101. flevlM v Unom, t smo* 5. mii nos. XIII. leto. „Slo«tn*k< Narod" valja i pobijani na dom dostavljen: :efta leto . . . . K 24- ■ajJeta . ...... Ur- lafcrt leta. > • • • . . » 5*— 2*- • • . v apravnfsvra prejemati: celo leto K 22- gol leta . 11-— etrt leta . 5*50 na mesec . . . 1-00 Ddfrifi na] s« fraattrajo. Rokopisi *t aot vraČa|o. er#tfn?*tv»i Knafiovs ulice it 5, I »»dstropi* levo), 0 \ več dvignjenega nego vloženega. Obrekovalni graški listi so se znova udarili temeljito po zobeh, kajti številke govore jasno in odločno. — Odgovoriti nam je tudi > Slovencu«, tistemu listu, ki hore v narodnem ozirn nositi pri nas zastavo kot bojevnik za slovenske koristi. V tem listu, ki um »laje blagoslov škof Jeglič, beremo v ponedeljkovi številki, da je podpredsednik krščansko socijalne politične organizacije, neki Zabavnik, na nedeljskem shodu v »Unionu« dejal, da se je »gonja proti »Kranjski hranilnici« vprizorila v prilog liberalnih denarnih zavodov«. Te besede, ki jih je »Slovenec« zapisal z slastjo, zahtevajo odgovora in sicer samo tega-Gibanje proti nemški šparkasi, ni razločevalo čisto nič, kakšno j*' politično ozadje kakšnega slovenskega denarnega zavoda, ampak naglasa! se je vedno le slovenski in narodni moment. Zdaj ko je »Ljudska posojilnica« od tistega gibanja dobila celih pet milijonov iz nemške šparkase, kar ji prav privoščimo, zdaj se najdejo med klerikalci ljudje, ki si upajo izreči besede kot jih je izrekel Za bavnik in »Slovenec« jih z veseljem ponatisne ter še obeta, da objavi v tem ozirn dobeseden govor! Tu se pač vse neha. Ce »Slovenec« še nikoli ni pokazal svoje protislovenske barve in protislovenskih tendenc, ki se krijejo z onimi ljubljanskih kazinotov, storil je to zdaj, ko je preteklo komaj dobrega pol leta po krvavih dogodkih septembrskih. No, k sreči še ni ves slovenski narod v taboru »Slo-venčevcev« in tudi nikdar ne bo! BiroHrotljem c. br. državnih železnic. (Dopis iz Radovljice.) Železniška postaja v Lescah je, kar se tiče njene lege, ena najlepših postaj južnega omrežja c. kr. državnih železnic. V istini, vsak turist, sploh prijatelj prirode , ki je le količkaj sveta prepopotoval, bo rad potrdil, da se ne nudi človeku kmalu s kake druge štacije tak pogled na planine, kakor je v resnici veličasten pogled in razgled na Triglavski) pogorje in Karavanke z leske postaje. A nekaj primanjkuje tej postaji, namreč zadostne zdrave pitne vode. To je občuten nedostatek. Sicer je na tej postaji vodnjak, pa kakšen! Mnogokrat, ko se je vozil skozi Lesce ali sem z vlakom v Lesce dospel, sem morili opazovati, s kakim naporom >o potniki, delavci in romarji, vodnjak gonili, da so si čez dolgo časa s težavo nagonili malo rumenokalno smrdeče vode, s katero so bili v stanu v poletnem času si nekoliko za silo ogasiti žejo. Pa kaj zato. bržkone smatra gospoda tržaškega železniškega ravnateljstva hrvatske in slovenske delavce in romarje za manj vredne, kakor drugorodce! Teče že drugo leto, kar naš vodovod prav ]k>-voljno funkeijnniru, v občini Mošnje se nahajajoče vasi se kar pulijo za vodo iz našega vodovoda, s pomočjo dr. Lampe ta speljati se namerava vodo eelo v Ljubno nad Podnnrtom. V Lescah pa je celo vodovodna cev 5 do S metrov oddaljeno položena od kolodvora, a železnica se niti ne gane, da bi si vodo iz vodovoda napeljala na kolodvor. Kaje mirno gledajo, kako morajo v poletnem času potniki iz vodnjaka piti god las to in smrdečo vodo. Kakor nam je dobro znano, je že bivši postajni načelnik g. Viktor Ječ-minek lansko leto bil delaven, da bi bil dobil na kolodvor vodo iz našega vodovoda, a ves njegov trud je bil zaman. Baje je tudi sedanji postajni načelnik g. Ivan Zupane neprestano na delu, da bi isto dosegel, a tudi njegova prizadevanja so žal brezuspešna. Umejemo zakaj; naš vodovod je čisto slovensko podjetje; misel, našemu mestu in okolici pridobiti zadostno množino zdrave pitne vode, porodila se je v glavi našega prezaslu-ženega župana in deželnega poslanca gospoda dr. Janka Vilfana; no, ta pa gospodom birokratom tržaške želez niške direkcije najbrže ni pri srcu, ker je eden naših nevstrašenih bori teljev za pravice povsod zatiranega slovenskega naroda. S tem je vse povedano! Pa še nekaj je krasilo železniško postajo v Lescah, kar je žal danes več ne krasi! Tudi s takim krasom se daleč in daleč na okoli ni zamogla ponašiti nobena druga postaja, kakor postaja v Lescah! Pod streho verande kolodvorskega poslopja je leta in leta, mogoče ves čas, kar veranda obstoji, gnezdilo vsako leto po pet do deset parov lastovic. Kaj so izobražencu in prijatelju prirode, bi bilo odveč popisovati.' Kako radostno jih pozdravljamo, kadar se na pomlad zopet k nam vrnejo! Saj je pa tudi ta ljubka ptica vsem draga. Naše mesto se ne more ponašati,da bi le približno imelo toliko lastavie, kakor Lesce, zato smo pa Radovljičani v ]xdetneničasu nekoliko tudi radi teh lepih ptic c Lcsce zahajali. Tik pred prihodom lastavie je letos dala kruta roka železniškega birokrata uničiti vsa gnezda, potrgati vse na strešne špire verande pritrjene deskiee, na katerih so si zamogle lastavice svoja gnezdi zgraditi. Tako sedaj na postaji v Lescah ni več lastavice pa tudi v Lescah jih je letos veliko manj nego druga leta. Ko smo v restavraciji gospoda Ivana Legata to novico slišali, nismo mogli verjeti, da bi bila železnica zmožna kaj takega ukreniti, dokler se nismo na lastne oči o istinitosti te novice prepričali. — Sedaj vprašamo, Čemu se torej v šolah učiteljstvo peha in trudi, da bi se rnzdiranje ptičjih gnezdov od strani mladine zatrlo, ko na drugi strani birokratizem c. kr. državnih železnic nemoteno određuje, kar je postavno prepovedano! Ali bi društvo za varstvo živali v Ljubljani ne moglo vmes poseči? Poslanska zbornica. Dunaj, 4. maja. Zbornica je sprejela, kakor smo že poročali, za- kon o ureditvi delavnega časa v trgovinskih obrtih ter pričela razpravo o finančnih predlogah. Prvi je govoril bivši trgovinski minister dr. Fied-ler, ki je naglašal, da je zakon o podržavljenju in zvišanju davka na pivo za poslance iz Češke nesprejemljiv. Obupni finaneialni položaj dežela je zakrivila država, ker je vsa bremena za ljudsko in meščansko šolstvo zvalila na rame dežel. Dolžnost države je, da popravi svojo krivdo s tem, da prevzame vsaj del teh stroškov za šolstvo nase. Posl. dr. Stein-\vender je konstatiral, da so dežele kakor tudi država preko ušes zadolžene. Od 1. 1903. se je država zadolžila za več nego eno milijardo in letošnji proračun j«* pasiven za KM) milijonov. Finančni minister je rekel, da bodo stroški aneksije znašali letno 12 milijonov, v resnici pa znašajo 300 milijonov. K temu še pridejo ogromni stroški za vojno mornarico. Govornik se je na to izjavil proti zvišanju davka na pivo in žganje ter na-svetoval, naj bi se proučevalo vprašanje, ako bi ne kazalo višje obdači-ti one, ki niso oženjeni ali ki nimajo otrok. — Za nesprejemljive1 so proglasili finančne predloge vsi nadalj-ii i govorniki: socialist Freundlich, nemški nacionalec Seidel. Mladoru-sin Lukačevič, češki agrarec Cha-loupka in češki socialni demokrat Hornot*. Na to se je debata prekinila. Pred koncem seje j«1 poslance Kilin-ger urgiral odgovor domobranskega ministra na svojo interpelacijo glede pridržanja rezervistov v Bosni. Proračunski odsek. Dunaj, 4. maja. Proračunski odsek je v svoji današnji seji sprejel kombinirani predlog poslancev Stein-wenderja. Kurande in AVitteka. s katerim se načeloma obsoja izdaja zakladnih listov brez dovoljenja parlamenta, a se to opravičuje z izrednim političnim položajem ter se končno vlado poziva, naj naknadno izposlu-je odobrenje parlamenta za izdajo zakladnih listov. Preobrat v Turčiji. Revizija ustave. Carigrad, 4. maja. Poslanska zbornica razpravlja o reviziji ustave. Po novem načrtu ustave bi imel sultan pravico imenovati samo velikega vezirja in šejka ul islam. Veliki vezir ima pravico svobodno sestaviti svoj kabinet. Ako zbornica da kabi- netu nezaupnico, je ministrstvo primorano odstopiti. Za izdanje amnestije je treba dovoljenja poslanske zbornice. Ako zbornica odkloni dvakrat kakšno vladno predlogo, jo je treba razpustiti. Ako je nova zbornica istega mnenja kakor njena prednica, je dotična vladna predloga definitivno pokopana. Zasedanje parlamenta traja (> mesecev. Senat šteje 45 članov, izmed katerih jih imenuje ciki tretjino sultan, dve tretjini pa jih izvoli zbornica. Pravica sultana, da sme nevarne osebe poslati v prognanst vo, >e odpravi. Zakladi v Ji blizu. Carigrad, 4. maja. Komisija, ki je inventirala v Jildizu, je zbornici poročala, da je našla v privatnem stanovanju Abdul Hainida denarne predale, v katerih so se nahajali računi in delnice, ki jih je Abdul Hainid deponiral v nemški in otomanski banki. V kovčegih, ki so bili v velikem neredu, so našli dragocenosti in bankovcev v znesku 136.000 turških funtov, v neki sobi pa gotovine za :$oo.0OO funtov (0,800.000 frankov). V neki drugi s«»-bi so našli mnogo denarja in zlatnine ter tri blagajne, ki jih bodo danes otvorili. Na predlog finančne komisije j«* zbornica sklenila sekvestrirati ves denar in vse vrednostne papirje, ki jih ima Abdul Hamid naložene v inozemskih bankah. Zbornica je pooblastila, vlado s 138 proti glasovom najeti na konto avstro - ogrske odškodnine za Bosno pri otomanski banki 11375.000 frankov. C ar ig r a d , 4. maja. Preiskovalna komisija je našla v Jildizu velike) skladišč«* orožja. V skladišču je bilo 500 pištol in 10.(KK) vojaških revolverjev. Civilna lista novega sultana. Carigrad, 4. maja. Kakor turški listi poročajo, je sultan Mohamed! prostovoljno znižal svoji* civilno listo na 20.000 funtov. Preje je dobival sultan 50.000 funtov. To svoto je parlament hotel znižati na 25.(XX) funtov, čemur pa si' je Abdul Hainid uprl. Odprava sultanovega harema. Carigrad-, 4. maja. Krščanski, židovski in albanski poslanci so v parlamentu vložili predlog, naj se zakonito odpravi harem sultanov. Preiskava v Jildizu je namreč dognala, da je sultan Abdul Hainid vsako leto porabil iz državnih dohodkov 19 milijonov frankov za svoj harem. LISTEK. „Igračke." Crtice in podlistki, spisal Pran M i I r i u s k i. Škoda, da jemlje Milčinskemu njegov poklic toliko časa. da utegne le malokdaj prijeti za pero. Sicer je na glasu lako odličnega jurista, da drži« vsaka njegova razsodba, a vendar se lahko reče, da je zgrešil svoj poklic, ko je postal sodnik, in da je pripravil slovenski narod ob dobrega pisatelja. Naj bi si bil izbral vsaj poklic, ki pušča človeku kaj več proste ga časa; naj hi bil postal notar ali advokat ti pravijo namreč vsi, da nimajo opraviti; ali naj bi bil šel v politično službo, kjer jo gospodom tako dolg čas, da se na uradnih aktih \ ežbajo v risanju in so nekateri dobili tako rutino, da so napolnili c. kr. regist rat i vne s klasičnimi karikaturami Svojih predpostavljencev. A ne, postal je sodnik in trati sedaj svoje moči in svoje talente z reševanjem raznovrstnih pravd, mesto da bi bogatil Slovensko leposlovje. Bes, škoda zanj. Doslej je Milčinski spisal samo dve veseloigri »Brat Sokol« in »Cigani« ter nekaj feljtonov, največ za »Slovenski Narod« pa tudi za neka- tere literarne liste. Niti podpisal se ni vselej s pravim imenom, zavajal je celo občinstvo z različnimi psevdonimi V zmoto glede avtorjeve osebe to je skromnost, ki je marsikateri »literat« sploh ne pojmi a vzlic temu ga občinstvo pozna, dobro pozna in obžaluje, da se tako redkokdaj oglasi. Milčinski je duhovit, a pri vsem tem vendar ljubezniv satirik. Pad po-šeška ljudi in njih napake, malenkostne razmere in družabne posebnosti, a ne pride mu na misel, da bi brizgal okrog sebe hudičevo olje, metal dinamitne bombe. Kolik razloček med strupeno, uničevalno satiro »Simplicissimusa« in med šegavo-prijazno satiro A!iIčinskegn. Satirik je, ki jemlje stvari, kakršne so, ki ne misli, da bo s svojimi spisi svet in ljudi predrugačil, ki sploh ne pozna ne sovraštva, ne trpnosti nego »biča^ vse le z ljubeznivim norčevanjem, s tisto lahko ironijo, ki jo zmorejo samo dobri ljudje. Malenkostne so naše razmere in zato je njih persiHiranje hvaležno. Milčinski si je znal izbrati tipične zastopnike različnih pojuvov našega življenja. Kako dobro je pogodil naše »krokarje«, tiste veseljake, ki kar nočejo umeti, da tista zlata kapljica, ki so jo pesniki vseh narodov dolga stoletja ojievali in slavili, spada med najhujše struje in da uničuje več ljudi, kakor vojske, kuga in lakota. Celo zbirko krokarskih specijalitet nam je Milčinski predstavil v svojih črticah in kdor pozna Ljubljano, jih ho lahko imenoval z njihovimi pravimi imeni. Takisto zanimive in kratkočasile, šegave in poredne so Milčinskega črtic«', /brane pod skupnima naslovoma »Koncert in gledališče« ter »Bi-rokrntkočasnice«. Milčinski pozna vse bridkosti gledališkega intendanta — poudarjam, samo bridkosti — in naravno je, da ga niti čvetero v preželi i h konj ne spravi več za kulise. A bridkosti je presta] in pozabil, kar mu ji- ostalo, to je osvetil njegov humor. Da pa kot sodnik posebno dobro pozna prostovoljno in neprostovoljno komične strani birokratizma, to je pač ob sebi umljivo. »Igračke« je imenoval Milčinski svojo knjigo, a vsebine ni soditi po tem naslovu; nanaša se ta naslov pač samo na predmete in osebe, katerim je pisatelj posvetil svojo pozornost. Toda sicer je vsaka teh »igračk« čeprav so sem in tja nekoliko enolične — pisane so bile pač v daljših presledkih — majhen umotvor in je vsaka tako skrbno in fino izcizelirana, da stoje visoko nad mnogimi »za večnost« »pisanimi proizvodi različnih kandidatov za literarno zgodovino. Kdor bo bral Milčinskega »Igračke« bo imel dve uri izborne in lepe zabave . .. _ R. Prvo mole potovanje. Piše Loni. (KoDec.) P- 'o večerji sem ušel na cesto, kjer sem se divil nad krasno električno razsvetljavo in nemalo sem bil iznenađen, ko me neka gospa iz pritličnega okna vpraša, od kod sem, kam da grem. Saj me vendar ni mogla poznati, ko me gotovo še nikdar ni videla. Papa je dejal, da *je tujca pozna po obrazu, po kretnjah, radovednost pa je povsod doma. Drugo jutro sem s papanom cele tri ure hodil po mestu. Videl sem še mnogo lepega. Najbolj pa mi je do-padlo kopališče ob reki Korani s krasnim razgledom daleč tja po hrvaški ravnini. Reka je bila tedaj tako plitva, da so seljakinje v svojih snažnih nošah brez ovire bredle v mesto in nazaj in so ljudje vozili vprek kakor po suhi cesti. Čakalo me je veliko iznenađenje. Papa je vedel, da me povsod v pvi vrsti zanima železnica. Peljal me je na kolodvor. Tu je bilo vlakov, da se nisem spoznal. Pa kako dolgi so bili in kako hitro so vozili! He, v Novem mestu, z Bogom! Lotilo se ine je poželjenje, voziti se po tej železnici ali predno sem izbleknil o tem kako besedo — saj se tudi nisem upal — pravi papa, da prideva najlažje domov, ako se pel jeva po železnici do Brežic, naprej pa bi šla peš. Neke temno sladke nade so mi napolnile srce. Moja misel je prišla koj na zemljepis, ki sem se ga učil, in študiral sem, skozi katere kraje bi se prišlo od tod do Brežic. Papa pa me jo že zapodil k železnični blagajni po dva listka, premislite, do Zagreba. Papa, vprašal sem, kakor nekdaj neveren Tomaž, kaj greva res v Zagreb? Ker sem pa že imel vožnji list do tja, je moralo biti vendar le ros. Bil sem ves iz sobo in nisem vedel, kako bi se svojemu dragocenemu pa parni zahvalil za to dobroto. Kako se je vozilo po tej železni ci! Vse se mi je zdelo večje, mogočnejše, udobnejše, kakor doma. Pa kako hitro je šlo! Videti je bilo, kakor bi kdo brzojavne droge ob progi kar tako tja metal, drug je izginil za drugim, na tleh pa ni bilo moč razločiti nobene stvari. Občudovanja poln sem zrl po lepih pokrajinah, po nepreglednih, s košatimi gozdovi obrobljenih travnikih, kjer je pasla hrvaška deea brez števila živine, govedo, konje, ovce, pure, gosi, race. Take ravan i še nisem videl. Vas je bežala pred vasjo, pokazalo se je mesto Jaška in je zopet izginilo. Hiteli smo, drevili smo, kakor da bi se nam ne vem kam mudilo. Vrstilo se je sedaj gorovje za gorovjem, na levo, na des-no,pred nami. Sleme, vidiš tam spredaj Sleme, veli papa, to je zagrebška gora, tam doli je Zagreb. Srce mi Vlad« proti duhovnikom. C a r i g r a d , 4. maja. Vojno sodišče je sklenilo uvesti preiskavo proti osem elanom bivše islamske unije. Vlada je izdala ukaz na oblasti v provinci, naj aretirajo okoli 1000 hodž (duhovnikov), ki so utekli iz Carigrada, ter jih izroče vojnemu sodišču, ker so bili med povzročitelji krvave revolte dne 13i aprila. MiiMtiNMT proces v Zagrebu. Pri včerajšnji razpravi je bilo zaslišanih S prič. Orožmški postajevodja Fr. Živoder je izpovedal, da v Virgin-mostu ni videl nikjer slike kralja Petra in da tudi ni slišal, da bi imel kdo v okraja skrit smodnik in dinamit. OttDženeo Oreščanin in dragi so se večkrat shajali. V narodu je slišal, da delujejo ta bratstvo vseh Jugoslovanov, obtoženec OrešČanin pa da je V zv< z: z nekim Jugoslovanom Z govornik dr. Po p o vic: Kdo in kje je ta Jugoslovan? Piiča Živoder: Ču sem, da se nahaja ta Jugoslovan v Ljubljani, na dragi strani pa sem zopet slišal, da se nahaja tudi v Bel grad u Ko se je kasneje pričela preiskava proti OrešČaninu in diugovom in se je mnogo govorilo o „S.ovenskem Jugu", sem kombiniral, da je tisti Jugoslovan, o katerem sem preje slišal, „Slovenski Jug". Obtoženca Oresčania in Jovano-vić sts hotela reagirati na izvajanja priče Živodera, toda predsednik jima je odvzel besedo Jovanović: Prosim vas, jaz se vendar moram zagovarjati, saj me državni pravdnik predlaga v smrt na veselih. Predsednik: Ker govorite o vešalih, bal radi tega vam jemljem besedo. Vem, kam vi merite. Nato je bil zaslišan 31. svedok Teodor Kohn, židovske vere, trgovec v Boviću. Priča je zatrjeval, da mu ni ni Česar znanega o kaki „velesrbski pro-pagandia v Virginmo3tu; nadalje je naglasa', dani nikdar tega izpovedal, kar je zabeleženo v ob tožnici in v zapisniku. Dižavnemu pravdniku ta izpoved ni bila povolji, zato je priči grozil, da ga bo dal zapreti radi krivega pričevanja. Todu tudi ta groinja ni pome gala, Kohn je ostal pri svoji izpovedi. Priča Tanazija Dvpa je izpovedal, da ga je preiskovalni sodnik dr. Košatic zaslišal v krčmi, ko je bil totalno pijan; kaj je v pijanosti izpovedal, oziroma kaj se je zabeležilo v zapisniku, se ne ve spominjati, spominja pa se, da so svedoki po zaslišanju pili do 42. ponoči ter bili pijani kakor muhe. Na vprašanje, kakšni da so ednošaji med Srbi in Hrvati v Vir-ginmostu, je Drpa odgovoril: Žive v najlepšem miru. Samo v krčmi se šalijo med sabo: Srbi pravijo Hrvatom, da so Kranjci, Hrvati pa Srbom, da so Vlahi. Sicer pa se je že moj oče nazival Srba. Ko je bilo zaslišanje svedoka Drpe končano, se je dvignil državni pravdnik ter predlagal, naj seDrpo zapre radi krivega pričevanja, češ, d a j e p r i p r v e m z as 1 i Š an j u (takrat, ko je bil totalno pijan!) g o -vorii docela drugače, kakor sedaj. Glasovi med obtoženci: Zakaj pa Schmida niste zaprli? Svedoka Drpo hočete prisiliti, da bi izpovedal proti obtožencem. Predsednik je odredil kratek od mor. Po odmora je naananil, da je senat obtoienoa Srnica obsodil v 24-nrni samotni aapor s postom in trdim ležiščem, ker te je isjavil, da sodišče nasilno postopa proti priti Drpi; nadalje je objavil, da je senat ugodil predloga dri. pravdoika ter odredil, da se ima svedoka Drpo vtakniti v preiskovalni zapor Ko so pričo odvedli is dvorane, je zaklioal: nKaj to, ako drugi trpe in so zaprti tukaj, zakaj bi tudi jas ne trpel za pravico!" Nato so bili zasličani še svedoki Mraović Miljušević, Palesi, Abramo-vič in Žaguj. Vsi ti svedoki niso izpovedali prav ničesar obtešilnega za obtožence. * Med zagovorniki o t tožencev je bil, predao se je pričel prooes, tudi odvetnik dr. Žarko Miladinovič Pri prvi obravnavi ga je sodišče odklonilo, češ, da je proti njemu samemu uvedena preiskava radi „veleizdaje". In res je na t) dalo sodišče dr Miladinovića v Rami aretirati. Kakor sedaj poročajo iz Rume, bodo dr. Mi-ladiaovića izročili vojnemu sodišču, ker je neka priča proti njemu izpovedala, da je utihotapljal orožje iz Srbije za vstajo v Bosni ter imel pri sebi v Rutni skrite makedonske vstafte, zlasti vojvodo Skopljančtta. — Najbrže bo tudi ta denuncijacija tVankovsko maslo! a Dnevne vesti V Ljubljani, 5. maja. — Iz deželnega odbora Uradne ure pri deželnem odboru bodo od 15. maja dalje od 8 do 2. ure. V deželni šolski svet je deželni odbor v smislu sklepa odposlal dež. odbornika Jarca in učitelja Jakliča. Predlog grefa Barbo, da naj se odpošlje bivši dež. glavar pl. Detela, je propadel. Iz ki-rurgičnega oddelka se bodo gotove bolezni prenesle na dermatologiČni oddelek, ter se imenuje dr. D ganeo asistentom na dermatologičnem oddelku. Na Studencu se naj zgradi solidaa baraka, v kateri se naj sprejemajo blazni hiraloi. Deželne ustanove so se podelile sledečim tehnikom: Ruech Francu, Stibil Leopoldu, Škof Rudolfa in Premrlč Stanislavu. Grm3ka šola se bo s svo-jim vinom udeležila razstave kranjskih vin v Pragi. Za kapnioe v občini Vrabce se je deželni prispevek zvišal na 30%. Deželni odbor graja nastop Pampelonskih romarjev v opereti „Dona Juanita". Ima pač obilo nepotrebnih skrbi ta deželni odbor! — Ddželnoztorske volitve na Št&ierskem. V petek, dne 7. t. m., zaćnejo se na Štajerskem deželno-zborske volitve. Po novem volilnem redu bode štel novi deželni zbor 86 pcslaneev, od katerih jih pripada Slovencem samo trinajst, in sicer eden v slovenskih trgih, dva v splošni skupini in deset v kmečkih občinah. Prva bitka se bode bila v petek v splošni skupini, kjer je postavila „Narodna stranka" v okraju Celje-Brežioe-Slovenji Gradec kandidatom nad učitelja gosp. Brin ar j a. Klerikalna stranka kandidira v tem okraju iz svojega okraja pobeglega Piska, dočim so socialni demokrati postavili Sitarja svojim kandidatom. V tem okraju pride najbi ž do olje volitve. V skupini M ar i b o r - P tu j - L j u t o -mer-Konjice ni narodna stranka iz popolnoma neumljivega vzroka postavila nobenega kandidata! Klerikalni kandidat dr. Koroieo je torej v tem okraju amage gotov, to tembolj, ker je njegov protikandidat sooialni demokrat Ki tek skoraj popolnoma nesnan. Basen omenjenih dveh skupin pa se bodo Slovenoi udeležili volitev v petek tudi v nemški skupini spodnje-štajerskih mest in trgov, kjer so postavili kandidatom splošno zna-nega in priljubljenega gosp. Ivana Rebeka, ključavničarja v Celju. Nemški kandidat v tej skupini je brivec Kral is Maribora, sooialni demokrat pa učitelj v pokoju Hr o-vatek. Ako se Slovenoi v tej skupini udeležijo polnoštevilno volitve, ni isključeno, da zmaga slovenski kandidat ali pa pride vsej v ožjo volitev. Žalibog se je za to volitev po nekaterih mestih in trgih od slovenske strani vse premalo storilo. Zlasti klerikalna stranka ni do z* d njega trenotka storila ničesar. Dae 17. t. m. se vršijo volitve v kmečkih skupinah, kjer je postavila „Narodna stranka" povsod svoje kandidate, le okraja Ptuj - Orm o ž in Maribor-S v. Lenart-Radgona-Ljuto mer je prepustila „slogašem". Ker so v teh okrajih postavili tudi nem škutarski „Š t aj er o i j an o i" svoje kandidate, bode boj hud in je izid povsod negotov. Pač pa je izvolitev g. dr. Vekoalava Kukovoa v skupini slovenskih trgov, ki se vrši dne 27. t. m., zagotovljena Vsekako bode volilni boj, ki so nam ga klerikalci vsilili, jako vroč in zanimiv in za klerikalne peteline prav lahko tudi osodepoln. — vVieser ostane? Kakor se kaže, zloglasni posta enaČelnik na državnem kolodvoru v Gorici, Wieser, ne bo prestavljen. Zavzeli so se zanj stari njegov prijatelj Dorsohatta, nemški minister rojak in še drugi vplivni nemški politiki. Wieser si je poiskal pomoč tudi pri Lahih in baje mu je Šel na roko goriški državni poslanec dr. Marani. Tako vidimo v boju za Wieserja Nemce in Lahe, ali kaj se je storilo pa od slovenske strani? Tu bi bil na mestu le skupen nastop vseh treh goriških drž poslancev in pomoč „Zvezeu ter „Jednote". Ali tega ni bilo, zato pa Wieser najbrže ostane Še naprej v Gorici, kjer je glavni steber nemštva. Potrebnega skupnega nastopanja od strani slovenskih poslancev oelo v takih rečeh ni, ker ga nočejo klerikalci, katerim je blagor slovenskega ljudstva deveta briga, vse pa strankarsko koristo-lovstvo. — Mestne volitve v Puljn Pišejo nam iz Pulja. Od 9. do *23. maja t. 1. se bodo vršile v Pulju občinske volitve za mesto P ulj in okolico. V volilni boj bo poleg drugi k posegla tudi hrvatska stranka, kateri je v bodočem mestnem svetu zagotovljenih nekaj svetovalskih mest. Socijalni de mokratje bode seveda kot vedno, tudi tokrat volili roko v roki z ljudstvom sovražno komorro in ji najbrže vsaj v nekaterih razredih pripomogli do zmage. Pa Še jih ni sram kričati teh „lažiinternaoijonalcev", da so zaščitniki zatiranih in sovražniki ljudskih izsesalcev. Vsak gre pač tja, kamor ga sroe vleče in mu boljše kaže, tako tudi socijaldomokratični kapi j oni. Vse drugo so le prazne fraze, s katerimi love — nevedne kaline. — Is učiteljske službe ne Štajevakem. DsŠ. šol. svet je ime no val definitivnim: g. Horvata v Rečioi, gdč. Berto Brenče v Velenju, gdč. Felicijo ŠkrjanovŠt. Rupertu v Slov. Goricah in g. Mat. Pergarv Št. Jurju v Slov. Gorioah. „Veeelovenske z teze časnikarjev" ima svoj ustanovni občni abor v nedeljo, 15. t m , v P^agi, ▼ dvorani trgovske in obrtne zbor nioe. Dnevni red obsega te le točke: Poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, poročilo o potrjenih društvenih pravilih in volitev odbora, pre gledoikov in društvenega razsodišča. Velika pevske elevnest v LJubljani« Vsa obsežna dela in predpriprave as to pevsko slavnost povodom društvene 25letnioe pevskega društva „81avecu v dneh 27., 28. in 29 jumja t 1. so v najživahnejšem tiru. Skalni odbor „Slavoa" ima redae tedenske seje, a v kratkem se prično seje skupnega slavnostnega odbora, v katerega pošljejo svoje odposlance razne zveze, korporacije in društva, tako da bo ta pevska slavnost, prirejena z združenimi močmi, nekaj veličastnega, česar naše s dno mesto Ljubljana dosedaj Še ni videlo. Saj se bodo segla v slavnostnih dneh pevska in narodna društva ter odposlanci iz vseh pokrajin slovenskih, hrvaških in čeških dežela, da v združenih velikih skupnih zborih in nastopih posameznih društev povzdignemo Čast slovenske in slovanske pesmi. Ta pevska slavnost pa bode imela še drug važen, kulturen ia zgodovinski pomen, razgovar-jalo as bode pri slavnostnem zborovanju, po predlogu „ Z veze čeških pevskih društev" o u-tmovitvi „Z veze slovanskih pevskih društev", h kateri naj bi pripadala v prvi vrsti vsa češka, hrvaška in slovenska pevska in petje goječa društva. Koliko velikih uspehov nas čaka na glasbenem polju cb združitvi teh slovanskih pevskih društev bode po kazala brezdvomno bodočnost, a že pevska slavnost 25 letnice „Slavo*" bode nekak odsev teh združenih pevskih nastopov in mento za prihod-njost. Odbor jo razposlal vabila vsćm znanim pevskem in narodnim društvom slovenskim, ter pevskim društvom hrvaškim in češiim. Ako bi katero bratsko društvo vabila ne dobilo, kar je prav lahko mogoče, blagovoli naj to oprostiti in ga zahtevati. Vsa društva pa prosimo, naj nam vpošljejo svoje prijave čim preje, da bode odboru m o g o č e o gr o m ti o d e 1 o sproti urejati. Z naslednjim pričnemo z objavo priglašenih društev po istem redu kakor so došla: 1) Mladost", pjevački i tamb. klub hrvat, sv^uči-listnih gradjai»a u Zagrebu po deputaciji. 2) „Ljubljanski Zvon", pevsko društvo v Ljubljani, korporativno. 3) „Posavac", hrvat obrt. rad. pjevačko društvo u I>sniegradu, po večji deputaciji. 4) „Ilirija", pevsko društvo v Trstu, korporativno s priredi poseben] vlek. 5) „Vranska vna" , pevsko društvo na Vranskem, korporativno. 6) „Ž i -rovnikov zbor", pevski zbor v Št. Vidu, korporativno. 7) „Lovor", pevsko društvo v Opatiji, kor pora tivno. 8) „N a brezi na", pevsko društvo v Nabrežini, po večji deputaoiji. 9) „Zora", L hrvat, pjevač&o društvo v Karlovou, korperat vno ali po veliki deputaciji. 10) „Moravsko pevsko društvo" v Moravčah, korporativno. 11) uHlahor'i zpev£cky epolek v Pragi, korporativno s 150 Člani. Nadaljevanje prijavljenih društev prihodnjič. Tržaška in ckoli-Čansisa pevska in narodna društva so imela dne 18. aprila t. 1. shod v Trstu, na katerem se je volil poseben odbor, kateri si je nadel nalogo, započeti veliko akcijo za kar največjo udeležbo pri tej narodni in pevski slavnosti v Ljubljani. „Odbor ustiedni jedn. zpev. spolku" v Pragi je razposlal vsem zveznim pevskim društvom posebno okrožni o o, naj čim preje prijavijo svojo udeležbo in število udeležencev. Bratska hrvaška in ostala slovenska pevska in narodna društva storite enako: Snujte v svojih okrajih odbore, katerih naloga naj bode, delati za kar največjo udeležbo a obračajte se tudi do svojih občin in denarnih zavodov za potovalno podporo, katero dajo kakor povzamemo iz časopisov posnemanja vredno tudi občinski zastopi Čeških mest svojim društvom za potovanje k^ pevski slavnosti v Ljubljani, katera bodi praznik bratske v zj aj em n o s t i. Sliko Primoža Trubarja, očeta slovenske književnost, bi moral imeti vsak zaveden Slovenec in vsaka zavedna Slovenka. „Društvo sloven. književnikov in časnikarjev" je dalo napraviti krasno reprodukcijo Trubarjeve slike, ki jo je umetniško dovršeno naslikal za arhivarja A. Aškerca IVan Grobar. Reprodukcija je izvršena v barvni avtotipiji tako mojstrsko, da skoro do pičioe dosega original. Dasi so bili stroški reprodukcije naravnost velikanski, vendar je cena sliki tako nizka, da si sliko lahko nabavi vsakdo Društvo ne išče pri sliki nobenega d^bčka, ztt > je nastavilo za njo tako nizko ceno, da si jo lahko vsakdo omisli. Vkljub tej minimalni ceni — siika stane samo 3 K, po pošti 20 vin. več — je društvo do sedaj razprodalo jedva okoli sto slik. Iz tega se vidi, da je nafta inteligenca popolnoma apatična Ako bi med Hrvati izšla euaka, umetniško tako dovršena s ika kakšnega hrvaškega odličojaks, bi bila v par dneh popolnoma razgrabljena. A mi Slovenoi? Pričakovali smo, da ne bo čitalnice, vobče nobenega slovenskega naprednega društva, ki bi ne imelo slike očeta slovenske književnosti. Toda hudo smo se varali, zakaj dosedaj se ni narečilo na sliko niti eno društvo. To je odkrito povedano naravnost sramota, zlasti ako uvažu-jemo. da si sliko pridao naročajo rodoljubi, živeči daleč izven domovine kakor na primer v Bjsni in drugod. Nadejamo se, da bodo v bodoče napredki slovenski rodoljubi in napredna društva v izdatnejši meri segali po tej sliki, ki je v ekras vsakemu salonu in vsaki Čitalniški dvorani. NaroČila sprejema „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani. Trubarjev spomeniki ki ga izdeluje mojster Fr, Berneker, bo v kratkem gotov ni pa Še toliko nabranega denarja, da bi bili pokriti stroški. Da se nabiranje prispevkov pospeši, se je osnoval v Ljubljani odbor rodoljubnih dam in gospodov, ki bu nabiral darove za spomenik. Apelujemo na vse rodoljub?, in rodo-ljubkinje, na katere se bo obrnil imenovani odbor, naj prispevajo za spomenik z obilnimi darovi, zakaj sramota bi bila za ves narod, pred vsem pa za slovenske napredne rodoljube, ako bi se odkritje spomenika moralo odgoditi rsdi nedostajanja denarnih sredstev. Zato naprednjaki in napredujakinje na delo! Ze Sokola I v LJubljani se je nabralo v veseli družbi pri Auru ob prisotnosti tudi uekai češk h bratov m&io darilce 8 kron. Na zdar ! 0 „Slovenski Matici" je priobčil nedeljski „Obzor" dolg, zanimiv članek, v katerem se nad vse pohvalno izraža o delovanju „Slovenske Ma-tioe". t'iankar graja Hrvate, da se premalo zanimajo za „Slov. Matico" (Dalje v prilogi). j<> utripalo. Zagreb, največje mesto Hrvii^kf. lepše nego Ljubljana! Koliko lepega sem že slišni o njem, koliko razglednic imam že o!> pogledu tega strašno resnega vzdrževa- telja javnega mim. Desetkrat sem s«' za njim ozrl ne zmenivši se za gospoda, ki me je v svoji naglici skoro v izložbeno okno zarinil. I*ri nas pa policaji nimajo konj o, kaj še! Jej, tam se podi velikanski avtomabil, veliko večji, kakor vsi tisti, ki vozijo skozi Novo mesto. Ustavil je. Jaz tečem do njega in se parkrat bušim v šetalce, saj nisem vajen življenja v takih mestih. Avtomobil si ogledam na vse strani juu, tam d rev i Že drugi, še lepši ta mi je pa ušel oho, tu zadaj pa sopiha motorček za avtomobilom, o ti revček ti, saj jra ne boš ujel, ne — papa, papa, glej, «rlej, tam pa prodajajo avtomobile, pojdimo tja! 0 kako so lepi, pa koliko jih je! Zakaj nimam denarja, da bi si enega kupil. Cela vrsta najlepših izložb je tu, ne vem, kje bi pričel, đa bi ničesar ne Zgrešil. Ljudje se zgledujejo nad menoj, nad mojimi glasnimi vzkliki. Cllej ga, tu me je celo nek gospod nagovoril. Mal turist z nahrbtnikom lahko vzbudi občno pozornost. Od kod si dečko! me vpraša. Iz Novega mesta, mu odgovorim. Kje je to! To je Kudoltovo. A, ti si kra- njec, pa si tako daleč priseli Meni se je sicer prav prileglo, da me je imel gospod za takega korenjaka, prav nič pa se mi ni dopadlo, da me je ta gospod kar meni nič tebi nič tikal. Te sem potožil papanu, ki me je pa poučil, da nimam nikjer na obrazu zapisano, da sem gimnazijec, sicer pn velja običaj, da se gimnazijce viče, le za profesorje; Dovolj sem imel. Skušal sem priti na drugo stran ulice, da bi tudi tam vse pogledal, kar me je k sebi vabilo, ali kako! Kadar sem stopil s hodnika na cesto, tedaj bi me bil kmalu povozil ali iijakar, ali tramvaj ali kolesar, natlačeno polno je bilo vsakovrstnih voz. Sam ne vem, kako spretno sem se pretil brez nezgode iz te zmešnjave. Papa pa je kar šel, kakor bi nič ne bilo. Je pač vajen temu. Kaj sem še vse videl! Slastno sem z očmi požiral, kar se mi nudilo, kmalo bi bil pozabil, da je treba tudi jesti. Papa me je s silo potegnil od velikanskega plakata v gostilno, kjer sem se vsega dobrega naužil. Ali dolgo me ni držalo notri. Ker je hotel papa že drugi dan v jutro odpotovati, sem moral danes kolikor mogoče i>o- flJedati, sicer bi mi bilo pozneje žal. Prebredla sva s papanom vse mesto od konca do kraja. Videl sem najlepše trge, kakor Zrinjevac, Jelačičev trg, Frana Josipa trg, videl najlepše stavbe, Strossmaverjevo akademijo, pošto, Elzin dom, raznebanke,gledali-šče, vseučilišče, tovarne, vojašnice itd. Podal sem se tudi v zagrebško katedralo, ki mi je že od zunaj s svojima krasnima Stolpoma imponirala. Slišite, pero se mi ustavlja, cela novomeška kapiteljska cerkev bi se lahko notri skrila. Glavni oltar, kako lep, pa vse drugače urejen, kakor pri mis doma. Pa ti stranski oltarji, ti lestenci, le šipe z raznobojnimi mojstrskimi slikami, z eno besedo: to je veličaš tv o, to je bogastvo, to je krasota, to je divota! Te besede sem nekje papanu ukral, kakor še marsikaj drugega, da sem ž njim nakitil siromašno stavbo prvega svojega spisa. ^ Pa brez zamere! Tako delajo vsi pisatelji,dru^ se nauči od dru^e^a je rekel papa. Ogledala sva si potem Gornji grad^Markovo cerkev, ki ima posebno lepo, v raznih barvah blesteče se streho s prelepim grobom. Potem sem videl vladno palačo, ob katere vhodu je stal jako čudno oblečen mož s zakrivljenim mečem okoli pasu. To je bil vratar. Vprašal sem papirna, ako bi bilo meni mogoče kdaj priti do tako lepe službe. Papa se mi je smejal, mene pa je bilo sram, da sem tako neumnost zinil. Ne daleč od tam je naju vabil naravoslovni muzej, v katerem sva oba strastna naravoslovcu, vse do zadnje pičice pogledala. Vsega tega ne morem opisati, to bi bilo za par knjig. Naj le povem, da sem bil prav zadovoljen, da sem le enkrat videl v naravni velikanskega metulja atlaza in pa mor- skega volka, pred katerim me je bilo zares strah. Predstavljal sem >i to mrho velike manjšo. Se par korakov naprej, pa naju je pozdravila papanova sestrične v svojem lepem domu s svojim >tipn> jrom, stotnikom v pokoju, ki sta naju oba preprijazno sprejela in pogostila. Ob povratku V Dolenje mesto sem videl še lepo vilo pap.inoveira, sedaj že pokojnega bratranca, banalnega svetnika, nasproti Strossmajer-jevi vili, kraljujoče nad spodnjim mestom, potem pa liiiu doli takozvano vspenjačd, ki prevaža meščane iz dolenjega mesta v gorenje, da jim ni treba hoditi po stopnicah, ki jih bas nikdar ne zmanjka. Od vrha sem imel krasen razgled po Zagrebu, in sem skoro hkratu videl vse, kar aeui si bil prej posamezno Ugledal. Lepo, zares krasno, kakor morje samih Streh. Sedaj sem šele dobro videhka ko velik je Zagreb in sem hvalil Boga, da mi je dal srečo nagledati se ^■a. Dasi se po vspenjači vozi prav sa male novce, me ta vožnja vendar ni prav nič mikala. Kaj pa, ko hi se žica, ki vleče vozova, pretrgala! lb> ho! Kdo bi potem pisal ta spis! Ko sva bila s papanom zopet v Dolenjem gradu, so že pričeli prižigati luči. To pa ni bilo tako lepo kakor v Karlovcu, Mestne svetilke so nosile Auerjevo luč. Zasvetilo se mi j*1 pa kmalo prav pošteno. Poteg nil sem pnpana kakor besen za seboj j Priloga .siBTeaaaena Baroaa" it. 101, taa in govori nato z največjim priznanjem o letošnjih Matičnih knjigah. OMnl ibor moške In ionsko podružnice Ciril In Metodove družbe za šenpetrako far« v Izubijani se je vršil v ponedeljek zvečer v prostorih gostilne „Pri Jerneju.4* Namesto obolelega predsednika je otvoril zborovanje namestnik g. V. Rohrman, pozdravil predsednika osrednje zveze, vlad. svetnika g. Se-nekoviča in se zahvalil na obilni udeležbi. Društveni tajnik g. Pod-krajšek je nato poročal, da se je tekom leta zvišalo število članov za 99 in šteje podružnioa 256 Članov. Pristopil je med letom kot ustanovnik trgovec g. T. Menoinger s prispevkom 20O K. Društvena veselica v meščanski pivovarni dne. 18. rožnika je dala čistega dobička 785 K. Tudi Martinov večer v hotelu Štrukelj in Jurjevo praznovanje ca Gradu je neslo podružnioi precej dobička, kateri se je oddal osrednji zvezi. Pri volitvi so bili voljeni; za predsednika moške podružnice g. Frano Mally in za predsednico ženske podružnice ga. Antonija Mally. V odbor ženske podružnice so prišle: Helena B a v-dek, Antonija K a d i v e o , Ana Podkrajšek, Milka Potočnik, Koza Počivalnik, Ana in Ivana ViČiČ in Katinka z-ian. Društveno veselico prirede letos 10. rožnika. Nato je g. Sene-kovič izrekel v imenu osrednje zveze obema podružnicama srčno zahvalo za njihovo vspešno in plodonosno delovanje, nakar se je zborovanje zaključilo. Obrtnike v LJubljani še enkrat opozarjamo na shod. ki se vrši jutri v Četrtek ob 8. zvečer v areni „Narodnoga doma". Shod je zlasti važen za gostilničarje, za izdelovalce soda-vice in za stavbne obrti. Posamezni duhovniki ljubljanske škofije so začeli nositi brade seveda z dovoljenjem svoje višje oblasti. Dosegli pa so to dovoljenje z utemeljevanjem, da jim britje provzroča prišč in lišaj. Dovoljenje se ima za vsak slučaj posebe izposlovati. Zdaj nosi brade že osem duhovnikov. Važna zdravstvena odredba V Ljubljani je sicer prepovedano zavijati živila v popisan papir po 45. navodila za službo tržno-poliorjsko straže. Vendar pa se za to prepoved skoraj nikdo ni zmenil in v rabi je po večini umazan, popisan papir, ki utegne biti zelo zdravju škodljiv. Z ozirom nato je izdalo tržno nadzorstvo razglas, v katerem opozarja prodajalce živil na to točko tržno poli eijskega reda in jih poživlja, da imajo najkazneje s 15. maj nikom rabiti izključno predpisan — Čist, nepodpisan papir, ker bi se sicer morala aka nadalj na opustitev kaznovati tudi radi prestopkov tržnega reda. Prepovedano le ne trg pse seboj jemati. § 53. cestno-pohcij-skega reda ukazuje, da se psi ne smejo jemati seboj na tržišče. Gospodarji psov se pa za to točko cestno-policijskega reda prav malo zmenijo in vztic opetovanim opominom je še vedno vse polno psov na trgu. Tržno nadzorstvo opozarja še enkrat občinstvo na to prepoved, ker se bo v bodoče vsak tozadeven prestopak brezobzirno kaznoval. Nov vozni red je izdal trgovec gosp. IgliČ na Mestnem trgu in ga prodaja po 20 h. Kvalifikacijska vožnja. Avstrijski avtomobilni klub priredi jutri od Dunaja do Trsta kvalifikacijsko vožnjo in sicer v hitrosti, kolikor dopušča zakon. Na Kranjsko dospejo v prvih popoldanskih urah in gredo potem seveda tudi skozi Ljubljano. Klub je to namenil vsem pristojnim oblastim. Bezpleene le Iv. mekerleve ustanove sa obisk tebnologičnega obrtnega muzeja na Dunaju sa drugi tečaj leta 1908/9 v znesku 464 kron. Pravioo do nje imajo ie ali pa v kratkem samostojni ljubljanski obrtniki, rojeni Kranjci, ki znajo toliko nemščine, da lahko poduku slede. — Pravioa ustanovo oddajati pristoje odseku obstoječemu iz ravnatelja obrtne strokovne šole v Ljubljani in 2 zastopnikov namreč dež. odbora in trgovske zbornice. Prošnje, ki so ko leka proste, do 5. junija mestnemu magistratu ljubljanskemu. Zadružni tečel ne Ormu Na kranjski kmetijski šoli na Grmu se priredi od 24 do 29. maja trajajoč tečaj o zadružništvu. Ta tečaj je v prvi vrsti namenjen učencem dole na Grmu, smejo se ga pa udeležiti tudi mladeniči od drugod. Poslednji naj se ustno ali pismeno priglase šolskemu vodstvu do dne 15. maja. Vnanji ude-ležniki morajo za hrano in stanovanje sami poskrbeti, posebno revni pa lahko dobe tudi podporo po 3 K na dan. Prošnje za podporo je nasloviti na deželni odbor, vložiti pa pri Šol skem vodstvu na Grmu. Iz Krškega- Moška podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda ima svoj 22. redni občni zbor, v soboto 15 t. m. ob 8 zvečer v gostilni g. Antona Ruperta v Krškem. Z Jesenic: V nedeljo, 9 t m., gostujejo Člani slov. dež. gledališča na Jesenicah v dvorani npri Jelenu". Umrle |e v V rtov inu pri Ajdovščini 78 letna gospa Ter. Stibelj, mati znanih rodoljubov g. J. Vuka-soviča-Stibelj, polkovnika v srbski armadi in g. H. Stibelj, lastnika slov. pogrebnega podjetja v Trstu. Jnžnoštejerske hranilnilnica V Celju )e podarila druibi sv. Cirila in Metoda 500 K. Nagrade ze pokončevenje Strupenih kač. Deželni odbor šta jerski je razpisal za vsako glavo strupene kače 50 h nagrade iz dež. zaklada. Izpred porotnega sodišče v Celje. Po večdnevni razpravi proti lesnemu trgovcu W e 1 1 e, kateri je bil ob dolžen velikih goljufij in po-skuŠanega bankerota, so spoznali po rotniki trgovca krivim, nakar ga je sodišče obsodilo na pet let težke poostrene ječe. Samomor ali ubol? Na levem bregu Save pri Šfc Jurju je dobil tovarniški delavec Martin Tekuš neznano utopljenko Stara je približno 35 — 40 let, ima črne lase, modro obleko ter na glavi poškodbe, ki so ali od padca ali pa udarci. Svojemu sopivcn konte ris tu G. Hahnu je ukradel med tem, ko je ta sladko ginjen za mizo zasDal, 19 letni brezposelni natakar A. Za vrsnik iz Maribora denarnico s 110 K. — Ko so ga prijeli, je imel še 52 K, ostalo pa je zapil po raznih gostilnah v družbi nekaj vojakov tamošnjega topničarskega polka. Izpred mariborskega sodišče. I Seneko vič, vednjakar iz Visečke ga vrha je popravljal vodnjak posestnika Mat. v^eha v Trnovskem vrhu. Ko se je spustil v globočino, vtrgala se mu je približno v sredini rova vrv. Padel je okroglo 5 klafter globoko v vodnjak, ter poškodoval pri padcu na dnu stoječega delavoa J. Čafa tako močno, da je v par dneh umrl. Se-nekovič je bil obsojen radi prestopka proti varnosti življenja po $ 335 k. z. v 6 tedensko težko ječo. 5, mala 1809.__ ■ve tedniku Nima se skrivata okrogiMeie ob Dravi. ■sil sgebljene previo ee le Obesil posestnik in bivši župan Fr. Ivanuša v Kagu pri Ormožu. Obe-šenoa je dobilo neko dekle v hardeškem gozdu. V žepu je imel med sodnimi listi pismo, v katerem prosi ženo odpuščanja češ, da se je moral usmrtiti, ker ne more živeti na svetu, kjer ni nobene pravice. Požer je uničil včeraj popoldne veliko ekonomijsko poslopje punti-gamske pivovarne pri Gradcu. — Škoda znaša okroglo 60 000 K, katera pa je pokrita e zavarovalnino. Beljeiko gimnezllo izpremene že v prihodnjem šolskem letu v osemrazredno realno gimnazijo brez grščine Cerkveno puilco sta ukradla 2 uzmoviča ,v oerkvi Sv. Duha v Celovcu. Opazoval pa ju je skrivaj nek dečko, naznanil stražniku, ki jih je našel na Starem trgu ravno pri delitvi plena. Tiskovne prevde proti „Sorte!"« A.Gabršček je vložil preti „Gorici" tožbo radi taljenja Časti v članku .Gorice": „Soča ne neha lagati in zavijati44 članek je pisal dež odbornik prof. Ivan Berbuč. Ustrelil so le v Gradiški trg. uradnik R Roveie. Krogla mu je predrla leve prsi. Vzrok neznan. Vlek Je povozil na kolodvoru Gor. Ležeče hčerko nekega čuvaja. Bila je takoj mrtva. Redna vožnja z avtomobilom med Sežano in Općino se je pričela dne 1. majnika, avtomobil je napravila sežanska občina v prospeh prometa s tujci in izletniki v Sežano in okolico. Mednarodna kolesarska dirke se je vršila v nedeljo na cesti Trst-Prosek-Na brezin a Tržič in nazaj. Dirke se je udeležilo kolesarsko društvo „Balkanu in sicer sta ga zastopala pri dirki gg. Josip Benko in V. M a r o 1 i, pri razsodišču pa gosp. C. Sirk. Prvo darilo je dobil g. Ivan Petronio iz Pulja, ki je prevozil progo v 2 urah, 7 min. 24 sek., peto darilo pa Član BBalkana" g Benko, ki je vozil 2 uri 14 min. 25 sek. — Nazdar ! Nepreviden kolessr. Stavbni asistent J. Berka v Trstu je povozil v najhujšem diru na vogalu ulice G. Gatteri in Farnetto 371etnega delavoa I. Štolža, kateri je vsled dobljenih poškodb danes zjutraj v bolnici umrl. Jahta vo|ne mornarice rLe croma" je priplula predvčerajšnjem v Trst, kjer počaka poveljnika mer« nar ce admirala grofa Montecuccolija, ki pride z Dunaja. Umrle Je v bolnici v Trstu ona triletna deklica, o katerej smo poročali, da se je oparila z vrelo vodo in katero so lahkomiseljni starši namazali s Črnilom. Neznanega samomorilca so dobili obešenega na nekem drevesu v okolici Trsta. Zagrebški mestni obč. evet ze „Alježev dom1 V zagrebškem mestnem obč. svetu je v seji dne 3 t. m. stavil obČ. svetnik Deutsoh predlog, naj se dovoli iz občinskih sredstev primerna podpora „Slov. planinskemu društvu" za obnovitev „Aljaževega domau v Vratih. Predlog se je odstopil odseku Slov. akad društvo „Slovenije" na Dunaju si usoja naznaniti, da se vrši I. redni občni zbor 81 tečaja v petek 7. t. m. v restavraciji „Zum Magistrat", I. Lichtenfelsg. 3. Začetek ob pol 8. zvečer. Gostje, društvu na klonjeni, dobrodošli! v to hišo edino le Nemci. No, no, nič bati se, saj grem prav rad mimo. Že ob koncu mesta sem videl mogočen star grad, kjer imajo sodišče. Nekaj posebnega pa je bil novi železni most v prek Save in Krke, ki je neizrečeno dolg, pa lep. Tu sem imel priliko videti, kje se naša domača Krka izteka v Savo. Lepo, prav le]>o. Nad zagrebško eesto visoko z vrha dol pozdravljala je naju bela cerkvica v družbi župnišča in šole. Čatež! Bil sem zopet na Kranjski zemlji. Prekorakal sem lesen most prek Krke. Krška vas! Potem pa me je papa vodil zaradi prašne državne ceste in ker ob tej ni bilo nič posebnega pogledati, ob desnem bregu Krke v Sv. Križ, kjer sva se malo odpočila, potem pa skozi že znano mi mesto Kostanjevico v Št. Jernej, kjer me je pozdravil moj sošolec, potem pa po kratkem odmoru nevzdržno do Novega mesta, kamor sva s papanom dospela okolu desete ure zvečer. Zares lepa t urica za en dan! Bliskoma so se mi prikazali vsi kraji, ki sem jih obhodil, prišli so mi v spomin vsi doživljaji na tem potu, in kmalo bi samemu sebi ne bil verjel, da sem v tako kratkem času toliko sveta videl, toliko lepega doživel. V svet, v svet, kdor se hoče kaj naučiti! Dasi truden, bi bil najrajše za-vriskal. Z velikim zadovoljstvom v srcu sem zatisnil svoje oči s trdnim sklepom: Še bomo šli, po svetu! .ilke«. ir slov. veterinarjev ne /Ounoju" občni zbor se vrši v Četrtek 6. t. m. v restavraciji na voglu Stroh in Reohte Bahngasse ob pol 8, zvečer. Slovanski gostje dobrodošli! Is ekiinekege svete ne EekL V občinski seji dne 3. maja sta se sprla občinska svetnika odvetnik dr. Jelčič in poslanec Zanella. Med prepirom je razžalil dr. Jelčič Zanella, nakar ga je ta pozval na dvoboj. Hrvetl In »Slov. planinske društvou. Na občnem zboru »Hrvatskega planinarskega društva« v Zagrebu je bančni ravnatelj A. Herzog stavil predlog, naj bi društveni odbor stopil v dogovor s »Slovenskim planinskim društvom«, da bi organ tega društva »Slovenski planinski vestni k« postal tudi glasilo »Hrv. planinskega društva«. Ta svoj predlog je utemeljeval tako-le: »Slov. plan. vestnik« izhaja vsak mesec v večjem obsegu kakor organ našega društva; priobčuje krasne ilustracije in vrlo instruktivne članke, a se že sedaj pridno ozira na hrvatsko planinstvo. Naj bi se izposlovalo, da bi uredništvo del lista rezerviralo za članke in vesti hrvatskih planincev. V tem slučaju bi hrvatsko društvo opustilo svoje glasilo in njegovi člani bi v bodoče dobivali »Slov. planinski vestnik«. S tem bi se Hrvati na turističnem polju približali Slovencem, kar bi bilo v interesu obeh bratskih narodov. Hrvatski planinci bi stopili na pot, ki sta jo že ugladili »Slovenska Matica« in »Matica Hrvatska«. Občni zbor je z navdušenjem in eno-dušno sprejel Herzegov predlog ter pooblastil odbor, naj nemudoma prične pogajanja s »Slov. plan. društvom« glede »Slov. plan. vestnika«. Na predlog prof. Pasarića je občni zbor vo-tiral 200 kron za »Aljažev dom«, poleg tega pa so zborovalci obljubili, da bodo iz svojih sredstev še prispevali za zopetno zgradbo »Aljaževega doma«. Stoletnice LJ Osle Kakor poročajo hrvatski listi, bodo hrvatske šole stoletnico Lj. Gaja praznovale dne 15. maja. V Zagrebu se bo vršila slavnost v telovadnici dolnjegradske gimnazije. Razen proslova, deklama-cij in predavanja bo zbor ženskega liceja ob spremstvu srednješolskega orkestra pel partijo „Porina" od Li-sinskega Slovenski pripovedni pisatelji med Hrvati „Društvo hrv. prof * v Zagrebu je sklenilo, da izda kot drugo knjigo beletrističnega oddelka svojih književnih izdanj „Slovenske pri po vjedaČe". Predlog je stavil urednik beletrističnim izdanjem, prof. dr. Ogri-zović. Uredništvo knjige se poveri slovenskemu srednješolskemu profesorju. Nestor hrvatskih književnikov in pesnikov Ivan vitez Trnski, ki je zložil tudi občeznani pesmi „ O j Banovci" in „Oj junaci", je obhajal 1. majnika Še čvrst in Čil svoj 90. rojstni dan. E veleiidajnišklm rs z pravem V Zagrebu je prišel včeraj nov gost in sicer urednik „Frankfurter Zeitung" gosp. Pavel Listowsky, da prouči politične odnošaje na Hrvaškem Zaklelo se je v mestni klavnici ljubljanski od 18. do vštevši 25. aprila 69 volov, 16 krav, 7 bikov, 201 prašič, 192 telet, 37 koštrunov in kozlov, 135 kozličkov, zaklane živine se je vpeljalo 1 prašič, 40 telet, 3 koštruni in kozli, 32 kozličkov in 717 kg mesa. Tatvina Včeraj je prinesel prodajat k neki starin arici nek mlad, nepoznan fant železno crpalnioo. Ker se je stvar zdela starinarioi sumljiva, jo je ovadila policiji, ki je fanta are-tovala in konstatovala, da je 211etni dninar Primož Poran iz Spodnjih Ga-melj. Navedeneo je priznal, da je črpalnioo ukradel v družbi 24letnega Antona Pojeta iz .Podlipoglava pri Tobogganu v Latermanovem drevoredu. Ko je polioija prijela de Pojeta, so dognali, da sta ukradla poleg tega tudi sveder in oblic, kar sta prodala nekemu mizarju. Ker sta sumljiva tudi drugih tatvin, ju je polioija izročila deželnemu sodišču. Pobegnil Je dne 3. t. m. od zgradbe vojaškega oskrbovališča pri-siljeneo Ignacij Furlan, rojen v Mo-starju ter pristojen v Komen v sežanskem okraju. Oblečen je bil v pri-siljeniški obleki. Pegi eie ee od meseca novembra 691etna kočarioa iz Cola pri Vipavi Katarina Pračkova. Delevsko gibanje. Včeraj se je a južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 68 Slovencev, 25 Maoedonoev, 15 Hrvatov in 26 Kočevarjev. V Heb je šlo 40, v Inomost pa 70 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 90 laških zidarjev in dninarjev. Iignbljeno ta neldeno. Čevljarski pomočnik Ivan Brinskele je izgubil denarnico s 5 K. — Gdč. Leo-poldina Bukovčeva je izgubila zlato brožo. — Služkinja Frančiška Kve-drova je izgubila srebrno žensko, žepno uro. — Ga. Albina Gorjupova je izgubila alat prstan. »flovsnske IUkemiMl|nM kon-eoi tira jutri od 8. do 12. zvečer v restavraciji hotela „Ilirija11. — Vstop prost Telefonsku h Brzojavni poročila. Redi vodnih kanalov. Doneli & maja. V parlamentu so danes sprejeli ministrski predsednik baron Bienerth in ministra dr. Ritt in dr. Žaček deputacijo 71 moravskih občin v zadevi zgradbe vodnih cest. Baron Bienerth je deputa-oiji obljubil, da se prične z zgradbo vodnih cest jeseni. Krize v ,,Poljskem klubu". Danaj, 5. maja. V „Poljakem klubu" je nastal oster koi rlikt radi finančnega ministra viteza Bilinskega, ki zahteva, naj bi ves klub solidarno glasoval proti prvi točki Steinv/en-derjeve rezolucije, v kateri se obsoja vlada radi izdaje zakladnih listkov brez dovoljenja državnega zbora. 21 poslancev poljske ljudske stranke je izjavilo, da bodo glasovali proti vsem finančnim predlogam vlade. Anekaijski odsek. DnneJi 5. maja. Aneksijski odsek ima jutri sejo. Dr. Kramar bo vnovič interpeliral vlado radi madžarske agrarne banke v Bosni. Zagrebški zagovorniki dalmatinskim odvetnikom. Zeder 5. maja. Zagrebški zagovorniki zaradi „veleizdaje"' obtoženih Srbov so poslali dalmatinskim odvetnikom za poslane jim izraze simpatij daljšo zahva'o, ki se končuje z besedami : EnoduŠne simpatije celokupnega odvet. stanu v Dalmaciji nas bodo bodrile, da izvedemo do konca težko ali plemenito nalogo: da po svojem najglobokejŠem prepričanja nedolžne sobrate vrnemo z obtožne klopi njihovim rodbinam, narodu in svobodi. Brzojavko so podpisali dr. Hinković, dr. Mazzura, dr. Medakovič in dr. Tuškan. Pcljsko madžarsko bratimljenje. Lvov, 5. maja. Semkaj je dospelo 40 madžarskih poslancev, poštanskih obČ. svetnikov in akademikov Vodi jih znani poslanec dr Erno Kovaos. Vimenu županstva je Madžare pozdravil podžupan Epler, v imenu meščanstva pa v madžarskem jeziku Getritz. Na pozdrav je odgovoril dr. Kovacs, ki je svoj govor končal z vzklikom: „Niech žyje swobodna Poiskal- Med sprejemom in kasneje pri banketu in gledališki predstavi je svirala godba Rakoozvjevo himno. — Čudno je to bratimljenje Poljakov z najhujšimi sovražniki Slovanov — Madžari. Cesar v Pešti. Budimpešta, 5. maja. Cesar je danes sprejel v poldrugo urni avdijenoi ministrskega predsednika dr. Wekerla. Jutri sprejme predsednike obeh zbornic. Srbaka vlada o „veleizdajniškem" procesu. Belgradi 5. maja. Poluradno glasilo srbske vlade »Samouprava« priobčuje z ozirom na zagrebški »vele-izdajniški« proces komunike, v katerem se pravi med drugim: Če se sedaj pred zagrebškim sodiščem vkljub vladnemu srbskemu dementiju in vkljub konstatacijam, ki so povzročile eno-dušno prepričanje javnosti v Evropi o pravem značaju tako Gjorgje Na-stića, kakor »veleizdajništva« srbskih rodoljubov na Hrvatskem, vendarle vsak dan ponavljajo nedopustne aluzije na Srbijo in njenega vladarja, se to postopanje ne more tolmačiti drugače, kakor da se hoče delovati na to, da se zopet pooštre odnošaji med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Mi iskreno obžalujemo, da se stvari razvijajo t tej smeri, in bojimo se, da bodo v svobodni srbski javnosti vzbudile odmev, ki ne bo niti v našem interesu niti v interesu Avstro-Ogrske. Ustavni sultan. Carigrad 5. maja. Sultan je vrnil državi vsa zemljišča, ki si jih je protizakonito prilastil Abdul Hamid. Takisto je vrnil državi petrolejske rafinerije v Mesopotamiji. Turški parlament. Cerigred| 5. maja. V parlamentarnih krogih zatrjujejo da bo zasedanje parlamenta odgođeno v svrho, da se vladi da prilika napraviti mir in red v državi. Mnogi politiki so mnenja, da bo zbornica v kratkem raspusčena in takoj razpisane nove volitve. Ruska podpora Črni gori. Petrogred, 5 maja. Črnogorski prestolonaslednik Danilo je baje prišel semkaj zgolj s tem namenom, da izposluje pri ruski vladi denarno podporo Crni gori. Vlada je začasno nakazala črni gori podporo v zneska 100.000 rabljev. Sokoistvo na Ruskem. Petro gred 5. maja. Petrograd-ski „Sokol*1, ki sta ga ustanovila poslanca grof Bobrinamj in Gižiokii po svojem povratku s slovanskega kon- Sbss v Pragi, priredi 15. 1 m. ve-o svečanost Pri tej slavnosti so bo ter sem hitel tja dol na »sajmište», kjer je malo ne sijalo solnce — elek-trično namreč. Joj, pe kak hrup je • il tukaj! Vse polno večjih in manjših šotorov, vrtiljakov, gugulnie, strelišč, pred katerimi se je gnetlo toliko radovednega ljudstva, da sem se komaj pribuhal skozi. Kar mi obstane »ogled na krasno razsvetljenem vhodu v bioskop, ki je imel spredaj tako velikanski orkestrino, da sem zgubil irlas ob njem. Bioskop je bil od nekdaj moja slaba stran — pa kaj novomeški bioskopi, brrr — papa! sem iz ustil. dalje nisem prišel. Vem ,vem, kaj ti je, de papa, in notri sva bila. Kar sem videl, je bilo tako lepo, da tega ne bom nikdar pozabil. Nerad sem zapustil ob koncu predstave ta prostor. Ali komaj sein prišel vun, sem se že skoro bušil v opico, ki je telovadila prod sosednim šotorom. Idenežarija! Oh, samo še to! Komaj -♦•tu papana preprosil, da sva šla še to pogledat. Ni mi bilo žal. Videl sem hijeno, leoparda .šakala, ježevca itd. Vse drugačno, kakor v moji knjigi! Dan je bil končan in trebalo je ni k počitku. Komaj sva dobila prenočišča v hotelu »Lovački rog« v 11 i •i. Da pa mojega občudovanja še ni bilo konec, sem v najini sobi videl /opet nekaj novega. Ko vstopiva, je bila temna. Sobarica stopi k steni, jaz aaslišim rahel pok in h krati je bilo svetlo, kakor po dnevi. Sobarica se je milo smejala mojemu očaranemu wbrazu in me je poučila, da je to elek- trična luč. Seveda sem potem tako dolgo ugašal in prižigal, da me je papa pošteno zavrnil. Hotel sem videti, odkod pride luč, ker se tega še nisem učil. V Novem mestu tudi kaj takega še nimajo. Ob, to so pa res čudni ljudje! Zakaj nisem jaz v Zagrebu doma! Predno sem sladko zaspal, sem papana še opozoril na lepo turico devetih ur pešpota od Brežic do Novega mesta, ki naju je čakala drugi dan. Že ob šesti uri v jutro sem vstal in sem še poldrugo uro stopical po tistih ulicah Zagreba, ki jih prejšnji dan nisem mogel pogledati. Videl sem še veliko lepega in ko sem prišel do južnega kolodvora, sem vzel od Zagreba slovo. Kmalo na to sem se odpeljal v Brežice. Občudoval sem med potjo vožnjo, ki se mi je zdela še hitrejša nego od Karlovca do Zagreba. Tam daleč notri za Jesenicami se je prikazal gradič izmed košatega gozda. Mokrice! — Mokrice? Ah. Peter Bajzelj iz Mokric. Ki je tvoj stric — to se pri nas večkrat sliši, ako je človek preveč radoveden. Torej to so tiste Mokrice, kdo bi si to mislil! Mesto Brežice na Štajerskem sem si prav kmalo ogledal. Po tako velikem mestu, kakor je Zagreb, ni i nog I o napraviti na ine posebnega vtisa. Edina hiša, ki se je nekam ši-rokoperila, je jako čuden hotel, nemški dom, zidan baje v staronemškeni slogu, pa ves rdeč in nič prav našim hišam podoben. Slišal sem, da smejo pela prva ruska sokolska koračnica, in jo je v to svrho o glasbil neki vredni ruski skladatelj. Na prireditvi bo govoril grof Bobrinskii o sokol -atvn in njega pomenu ma Rusijo. Po predavanju bo damski odsek „Sokola" izvajal vzorne proste vaje. Med vajami bo godba svirala slovanske narodne koračnice. Starosta „Sokola" poslanec Gižiokij je najel za društvo nove krasne lokale v poslopju prometnega ministrstva. Od lanskega leta je Število sokolskih društev v Rusiji silno naraslo Sokolska društva obstoje že v teh-le mestih: V Moskvi (2), Kijevu, Harkovu, Jalti, Tiflisu, Kamencu, Orenburgu in Nižnem Novgorodu; snujeje se sokolska mesta v teh-le mestih: v Tali, Odesi in Jekaterinoslavu. Po iniciativi grofa Bobrinskega se sestavljajo pravila za ustanovitev sokolske zveze. Darila. Upravništvu našega lista so poslali : Za družbo sv. Cirila in Me- G. dr. I Vilfan, odvetnik v Radovljici 200 K, iz kaz. poravnave neimenovanih strank. — Tradništvo banke „Slavije" na majnikovem izletu v gostilni g. Iglica na Skaručni 11 30 K. — Cs-sarjev Janezek iz Litije 20 K, ker je zopet zgubil stavo zaradi kajenja cigaret. — Gdč. Slavica Rainer, učenka v Rajhen-burgu, nabrala na vinski gorici g. Le-narda v veseli drnžbi 3 K, kot nagrado za"proizvajanje Jnarodnih pesmi v družbi svojih bratov. Skupaj 234 30 K. Srčna hvala! Živeli! Za Aljažev dom: od. Luain ml. 1 K za darovane mu rokavice. 3 in 5 šolci idrijske realke zbrali 7 K. Skupaj 8 K. Srčna hvala! Živeli! MnogostransKa poraba, liotovo m ao malega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol', ki je takisto bolesti utefiu joče, ako se namaže B njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na miSice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se prihva kopeli m Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dao lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvomi založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno -amko in d odpisom 6 8 6 Iavid g. drja. Lazarja Griinfelda em. zdravnika bolnic v Beagdadu in Basori „ r>Qa ■ v rJason. Gosp. J. Serravallo v Trstu. Ljubo mi je, da Vam morem sporočiti, da so poizkušnje, ki sem jih napravil z Vašim Serravallo vi m kina-vinom, pokazale najboljše uspehe. Poleg tega sem opazil, da je taizde-delek prijetne slasti in služi prav oobro ob malokrvnosti in prebolelosti. Basora, 16 avgusta 1907. Dr. Lazar Grtinfeld. Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču ZdratniSko Brightovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži zaravilni rspehi. zaprtju 1218-4 bolečinam na jetrih. Kemik dr. Ing. Hlrsch, Olomuc. Kemično- tehničnn preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 3 Proti praha jem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tanno-cMnin tinta katera okrepčuje lasišče, odstranjuje luske m preprečuje izpadanje las. S iirulrnlfrt /, nt« t o dom I krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, ml, medicina* vin, epecfjali tet, najfinejših parfumov, klrurgiskih obvoz, svežih mineralnih vod itd. Dež. lekarna MIlana Leusteka t Liubljani Resljeva cesta st I. Doleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu 19—18 Priporočamo našim rodbinam S kolimško cikorijo, s ljubim samo eno, juo, majhno, sj O ki sem ji hvaležen za mnogo dobrot: sodensko mineralno paatUjo (Favevo • ■ pristno) Če kdaj kaSliam, pa si takoj B 9 vzamem past Ujo. Če sem prehlajen, zadošča 6 do 0 pastllj, da izginejo • ■ vse mučne neprilike. Ako imam težek sj % katar, pa raztopim pastilje v toplem mleku in v par urah sem zopet dober. • ■ Faveve pristne sodenice stanejo samo sj a K 1 25 škatljica in se dobivajo po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah • ■ z mineralnimi vodami. Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W. Tn. Guntzert na Dunaju IV 4, Grosse Neu-gasse 17. Zahvala. Podpisano Prostovoljno gasilno društvo se tem potom naj topleje zahvaljuje si. Okrajni hranilnici in posojilnici v Šktfji Loki za velikodušen dar 100 K ob priliki občnega zbora. frost. gasilno društvo v Škof ji loki, 1. maja 1*>09. 1778 And. Oblak, t č. blagajnik Iv. Debelak, t. č. načelnik. Žitne cene v Budimpešti. D»e 3. maja 1909 T—naln •šenlca za maj 1909 . za 50 kg K 14 13 Plenica za oktober 19o9 za 60 kg K 1186 Rž za okt . za 50 kg K 9 36 Koruza za maj B za 5C kg K 7 68 Oves za okt. „ za 60 kg K 7 66 ErrLi v. 5—10 vin višje. *ieieoroio$IuTO porodio, Vlita* a*d morjem 5001. Srednji eračni tlak 786*0 Gostilna ■ e lile aa raime aH * ■■loer Naslov pove epravniitvo „Slov. Naroda11. 178)—1 Stanovanje s 4 sobami, kopalno sobo in pritikli-nami, ao OMa SS sBOSOO avgust ■a Blolvrolsevi oosM vila „LUlsg" I. aadstropje »aoa—t Pisalni stroj „lomlngton", sadnji sistem, ki je bil en meseo v rabi, SO ugodno prela pri J. Orobelniku v LJubljani 1784 Kopi se dobro ohranjena | maja | Cas epase- j T-UU« Stanj« barometra ▼ fMSt S C' o. +■ 2 « • -■ Vetrovi Nebo 4 9. sv. 7312 102 srszahod dež 6. 7. zj. 733-5 99 brezvetr. sk. oblač. tf 2. pop. 7330 15*3 ■ pol obl Srednja včerajšnja temperatura 90, norm 12 5 Padavina v 24 urah 17 mm. Žagar 1721 3 mlad, vešč čitarja in pisanja, energičen, neoženjen, event. s kavcijo, se sprejme v samostslso slatko k vodni žagi na Hrvaškem. IVAN S. WEILLER vejetrtac, Beka (Tinine) Bled — Gorenjsko! Z novi vili, vsaka za eno rodbino, s krasnim razgledom in senčnatim vrtom, se predasta. Več pove upr&vniStvo „Sloven-skega NaToda". 1791—I Ponudbe na inpanatvo okčiao Dolenji Lefsteo. 1790-1 Posestvo v VoL Gabru aa Dolenjskem, obstoječe iz klio, sope, poda in njive, vse v prav dobrem stanju, primerno aa vsako obrt, se tako| ugodno proda Vpraša se pri I. Drobelniku v Ljubljani, Prod »kotijo 1783 prva moč, izkušen, dober prodajalec, SO liČO za večjo manufakturno trgovino na drobno v Ljubljani proti dobremu plačilu. Ponudbe pod „Pošlovodja 33" posto rostaato LJubljana. 1782-1 Lepa kmetija so proda Iz presto reko. Obsega 27 oralov dj»v, travnikov in gozdov. Njive in travniki so v najlepši legi. Hiša in gospodarska poslopja so v dobrem stanju. Posestvo je oddaljeno par sto korakov od farne oerkve. Več pove Temo Kopriv c, posestnik v Zagorju ok Savi 1787 -1 27 letni samec lice službe oskrbnika sli upravnika na kaAo graščino ali veliko posestvo Sprejme tudi službo nadzornika pri kakem podjetju, ker je kot tak že služboval. Prepisi izpričeval na razpolag ♦. Ponudbe na upr. „Slov. Naroda" pod naslov „Stalna služba". i7oi 1 S te v. 12881. e ilni mart« ■e takoj sprejme 1792 1 v kavami „prešeren" v f jnbljani. stanovanje m obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin. 1789 1 Ponudbe se prosijo pod šifro nWLns upravništvo nSlov.Naroda". Gostilna'3T na dobrem mestu na deželi se takoj odda. i798— i Kje, pove uprav. „Slov. Nar.tt Šivilje SO sprejmejo aa novo podjetje. Lahko delo, dober zaslužek. Zglesiti se je osebno na Frlvozu it. 3 v L|nkllanl. 1761—3 Moderno Vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dne 27. aprila 1909 štev. 9682 naznanja podpisani mestni magistrat, da dokler traja pasjs kontumacljs, psi v celem mestnem okrožju ne smejo prosto okrog letati. Psi morajo imeti zadosti trdne in goste torbe, ki popadanje popolnoma zabrenjujejo; razen tega se morajo voditi na vrvicah in se tudi ne smejo jemati v javne lokale. Pse, ki bi brez dobro napravljenih torb okrog letali, bo konjaČ polovil in broz odloga pod nadzorstvom mestnih polioijskih organov pokončal. Psi, ki bi brez torb okrog letali, pa bi jih konjač ne mogel ujeti, se bedo pezneje lastnikom odvzeli in ravno tako brez izjeme in takoj pod nadzorstvom pokončali. Tudi psi, ki bi imeli torbe, pa bi se ne vodili na vrvicah, se bodo polovili oziroma se bode poizvedelo čigavi so; na ugovor lastnikov pa se pod naslednjimi pogoji ne bodo pokončali: 1. ) Ako zdravnik, ki pse natančno preišče potrdi, da so popolnoma zdravi, mogli se bodo gospodarjem vrniti oziroma prepustiti. 2. ) Za dobo 3 mesecev ostanejo psi pri gospodarjih v opazovanju; v tem času jih mora živinozdravnik v primernih presledkih preiskovati. 3 ) Vse tozadevne stroške plačajo lastnici psov. Vse te za mestno okrožje v-eljane odredbe veljajo vsled razpisa c. kr deželne vlade z dne 5 marca 1909 št. 5930 za občine ljubljanske oko- I lice Brezovica, Dobrava, Dobrunje, Horjul, Log, Moste, Medvode, Devica Marija v F lin, Podgorioa, Rudnik, ¥lč tn Šentvid. Prestopki teh odredb se bodo naznanjali c kr. sodniji v kaznovanje. Jdestni magistrst ljubljanski, . dne 4 maja 1909. stanovanje v 8olnČni legi, obstoječe iz 3 sob in z vsemi pritiklinami, z upeljano elektriko SO Odda mirni stranki za av- gustov termin > 758-2 Pojasnila v Slomškovlk ulicah it 7, I nadstropje ed ID —12 dop Za birmonce primerna darila! črne in modre obleke. bele obleke. Obleke so v zalogi v vseh novih barvah in kroju do najfinejše izvršitve po jake nizkih csnak. 0. B*rnato»ič, LJubljana« Mostni trg 5. 1793—1 368 19 Vsa parketska dela prevzem^ ter tudi daje materi)? 1 Josip Puh graSaške ulice š) 2ft £jubljaiu Ceno! Solid^ Preda ao prav osne dobro ohranjen avtomobil s 4 sedeži. Teč pove Lovro lokonik v Sp. tlaki 1437 22 vsa oprava kar se rabi aa špecerijsko trgovine v Stopanji vaal it. 50. 1752-2 Službo oskrbnika sil nadzornika na kaki graščini ali na večji kmetiji želi 21 let star mladenič, zmožen tudi nekaj nemščine. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 1673—5 Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme v trgovino mešanega blaga Peter Dur java, Škocjao, Dolenjsko, posta Novo mesto. 17- 5 4 kupnjo specijalist v hotelu pri „Milicu" I. nadstropje soba it. 3 ed 5—7. popoldne 1763-3 Samo nekaj dni tukaj «5 Hotel „ILIRIJA" LJubljano. Kolodvorske ulice 22. Jutri, v četrtek. 6. mala velik K0NC6RT Slov. Filharmonije. Začetek ob 8. Vstop prost. Pripoanano dobra kuhinja, izborna naravna vina, vedno avoio pivo is delniških pivo?aren Žalec - Laški trg. Speoijaliteta črno pivo a la i Kurjač 1* paral lokomobill se sprejme s 15. majem ali tudi pozneje. J. Oberstar v Sodražici. ,——~—--- Hotel Jtemarle v Škofji Loki se radi smrti gostilničarje da takoj v najem. Več pove Franc Dolenc, Stara Loka. 1706-5 ^assssssssssmsssesBssBsssssssssssmssBsa;- Velike zalogo gramofonov 10 pioič tudi s slovenskimi komad plosce od naprej pii-poro£a FR. P. ZAJEC, urar 34? Ljubljano, Stari trg Z6. 35 1801 Za obilen obisk ?e priporoča jftarija ffovak restavraterka. Nekaj dni v tednu je Še kegljišče ^ ns raspolafo v Kosllevik ulicah it 5 v II. nad stropja s 3 sobami, predsobo, kuhinjo, posolsks sobo in pripadni so odda za avgust. Več pove upravništvo tiskarne ali gosp. Jos Lavrenčic, pisarna most. uiit. saknpa, Dunajska o. 31. Proda SO zaradi rodbinskih razmer velika kmetija obstoječa iz dobro ohranjene klio, ki ima petero lepih sok, kuhinjo in dvo Jake prostorni klotL Poleg hiše je posebno gospodarske pesleplo s prostorne kuhinjo, sobe, kletjo in shrambo za Jostvino, svinjskom za 25—30 prašičev, govejim hlevom za 10-12 gevodl m dva konja. K posestvu spadajo tudi travniki, gozd, dobre njive, lepa sadna ln zslon|ad na vrtova, skupai približno 15—20 ka. Cona 18000 kron. Pisma na upr. „Slov. Naroda4* pod „Velika kmetija11. itoo 5 Sprejema savarovsajs "člSTsikegs fir-ljeitfa po najraznorrfltnejšili kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobona droga savarovalsiss. Zlasti Js sgodss aa v aro vanje sa doiivetjo tn savt s manjšaj očimi ao vplaSUL Vask Slan ma prsrioo so po si otoka psOk lat •0 SLAVIJ A- 12—51 m m m m viajfuino zavarovalna banka v Pragi. - - - -ROS.fondi: 41,336.041-01 K. Izplačano odškodnino In kapltalljo 97,814.430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države »si šigsr pisarna so v laataej baninej kili Zavamjo poslopja in promjfaiss proti polarnim Škodam po najnižjih oenah škodo ossjsjo takoj is sajkalantnoja. UiWa najboljli alovss, koder poalajo. DoToUaJo is fiiatoga dobička tsdstso v narodne is oboaokorsitse 46 2W Ine 13. maja 1909 ob 3. pop. v zadružni pisarni na Dunajski cesti št. 18 IffBi rod: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. zorstva. 6. Predlogi zadružnikov. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Volitev predsednika, njega namestnika, treh članov načelstva in treh članov nad- V Ljubljani, dne 4. maja 1909. Načelstvo. Prejemki. Denarni promet v letu 1908 K 71,417.344-75. 10 11 12 13 14 Račun blagajne: Gotovina dne 1. januarja 1908 ........ » deležev: Vplačani opravilni deleži.......... Vplačani glavni deleži........... » rezervnih zakladov: Dvignjene obresti glavnega rezervnega zaklada Dvignjene obresti, posebnega rezervnega zaklada in doneski » pokojninskega zaklada: Dvignjene obresti in prispevki uradnikov . » vlog: Prejete hranilne vloge............ Prejete vloge v tekočem računu........ Prejete vloge domače hranilnice........ » posojil: Vrnjena posojila............. » naloženega denarja: Dvignjena glavnica........ » tekoči: Prejeta glavnica............. » zadružnega doma: Prejete najemščine......... 1 % odpisa.............. » zadružnih hiš: Prejete najemščine........ » prehodnih zneskov: Vrnjeni prehodni zneski....... » inventarja: Prejeta skupila............ » obresti: Prejete obresti posojil........... Prejete zamudne obresti.......... Prejete obresti vrednostnih listin........ Prejete obresti naloženega denarja....... » upravnih dohodkov: Prejeti upravni dohodki....... » vrednostnih listin: Prejeta skupila........- K h 387.474 02 388 — 400 — 5.385 99 4.746 78 2.063 65 9,425.493 54 4,593577 68 217 — 6,670.112 19 13,718040 70 242.475J 41 12.845i 60 1956 46 19.619 70 219.936 70 7 20 621.769 29 7801 51 26 313 27 76.427 41 2.440^ 52 150.685 ! 36,190.177 62 1 2 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Izdatki. Račun blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1908 » deležev: Izplačani opravilni deleži..... Izplačani glavni deleži...... » vlog: Izplačane hranilne vloge . . Izplačane hranilne vloge v tekočem računu » posojil: Izplačana posojila....... » naloženega denarja: Naložena glavnica .... » tekoči: Vrnjena glavnica........ » zadružnega doma: Davki, poprave in 1% odpisa. » zadružnih hiš: Izplačila za novi stavbi .... » vrednostnih listin: Njih nakup...... » prehodnih zneskov: Izplačani prehodni zneski . » inventarja: Nakup inventarja....... » dividende: Izplačila na 100 glavnih deležev » nagrad: Izplačane nagrade....... » dobrodelnih namenov: Izplačane razne podpore . » obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog Povrnjene obresti posojil..... Plačane obresti tekočega računa . » davka: Plačani davek v letu 1908 ..... » upravnih stroškov: Upravni stroški v letu 1908 . » zadružnih hiš: Davki in razni stroški .... K h 575.536 47 46 — 400 — 5,363.021 35 4,564.072 46 10,018.065 63 14.8Q3.491 31 366.716 91 10.6601 66 52.788 92 71.616! 76 221.0781 37 4.587! 41 2.000; — 7.550, — 2.400 — 57.698 81 2.830 16 2.325' 50 11.783 52 44.943 06 1 6.564 32 j 36,190.177 I- Debet. Izkaz izgube in dobička za upravno leto 1908. Kredit. Račun obresti. Izplačane obresti hranilnih vlog....... Izplačane obresti hranilnih vlog v tekočem računu..... Kapitalizovane obresti hranilnih vlog......... » » » » v tekočem računu .... » » domače hranilnice........ Za leto 1909 predplačane obresti posojil........ V letu 1908 za leto 1907 plačane obresti posojil...... Povrnjene obresti posojil............. Plačane obresti tekočega računa.......... V letu 1908 za leto 1907 vnovčeni kuponi....... » zadružnega doma: Davki, poprave, 1% odpisa in predpl. najemščine » zadružnih hiš: Davki, poprave in predplačane najemščine . » vrednostnih listin: Kurzna izguba.......... » inventarja: 10" „ odpis za obrabo.......... » davka: V letu 1908 plačani davek.......... » upravnih stroškov: Upravni stroški za leto 1908 ...... » izgube in dobička: Čisti dobiček v letu 1908...... K h 48.376 79 9.322 02 528.144 52 47.638 92 — 18 46 524 81 104.907 57 2.830 16 2.325 50 20.486 70 12.235 18 8.188 20 1.275 — 1.217 24 11.783 52 44.943 06 76.083 53 966.282; 90 2 3 4 5 Račun obresti: Prejete obresti posojil...... V letu 1907 za leto 1908 prejete obresti posojil . Zaostale obresti posojil........ Prejete zamudne obresti........ » obresti naloženega denarja..... » » vrednostnih listin ..... » vrednostnih listin: Nedvignjeni kuponi .... Izravnava kurzne izgube........ » zadružnega doma: Kurzni dobiček..... Prejete najemščine v letu 1908 ...... » » » » 1907 za leto 1908 . » upravnih dohodkov: Upravni dohodki v letu 1908 » zadružnih hiš: Prejete najemščine v letu 1908. Prejete najemščine v letu 1907 za leto 1908 . » izgube in dobička: Pripisani ostanek iz leta 1907 K 621.769 31.513 142.735 7.801 76.427 23.926 14.210 3.176 2.386 12.845 1.574; 2.440 19.619 1.488 4.366 29 59 91 51 41 51 50 76 60 52 52 70 81 27 966.2821 90 Aktiva. Bilanca za upravno leto 1908. Pasiva. 3 4 5 6 7 8 9 10 Račun blagajne » posojil: Gotovina dne 31. decembra 1908 a) stanje vknjiženih posojil: a) na zadolžnicej....... K b) » zastavna pisma..... » stanje meničnih posojil..... » stanje posojil v tekočem računu » c) 8,494.30536 105.190 — 1,723.54667 3,169.08126 naloženega denarja: Stanje dne 31. decembra 1908 . zadružnega doma. Stanje dne 31. decembra 1908. zadružnih hiš: Stanje dne 31. decembra 1908 .... zadružnega zemljišča: Stanje dne 31. decembra 1908 . vrednostnih listin: Stanje dne 31. decembra 1908. Nedvignjeni kuponi.......... prehodnih zneskov: Stanje dne 31. decembra 1908 inventarja: Stanje dne 31. decembra 1908 ..... obresti: Stanje zaostalih obresti posojil dne 31. drecembra 1908 K 575.536 13,492.123 2,316.118 201.628 313.974 109253 334.732 14.210 8714 10.955 142.735 47 29 78 46 41 50 76 50 68 17 91 93 4 5 6 7 8 9 Račun deležev: Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1908 Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1908..... » vlog: Stanje hranilnih vlog dne 3i. dec. 1908 . . K 15,560.595*57 Kapitalizovane obresti za leto 1908 . » 528.144*52 Stanje hranilnih vlog v tekočem računu . . » 966 31508 Kapitalizovane obresti za leto 1908 . » 47.638*92 Stanje domače hranilnice dne 31. dec. 1908 » 217*— Kapitalizovane obresti za leto 1908 » —18 » rezervnih zakladov: ' Stanje glavnega rezervnega zaklada 31. dec. 1908 K 127.990*97 Stanje posebnega rezervnega zaklada 31. dec. 1908 » 110.920*11 » pokojninskega zaklada: Stanje dne 31. dec. 1908...... » tekoči: Stanje dne 31. decembra 1908 ......... » zadružnega doma: Za leto 1909 predplačane najemščine. » zadružnih hiš: Za leto 1909 predplačane najemščine . » obresti: Za leto 1909 predplačane obresti posojil..... _» zgube in dobička: Čisti dobiček za leto 1908 ...... 17,519.983 Letni račun in bilanca so razpoloženi v smislu § 25 zadružnih pravil zadružnikom v pregled. 17,102.911 238.911 08 25.406 84 380 — 1.574 52 1.623 88 46.524 81 76.083 53 17,519.983 93 20.000» — 6.568 27 lealjiv m strojni ključar in iakuien itftlovoifa '(Masohinen-sohlosser — Masohinist) m oprojflao v itelM afoifco ¥ to vani u top v LJmblJaai. 1775-2 817 22 Priporoča se (nasproti glavne poito). Lepe sobe za tujce od 1 K 80 h napref. Odda se tvLdJL več mesečnih sob —— po nizki oenL —— ^TPoaBBB^o aa aoiaoaHiBi tm Rllllllal« I. prostor 00 vin., IL prostor 40 vin.: L prostor otroci 40 vin., JL prostor otroci in vojaki do narednika 80 vin. fsok tttrttk li soboto ob 4., 6., *. in S. uri ob^Tfai^^uri dopoldne in ob 8., 4.t 5., 6. t 7., 8. in 9. uri popoldne. Kinematograf Pattie Dunajska cesta, nasproti kavama »Evropa". Slike ne dobivajo samo is prve svetovne pariške tvornice Pathe Preme. od 8. do 6. ure predstave za učence po sniiani ceni. 1. prostor 80 vin. II. prostor 10 vin. 1796 NOVO! Novo! 90 manj prostora potrebujejo patentovane „Kolumbus" 16s9~4 skladne mize in skladni stoli zaMue In olle ter gostilniške solone ki jih izdeluj ejin zalaga parna tovarna lesnih izdelkov Fr.S Burger v Spod. Šiški. stanovanj a eno sobo in kohinjo liče mil stranka bres otrok za 810880 i?m Pismene ponndbe pod lfavga] na upravniitvo ^Slovenskega Naro< Prvo feiko tvornico reklamnih trakov S. Čamperlik, Praga VIII. Najcenejše vezanje In nojkorlst-nejin reklama. 4457 231 O meje nffo snotvos« 347—18 Slovenska tvrdka čevljev domačega in tvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v Ijubljani ae slavnemu občinstvu priporoča. Po meri .naročena dela se najsolidneje izvršujejo a .\ v lastni delavnici. .\ .\ .'. Postalo Zabok in postajališče Zagorjanske želeialce RopalliCe Slabiča. Sezija od 1. maja do 30 otctobra. Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripra/ne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje. X 6 6 e 3 e utnliit prva moč, star 24—26 let, spreten manu i d k turi s t in isvežban prodajalec. Prijazne ponndbe je pošiljati na ML Blsaor, Litija. 17 9-3 Žepa prihodnost/ 26 let star, trgovsko /jo-brajen mladenič, se Seli priženiti v f^af^o trgovino ali gostilno j gospodično ali vdovo ne nad 30 let staro. Le na resne ponudbe, do 5. maja se bode obiralo. 7ajnosi se jamči. Jfaslovi na upravništvo .,Sl°v* Aaroda" pod „Prema-*$enje 6000 Jf." 1708-8' Soba od K 1 — naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprav« ItopalUra Stublea nb Hris«kem. Posta Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbam telefon. 15i0—5 Labodje milo (Scblclitovo gosto kalievo milo) 1MC- Čudovito je skoraj kaj labodje milo (Schichtovo gosto kalijevo milo) vse zmore: pere in desinficira v snrsli vodi, zabrani skrčenje in puljenje nitk volnatega blaga, se niti najmaaj ne loti čipk ali najnežnejših tkanin in ima vendar nedosežno snažilno moč. _Daje najlepže belo perilo. Odvetnik dr. Fran Novak vljudno javlja, da je premestil in otvoril juejo eduetnislt* pisarne Dalmatinove ulice $teu. 3 .. , (poleg Jfmetske posojilnic*). ===== '•? V ljubljani, dne 4. majnika 1909 1788-1 i m i i Razpis službe draitvenega sloge. Podpisani odbor „lfarodBO tU talnice" v RndollOfOm raspisuje službo društvenega sluge z mesečno plačo K 24 in posebnim stranskim zaslužkom, kurjavo in svečavo. Nastop službe s L Julijem t. L Prosilci, kateri reflektirajo na to službo, naj pošljejo prošnje e eventualnimi dokazili usposobljenosti na odbor „Narodne čitalnice** v Rudol-fovem. — Godbeniki imajo prednost. Prošnje je vlagati 1707-3 do 22. maja t I. Za odbor: Martin Majcen t. č. predsednik. Pordao Fran t. č. tajnik. Za Sport ia promet. Zaloga koles pich, (Srrria), globu, Regent in trsgih specialnih znamk ter posameznih delov. 3zposojevanje koles prejem koles za emajliranje, jioniklanje ter popravila solitao ta ceno.1390 5 Karel Čamernik fjibljana, Dunajska cesta it. 9. in t SpeletiH & RemžSflr Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani se priporočata slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi. Delo solidno! 12966 Cene primerne! C. kr. avstrijske (jjff državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Odhod U LJubljane ((ni. tel.) 7-03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje. 9*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čer Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin lla40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico. drž. žel., Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. 1*32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. 6*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin 7 4O zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. IO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel, (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin. 5-42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel, Trst, c. kr. drž. žel, (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel , — Jesenice vsak dan). Odhod ia LJubljane (driavne ieleznice): 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2'OS popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7"IO zvečer: Osebni vlak v Kamnik. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu I0-50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (fuine ieleznice) 7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždai Prage, Beljaka, juž. žel , Trbiža, Jesen Gorice, Trsta, Tržiča 8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straž Toplic, Rudolfovega, Grosuplja ll"23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlin; Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž že! Jesenic, Tržiča 2-58 popoldne: Osebni vlak iz Koče? Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4M5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, j žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča. 6*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Dra. dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Pcdro žico), Jesenic. 8'42 zvečer: Osebni vlak iz 6eljaka ju: žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri žel., Jesenic, Tržiča 9*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Stri. » Toplic, Rudolfovega, Grosuplja ll»08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovci Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri žel, Gorice, drž. žel, Jesenic. Prihod v LJubljano (driavne ieleznice) 6-46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. I0»39 dopoldne: Osebni vlak iz Kamniki 6MO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 9«55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika (Le ob nedeljah in pramikih). Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času. Naznanilo. Ker je trgovino firme Hitzl Sc Kozina na Brega št. 20 prevzela »Gospodarska zveza«, sem iz firme izstopil in se zahvaljujem vsem odjemalcem za firmi izkazano zaupanje. Ker sedaj zaradi bolezni ne pričnem ničesar, bodem že pravočasno cenj. gg. trgovce obvestil o svojem novem podjetju in prosim že danes za prijazno blagohotnost. Z velespoštovanjem Štefan Hitzl ►i Pristen dober brinjevec se dobi pri 452~10 L SEBEN1KU «Spol Jlfld. Eijvfelfannka kreditna sanka v & Podruinios v Spljetu. Podružnica v Oslovou. Podružnica v Trstu. m aBaa m«v. a. priporoča ml 1 Udle 14-50 maja, glava! dabttek n s m 7, V.. ■ 52 8N BsteaarijMM teta 1894. Prva oomača slovaški jriminu ijevlh G. AIIER1-" dedičev fjubljana Volfove ulice štev. 12 fjnbljana priporoča aUvnamn obAinatvn in apoitovaniin gostilničUrjem ovafo Is marčno pivo v sodcih in steklenicah. i o"b6rn.st zavarovan tj 1 oeu Assicurnzioni Generali v Trsta nsUnovl|eaa lata 183L jamstveni zakladi znašajo nad. 346 milijonov kron Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. 625 -4 Viniilo se je ponudb . . es zavarovano vaoto . . . Ugotovljenih p« lic je bilo . ja zavarovano vaoto . . . Naznanjene Škotie znaftajo . meseoa aprila 1909 Ođ 1 |anuar]a 1909 1684 6813 K 13,005 398 23 K 59,376.994 59 1404 9859 K 12 000 815 49 K 50,446.151-66 K 1,020.023 — K 3,406 644-79 i - Stavbno ia umotao kamtioseštoo s strojnim obr&tom Feliks Toman £jnbljana BSfS """ Največja zaloga nagrobni) spomenikov od marmorja, črnega gran ti in labra-dorja. 1795 — 1 Izvršuje o«l betona, o Vi n i t a- #.» sosiiilr in vsakoršne izdelke cd umetne*« Uameuju, ht«i .nit«- in dr. »la>l>tiM fieltt. S^ft/Htcie f»t ifM«« - r. Vk potftiit* »• Tlak od granita in troeleitu otl p O r I i «-J h . Najeolidnepa iz-rsitev, nizke oene. \Hfrli 'n pn»r ru.il brrzi>l8fnOi m 'jtoatt \ ■ ■ .31 /a /A i va f /a ¥ /A I 1 Za azpis 1. zgradbo vodovoda v Fodkrainsad V; pivo, pol okr Postojna, s prcra6urjjer.imi stroški..............K 7 079 80 in 2 razširjenje vodovoda za Vrbicof občina Jablanlce, okraj ?0stojnaf s prc račimeL-i stroški...........K 7 GC0 - potrebna dela in dobave se bedo oddale potom Hrane ponudbene obravnave. Pismene, za vsako posamezno vodno preskrbo posebno po* nudbe morajo obsegati vsa dotična dela, ter jih je z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne ceno proračuna predložiti do 22. maja t I. do 12. opoldne pc g pisanem u deželnemu odberu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do- poslat: je zapečatene z nadpisom: Ponudba za prevzetje 1. zgradbo vodovoda v P o d kr a j u nad Vipavo okraj Postojna oa. 2 razihjenje vodovoda za Vrbioo, okraj Postojna. Ponudbi mera biti dedana izjava, da pripozna ponudnik stavbne pegoje po vaej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven t* ga je dodati kot vadij ie 5% slavboih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni cdbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede ta višino poLudbeno cene, ter izvršitev posameanih vedo preskrbujoČih naprav oddati skupao enemu ali pa posanifzuo raznim ponudnikom, oziroma če se mu vidi poitrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na vpogled v deželnem stavb* nem uradu v običajnih uradnih urah. 1723—2 Deželni odbor kranjski v Ljubjani, 29 aprila 1909. Jax m &»B|aa c o sta it bogato zalogo oznih kolos o o šivalni stroji Pisala! stroji .ADLBR'. Ufcdeanakujostsskcv •€»w ceflra, barhenta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v koae od 1 do 8 nutrov pošilja po povzetju vrlo znana izvozna trgovina V. J. Havliček a brata Naročita takoj 852 11 Priporočil« Vaše blagorodje 1 Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovotjnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J. V. Frydek, >4. januarja 1*08. Kvaliteta Consum: Brutto 5 ksr okoli 1200 kosov K 6 60, na drobno 3 kosi 2 vin., torej zaslužka okoli 4670. Kvaliteta Mixed: Brutto 5 k? okoli 2000 kosov K 6 — na drobno 5 k sov za 2 vin., torej zaslužka okoli 4O°'0. Pivne prestice (slane): Brutto 5 kg okoli 1150 kosov K 8—, na drobno 2 kosa za 2 vin., torej za Sesljava cesta št. 12 poleg učiteljišča. L velik sejem za posodo Esrlotovsrska porcelanasta, steklena, pločevinasta in lita po-- soda; zaloga vas In nagtzdnib predmetov. - 1780—2 Fr. Lippautz. ILs/dCodjCLa, txgro^rin.SL F. JUST-MASCHKE ubijan«, Židovske »lic priDoroČa po najnižji ceni za dame In otroke "IfmSt bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo, Z: Zunanja naročila točno in vestno. Stev. 10867. 174'—2 služka okoli 45° 1540 6 Kakovost kakor najfinejše angleške znamke. Drži se več let Ra^poš lja po povzetju, to-poštnina in zavojnina zastonj. Parna tvornica za bit it o te, medene kolačke ln sla d koralne S- OTTROTJf a dvomi dobavitelj v J AB O S LAVU. Pristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve v posodicah po Vir 1 kg kakor tudi v vodjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. laki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano ln strokovno preizkušeno najboljši. Karbolinej JVtavec (gips) za podobarje in za stavbe. Prodajalnica v najem! V poslopju meščanske imovine Je oddati za rok L avgosta 1909 eno v pritličja, na oglu Llngarjavo nilco ln Pogač ar levega trga ležečo prodajalnlco v najem, Pismene ali ustmene ponndbe sprejema do vštetega IS. maja 1909 mestni gospodarski urad, kjer se ob uradnih arah dobivajo pojasri a glede najemnih pogojev. Jttestni magistrat ljubljanski, dne 26. aprila 1909. Telefon it 183. Brzojavke: Golob, Šiška £ jfaznanUo. Slavnemu p. n. občinstvu, gostilničarjem, trgovcem in drugim vljudno naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstnih mesnin lastnega izdelka na raistavi v Pariza najvišje odlikovanih, kakor n. pr.: aunkOi vsakovrstno suho in svoio moso, Irenkobrodske, bruivlftko in kranjsko Uohaao in drugo. — Cene nizke Cenike pošiljam na zahtevo franko. — Pošiljam proti povzetju. Za solidno in sveže blago kakor tudi točno postrežbo jamčim, Z odličnim spoštovanjem Jraitc Golob mesar In BrekoJevalec v Sp Šiiki pri Ljubi oni. 7m 1692—3 prve vrste Čopiči 219—S3 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča ^raoljjfanphnann v Ijnbljani. Zahtevajte cenike! Na najvišji ukaz Njegov. SB?c.inkr.apost, Veličanstva XXXIX. državno loterija za doline dobrodelne namene tostranske drl polovice. Ta denarna loterija, BZ^"Z;£ 18.399 dobitkov o gotovini v skupnem zneska 513.600 R. (Slavni do-bltekznaia 200.000 K u Sotoolnl. Srečkanje bo nepreklicno 17. junija 1909. Sna srečka stane 4 krone Srsška oe> dobivajo pri oddolku za drž. loterije na Dunaju III., Vordoro Zollamtootroooo 7, v loterijah, trafikah, pri da ćnih, postnih, brzojavnih In založniških uradih, v man|ainioah Itd. Igralni načrti sa odjamaloo eraOk zaotonj. — 8ro6ke oo do-1716-1 stavljao poštnina prosto. k C krMotenjako - dohodninsko ravnateljstvo Patenti Ltloinja kuda ui jo pokeaals, ta ■M* trptiMSll vsako drugo opeko Varstvena znamka.* Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo vnMM^i.h« ^t^gggg 5 gi^gg jvail jtiatin na Glincak pri Cjubljani. Ravnotam se dobi tudi navadna oOBOStML opoka kros SSrOlO v naj bolj ii kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: lesa Jelaćin v Ljubljani * Kupujte le prt domačih slovenskih tvrdkakl Cenjenim trgovcem v mestu in na dežeti naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovine uvedel veliko dobro sc rtirano zalogo se debelo, in sicer vse - rste papirnatih izdelkov, uradniške in šolske potrebščine, poseono pa sem se založil z galanterijskim in norimberskim blagom ter drobnino. Največja zaloga masnih In tnoosklh knjig. Priporočam tudi posebno veliko zalogo reklamnih koledarjev za leto 1910, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jih naroČi, naj si ogleda mojo krasno kolekc jo, ki jo pošljem franko na rgled Ker mi je vsled ugodnih sklepov večjih množin blaga z največjimi tvornicami mogoče vsakemu postreČ s nizko ceno, se priporočam za cenjena naročila FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11. L drobno Si« debelo! Največ i eksport In It delovanje vseh vrst razglednic. m si s B 5 Kdor želi imeti dobro nro, naj zahteva znamko „Union" ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Ceniki zastor j in poštnine prost'. Prodaja jih: 860-5 i Fr. Čuden, urar in trgovec v Ijubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Ženevi. i Za pomladansko in letno sezono velikanska zaloga 1157 17 narejenih oblek In modernega blasa n naročila po men Priznano fina postrežba. Stalne, na|nlz|e cene. Dvorski trg ittv. 3. Dvorski trg itev. 3. Podružnica: Novo mesto, Dolenjsko. #„*$/A. Vivod-Mozetič Ljubljana Stari trg 21 Ljubljana priporoča cenjenim damam 1591—5 vsakovrstne modele po znano najnižjih cenah, Popravila klobukov livrtuje tloo Ia ceno. Z.-a.n.a.zi.Jst naročila točno- podružnica v pranju. z Sprolhichi sa svojo naannlaktorao trgOVlM 1766-2 učenko zmožno slovenskega in ne mSkega jezika. T. Ogriii, Novo mesto. HounoKor je iz£el - r.QJnouej$i 1799 vozni red v.ljavaa o* bm|biIu te oktobra. ■•Ura m za M vinarjev prt ^v. ItfliOu f Lubljanl. Mestni trg it. 11. J. Zamljen čevljarski SMjttor ? LJubljani. Kongresni trg itev. 13 se priporoča za vsa v svojo stroko 349 spadajoča Sela. n 3zdelnje prave gorske in telovaoske čevlje. Akt Bajec naznanja al. p. n. občinstvu, da se 356-19 nahaja njegova vrtnarija na Karlovski cesti št. 2, cvetnem salon pa pod Trančo. Izdelovanj šopkov, vencev Ltd. Okusno delo tat zmerne cene. Velika zaloga suhih vencev. :: Zunanja naročila točno, s Na debelo ln drobno po nizkih o en ah priporočam svojo bocjatO zaloteno trgovino z galanterijskim In vseh vrst kramarskim Nagom 354 In pleteninami " Devocionalije in vso vrste blago aa Satja peta. TvnrnlJkn zaloga kranJ. glavnikov. Jtaton Skof a Irnest Jevnlkerlev nealednik a Dmuuka t. v kili gostilne 4L 6* Podjetje betonskih stavb 4518 22 Bratje Seraualll & Pontello Slomškove oiice 19 f jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška"dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, Eostamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, orit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke Vsa dela so solidno ln ztrokovn.asko Izvedena. Gena najniiia. Jamstvo. —— Zastopnik svodov patent „Tarnl11. ———— Demete deber izdele^! 3a gospode : bele in barvaste po nfekih cenah priporoča : Jnton Jare, Ljabljcina petra cc5ta jft. 8 15*6 7 Stroje za košnjo, mlatilnicc, slamoreznice, vratila, travniške == brane in pluge == najboljše vrste in po najnižjih cenah priporoča dobro znana veletrgovina z železnino Jx. Stupica, £jubljana (zraven .Jigabirta") Velika zaloga železniških šin, portland in roman cementa, vodovodnih cevij i. dr. u49 5 Največja narodna KONFEKCIJA za lame, Jekli«, defke in novorojenčke Krištof ič-Bučar v L.j\il>lj tiii i, >»titr-i 11" g" št. 28 priporoča 3927—59 v Itiki krasu svili, vstal ta drugim nodntm blagu najnovejša modna krila, kostume, delne plaeee, otročje oblekice, krstno t fMdpaanike. vsevrstno perilo in druga oblačila Najfinejše otročje kepic«, klobučke, plaseke, modrce, nogavice, ne zavratnlce naramnice, ovratnika, sr*|ce ln drugo perilo za gospode. Zunanja naročila^ae izvršujejo takoj In točno. Cene radi male režije brez konkurence. Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni. Naročila se sprejemajo pri bhb^mmmmm^m ... JOSIP TURK ••■ FRANC VIDALIJU - mmmmmtmmmmm ^tulk prvega slovenskega Prešernove ulice, I*j ubijana, umu« ummmmmjj 1067 16 pogrebnega savoda. • m ■ Izdajatelj ln odgovorni urednik Kaste P u s los lemšek. Lastnina ln tlak »Narodna tUhsma« B/A