objavljene ali napovedane v januarju 1967 •Komunistični režim v Sloveniji me dopušča, da bi v domovini poznali kulturno in drugo- ustvarjalno delo- -naše emigracije. Izseljenci -pa hočemo poznati domovino v vsem njeiiem žitju in ¡bitju. Poleg dosedanjih poročil pričenjamo z objavljanjem književnih novoslti m drugih dogodkov iz kulturnega -delovanja v domovini, da ustrežemo našim bralcem. Vse želje in predloge naročnikov in bralcev bomo upoštevali tuli v -bodoče, kolikor bo v naši moči. (Op.-ur.) - Pisatelj Ptujskega polja in obrobnih predelov Pohorja Anton Ingolič, je napisal roman Gimnazijka, katerega snov je -zajeta iz .študentovskega življenja s prepletom splošne problematike današnje slovenske mladine. Roman izide, pri založbi Mladinska knjiga. . Auguste Rodin, O umetnosti. Pogovori z mojstrom. Napisal Paul Gsell. Pogovori z velikim umetnikom so izJ šli že v slo-vens-kem jeziku leta 1950. Vsebina: globoki problemi kiparstva, umetnikov ¡nazor -ter o resnosti in odgovornosti umetniškega poklica. Prevod in spremno 'besedo je pripravil Vladimir Koch. Dodane so fotografije Ro-dinovih del. Delo je, izšlo pri Mladinski knjigi. Tladuesz Rozewicz: Nemir. Izbrane pesmi -poljskega pesnika. V uvodu -beremo, da je „njegovo delo živo pričevanje in široko -se razlegajoči -glas- človeške vesti". -Prevod je oskrbel Lojze Krakar, izšlo je pri Drž. založbi Slovenije. Jože Toporišič: Slovenski knjižni jezik, 2. del. Gimnazijski učbenik, ki zaje- ma zgodovino knjižnega jezika od Trubarja -do Prešerna, pesniško zvrst jezika, nauk o besedi, b-esedotvorje, pravopis, oblikovanje irj stilistiko. Knjiga je izšla pri založbi -Obzorja v Mariboru. George Sand: Indiana. Pravo ime te francoske -pisateljice j-p Amantine Luci-le Dupin. Roman je označen proti njenim prejšnjim sentimentalnim -delom kot „roman strasti". Izšel je v zbirki žepnih romanov pri Ljudski knjigi. -Poslovenil Silvester Škerl. Radio-televizija Ljubljana razpisuje- natečaj za „Slovensko popevko 67". Udeleženci razpisa „naj skušajo v svojih delih najti slovenski glasbeni izraz, -pri čemer naj bi -bile zlasti izrazite peta melodija, izvirnost -glasbe in teksta ter sodobnost tematike. Žirija -bo izbirala predvsem med vedrimi melodijami“. V počastitev stoletnice slovenskega gledališča 1867—1967 je izšla v založbi Obzorja v Mariboru -reprezentativno -opremljena in podrobno komentirana izdaja prve slovenske komedije An- tona Tomaža Linharta „Ta veseli dan ali Matiček se ženi". Knjigo je jezikovno pripravil in spremno -besedo' napisal Alfonz Gspan. Dodan ji je tudi pregled literature in priročen slovarček. —• Pri isti založbi je za ta stoletni- gledališki jubilej v pripravi še izdaja Dra-bosnja-koveg-a Izgubljenega sina z dodatno študijo dr. Kr. Krefta. V celjskem gledališču so v režiji Dina Radojeviča igrali špansko dramo J. Bonavente La Malquerida. Jugoslavija -bo letos izdala 9 serij, skupaj 35 priložnostnih znamk: Svetovna razstava „človek in njegov svet" 6 znamk. Zdravilne rastline Jugoslavije, 6 znamk. Turizem, v -počastitev,mednarodnega leta turizma, 6 znamk. Stoletnica , -Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, 1 znamka. Mednarodna razstava in sejem lova in ribolova v Nove-ni Sadu, 3 znamke. Teden otroka, 1 znamka- Petdesetletnica oktobrske revolucije, 3 znamke- Umetnost v Jugoslaviji sik-ozi stoletja,, VI, 6 znamk. Novoletna serija, 3 znamke. Skupna nominalna vrednost je 54 Ndi-n. Dr. Zlatica Hribar je napisala zanimivo knjigo Moj otrok jeclja. V -njej govori o razvoju otroškega govora o možnostih pospeševanja govora, vzrokih jecljanja in njega preprečevanju in o stvareh, ki ga ublažujejo in otroku pomagajo pri graditvi govora. Izšla je pri Cankarjevi založbi. Zoran Jelenc: Motnje in težave na-Oega šolarja, ¡ki govori -o psihičnih motnjah v razvoju -otroka in njih oblikah: nerodnost, nemirnost, razdražljivost, kljubovalnost, plašnost, napadalnost, pretirano uveljavljanje, lažnivost pote-. puštvo... izšlo pri Cankarjevi založbi: Gestrih-Melik: Slovenska zgodovina od konca 18. stol- do 1918. Z vsemi, odsevi temeljn-e- značilnosti evropskega ¡družabnega in političnega dogajanja tega časa. Delo je. izšlo pri Državni založbi Slovenije. . Jože Kocbek: Slovenska jezikovna vadnica za poklicne Sole. Delo obravnava pravorečje, pravopis, poglavje o skladnji in vezanju besed v stavke. Kln-ji-ga. je izšla ¡kot učbeniki pri založbi Obzorja v Mariboru. France Lokar: Posute cesfe. Zbirka 25 pesmi, ki govore o cestah, kruhu, ■smrti in miru. Knjigo je ilustriral ak. slika-r Lojze Perko- Niko Grafenauer: Pedenjped. To je zbirka 34 pesmi z ilustracijami ak. slikarke Lidije Osterc. Izšlo pri založbi Obzorje v Mariboru. Pesnik Cvetko Zagorski je izdal v samozaložbi pesniško- zbirko Molčeči svet. Kritik B. Borko pravi, da v njej -hoče „dati tudi bralcu to, kar vznemirja pesnika samega in navdihuje njegovo poetično izpoved. Njegova pesniška beseda teče v ritmu in se ponekod ubere v rimo, motivično pa ni oddaljena stvarnemu -življenju...“ V Novi gorici je -bil v gledališču Gradnikov vdčer, ¡posvečen življenju in delu pesnika Alojza Gradnika. Vseboval je recitacije najbolj značilnih umetnikovih stvaritev, pesnikovo življenje pa so prikazali celo z diapozitivi. V Cicibanovi knjižnici je izšla prav- Ijica Frana Milčinskega Desetnica, katero je po -narodnih motivih -ilustrirala Lidija Osterc ter je, smatrar.a doslej kot najrazkošnejša izdaja, Armand Lanoux: Poveljnik Witrin. Roman iz zadnje svetovne vojne v.Franciji in o nemškem vojnem ujetništvu. Izšel je v prevodu Severina šalija pri založbi Obzorja v Mariboru. Daphne de Maurier; Rebeka. „Roman o -mrtvi ženi, ki -sama ne nastopa več, a j-e vseeno v knjigi nenehno prisotna." Pisatelj Anton Ingolič, je januarja letos slavil -60-letnico življenja. Doma je iz -Spodnje Polskave pri -Pragerskem, prav pod vznožjem Pohorja in ob robu , Ptujskega polja. V svojih delih je v glavnem zajemal iz tega prostornega okolja. Napisal je blizu dvajset rp-manov in novelističr.ih zbirk, kakih deset povesti za mladino in več ¡dram .in dramskih ¡prizorov. Bil je. urednik mariborske revije ,Nova obzorja" predsednik Zveze- mariborskih -kulturnih delavcev, predsednik Društva slovenskih pisateljev... V njegovem jubilejnem letu -bo založba Obzorja izdala zadnja dva z-vezka njegovih, izbranih ¡spisov, ki v celoti obsegajo 10 knjig. Med njegova ¡glavna -dela ¡spadajo: Lukairji, Splavarji, Vinski vrh, žeja, Pot po nasipu, Sočna reber, -Soseska... V svojih delih je v-e-dno sredi življenja -ker jemlje svoje junake in zgodbe iz resničnega življenja. (Nadaljevanje v prihodnji številki) HcwSc# S» KSs* «Jttrajni komite Zveze niladme v Karlovcu v javiaem pismu zahteva od •oblasti, naj takoj zaposlijo okoli 450 fantov in deklet, ki so končali srednje strokovne šole, nekateri tudi fakultete, pa ne morejo dobiti namestitve. V Novem Sadu bo od 22. septembra do 5. oktobra mednarodna lovska razstava ter sejem lova in ribolova-Imela bo tri dele: razstava lovsikih trofej XX. stoletja, turistični in komercialni del- Z njo bo pa še več spremnih manifestacij. Tako bo med drugim mednarodna razstava lovskih psov. Na razstavi bo Slovenija zastopana z najlepšimi lovskimi trofejami, na mednarodno razstavo lovskih psov bodo pa poslali najlepše lovske pse izrazito slovenskih pasem, t-j- kratkodlake in resaste istrijance ter kraške ovčarje. Upravni odbor sklada SRS za pospeševanje proizvodnje in izdelovanja filmov je pri ocenjevanju lani izdelanih slovenskih filmov ugotovil, da »ta najboljša celovečerna filma K lopčičev film ,.'Zgodba, ki je ni“ in Štiglicev „Amandus“. Prvi film je dobil nagrado 24, drugi pa 12 milijonov starih din. Avtorja filma bosta od nagrade imela selo malo, ker sta nagradi le neka vrsta kriterija negativne razlike med proizvodno in produktivno ceno filma. Za več kratkih filmov so podelili nagrade v višini 2 do 5 milijonov st. din- V Mariboru razširjajo plinarno. Sedaj je v njej dnevna proizvodnja plina 12-000 do 14.000 kub. m. plina, po razširitvi bo pa plinarna dnevno razpolagala s 24.000 kub. m .plina. Predstavniki slovenskih železarn Jesenice, Ravne na Koroškem in Store pri Celju so se dogovorili za tesnejše medsebojno sodelovanje glede skupnega planiranja proizvodnje ter nastopanja na domačem in inozemskem trgu. Pri Veržeju grade most čez Muro. Gradbena dela opravlja podjetje Gradis iz Ljubljane, zemeljska pa Geotehnika iz Zagreba. Zunanje mariborske občine dolgujejo šolskemu skladu v tem mestu za lani 240 milijonov dinarjev, delovne organizacije pa tudi precejšen znesek, ker so svoje obveznosti izpolnili samo 84%. Na februarskem sestanku glede financiranja šolstva so se delavske organizacije obvezale, da bodo zbrale za vzdrževanje šolstva 700 milijonov dinarjev, eno milijardo in sto milijonov SLOVENCI V BUENOS AIRES XII. Slovenski dan, katerega slavje .je bilo napovedano za preteklo nedeljo, 2. aprila t. 1- ¡na Slovenski pristavi v Moronu, se zaradi izredno slabega vremena ni mogel vršiti. Zato je preložen na prihodnjo nedeljo, 9. t- m., s sporedom, kakor je objavljen na drugem mestu. SAN MARTIN Išesta obletnica Slovenskega doma in 50 letnica Majniške deklaracije. Slo venski dom v San Martinu je letošnjo proslavo šeste obletnice blagoslovitve X. y. dp 3 §l@vensko-ai*gentinska odprava na Kontinentalni led 1967 in. bodo pa morale prispevati vse občne skupaj z mariborsko, iz katerih se otroci 'šolajo v mariborskih srednjih olah. V Rimski f ardi pri Murski Soboti je 21. februarja iz opuščene vrtine za nafto bruhnil 20 m visoko s pritiskom dveh do treh atmosfer curek termalne vode. tople 55%. Sodijo, da so na tem področju velike količine vroče termalne vode. Pohlep po lahkem zaslužku ne pozna nobene morale. To je potrdilo ljubljansko podjetje Centromerkur, ki je leta 1965 »a spomladanskem velesejmu v Lipskem sklenilo pogodbo z nekim nemškim urarskim podjetjem za dobavo 25.000 ur znamke Exact. Nemška tovarna pa na ure ne bi smela označiti. Ja so bile ure izdelane v Nemčiji (Male in Germany), ampak bi te ure morale imeti oznako „Swissonodel“. Ker pa se je po starem pregovoru, la nobena stvar ni tako skrita, da ne bi prišla na dan, zgodilo isto tudi v tem primeru, je javno tožilstvo zadevo prijavilo sodišču, češ, da je Centromerkur s takim nečednim početjem škodil ne samo svojemu ugledu, ampak tudi ugledu države v inozemstvu, razen tega pa skušal zavestno goljufati kupce- Gospodarsko sodišče prve stopnje je podjetje Centromerkur oprostilo obtožbe, ne pa višje gospodarsko sodišče, ki ga je zaradi omenjenega prestopka obsodilo na 5 milijonov starih dinarjev kazni, odgovornega direktorja pa na 100.000 starih dinarjev in na kazen, da tri leta po pravomočno-sti sodbe ne bo smel opravljati zunanje trgovskih poslov. Umrli so. Y Ljubljani: Martin Rozman, mesarski mojster, Ernest Ru-sjak, Francka Dovč, Štefan Tihelj, žel. upok., Ivan, Gregorc ,biv. trgovec, Jože Černe, strojevodja v. p., Anton Škraba, Ivan Matelič, učitelj v. p., Katica Boh, Marija Remic roj. Jeraj, Marija Dover roj. Zupan, Adolf Čepon, upok. in Marija Golmaser roj. Šlibar, vdova Ribnikar, pos. in biv. gostilničarka v Kovorju, Anica Plaznik, fakturistka v Trbovljah, Marija Volj,kar v Zg. Tuhinju, Marjanca Albreht na Rakeku, Alojzij Brgles, pos. v Blatni Brezovici, Ignacij Marinčič, biseromašnik, biv. vojni' kurat v. p. v št. Vidu pri Stični, Pepca Jurca v 'Gornjem gradu in Manca Rožanc v Spodnjih Pirničah. ARGENTINI svojega doma povezal s proslavo 50 letnice Majniške deklaracije. Proslava bo v nedeljo 23. aprila. Vse organizacije, ki imajo svojo streho v sahmartin-skem. domu, se že pridno pripravljajo, na ta veliki praznik. Občni zbor Sanmartinskega odseka SFZ. V soboto 1. aprila zvečer so imeli sanmartinski fantje, združeni v odseku SFZ, svoj redni občni zbor. Poleg 21 fantov sta ise zbora udeležila tudi krajevni dušni pastir ¡č. g. Gregor Mali in predsednik SFZ Jernej Dobovšek. Občni zbor je vodil odseka predsednik Jože Ziherl. G- župnik Mali je naslovil Naslednji dan, 17. februarja, dosežeta podnožje južne slkalne stepe. Kakih 10,0 metrov navzgor, plezata ob robu serakov, da najdeta kak možen prehod za naslednji dan. Nato se vrneta v taborišče. Drugo jutroj 18. 2., se spet zdani v jasnini, čeprav v vetrovju. Na zahod se vidi čez Upsalo do verige Don Bosco in do južnega sklopa Murallona. Zarineta se ’ v južno steno Campane, kjer se v početku malo zaplezata. Zato se vrneta doli in poskusita nekoliko za-hodnejše. Tu gre lažje. Ob robu krhke prodaste stene, kakih 500—600 metrov višdke, ,se vzpneta do njenega vrha in izstopita na rampo- Tehnično ta stena ni posebno težka; le v zadnjih sto metrih je četrta stopnja. Kakovostno pa je vsa stena ■sla'ba) gnila. Nadaljujeta s tega plateauja proti vrhnjemu grebenu Campane. Od rampe naprej je vsa gora ledena. Dober, trd led. še se vzpenjata med ledenimi in razsežnimi razpokami v zahtevni ple-zariji kakih 2'00 metrov višje. Medtem pa so se vsi vrhovi spet zakrili. A Peter ima že nekak izostren občutek za vreme na tem ledovju- Če bi bil zdaj z Juretom v navezi, ve, da bi šel lahko naprej. Do vrha- Za kake tri ure ali malo več je še plezarije do tje. Ustavila l pa sta se z Edvardom za kakih 300 ali j 400 metrov . pod vrhom. Če bi 'bilo po-. trebno, bi lahko bivakirala. «Saj ta , stena ima primerna mesta za take namene. Na rampi pa je celo, dovolj prostora za šotorček. Z Juretom bi torej razmeroma lahko opravila. Njuna letošnja plezarija v steni Norte je bila veliko veliko težja in problematičnejša kot jo zahteva Campana. Litvanec pa še ni dovolj utrjen plezalec in ne izkušen ‘ledar’. Zato 'bi rad odnehal in se vrnil. Sestopita zato do vrha spodnje skalne stene, kjer čakata na rampi kaki dve uri, ko se zjasni. Peter slika in predlaga bivak, varen in še kar primeren. Kor-nais pa si ne upa biti kos takim podvigom irj Peter ga ob 21 pripelje nazaj v zgornjo kočo Instituta. Dva dni za tem, 20. februarja sta spet na estanciji. Peter pa zdaj ve tudi za pot na Cam-pano! Že stare skušnje potrjujejo, da se tako improvizirane naveze, kot je bila gornja, le malokdaj obnesejo. Vsaj kar zadeva končnih uspehov. Za trening pa so nemara celo močno koristne. Brata Peter in Jure Skvarča pa sta dobro uple-zana drug z drugim in predstavljata verjetno doslej najboljšo slovensko zamejsko navezo. Prav gotovo sodita tudi r.a navzoče ¡nekaj lepih in globokih besed ter poudaril pomen organizacije za slovenske fante. Po podanih poročilih so bile volitve novega odbora in so bili izvoljeni: za predsednika Ziherl Jože, za športnega referenta Dimnik Pavle, za odbornike (ki si 'bodo na prvi prihodnji seji med seboj razdelili odborni-ška mesta) pa Hrovat Andrej, Jesenovec Marjan, Leber Rudi, Marinček Ja nez, Novak' Jože in Verbič Gregor. MAR DEL PLATA t Alojzija Štrukelj roj. Šavli Naše naselje v Mar del Plati je zadel hud udarec zaradi izgube narodno zavedne Slovenke ge. Alojzije (Luise) Štrukelj roj. Šavli, ki je po kratki ali mučni bolezni preminula v soboto, 18. februarja, zve-čev v bolnišnici Hospital Regional. Pokojna Luisa je bila i-ojena na dan 17. januarja 1902 v prijaznem Tolminskem Lomu pri sv. Luciji na Soči pri Tolminu, kjer je na podeželju preživela svoja mladostna leta in se tam spoznala s svojim zaročencem Francetom štrukljem, kateremu je sledila v Argentino in se leta 1930 z njim poročila. V Buenos Airesu sta si kmalu s trudom in pridnostjo postavila lastno hišo, katero sta po 15 letih prodala in se za stalno preselila v Mar del Plato; kjer sta si zopet uredila svoj lasten udoben dom, ki je kmalu postal zbirališče narodno zavednih Slovencev. Pokojnica spada med one naše rojakinje, ki tudi v tujini kljub raznim težavam in zaprekam niso zatajile in pozabile svoj rod', ampak ostale zavedne in ponosne Slovenke. V' Mar del Plati si je vsled svojega vzornega zadržanja, vztrajnosti in razumevanja pridobila velik ugled in spoštovanje, vsled česar so se polagoma začele okoli nje zbirati vse zavednejše slovenske družine, katere je privabljala njena nesebičnost in požrtvovalnost, da gre svojim rojakom kolikor je le mogla na roke in jim pomaga. Kot dobra Slovenka je ostala vedno v prvih vrstah narodne delavnosti, saj je večinoma ona pripravila ali pa vsaj pomagala organizirati razne javne nastope in prireditve slovenske skupnosti, od katerih so se mnoge, posebno one v ožjem krogu (40 do 50 obiskovalcev) vršile v prostorih njenega gostoljubnega doma- V zadnjih letih pa je bila njena najvažnejša zamisel ostvaritev slovenskega Panteona, s kapelico posvečeno slovenskima apostoloma sv Cirilu in Metodu, ki naj bi se postavil na novo grajenem mestnem vrtnem pokopališču, kot večni in trajni spomenik slovenske kolonije v Mar del Plati- Medtem ko se vprašanje našega Panteona nahaja že pred končno rešitvijo in skoraj pred podpisom pogodbe z mestno občino, pa pokojnica na žalost ni dočakala, da vidi uresničenje svojega prizadevanja- Kako cenjena in spoštovana je bila pokojnica je najbolj pokazala velika udeležba pri njenem pogrebu drugi dan v nedeljo, 19. februarja, dopoldne, pri katerem je žalne obrede in molitve opravil dušni ¡pastir slovenske kolonije č. g. Boris Koman, dočim se je dr. Kisovec v imenu slovenske skupnosti poslovil od prerano umrle rojakinje- med. najboljše argentinske naveze na sploh, če bosta tedaj še lahko, hodila v južne odprave, bosta'področje slovensko-argentinskega celinskega ledu gotovo še. znatno razširila in utrdila. Tako, da bo oznaka „slovensko-argentinski kontinentalni led’ (izraz, ki se mi je gori mimogrede sprožil v tipke) postala res konkreten in znan pojem. Pripomniti velja še da je bila odprava dobro pripravljena in je bilo Slovensko planinsko društvo ves čas trajanja té ekspedicije v stalni radio-ama-. terski zvezi z njenimi člani. Podrobnosti o dejavnostih v tej odpravi, kakor tudi natančnejši planinsko-tehnični opis obdelovanih gora in foto dokumentacijo bomo objavili ob drugi priliki. Za letošnje uspehe iskreno čestitamo tako našim plezalcem kakor tudi Slovenskemu planinskemu društvu. Steno za steno in goro za goro 'trgajo naši gorniki v naročje slovenskega andiniz-ma. In v steno za steno pa v goro za goro pronica znoj slovenskih prijemov in se kopiči v njih slovensko ime. Tak;o se s trdo pestjo požrtvovalnosti in vztrajnosti z mehkim peresom vdanosti, zvestobe im ljubezni piše črlka za črko naša zdomska zgodovina — pa najsi gre, kot v tem ¡primeru, za planinstvo, ali drugo za zgodovino zdomske kultu-tre, politike, športa, gospodarstva ali katere koli druge panoge. In se zdi, ko da nam je tako tujina manj boleča... Ukrajinska I . katoliška univerza . Kakor smo že poročali, bo slovesna otvoritev univerze 9. aprila t. 1. v veliki dvorani Slovenske 'hiše, ob 11 dopoldne, na R. L. Falcon 4158, Capital. Začetek predavanj je predviden za soboto,, 15. aprila t- 1., ob 17 v prostorih Ukrajinske hiše na R. L. Falcon 3950, dve kvadri od 'Slovenske hiše proti središču mesta. Ob tej priliki 'bodo (£<» < FRANQUEO PAGADO Concesión N- 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824 Nucí «nal da la Intelectual No. 910.387 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100— Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, B«. Aires. T. E. 33-7213 Evropejski diplomat, ki živi v Barrio Belgrano, išče KUHARICO z dobrimi priporočili. Stanovanje v hiši. Vprašati na telefon 73-3307 Prodam zadnjo bogato komentirano izdajo C ankarj evih izbranih del Naslov v pisarni SKA na R. Falconu JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E- 35-8827 URADNICO s trgovsko šoki in prakso išče Papel Brill S. A. Pismene ponudbe na Tejedor 244 --Capital Federal Izredno poceni prodam FOTOTRGOVINO v najstrožjem središču Capitala, elegantno opremljeno in dobro vpeljano s telefonom STANISLAV ZUPANČIČ Martiliero Público Nacional Corrientes' 3284/I-A od 16—19 T. E. 88-4178 Î i l ♦ ♦ ♦ ♦ ! ; V NEDELJO, 9. APRILA, NA PRISTAVI R ■ XII. SLOVENSKI DAN ■ * . ’ N Služba božja ob 11.30 j . Koisilo Popoldne vesela družabnost v senci Pristave. Ob dvajsetletnici organizirane slovenske skupnosti v Argentini maj bo Slovenski dam nov izraz naše povezanosti ■ - [ VABIJO SLOVENSKE ORGANIZACIJE V ARGENTINI tnez Jalen 40 Trop brez zvoncev Partit Oprezni ženini Cvetni teden je pričela priletati črna kuretina na rastišča. Zapeli so prvi petelini. Pa se je vreme sprevrglo in so spet utihnili. V dolini je dež spral paj-čevinasto mreno raz ozimine in travo. Vrh Ruidnice in iStudora je pobelil sneg. V gorah ga je padlo za dobro ped, ki je pa hitro skopnel, brž ko ga je obsijalo sonce. Senice, ki so pozimi na oknih prosjačile za bučne pečke, so skoraj vse odletele v goščave. Strnadi so se z dvorišč porazgubili na polje in v senožeti. Na vrtovih pa so zagospodarili ščin-kavci. V jezeru so zagagale race. Taščica je požvižgajoče drobila od prvega svita do poznega mraka. Drug za drugim so se vračali ptiči z juga. Med hišami irj skednji v vaseh so švigale prve lastovice. Rastoča pomlad, kanec posta in bližnja velika noč so budili v ljudeh veselo voljo. Hribarjev Peter je postajal od dne do dne bolj razmišljen. Vnema, da si čimprej postavi lastno streho, ga je minevala. Z Jerco sta nekam pridržano govorila. Oba sta se zavedala, da si nekaj prikrivata. Oba sta pa vedela, da vsakega po svoje boli strel v Vojah. Peter si svojega opazovanja in dognanja, kdo je najbrž v zgodnji pomladi ustrelil srnjaka v Vojah, ni upal nikomur razodeti. Stricu Tomažu bi bil rad zaupal in kar grdo se mu je zdelo, da mu ni, Prav on mu je pripomogel, da bo na jesen, če bo šlo vse po- sreči, stanoval v lastni hiši in se mu ne bo ženiti na roke. Čeprav ne lahko — te- žila so ga že leta in še vedno je upravljal lovsko službo — mu je hodil pomagat, kadar koli je utegnil. Večkrat, ko sta zidala podstavek in žagala bruna, je že odprl usta, da bi povedal, pa se je vselej ustrašil. Stric bi mu utegnil oponesti, kako ga je svaril, naj se pri Tkalčevih nikar ne prenagli, in on bi mu moral dati pirav. In kdo ve, kaj bi mu stric nasvetoval ali pa celo zahteval. Najraje, da naj zgovor z Jerco podere, ko nikoli ni mogel kaj prida Tkalca. Ljudem bi se dal v zobe in kaj bi rekel Vencelj! Seveda, če bi mogel Boštjanu dokazati, da je bil res on. Pa bi moral molčati in vsi bi rekli, da je Jerco pustil zavoljo Grmove Špeloe. Pa je še tvegano, če bi ga Špelca marala, takega vetrnjaka, kakor bi upravičeno mislila. In če bi tudi privolila, naj povpraša zanjo pri očetu, bi mu utegnil Grm pokazati vrata- Kakor teka planinski zajec, ki ga vzdigne dober gonjič, venomer v istem krogu okrog hriba ali globeli in se vedno znova vrača na isto sled, tako so neprestano kolobarile Petrove misli in se vedno znova začenjale tam, kjer so se pravkar nehale. Peter si je kar oddahnil, ko so njega in strica Tomaža poklicali od dela rdečeoki črni zaljubljenci. Odšla sta v gore vsak v svoje lovišče zasliševat debele peteline in ruševce. Resa je kakor obnorel, čutil je zadnje dni zamišljenost svojega gospodarja. S povešenim repom je hodil naokrog, včasih sedel in zdaleč gledal Petra, kakor bi hotel očitati, zakaj se zanj tako malo meni. Sedaj pa, ko je Peter polnil oprtnik, da je postajal čimdalje obilnejši, se je Resa kar tresel poleg njega in nestrpno cvilil. Ko je pa lovec zadel še puško na rame, je začel od veselja visoko poskakovati in glasno lajati. Peter mu je dopovedoval, da ga rje more vzeti s sabo, da bel pes ne spada na rastišča črne kuretine, da bi mu vse peteline preplašil, pa Resa kar ni hotel razumeti. Peter je vedel, če ga pusti Žmitkovim, ki so psa lepo oskrbovali, kadar njega samega ni bilo doma, bo Resa pri prvi priliki ušel in pritekel za njim. Težko mu je bilo, da ga je moral pripeti na verigo; ni dosti manjkalo, da se ni vrnil irj ga spet spustil, tako žalostno je zvesta žival jokala za njim. Seveda, Špelca bi ga znala utolažiti, pri Jerci pa utegne biti včasih celo tepen. Pa naj le poskusi Da je takrat stal stric Tomaž poleg njega, bi Peter ne bil prav nič pomišljal in bi mu bil vse naravnost povedal. Tako je pa samo hitreje stopil, da čimprej ni več slišal psa. V rebri za vasjo so se pasli jarci. Pred nedavnim storjena jagnjeta so poskakovala okrog mater. Sonce se je poigravalo na snežnobelih kožuščkih. Tu pa tam je katero posesalo iz nabreklega vimena. Matere so jih neprestano klicale k sebi, kakor bi se bale, da jim mladičev ne odnese orel. Peter je vedel, da se v jeseni vsa jagnjeta ne bodo vrnila s planine in ida ga bodo gospodarji gledali postrani, kakor bi bil on kriv. V skalnem bregu so objedale koze odganjajoči češminj- Kozliči, ki so komaj trdno shodili, so se učili trkati med seboj. Po resju in kurjicah, po jetrniku in pljučniku in po drugem zgodnjem cvetju so šumele čebele, na leski in vrbi ob vodi pa so nabirale obnožino. Med pozvanjanje tankih zvončkov drob- nice se je mešalo cingljajoče petje se-nic- Mlad ¡kozarček je skušal oponašati žvižgajočega kosa. Pred Petrom se je dvignil iz odganjajoče trave metulj koprivar, mimo ušesa mu je pa pribrenčal zajeten čmrlj. Letel je proti Lazku. Peter se je ozrl za njim in zagledal kamenje in zložene sklade lesa na svojem stavbišču. Preden je spet stopil navkreber, ga je namesto priklenjenega Rese ujela skrb zadnjih tednov. Jerca prav gotovo ve, se je domislil, da je oče Ustrelil srnjaka. Saj so ga vendar vsi jedli. Seveda, da so ga. Peter se je spomnil, da so ga Jerčini še nedorasli bratje, Balant, Matevž in Janez, tiste dni potem nekako zasmehlji-vo pogledovali. Če se ¡ne moti, so se celo na skrivaj s komolci dregali. Nima Jerca prav. Če že ni mogla ubraniti očetu, da se je spozabil prav v njemu izročenem lovišču, naj bi vsaj smrkavce strahovala, tdia bi ne kazali, češ kako ga imamo za norca, zaljubljenega lovca, svoje sestre ženina. Misli so Petra razvnele, da je hodil ¡čimdalje bolj naglo. Začel se je znojiti. Nemalo ga je grela tudi jeza. Da bi mu Jerca kar naravnost povedala, kaj je zagrešil oče, ne, tega ne mara. Saj ve, da bi ga moral naznaniti ali pa prelomiti prisego. Ona pa naj bi potem bodila za pričo proti lastnemu očetu- Namignila bi pa lahko vsaj tako ■malo od strani. „Nak. Tudi .to ni nič,“ je hitro glasno sam pred sabo preklical svojo željo in se hkrati zavedel, da je ■spet zašel kakor v čarovni ris na križ-potju, ki se v njem vrti in ne zna skočiti iz njega. Sam nase jezen je Peter še hitreje stopil in kmalu prišel tako visoko, da je hodil po na novo zapadlem talečem se snegu. Držal se je prisojnih strani. Vedel je, da si črna kuretina kar nikoli ne izbere rastišč v osojah. Bleščalo se mu je, da si je z roko zaslanjal oči in pomežikoval, ko se je razgledoval po posekah in jasah ob robu redkega drevja. Sled je čez dan skopnela, pa je po iztrebkih sodil, da bo poleg starih rastišč tudi nekaj novih. Saj drugače biti ni moglo, ko je v dveh letih v vsem lovišču padel en sam petelin. Pod noč se je ustavil v Shalju-Prikril se je za občrtan bukov trs, raz katerega še ni bila posekana shalj. V somraku je priletel na samotno bukev star petelin. Preletal in prestopal se je z veje na vejo, hrumel in frfotal in se spravljal v gredi. Že dolgo se m noben ptič več oglasil, ko se je bil ustanovil. Vsenaokrog je bilo mirno. Večer je bil gorak in jasen. V tišina se je pa razleglo petelinovo klepanje. Nekajkrat je celo pobrusil in utihnil še sam. Tiho kakor duh se je Peter oddaljil. Glasno se je prestopil šele na stezi. Misel na strel v Vojah, ki ga je bila, vsega zaverovanega v petelinja rastišča, za nekaj ur kakor zgrešila, se je spet primotala iz teme. Oprijela se ga je in se je ni mogel znebiti. Kar čutil je, da ga spremlja, če bi Jerci omenil, je razglabljal, naj poprosi očeta, da naj prepovedan lov opusti, ko vendar vidi,, da prej ali slej morata priti s Petrom navzkriž. Pa bi ji utegnil odgovoriti, naj on, ki se pri njegovi hčeri ženi, na ■eno oko zameži, pa bo vse prav. Tega pa ne more in ne sme, ko je prisegel. Ali pa bi Boštjan tajil in se naredil hudega. Oponesel bi mu vožnje lesa. Razvedelo bi se. Vencelj bi bil hud, zakaj ni že koj na samo sumnjo vzdignil hišne preiskave pri Tkalcu. Seveda, da bi Kramberger brskal po Jerčini skrinji, in se norčeval iz bale, ki jo pripravlja. V temni gošči je zaukala lesna sova. (Se najdalj ujej