mmmm ,* > - •............................................- ■ ‘Šarfi ;■ ; ^ STOJAN KERBLER: POLETJE Iz vsebine: Dr. SASA CVAHTE VSELJUDSKI ODPOR IN ZDRAVSTVENA SLUŽBA Naloge, znanja in spoznanja Dr. FRANC JENKO ODGOVOR MILANU MAVRU ACO PASTERNJAK ZMAGA 2E PRED VOLITVAMI Predsedniške volitve e Mehiki JANEZ STANIČ BALKANSKO SODELOVANJE ANDREJ NOVAK KAKO NAGEL REVOLUCIONARNI RAZVOJ? Kako bo v Libiji z nacionalizacijo naftnih dražb IVAN FRANKO—IZTOK NEKATERE ZNAČILNOSTI LOKALNIH VOJN V ojašk o-pol i Učni komentar Dr. STANE MIKUŽ SPREJEM PRI RIHARDU JAKOPIČU Dr. JANEZ ROTAR KDAJ PRVI INSTITUT? Koroški Slovenci snujejo znanstveno društvo ALEKSANDER BASSIN LE NA VIDEZ V ZNAMENJU KONVENCIJE Ob 33. mednarodnem beneškem bienalu SLAVKO FRAS UMETNOST ZA PREMOG Z obiska v porurskem mestu KeclUinghausen o PIERRE PFEFFER LETO DNI MED DAJAKI Zapisi z ekspedicije na Borneo Spremembe v sistemu ekonomskih odnosov s tujino Za konec tedna Pred za Sveto Kobal: Razvitejši sistem ekonomskih odnosov s tujino terja postopen prehod na konvertibilnost dinar ja VPRAŠANJE: Ze samo ime vaše komisije, to je komisije za revizijo zakonov s področja deviznega in carinskega sistema, pove, da je njena naloga odgovorna m dokaj zapletena. Ali si kljub temu lahko Obetamo, da bo kmalu prišla na dan z izdelanimi stališči in predlogi? ODGOVOR: Čeprav bi iz imena komisije lahko sklepali, da je njena naloga revizija zakonov s področja deviznega in carinskega sistema, je bilo že v začetku dela komisije jasno, da gre za celoten sistem ekonomskih odnosov s tujino, v katerem sta devizni in carinski del prav gotovo zelo pomentbna. Komisija je na podlagi analiz, ki jih je izdelal institut za zunanjo trgovino v Beogradu, razpravljala o vseh sestavinah sistema in precej zbližala različna gledanja o njegovih najvažnejših elementih. Ze med svojim delom je seznanjala z obravnavanim gradivom zainteresirane dejavnike v federaciji in republikah, prav sedaj pa sprejemamo končno besedilo predloga tez. O našem predlogu bodo nato razpravljali v zveznem izvršnem svetu, ▼ skupščini, v republiških organih in zbornicah. VPRAŠANJE: Kolikor nam je znano, naj bi predlogi, ki jih pripravljate, začeli veljati z novim srednjeročnim planom. Mi gre pri tem za nov sistem ali zgolj za spremembo obstoječega? ODGOVOR: Sistem ekonomskih odnosov s tujino je eden od poglavitnih delov gospodarskega sistema v celoti in predstavlja za gospodarstvo izredno pomemben del pogojev poslovanja v novem srednjeročnem planu. Gre v bistvu za to. da predvideni razvoj po srednjeročnem planu, s katerim naj bi ddsegli okrog 1000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, zahteva povečano vključitev v mednarodno menjavo. Omenjeno raven pa lahko dosežemo le z razvitejšim sistemom ekonomskih odnosov s tujino, v katerem so prisotne karakteristike modemih intenzivnih gospodarstev. Zato izhodišče naše komisije ni bila njti težnja po novem sistemu niti samo po s popolnitvi obstoječega, temveč nujnost, da se mora glede na konkreten .položaj sistem nenehno razvijati, m sicer tako, da uveljavlja čedalje bolj razvite oblike ekonomskih odnosov s tujino. Zato smo menili, da ne obstoje niti končne oblike sistema niti prehodna obdobja, temveč obstoja le proces, v katerem nove kvalitete pridobivajo na pomenu in tako vodijo do razvitejšega sistema. VPRAŠANJE: Potemtakem je vaša komisija pred zelo zapleteno nalogo, kako namreč v tem procesu definirati elemente razvitejšega sistema in zagotoviti njihovo uresničevanje? ODGOVOR: Razvitejši sistem ekonomskih odnosov s tujino, ki ustreza ravni sredpje razvitih gospodarstev. kakršnega postavljamo za cilj v novem srednjeročnem planu, mora odpreti proces zmanjševanja razlik v pogojih poslovanja na domačem in zunanjih tržiščih. Pri tem mislimo na zmanjševanje carinskih stopenj in drugih omejitev, ki jih narekuje stanje plačilne bilance, dalje uporabo razvitejših oblik po- speševanja izvoza blaga in storitev, zlasti na podlagi kreditnih in bančnih olajšav. Razvitejši sistem zahteva, da je treba postopno odpravljati razlike v uporabi deviz in dinarja ter postopno uveljavljati objektivna merila pri določanju realne vrednosti domače valute. Uveljavljanje realnega tečaja pa lahko dosežemo le s razvijanjem elementov deviznega trga. Sistem zadolževanja v tujini in kreditiranja tujine se mora čedalje bolj naslanjati na samo gospodarstvo in poslovne banke ter njihov devizni, v nadaljnjem procesu razvoja pa tudi dinarski potencial. Razvoj sistema tudi zahteva zmanjševanje nekonvertibilnega načina plačevanja v mednarodni menjavi ter razširjeno uporabnost dinarja v mednarod-' nem plačilnem prometu. Liberalizacija ekonomskih odnosov v razvitejšem sistemu pomeni tudi svobodnejši izvoz in uvoz kapitala, kar vse se mora naslanjati na potencial gospodarskih organizacij in bank. VPRAŠANJE: Omenili ste, da razvitejši sistem zahteva politiko realnega te-čajq. V čem naj bi bila potemtakem' razlika med realnim tečajem in politiko, ki jo glede tečaja vodimo danes? ODGOVOR: Danes imamo pri nas politiko tako imenovanega »fiksnega« tečaja, ki je enak uradni pariteti dinarja. Ta tečaj je določen arbitrarno in se zaradi naraščanja cen odmika od realnega tečaja. Usklajevanje poskušamo doseči z občasnimi tihimi m nato uradnimi devalvacijami z vsemi posledicami, ki nastajajo v časovnih presledkih za gospodarstvo. V času med dvema spremembama posluje gospodarstvo z nerealnim tečajem, kar ima hude posledice na številnih področjih gospodarstva. Odnosi v cenah postajajo nerealni, povečuje se rentabilnost uvoza in zmanjšuje rentabilnost izvoza, davčne olajšave in carinske stopnje dobivajo čedalje večji obseg, čedalje bolj se zamegljuje prava slika stanja itd. Nedvomno bi našemu gospodarstvu najbolj ustrezal realen tečaj, ki bi omogočal normalne kalkulacije in zmanjšal prelivanje v gospodarstvu, .stabiliziral pogoje za vključevanje v mednarodno menjavo itd. Problem je v tem, s kakšnimi metodami vzdrževati realen tečaj, če prihaja do pritiska na cene. Razvitejši sistem to dilemo rešuje tako, da v'čedalje večji meri uvajja tržne principp. v kroženju deviz, kar je ele--ment objektivnosti. Tečaj se mora v razvitejšem sistemu vzdrževati na deviznem trgu, kjer se srečata ponudba in povpraševanje. Tak sistem omogoča, da pridejo do izraza objektivne zakonitosti in da se boj za trdnost valute osredotoči v napore za odpravljanje vzrokov, ki povzročajo nestabilnost, ne pa na zdravljenje posledic. VPRAŠANJE: Kaj potemtakem predlaga vaša komisija? ODGOVOR: Naša komisija predlaga, da -se uvede sistem kontrolirane in omejene spremenljivosti tečaja v določenih razponih. Tako bi se postopno čez nekaj let približali sistemu, ki bi bil v skladu s pravili mednarodnega monetarnega fonda, katerega član smo tudi mi. VPRAŠANJE: Kot sestavni del sistema ste 'omenili devizno trtišče. Kaj si pod tem pojmom predstavljate? Kako naj bi devizno tržišče funkcioniralo? ODGOVOR: Gre za organizirana in kontrolirano medbančno tržišče daviš, na katerem bi ae pojavljali samo dejavniki, ki imajo zakonito pravico do ponudbe in razpolaganja z devizami. Na tem tržišču bi gospodarske organizacije prek bank kupovale in prodajale devize. Gospodarske organizacije, ki izvažajo, bi lahko poslovale neposredno prek svojih denrimih računov mimo deviznega tržišča ali pa .tudi prek tržišča. Na deviznem .trgu bi dopužčeU nihanje tečaja v določenem razponu. VPRAŠANJE: Kljub velikemu povečanju izvoza od reforme sem nismo uspeli v najpomembnejši nalogi, ki smo si jo zastavili, to je, nismo dosegli konvertibilnosti dinarja. Verjetno za prehod ' h konvertibilnosti ni mogoče postaviti točnega roka, ker je to odvisno predvsem od notranje stabilnosti našega gospodarstva. Kaj si vaša komisija predstavlja pod tem pojmom in kakšne ukrepe predlaga za prehod h konvertibilnosti? ODGOVOR: Razvitejši sistem ekonomskih odnosov nujno terja jmstopen predhod na konvertibilnost dinarja, ki naj bi bil rezultat odpravljanja razlik med devlzo in dinarjem v na j večji možni meri in vzpostavitve večjega finančnega ravnotežja doma in v mednarodni menjavi. Komisija je celoten predlog razvoja sistema ekonomskih odnosov s tujino izgrajevala kot da je ta predpostavka že sprejeta. V predlogu tez se komisija zavzema zg to, da bi , tsdelall konkreten program ukrepov ter faz postopnega uresničevanja uporabnosti dinarja doma in v tujini, kar naj bi omogočilo, da bi lahko sproti preverjali rezultate tega procesa. Izdelava takega programa je obsežno strokovno delo, zlasti pa opredelitev posameznih institucij v sistemu, ki bi vodile h konvertibilnosti dinarja. Komisija meni, da bi bila usodna za nadaljnji razvoj gospodarstva k višji stopnji vsaka kasnitev, kakor tudi prehitevanje v procesu ustvarjanja konvertibilnosti. Kot prva etapa pride v poštev postopno uveljavljanje dinarja na zunanjih trgih, torej zunanja konvertibilnost. To pomeni, da se začne dinar uveljavljati ▼ mednarodnih finančnih transakcijah kot enakopravna valuta. V drugi fazi pride v poštev konvertibilnost dinarja v notranjem finančnem plačilnem prometu. Časovni program ustvarjanja konvertibilnosti bi moral biti sestavni del novega srednjeročnega načrta. VPRAŠANJE: Na kakšen odmev so doslej naletela stališča vaše komisije v jugoslovanskih gospodarskih krogih in ali ste od njih pri svojem delu dobili kakšno podporo? ODGOVOR: Iz dosedanjega dela imam vtis, da doeoreva splošno prepričanje, da je v ekonomskih odnosih s tujino potrebno narediti korak naprej v čedalje večje uveljavljanje objektivnih zakonitosti in da se razprava vse bolj osredotoča na načine in metode, s katerimi bi dosegli posamezne zastavljene cilje. Ustavnih pravic ni mogoče uveljaviti? Odločbe upravnih organov brez obrazložitve niso v skladu z ustavo •Delo državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, je javno; ti organi oziroma organizacije morajo obveščati javnost o svojem delu. Na kakšen način se zagotovi javnost, se določa z zakonom in s statutom. Z zakonom se določa, kateri podatki se morajo varovati kot tajnost ali se ne smejo objavljati.« »Vsakomur je zajamčena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper odločbe sodišč ter drugih organov in organizacij, s katerimi se določa o njegovi pravici ali na zakonu temelječm interesu«. Ustava SFRJ Niso redki primeri, da občani spreje-jemajo odločbe upravnih organov in ne vedo, zakaj je bilo nekaj odločeno prav tako in ne drugače, ker so odločbe brez obrazložitev. Ob takih odločbah je odprto predvsem dvoje vprašanj: ali gre za nedoslednost zakonodajalca ali površno delo delavcev v upravnih organih. Na prvi primer, nedoslednost zakonodajalca je že leta 1967 opozarjalo ustavno sodišče SR Slovenije. Zakon o upravnem postopku določa, da’ v primerih, za katere tako določa zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, posamezni deli v odločbi niso obvezni. Pri tem je mišljena predvsem obrazložitev, kar je razvidno iz določbe: »TA razlogov ni treba navesti, kadar je v javnem interesu izrečno tako določeno z zakonom ali uredbo.« Ustavno sodišče SR Slovenije, meni, da uredba ali kak drug podzakonski predpis ne more določati, kdaj v javnem interesu ni treba navesti razlogov za odločbo. ..Uvodoma citirana določila ustave se nanašajo na javnost dela organa, ki jo med drugim zagotavlja obrazložena odločba. Temeljno načelo ustave je tudi zakonitost, katere praktična posledica je obrazložitev. Iz obrazložitve je razvidno, ali je pri odločanju vodil organe zakon, objektivnost ali samovolja. Obrazložitev prisili organ, da jasno zavzame stališče. Kontrola višjega organa je možna le, če je odločba obrazložena.' Prizadeti državljan ne more uveljaviti z ustavo zajamčene pravice do pritožbe, ker ne ve kateri razlogi so vodili organ pri odločitvi, zato jih tudi ne more napadati v pritožbi. Sklicevanje na svobodni preudarek in na javni interes ni dovolj, saj je vse to pogdjeno s konkretno situacijo, ki jo je potrebno vsestransko oceniti. Dovoljevanje takih izjemnih primerov . je korak nazaj v pravnem sistemu. Na področju Hrvatske, Istre, Dalmacije in Slovenije je upravno sodišče v stari Jugoslaviji strogo pazilo na to, da se niso izdajale odločbe brez obrazložitve. Zato je sedanja ureditev tudi v nasprotju z. že doseženim razvojem na področju prava in kulture. Se toliko bolj postaja vsa ta materija sporna ob soočenju z ustavo in njenim temeljem, ki postavlja v ospredje varstvo pravic človeka in zlasti pravice občana do družbenega samoupravljanja. Tudi pravni teoretiki upravnega prava nasprotujejo sedanji ureditvi. Nedvomno je sedanje stanje posledica še vedno pristonih konzervativnih sil v našem upravnem aparatu. Drugi problem je konkretno delo upravnih organov, ki izdajajo šablonske odločbe, ali pa kar enostavno pošiljajo naloge in položnice. Niso redki občani, kd ne vedo, la kakšnega naslova so dolžni nekaj plačati, ker so obrazložitve enotne, natiskane, ne navajajo premoženja, ki je predmet obdavčitve, stopnje in podobno. Tako hodijo državljani po uradih, sprašujejo, na kaj se odločbe nanašajo, zamujajo roke za pritožbe in niso v stanju uveljaviti svojih pravic. Razumljivo je, da ni mogoče masovnih odločb natanko obrazla-gati, vendar bi vedno morale biti toliko jasne, da bi vsakdo vedel, za kaj gre in da bi bil mogel vsaj v osnovi preizkusiti pravilnost naloženih dolžnosti ali obseg odmerjenih pravic. Ob tem naletimo tudi na vprašanje kvalifikacijske strukture upravnih organov, od katerih je odvisna kvaliteta njihovega dela. Se vedno je pri nas močno prisotna misel, da je »oblast« nekaj posebnega. Zavest občanov o njihovih pravicah prodira počasi, kar nam dokazuje sorazmerno majhno število pritožb v upravnih postopkih. Ali ne prispeva svoj delež k temu pomanjkljiva obrazložitev, ki onemogoča prizadetemu njen preizkus? Zal je že velikokrat ponovljena ugotovitev, da so številni delavci v upravnih organih prepričani o tem, da delijo pravico in da so občani objekt njihovega delovanja, še močno resnična. Nujno potrebno bi bilo, da v upravnih organih zaveje močneje nov veter, ker sicer bodo naša ustavna načela še dolgo lepa fasada. Pomanjkljivemu načinu dela daje podporo sedanja zakonska ureditev v pogledu obrazložitve, saj iz izjeme (čeprav neskladne z ustavo!) radi napravimo pravilo. JANEZ ŠINKOVEC Posebna komisija zvezne skupščine že dalj časa pripravlja. spremembe našega deviznega in carinskega sistema. Predsednik te komisije, poslanec v zboru narodov Sveto Kobal se je v razgovoru z našim urednikom Aleksandrom Javornikom dotaknil nekaterih posebno perečih vprašanj s tega področja, ki 'so zanimiva tudi za širšo javnost. ____Naloge9 znanja in spoznanja_ % i *• Vseljudski odpor in zdravstvena služba - > , Od odgovora na vprašanje kako - bo odvisna učinkovitost dela Zdravstvena služba tvori v miru enega Izmed temeljnih oblik človekovega življenja ’ — takih oblik, ki si Jih človek organizira zase — za svoje najbolj posebne in najbolj človeške potrebe. Razumljivo je, da taka namembnost narašča logaritmično, kot potreba zlasti v pogojih, kjer je človek najbolj ogrožen tako v svoji individualni kot družbeni biti ali celo kot vrsta! Je torej neločljivo povezana z vsako človekovo dejavnostjo v takih pogojih in prisotna tako v gozdu, ob ognjišču in v hiši, kamor se je zatekel od bojev in trpljenja onemogel bojevnik. 2ivi v vsakem posamezniku kot naloga, znanje in spoznanje. Veže v tvorno celoto želje vseh ljudi po humanem in dobrem, ki je še kako potrebno v vojnih razmerah. Tu ne smemo pozabiti na razločke med spolom. v veri ali nacionalni pripadnosti. Posebno priznanje, posebna skrb in posebna naloga je naložena ženi! Nikar ji torej ne odmikajmo vedno dalje njenih možnosti, ker ji ne pripravljamo pogojev. Od znanja in spoznanja vseh ljudi, torej vsakega posebej. bo v marsičem odvisna narodova prihodnost. pa tudi človekovo počutje in njegova življenjska sila — odpornost, torej tudi uresničenje vseljudskega odpora. Vseljudski odpor je definiran s ciljem, ki je bodisi politične, bodisi biološke narave. Vsebuje torej dvojnost, ki je koristna zategadelj, ker je priprava za dosego takega ciija enotna. Ko govorimo o zdravstveni službi v pogojih vseljudskega odpora, imamo pred očmi vojno situacijo sedaj iz političnega aspekta, jutri iz vojaškega pa zopet iz aspekta prirodne stihije. Pravi dve je moč preprečiti in torej verjetnost, da se bosta pojavili, ni absolutna, marveč samo relativna. Kar zadeva tretjo, definirano kot naravna katastrofa, je njen nastanek absolutno gotov. Z njo torej moramo vsekakor računati. Izhodišča za organizacijo službe Službo v našem primeru definiramo s pripravljeno, neprekinjeno dejavnostjo zdravstvenega osebja na področju zdravstvene dejavnosti pa tudi higiensko-epidemiološke. Zaradi jasnosti bo oba aspekta treba obravnavati vsakega zase. Preden pa bi pričeli z obravnavanjem obeh aspektov, si skušajmo še predočiti tisto, kar je obema skupno. Skupna jima je dežela ^1**'~m*"“*'"i|jrTlrn naprave, opravili pa so tudi remont 239 km magistralnih prog, kupili več deset električnih in drugih lokomotiv, vrsto vlakov, vagonov itd. Od 1964. leta so porabili za modernizacijo že 956 milijonov, na račun posojila aa modernizacijo, ki je bilo razpisano pred nedavnim, pa so dobili okrog 50 milijonov (od česar so samo železničarji vpisali nekaj nad 33 milijonov). Tagrnhžho 2TP bo šlo že naprej po tej poti, čeprev go njegovi delovni pogoji izjemno teflsi: hratejenoet sredstev je nad 54-odstotna. transportna mehanizacije skoraj ni — posledica, pa je nizka reprodukcij ska moč felaenice, ki to vedno ne mori odmerjati denarja sz to, kar bi bilo nujno Ob vsem tem je Jasno predvsem, da so do- -sedanja prizadevanja rodila prve uspehe, saj letošnje 'poslovanje to ponuja zadovoljiv seštevek. MARJAN KUNEJ Odgovor Milanu Mavru Ker se pisec rubrike »Pismo mojemu Misel, da bi bonifikacije mogle bistve. poslancu« obrača na druge zavarovance no vplivati na znižanje premij, se je pre-s pozivom, naj dopolnijo njegova raz- živela. Priznam pa, da so bonifikacije Se mišljanja z dne 20. 6. 1970 ob priljubljeni zdaj priljubljen instrument za pridobiva-temi spor med AMDJ in zavarovalnicami nje zavarovancev. Prav sedaj so se v ZRN glede zvišanja premij, se njegovemu po- zavarovalnice odločile nuditi zavarovan, zivu z veseljem odzivam. Bojim se sicer, cem, ki v avtomobilski odgovornosti več da z mojim odzivom ne boste povsem za- let niso imeli škodnega primera, velik po-dovoljni, ker sem zavarovanec z napako, pust pri kasku zavarovanju, ker je tam ker sem hkrati tudi zavarovalni sodelavec, sklepanje kasko zavarovanja skoro zamr-in to celo na področju avtomobilske od- lo — le 7 odst. vozil je še kasko zavarova. govomosti. Upam, da to ne sme biti ovi- ™b- ra, da ne bi na vaš poziv odgovoril. Sicer pa ugotavljam, da pri pogovorih Vidim, da ste na tem področju dobro glede avtomobilskega zavarovanja, zlasti seznanjeni celo z najnovejšimi stiki med ?? Ubornosti, akutno bo- svetom za promet zvezne gospodarske *™1£™anika!lJU tskrenozti odkrt- zbomice in zavarovalnicami. Po objavi ’ **. J?*10-Z **- p?fiTažtteo. za' vašega pisma sem tudi jaz prejel obvestilo _nJnn -*^Cr P® ?e od aktuarske komisije, ki me seznanja s 2 lekarniško tehmeo temi stiki. Po stopnji obveščenosti in bli- obraz. Vsak. žine virainformacijiz prve roke vam vse- TeATčujeTo SSf lT25£5SS^ kakor priznam prednost Pričakujem da a odgoD0^st^je to zavarovanje pri bo vaša angažiranost olajšala najti potreb- nas Povito nizko, pa tega nihče jaJZone ni sporazum in rešiti spor. Moje pisanje pove< sjcUša ^ ^kati razloge za pasivnost zadeve ne misli obogateti z razmišljanji, tega zavarovanja le pri avtopopravljalni-temveč s konkretnimi podatki in z dejstvi. cah in zavarovalnicah. Le zavarovanci pri Poslovno življenje ne ceni preveč modro- obravnavi škodnih primerov večkrat odkri. vanja m razmišljanja temveč upošteva le to priznavajo, da je naša premija komaj dejstva, številke pa tudi znanstvene ugo- tretjina ali četrtina tega, kar plačajo zu-tomtve.. najj noben novinar pa tega še ni napisal. Upam, da sem razbral jedro vašega Ne samo prijatelj 36Ae, ki je že razbil pisma, ki je v tem, da je po vaši oceni tri avtomobile, kar vsi zavarovanci bi lah-poglavitm vzrok za najnovejše podražitve ko v zboru vsako jutro zapeli: »lopo je v tem, ker zavarovalnice ne priznavajo tjiti v naši domovini zavarovanec«, bonitet dobrim voznikom, ker zmotno v.„___* .. . . Poglejmo kar v tuje cenike. V rokah Z^iv brez ££ZaS Ti™u tre t ™ Takr^Jr^e nis T™ vprašanje popustov in bonifikacij vozni- ja J avtoJobilskoodgovornŽToseb^a kom. ki več let niso imeli škodnega pri- avtomobila od 20 do 34 KS je l£10šilin-™,e/a. PravzaPrav Sre za dvoje samostoj- gov ^ zaokroženo 750 din. Italijanski ce. rtth, čeprav med seboj se prepletajočih nilc tudi žal iz [eta lg65 za vosUo do 32 KS vpraianj: franšize in popusti. ob zavarovalni vsoti do 215,000.000 lir, zah. Spodbujanje dobrih voznikov s Iran- teva za premijo avtomobilske odgovomo-šizami. Zakon naravnost določa zavaro- sti v Gorici, kjer je premija najcenejša, valnici, da pripravi cenik tako, da nudi 46.800 lir, v Neaplju in Bariju pa kar velike odgovornosti pri plačilu premije ti- 107.900 lir, pri nas pa le bornih 227 din. stim zavarovancem, ki del škode nosijo Res, lepo je biti pri nas zavarovanec. Sašami. v obliki samopridržaja ali, kot pra- mo tega ne javno priznati; le zavarovanci vimo, franšize. Ce zavarovanec pri vsaki v pisarni lahko med štirimi stenami pri. škodi nosi del škode sam, je živo zain- znajo, kako je mogoče, da zavarovalnice teresiran, da se škodam izogiblje. Ce je ta ob teh premijah še morejo poslovati, udeležba čimvečja, večji je njegov interes. Zanimivo bi bilo napraviti anketo na da do škodnih primerov ne pride, nevar- sodiščih koliko tožb in za kakšne zneske nost jamstva zavarovalnice pa je močno je vloženih na sodiščih po-30. juniju 1970 zmanjšana. To družabništvo, ta skupna da bi dobili vpogled v stanje zavarovalnic, usoda je poroštvo, da zavarovanec v last- ko gre za avtomobile, nem interesu ne bo povzročal zavaroval- . ... "... nid prevelikih stroškov iz sklenjene za- Ameriška zavarovalnica je Bobu Loren-varovalne pogodbe. Obratno pa je za zava- 5“ ^°h^° rw-svetovala^ naj si poišče v bo. rovalnico zelo nevarna tista oblika zava doce drugo zavarovalnico, pri nas pa se i^novmja. pri kateri nosi - zavarovalnica f-^rovanec takega kova zavarovalnici latu ves riziko. tudi škode od dinarja dalje, Z°sam? ™smehne, čes po pogojih in za-1 ^Utvarovanfe brez vsake fianiize, ker je ^ potem zavarovancu vseeno,-koliko škod voslanac po- povzroči, češ saj škodo tako trpi zavaro- "**"£*' bi take primere dosegla zavarovanj s takimi zavarovalnimi opustili, cl smo go pod pritiskom konlcu- kandidati renče morali spet uvesti, vendar smo ga sedaj toliko podražili, da je zanimanje Zavarovanje sloni na načeiu vzajemno-zanj splahnelo. Uspehi zavarovanja kaska sti, zaradi česar ne moremo zahtevali od z veliki franšizami, so očitni. Ko je bil vsakega, da bi plačal premijo v višini ško. npr. lani pogovor na aktuarski komisiji o de, ker potem zavarovanja ni treba. Po. višini povprečne premije za kasko, udele- trebno pa je za zaščito obstoja zavarova-ženci niso mogli razumeti, zakaj ima »Sa- nja, da tisti, ki napravi več škode, več pri-va« tako nizko povprečno premijo za speva oziroma plača dražjo premijo ali pa osebno vozilo le v višini 456 din, ko je se mu ob izplačilu nekaj odtrga, bila ta premija drugod po 700 in 750 din. _ , , . . »Nesrečni računi in izračuni pokažejo Zelo skromna franšiza je uvedena pri natanko tisto, kar hočemo.« Osebno v to zavarovanju avtomobilske odgovornosti v ugotovitev nisem popolnoma prepričan, višini 200 din. Znana je zadeva, ko so ne- Ce se ne motim so računovodje celo za* kateri hoteli prikazati to franšizo kot nezakonito, dasi jo zakon naravnost priporoča in se celo organizacije zunaj zavaro priseženi in od direktorjev kaj Tnalo odvisni. Ce nimamo pomislekov proti bilancam raznih podjetij, zakaj naj bi potem sumili. valstva, npr. AMDJ, zavzemajo za to, da da so bilance zavarovalnic neresnične in da nepopolno prikazujejo primanjkljaj v avtomobilskem zavarovanju? Kot zavarovanec in kot avtomobilist bi morala biti franšiza znatno višja. Posebno vprašanje so popusti, bonitete ali bonifikacije zavarovancem, ki več let niso imeli nezgod. Ce je sklenjeno zavaro- Prav gotovo nisem navdušen, da se premi, vanje z veliko samoudeležbo, je premija i® zvišuje, pod častjo pa mi je tudi, da bi že tako nizka. Ob visokih franšizah bi ti mi kdo lahko očital, da mi uporabo av-popusti zahtevali velika sredstva, ki jih tomobila plačujejo drugi, da sem ob pol-morajo zavarovanci vnaprej plačati. Naše nem zdravju in, močeh socialni dotiranec, jugoslovanske izkušnje pa so take, da so kakršen očitek bremeni trenutno vse na. se lani vse zavarovalnice, razen »Save« in Se avtomobiliste. »Maribora«, zavzemale za zavarovanja s Osebno moram biti hvaležen, da osta-popusti, konec leta pa so ga ocenile za nejo premije zadržane na sedanjem nivo-neprimernega in hi ga najraje letos že čudim pa se, kako je mogoče, da je odpravile, vendar jim že prevzete obveze ta moja osebna korist tako uglašena s to onemogočajo. Vseeno pa so ga odpra- splošnimi družbenimi koristmi, kot me vile pri vseh vrstah vozil, razen pri oseb- skušajo nekateri prepričati, nih. Kot zavarovalni delavec ne morem Iz izkušenj drugod, zlasti v Ameriki? zamolčati svojih pomislekov proti identič. Zal mi je, da te dežele še nisem videl, to. nosti mojih osebnih koristi in splošnih laži me le dejstvo, da njeno avtomobilsko družbenih koristi. Slišim tudi. da zvezna zavarovanje vseeno dobro poznam iz štu. gospodarska zbornica že dalj časa ne pod. dlje dr. Ivice Jankovca v reviji »Osigura- pira več stališča AMZJ glede zamrznjenja nje i privreda«. Ta profesor za zavarova- premij za zavarovanje avtomobilske odpo- ra je na univerzi v Nišu je ugotovil, da v ZDA na nivo premij bistveno vplivajo le franšize, vtem ko imajo bonifikacije povsem postransko in malo pomembno vlogo. Ob primerjavi z delom in potrebnimi varnosti pri osebnih vozilih. Ce hočem biti iskren, potem moram povedati, da me igra okrog premij za avtomobilsko zavarovanje močno spominja evidencami pa je ta način zavarovanja ™ *9ro. slepih miši, ko iščemo vzroke tudi malo rentabilen. Ta študija je v tam> kjer jih ni, pravih vzrokov pa noče• glavnem v našem jugoslovanskem zavaro. mo videti. vanju povzročila, da je zaupanje v čarob., Zal mi je, da moj odgovor m napisan v no moč popustov in bonifikacij nenadoma tako živahnem in zanimivem stilu, tolaži splahnelo in tako misel, da pri nas skuša- me pač misel, da dejstev ni mogoče nani-mo odkrivati Svoj specifičen model zava- sati v tako zanimivem kramljanju kot ta. rovanja, ni povsem v skladu z dejstvi. ka razmišljanja. Dr. FRANC JENKO ..........................................................................................................Illlllllllllllllllllllllllllllllllllll...................................................... UGODNOST ZA NAROČNIKE DELA! DELO NEZGODNO ZAVARUJE VSE SVOJE NAROČNIKE PRI ZAVAROVALNICI SAVA S .........................................................................................................................................IUKII..... Mehika Zmaga že pred - i ' • volitvami Luis Echeverria je 14. predsednik Mehike, odkar so zrušil! diktaturo Porfiria Diaza Njegovo ime je Luis Echeverria Alvarez in pravniška katedra na Universidad Nacional Autonoma de Mexico je rezervirana zanj, čeprav je kot notranji minister s krvjo zadušil študentske nemire pred olimpijskimi igrami. Bilo je 31. julija 1968. ko so se tanki pojavili okrog veličastnega stadiona Aztekov, medtem ko sta vojska in policija streljali na demonstrante. Študentovska drama se je ponovila 28. avgusta 1968, ko je 10.000 ljudi protestiralo pred predsedniško palačo v Chidad Mexicu in zahtevalo odstop vlade Gustava Diaza Ordaza, posebej pa nezaupnico notranjemu ministru Luisu Echeverrii Alvarezu, ki je dve leti pozneje, natančneje 5. julija 1970, postal štirinajsti predsednik Združenih držav Mehike, odkar so 5. februarja 1917" dokončno obračunali s petintridesetletno diktaturo Porfiria Diaza. Njegova anip Jo bila stana to leto dni. še preden ao razpisali .volitve, kajU^uradnl kandidat Partldo Bevoludooario Institocional (RO, rojene v revoluciji proti diktatorskemu retimu Porfiria Diaaa in uradno ustanovljene leta 1988, zmagujejo te štiri desetletja. Volilna kampanja Luiaa Ecbeverrie Alvareza je bila pravzaprav tipična mehiška »fiesta«; glasba, politični program, folklora, gospodarska reforme, transparenti, zemljiška politika, vse se je mešalo v svojstvenem lattnaknameriškem koloritu. Diaa Ordaa je 5. julija 196« premagal svojega tekmeca Joee Gonvzlana Torresa s 8.379.870 : 1,034.337 glasovi, medtem ko je bila letošnja razlika skorajda enako prepričljiva, saj je Luis Echeverria Alvarez odpravil svojega tekmeca Gonzalesa Morfina s 8,476301 : 853.043 glasovi po preštet ju volilnih lističev v večini mehiških zveznih držav. Zanimivo je vsekakor in karakteristično, da je bila njegova premoč v Ciudad Mesiču »samo« 887.000 : 3664100 glasov! Politični monopol Vladajoča mehiška revolucionarna institucionalna stranka (FBI) ima nedvomen po litični monopol v deželi, saj je med senatnimi volitvami leta 1967 dobila na primer vseh 60 senatnih mest, medtem ko je v zvezni poslanski zbornici 175 njenih poslancev od skupnega števila 177 izvoljenih .kandidatov. Luis Echeverria Alvarez je kot bivši univerzitetni profesor na pravni fakulteti, kar je trididonalni poklic vseh dosedanjih mehiških predsednikov, postopoma utrjeval svojo politično kariero v stranki FBI. toda leta 1964 je prevzel profesionalno funkcijo v ministrstvu za prosveto To je bil seveda samo kratek »intermezzo« v naglem političnem vzponu ta njegova pot Je zatem vodila skozi notranje ministrstvo, tradicionalno trdnjavo državniškega dozorevanja, kjer sta imela svoj resor tudi njegova predsedniška predhodnika, Lopez Ma-teos ta Gustzvo Diaz Ordaz. Po končani vladavini Porflria\ Diaza in brezumnih pohodih na kopjih »maščevalcev« Emillana Zapate ta Pancha Ville, junakov anarhističnega kmečkega upora, je FBI pripomogla k navoju dežele, p je bila še v nevarnosti, da se bo nadrobila na koščke. In v štiridesetih letih sorazmerne pa Je v svojem volilnem govoru dejal: »Do-• kler ne bomo naše vazi ta njene kupne moči potisnili na višjo rasen, tudi ne moremo pričakovati hitrejšega navoja naše industrije ji » Rž ^ /. Študentovski nemiri Mehiške čete so 18. septembn 1988 okupirale po ukaau notranjega mtaistn Luiaa Ecbeverrie Alvaresa univerzo v Ciudad Mesiču. Deeefc. tisoč vojakov, padalcev, ki so Jih vodili trije generali, Je zasedlo vse ffr kul tete mehiške univerze, vse univerzitetno naselje ta ceste, ki Vodijo ▼ olimpijsko naselje. Vojaška okupdhja univerze, brez primere v dosedanji akademski zgodovini jb-hike, je povzročila osuplost ta ogorčenost v krogih javnih delavcev ta intelektualcev. Luis Echeverria Alvarez, ki je v svoji predvolilni ' kampanji Obiskal 900 mest, ni prvi človek čvrste roke med' mehiškimi pred-sedniki A rila Camacho se je že leta 1940 'lotil obširnega programa industrijskega razvoja, ki ga je prekinil japonski napad na Pearl Harbor, toda mehiška vlada je že leta 1938 nacionalizirala imetje večjih tujih petrolejskih družb. Lopez Matps je leta 1962 nasprotoval izključitvi Kube iz organizacije ameriških ddbav (OAD) in s pokojnim predsednikom ZDA Johnom Kennedyjem uredil mejne spore okrog El Pasa in sploh zagovarjal realistično politiko. Njegov naslednik je postal leta 1964 Gustavo Diaz Ordaz, ki je Seat let vodil ministrski kabinet, v katerem Je bil Luis Echeverria Alvarez notranji minister, zadolžen za pomiritev študentskih demonstracij, ki so olimpijskega leta 1968 pretresale vseh 29 zvestih držav. In čeprav Je zadušil študentski ogenj z vojsko in policijo, vzbudil ostro kritiko levičarskih krogov v Ciudad Mezicu. je Luis Echeverria Alvarez premagal svojega nasprotnika Gonzalesa Morfina s povprečnim razmerjem 90 : 10 glasov, v svoji volilni kampanji je napovedal nove ukrepe, Id bodo predvsem izraz sedanjih razmer v mehiškem kmetijstvu, novo stopnjo agrarne reforme, nadaljnjo brezbolno prerazporeditev nacionalnega dohodka k korist siromaš-nejših slojev. Ali bo hitrejša rast kupne moči teh slojev zares temeljni kamen njegove, gospodarske doktrine, ali je šlo predvsem za voiil- pomične trdnosti, kf sicer ni atačUmts^-^o geslo, ki Je privabilo na volišča milijone riadns ao-' ' mehiških štirinajsti mehiški predsednik Luis Echeverria Alvarez |WW»sm4m , MiaiNBll, MMU Ul WUU latinskoameriških režimov. Je vladna ministradja FBI delovala predvsem kot politični pomirjevalec ta administrator na- Hn«aHriranih družb. Direktor aa načrtovaije pri predsedniš-tvu republike, Emilio Mujiča Montojrs, Jo takole pojasnil razloge svojega optimizma: »Fred revolucijo je bilo med 15 milijoni Mehikancev samo 504100 lastnikov zemlje. Danes jih je okoli « milijone.« Predsednik Gustavo Diaz Ordaz je med svojim šestletnim mandatom razdelil kmetom brez zemlje okoli 21 milijonov hektarjev obdelovalne zemlje, njegov naslednik Luis Echeverria volilcev, to bo pokazala šestletna predsedniška mandatna doba Luiaa Eche-verie Alvareza? Zunanja politika »vmeša-vanja ta neodvisnosti s realistično formulo, toda obenem tudi borba sa enakopravnejši položaj dežel v razvoju v svetovnih ekonomskih odnosih, to je pravzaprav politična zapuščina Lopesa Mateosa, ki ni doživela bistvenih sprememb zs časa predsednikovanja Gustava Diaza Ordaza. in tudi zunanjepolitična usmeritev Luisa Ecbeverrie Alvareza bo nrav gotovo predvsem nadaljevan ie te mehiške poti. ACO PASTERNJAK Romunija Balkansko sodelovanje Ob predlogih, ki jih je dala Bukarešta Romunija je nedavno predlagala, naj bi se sestali predstavniki balkanskih držav in se pogovorili o izboljšanju odnosov med balkanskimi državami in razvoju vsestranskega sodelovanja v tem delu Evrope. Doslej so tako ali drugače vse prizadete države že povedale svoje mnenje. Odgovori so v glavnem splošni, prav tako pa tudi v' glavnem pozitivni. Dosedanje reakcije kažejo, da nobena od balkanskih držav ni pripravljena javno zavrniti predlogov za širše sodelovanje — še več. da so verjetno vse res zainteresirane zato. Za vso to pripravljenostjo pa je jasno prisotna tudi zavest, da je položaj na Balkanu precej zamotan in da dobre/namene ni tako lahko tudi uresničiti. ' Bas Je. da je podoba Balkana politično pisana ta da v malem pravzaprav odseva skoraj celoten spekter glavnih silnic svetovne politike. Na Balkanu ne poteka le meja med največ jima blokoma, ampak so tu. druga ob drugi, tudi države, ki predstavljajo skrajnosti ali izjeme v obeh blokih. Romunija, ki je dala pobudo za nekakšno ga pakta ta sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, je torej vojaško in gospodarsko tesno povezana z vzhodnim blokom. Res pa je, da je v romunskem primeru ta pove-—veiiko bolj posledica povojnih ra* mer ta rasvoja v vzhodni Evropi, kot pa sedanjega prepričanja ta želja. Romunija ie dalj časa širi okvire političnega, gospodarskega ta drugega sodelovanja daleč čez meje vzhodnega bloka. Ena osnovnih postavk njsnvgs političnega prepričanja je, da Je blokovska raertrljmnat sveta ta seveda ki ga je treba postopoma prc-Ookovska delitev ni zlo le zaradi ustvarja napetost v svetu, ampak tudi zato. ker ogroža suverenost m ueodvls nost manjših članic vsakega bloka. nima s nobeno večjih problemov. Odnosi z Jugoslavijo zo precej razviti ta politično zelo dobri, z Bolgarijo normalni ta precej razviti, čeprav brez posebne prisrčnosti, r Albanijo ima od varil evropskih socialističnih držav najboljše odnose, s Grčijo normalne, s Turčijo dobre. Precej drugačen primer je Bolgarija. Je tudi članica varšavskega pakta ta SEV ln to ena tistih, ki brezkompromisno in vsestransko podpirajo blokovski pogled na po-ložaj v Evropi in svetu. To ne pomeni, da je proti sodelovanju m državami iz drugega bloka ali »blokovskimi, veddar pri tem ni rindiridnaHste. ampak vedno izhaja is Kot taka je še »stopiti v hlnfc« kOt Večjega napaka pri tam nt Takšno stališče Romunom po eni strani s partnerji v varšavskem z ZSSR, po drugi strani pa ji olajšuje stike z drugimi državami. Kar aa balkanskih držav tiče, Romunija Njem odnosi s balkanskimi državami so racaj bolj samoten! kot romunski Ret mar Je tu mor s Jugoslavijo anradt tgko tega. ker Bolgotja noče jh—ii Ms kot samostojnega naroda. Obeta še noeogtaaja zaradi hntgs-fc« ta ideološke ortodoksnosti. Po Je sprta a Albanijo to praktično nima stikov s njo. S Turčijo ima nocinal» odnose, ki jih m obremenjujejo večji problemi. Zlesti zadnje čase so zanimivi njeni odnosi s Grčijo. Kot druge članice vzhodnega bloka tudi Bolgarija verbalno na ves glas obsoja grški rešim in mu pripisuje na hujše grehe. Dejstvo pa je, da je bil prav bolgarski zunanji minister Bašev prvi — ui doslej edini — vidnejši vzhodnoevropski di ploraat, ki Je nedavno obiskal Atene. Prav pred kratkim so Bolgari ta Grki podpisali »kaj sporazumov o čisto praktičnih, drobnejših vprašanjih, narašča pa tudi trgovinska izmenjava med državama. Očitno je, da Je v primeru Grčije Bolgarija prevzela nalogo predstavnika an«rfan«tWMn. držav, članic bloka, kf naj pripravi tla sa ntrnnahrej-še odnose med Grčijo ta socialističnimi državami. Med balkanskimi državami Je prav Bolgarija tista, katere politika Je najbolj odvisna od kolebanj odnosov med Vzhodom ta Zahodom. Jugoslavija je edina »Tesana država na Balkanu Njem odnosi s drugimi državami tega področja so precej ptaanLZ »katerimi državami — Bolgarijo. Albanijo, Grčijo — ima probleme, ki niso lahki ta kratkoročni, niso pa tudi »rešljivi ta tudi nt nujno, da M preprečevali širše sodelovanje. Bes pa je, da je potrebna precejšnja mera Obojestranske dobre volje. • Albanija je najbolj laolirana balkanska država. Ni članica nobenega pakta ta njen edini tesnejši aaveanik je Kitajska. Zadnje čase. slasti po intervenciji v CSSR Je manj odbijajoča do sosedov, ker je očitno prišla do apoanenja. da Je njena neodvisnost m varnost objektivno tesno povaeana s polo-še tem Jugoslavije. Postopoma normaUrtra a Jugoslavijo ta Grčijo ta m bolj tudi proti osteh Evropi.. NO glede na vse ktaolngko ta drage msMtat JI var nostni reriogl narekujejo usmeritev k brit šim odnosom na Balkana. Zadnje čase so albanski voditelji to le večkrat Javno pb vedah. Grčija Je članica stlenlslrega pakta, ven dar Je^hJra položaj pneej pHllw. So-odene Je s vsaj moralno obsodbo večtae zahodnoevropskih držav, zaradi nedemokratičnega notranjega režime. Zaradi tega ao njeni odnosi z evropskimi partnerji v NATO precej hladni in nedvomno čuti določeno politično izolacijo. To je eden od vzrokov, da si » želi še novih težav s sosedi. Zadnje čase so tako grški tisk, kot nekateri politiki, precej poudarjali pripravljenost Grčije, da sodeluje pri naporih sa izboljšanje odnosov med balkanskimi državami. Grški režim očitno meni, da si zaradi ideologije » sme vezati rok in se še bolj izolirati. Zanimivo je. da grška trgovina z vsemi socialističnimi državami — ki sicer ni velika — vendarle vztrajno narašča. Njeni odnosi z vsemi balkanskimi državami ao v glavnem korektni, čeprav » manjka problemov, ki v določanih razmerah lahko povzročijo resnejše zaostritve. Turčija, ki vsaj politično tudi aodi med balkanska države. Je prav tako članica NATO. Razen s Grčijo — Ciper — nima večjih nerešenih, problemov s drugimi bal kanaktmi dišavami. Turki ao med prvimi reagirali na romunski predlog in »cer načelno postavno. Ce izvzamemo ciprsko vprašanje, je položaj Turčije še najbolj čiri. v tam smislu, da ima a vsemi balkan-■sktau državami več ali manj ureje» odnose ta razmeroma najmanj hipotek, u bi obremenjevale morebitno širše sodelovanje V celoti gledano Balkan šal ni področje, kjer bi bilo lahko zagotoviti stabilne in dolgotrajne dobre odnose. Fo eni strani zaradi številnih spornih vprašanj med po-zamezniml balkanskimi dišavami, po drugi strani pa tudi zato. ker ae v tem delu Ev rope krišajo ta prepletajo interesi velikih eh. Prav tako pa je res, da je v večji ali manjši meri v vseh balkanskih državah prisotno spoznanje ta severi, da osnovni nacionalni tatarael tab držav zahtevajo vsaj normalne ta fc"—nitnoer mej njimi. Zdi m, dž je to dovolj trdna osnova — oh predpostavki, da v Evropi » pride do kakšne jeenaJis krtae — na kateri je mogoče odnose na Balkanu stabilizirati. Prav zaradi tega m tudi rih, da romunska pc ja Hrta bslkenslta sodrioranje ni kljub vsaj r1—«■“ in ---■-— * - pooroejt. JANK^ STANIČ Portret tedna J.-J. s.-s. Nad temi začetnicami (tako bi se lahko začela zgodba) visita mnogotemo prekletstvo in mnogoteren blagoslov. Označujejo namreč politično žival; naziv za človeka, ki premišlja, dela, jč, diha in sanja politiko. Chaban-Delmas, predsednik francoske vlade je temu že znanemu dejstvu dodal skoraj »kakšno usodnost, ko je pred meseci sklical k sebi v palačo Matignon nekaj ministrov in degolističnih veljakov, rekoč, da je treba »2ižija Esesa« ustaviti, dokler je še v Nancyju. »Usodnost« se je potrdila, ko je kandidat v dveh krogih dobesedno povozil ubogega golista Souchala in se zaklmil v parlamentarne klopi pod streho Bourbonsk* palače. Nadomestne volitve v Južni Loreni so se spremenile v transevropsko zgodbo. 2ur-nalist hoče v Matignon; izzivalec si želi predsedstva republike; Francija je zanj malo, postal bi rad prezident Združene Evrope — tako se glase ugibanja, ki komaj prikrivajo »poved. Jean-Jacques Servan-Schreiber ne potrjuje, a tudi » zanika. V Ameriki imajo rek; politik » bo nikoli dober, politik, če ne bo sleherne nitke njegovega telesa » tihem prežigala želja, da bi postal gospodar v Beli hiši. Rod, vzgoja in dosedanji razvoj — vse je pri njem kot naročeno. V pariškem osemnajstem okraju se je rodil 13. februarja 1924 Emilu in Denise Schreiber. Toda njegov ded se je rodil 1845 v šleziji (Sljonsku). Cele panorame razgleda v duhovni svet te družine se odpirajo ob podatkih, ki povedo; da je stari Schreiber prišel v Pariz kot mla denič z nekaj beliči v žepu ta šele 1894 skupaj s tremi sinovi postal francoski državljan. Posli, o katerih naravi zgodovina molči in govori le o tem, da so bili uspešni — ponesli so jih v finance in v tisk — so Schreibere trdno zasidran ▼ premožnejšem svetu, tako da je Jean Jacques lahko obiskoval ekskluzivno gimnazijo Janson-de-Sailly in se potem pod trdnim očetovim vodstvom znašel v Politehniki, rastlinjaku francoske elite. Sele v letu 1952 se je družina pofran-cozila še bolj: svojemu priimku so dodali prvi del, »Servan«. Zelo razpredem zveze po krogih industrije, visokih financ in zlasti tiska pa so današnjemu »upu francoske nekomunistične levice« zlahka omogočile pisati najprej v zunanjepolitični rubriki blesteče resnobnega »Monda«, potem pa ustanoviti intelektualno usmerjeni, a tudi k širšim bralskim plastem uglašeni tednik »L* Ezpress«. Tu je bil Servan-Schreiber lastnik, direktor, navzven pa predvsem pisec več tisoč sijajnih uvodnikov s signaturo »J.-J. S.-S.«. Bil je to, lesketav žumalizem, po slogovni plati poln esprita, nenadnih preskokov, erudicije in komaj zaslajenega strupa. Eno najbolj »brušenih peres v deželi, ki ji vsaj tega blaga ne manjka, se ni ustavljalo niti pred zelo visokimi cilji. Kot nekdanji udeleženec odpora zoper nacizem in poznejši letalski poročnik v Alžiriji je ,J.-J,- S.-S natikal » rapir svojega talenta brezupno zmedo Četrte republike, globoko alžirsko zablodo in bolezen ter omahljivost pri iška n ju izhoda. Potem, ko se je' general vrnil » čelo republike, pa je njegova mogočna postava kot magnet pritegovala rezke, napadalne, uničujoče Scbreiberove komentarje. Bilo je to nenehno obstreljevanje, zagrizem vendetta z resnobno analizo, pretkana pa z neprizanesljivo ironijo ta včasih jedkim sarkazmom. , Toda »feliko salvo« je izstrelil šele pred slabimi tremi leti. Imenovala se. je »Arne riški izziv«. Knjiga je zgrmela po svetu kot plaz. Sedemindvajset izdaj s skupno nakladc\ 1,2 milijona izvodov je Franciji, Evropi ta sploh vsakomur, kdor je hotel brati to prodorno časnikarsko publicistiko, odeto- v avreolo znanosti in tehnologije. Skoraj po nietaache-jevstoo —z odlično razvrščenimi, a aa spoznanje preveč samorazvidnimi dokazi — dopovedovalo, kako brezupno starosveten, (sicer plemenit, a od včeraj) je življenjski čredo Charlesa de Gaulla. Je pa »Izziv« tudi program; posnemajmo Američane, učimo ve pri njih; rušimo nacionalne meje. pustimo ob strani razredne spopade in trenta; to ie žumalistična biblila znanstveno-tehnološke-ga razvoja zazrtega v vesoljski kompleks računalnike in kemijo, ter hlepečega po adraženi zahodni Evropi kot sili velikanki, po Moči v svetu moči. Knjiga le občinstvu povedala natanko tisto, kar .le želelo slišati: modernelšim sektorjem francoskega ta vsega zahodnoevropskega gospodarstva te AM-tala iz glave manjvrednostni kompleks pred ameriško ofenzive; socialno demokracijo 'e razglasila za politično posvečam predstavnike futuristično poimovseega neokapitalizma. HaroMa 'Wilsona ta Wlllyja Brandta te uvrstila med heroje. Avtor te krepko zaslužil pri denartu. a tega mu ni bilo treba tolikanj kot zaslužka pri ugledu — ta res. Servan-Schreiber je postal »družinsko ime« po vsej zahodni Evropi. Charles de Gaulle je padel, za njim so prišli bančnik Pompidou, aristokratski čarovnik financ Giscard d’Estaing, trda roka dediščinsko spremenjenega golizma, Chaban -Delmas. Fo spremembah v Parizu in Bonnu, po negotovem zorenju v Londonu je prišlo do ponovne eksplozije evropejstva v EGS in okrog nje. Servan-Schreiberovi recepti so se vsaj deloma jeli spreminjati v prakso. „ Komentator je postal politik. H golistom m mogel, h komunistom ni maral. Postal je generalni sekretar radikalno socialistične stranke, dedičev nekdanjih jakobincev, ki so preživljali zadnje velike dni za časa Edouarda Herriota in še en sijajni, a obupni poskus pod Pierrom Mendes-Franceom. Francoska politična struktura je okostenela, politično ožilje dežele je zaapnelo, ne skelet ta ne krvni obtok ne preneseta več dinamičnih pobud, ki jih terja potreba po visokem gospodarskem razvoju in vzponu. Tako nekako se glasi diagnoza, ki io postavlja Jean-Jacques Servan-Schreiber. Zaspanim, od stalne večine uspavanim golistom je treba postaviti »sproti »nekomunistično levo alternativo«. Ne v oblast; ne predaleč od oblasti. Profesionalna, zacementirana opozicija — analizira J.-J. S.-S. v zadnjih poglavjih »Izziva« — nima nobenega upanja. Daleč je od oblasti, daleč od vzvodov, ki upravljajo življenje; ne pozna notranjih silnic in vzgibov, o katerih uradne statistike povedo sila malo. Zato ima v boju za oblast čedalje manj možnosti. To so spoznali britanski laburisti in zahodno-nemški socialni demokrati; deloma tudi zato so zmetali čez krov vso zastarelo ideologijo in se transformirali v »stranke, ki lahko vladajo«. Tako približno razglablja Servan-Schreiber. In nekako tako tudi ravna. Zven njegovega imena je za spoznanje potihnil, ko so lani hrumeli čez francosko političnd streho monumentalni dogodki. V ospredje se je spet postavil s tremi dejanji: za politične profesionalce z osvojitvijo visoke funkcije pri radikalih, za široko liberalno levico s še vedno nepojasnjeno in skrivnostno rešitvijo skladatelja Mikisa Teodorakisa iz grških polkovniških zaporov, za ideologe in praktike politike in gospodarstva pa s programom radikalne stranke, ki ga je napisal skoraj sam in mu dal naslov »Nebo in zemlja«. Tem politično-publicitetnim sunkom pa je sledil stvaren korak — v Nancyju. Parižan je potem, ko se je izpraznil tisti poslanski sedež, » vsem lepem postal »jboljši Lorenec. Zagrizeno se je vojskoval, da bi speljali veliko avtomobilsko cesto ''skozi Nancy »mesto skozi rivalski Metz, ipot so nameravali sprva. Na 'prapor si je zšpisal upravno decentralizacijo. Obljubljal je gospodarski razvoj. Ko so ga skušali spodbiti, češ, da govori prazne besede, je privlekel iz žepa seznam z več kot dvajsetimi evropskimi velekoncemi iz petih dr-^žav. Povsem neposredno ga je prišla pod-Ijret orjaška siva eminenca zahodnonemških financ, bančnik in industrijec Hermann Abs. Trije ministri, ki jih je delegiral nadenj iz Pariza Chaban-Delmas, so se vrnili v center praznih rok. Zmagal je s silnim osebnim dinamizmom, * hroridhno organizacijo, z dolarjem, z realnimi obljubami, predvsem pa morda s sposobnostjo, da ljudem vlije občutek, kako se naposled vendar »nekaj dogaja«. Rekli so, da posnema Kennedyje — ta jih res, nekako tako, kot so jih posnemali na primer Wil-son, Olaf Palme ali Brandt. Rekli so, ds ga žene neizmerna ambicija, in ga res, saj sam pravi, da se » bi upiral če bi postal predsednik vlade ali republike. Rekli ao, da mu je to premalo in bi bil rad predsednik združene Evrope, on pa » to, da bi želel postati »eden tistih komisarjev v Bruslju'. ..« Toda če Je projekt realen ali m, ae oo šele videlo. J^J. S.-S. je v Parizu ne 'poslanec, temveč nacionalna politična osebnost. Toda Jrot je bil z »Ameriškim izzivom« zelo dober šumalist v znanosti, tako jč kot poslanec zelo dober žumalist v politiki. Z mnogoterim blagoslovom ta prekletstvom. B|agoslov morda sestavljalo njegovo ozadje ta značaj: mogočna družbena sila ’ ta podpora, ki mu jo zagotavlja vraščen ort v svet Industrijske, finančne in znanstveno-rašiškovalne tehnokracije; reraMtaa potreba po dtaamiamu. ki jo čuti francoska družba » mnogih sektorjih ta ravneh. Prekletstvo pa morda sestavljajo običajne politične negotovosti; vprašanje, ali bo sploh ratatafla zgraditi »levo nekomunistično alternativo«; ta nemara dejstvo. da je Francija, kat Ja v Evropj še velika, aa svetovne dimenzije vendarle majhna. Vsa to mora šutiti Sarvan- čutitl. ja namreč človek letava. DUŠAN DOLINAR ' >*- • 'V»* stotkov, a« pravi na '2,43 dolarja za sodček. Predstavniki družb so takoj dali vedeli, da so pripravljeni dvigniti ceno, vendar nikakor ne ad selih deset odstotkov. K^r libijska ekipa s ministrom za nafto Mabru-kom na čelu ni bila pripravljena skleniti kompromisa, so se pogajanja razvlekla oa več mesecev. Medtem sta obe strani poskušali prepričevati Se z drugimi sredstvi. Libijci so poslali ministra za nafto na čelu delegacije v Moskvo, kjer se je pogovarjal s sovjetskimi voditelji in naftnimi strokovnjaki. Kmalu zatem Je pripotovala v Libijo skupina izvedencev, ki so Se zdaj tam. Potem je polkovnik Gadafi spomladi odpotoval v Alžir In nobena skrivnost ni, da so mu tam svetovali, naj trdo prime petrolejske družbe. Podobne nasvete Je Gadafi slišal tudi v Bagdadu in Damasku. Le v Kairu so Gadafiju svetovali bolj umirjeno — češ. naj ne izzove naftnih družb, ker bo imel od te^a več Škode kakor koristi. Vsi ti nasveti so bili seveda lokalna obarvani. Skoraj ni mogoče dvomiti, da oi bilo Irančanom hi Sircem kar prav, če bi mladi Gadafi zaplaval v bolj radikalne vode ter' se približal njim — in s tem avtomatično oddaljil od Kaira. Iraku, zlasti pa Alžiriji pa bi po mnenju mnogih poznavalcev libijski pritisk na tuje družbe ustrezal tudi zato. ker bi bil s tem ustvarjen pre cedens, Id bi mu lahko sčasoma sledili vsi (povračilni udarci pa zadeli le prvega). Egipčani spet so svetovali strpnost, ker vedo, da bi naglica lahko ogrozila libijsko državno blagajno in s tem libijsko pomoč Kairu. Poleg tega jim prav tako ne bi bilo po volji, če bi se libijski režim v spopadu s tujimi družbami radikaliziral. Predstavniki tujih družb so seveda tudi pritiskali. Za vogali so ne preveč tiho opozarjali, da so oni bolj potrebni Libiji kakor Libija njim in da si lahko privoščijo učinko-- vito »kazen«, namreč tako, da bi zavrl i proizvodnjo nafte v Alžiriji, tako kot so to storili v Iraku, medtem ko v Iranu, ki je »pameten«, proizvodnja še vedno naglo narašča. V takem ozračju so Libijci pred mesecem dni Dogajanja ustavili in odložili. Prva poteza, ki so jo storili v tem zatišju, pa je bila nacionalizacija distribucije in predelave nafte. Za tem ukrepom je nedvomno čutiti alžirsko roko. Najbrž ni naključje, da je Alži ri.ia, ki je imela že sicer tuje družbe kar trdno pod kontrolo, pred kratkim nacional.-zirala še šest naftnih družb, zdai pa bi rada še ostale spravila pod vajeti alžirskih inte-r«ov Akciia. koordinirana z Libijo, bi bila lahko še učinkovitejša — vsai za Alžirija Vprašanje je, kaj so Libijci hoteli s tem ukrepom povedati v svojem imenu. Mogoče je, da je to na eni strani darilo revolucio namih ukrepov željnemu ljudstvu, na dru gi strani pa samo opozorilo petrolejskim družbam, naj ne trmarijo. Ce je tako, bi ta ukrep zna' imeti koristne posledice za Li bito. Mogoče pa je tudi. da je to le prva poteza v programu nacionalizacije naftnih družb, čeprav se zdi to manj verjetno, ker ie Gadafijeva ekipa po svojem političnem prepričan■>-ficiriem. k! menilo. rts» «p —!,o. a da bi bilo trebe zato iti naprei. k novim revolu~-'j- -i pa nazaj, v senusijevske čase. Ce se v desetih mesecih ni dosti spremenilo, je to predvsem zato, ker se v take kratkem času tudi ne more d06ti spremeniti, razen z radikalnimi ukrepi, ki pa so vselej silno dvorezni. Doslej so bili , ti ukrepi omejeni predvsem na vojaško in zunanjepolitično področje, tako da niso mogli -sprožiti verižne reakcije doma. Zdaj je to področje skoraj »zasičeno«, razen tega pa je čedalje bolj jasno, da bo v gospodarstvu treba nekaj ukreniti. Opazovalci soglašajo v mnenju da libijsko gospodarstvo stagnira, pa ne zato ker bi novi režim gospoda*.1 slabše od starega, ampak zato. ker v bistvu sploh ne gospodari. Silne denarje, ki jih dobiva državna blagajna od naftnih družb, so pod Idrisom zapravljali na vse mogoče načine, nekaj pa jih je pricurljalo tudi do industrije in trgovine. Zdaj pa se denar nabira, trošijo ga za nakupe orožja in za pomoč bratskim arabskim državam. ze'o malo oa ga porabijo za to. da U hitreje pognali gospodarsko kolesje. Polkovnik Gadafi očitno namerava začeti ■voj gospodarski program pri nafti. Ta je seveda poglavitni vir dohodka za Libijo in razumljivo je, da poskuša libijski režim prevzeti kontrolo nad njim. Vendar je jasno, da bi bilo to mogoče uspešno storiti v ibijtom obdobju, ko bi se Izšolalo dovolj libijskih strokovnjakov. Id bi lahko prevzeli strokovne položaje na naftnih poljih ter povezali libijsko naftno družbo a svetovnim Dolgo je bilo videti, da se je tudi polkovnik Gadafi odločil za dolgoročni program. Kmalu po državnem udaru so poklicali tuje predstavnike v libijsko zunanje ministrstvo in jim zagotovili, da bodo tuje naftne družbe lahko tudi vnaprej delovale na libijskih naftnih poljih. Januarja je republikansko vodstvo odprlo pogajanja z ameriško družbo Esso, Id ima v liniji najmočnejše pozicije, nato pa še z vsemi ostalimi tptimi petrolejskimi družbami ki jih je v Libiji 21. Libija je zahtevala višje cene, in sicer sz deset odstotkov. To niti ni bilo posebno presenetljivo. Tudi kralj Idrts Je pččasi. a vztrajno pritiskal na tuje družbe in malo preden s” ga strmoglavil], je zahteval, naj zvišajo pn Izvndno ceno. ki je osnova za davke, ki jih družbe pJačuieio državi, od 221 na 2.31 dolarja Toda predstavniki družb so se na moč otenali češ da le resnična proizvod-na cena že tako precej nod uradno, ponekod celo atdne sodček nafte v resnici 'e 1,75 dolarja in ne 221. i Gadafliet-a ek zač poskrbel, da Ja bila Med knjigami Vladimir Gajšek: Dežela nožev Gajškova pesniška zbirka (Cankarjeva aaložha. Ljubljana ISTO) .Ja is* razit odmik od aktivizma in deklaracija, ki Ju Je prinašala Gajškova prva pasni tka sbirka »Teami«. Odmik lahko regletriramo kot pcebajanje in vključevanja ▼ tri sfera, >Jn-timno ljubezensko in apnanaviradslujočo. Seveda na moremo govoriti samo o tebtreh osnovnih sferah Gajikovega psansnjs. sbirka »Detela nožev« vključuje ▼ svojo misel-n o-izpovedno strukturo celo vrsto prehodnih oblik, celo vrsto iskanj ki odmikov v nevsakdanjost in svojevrstno čustvenost. Tako v Ga jakovi zbiru ne moremo najti neko su-nanje vidne koherentnosti, odkrijemo Jo lahko Sele s branjem, U nam odpira pogled ir GajSkov svet, splet uporništva, obupa, prisotnosti, delovanja in izrekanja podob o svetu. Najbolj evidentna Je prav gotovo spo-znavno-delujoča sfera Gajškova poezije. Cikla »Centavrt so med nami« in »Raztrgane fotografije« prinašata najčistejšo poezijo, v kateri Gajšek svet spoznava, izreka o njem celo vrsto presenetljivih podob, da bi lahko na podlagi tega in »z nbži na zredi srca« pričel delovati, spreminjati in urejati. To delovanje, spreminjanje tat urejanje se ustavlja ob spoznanjih, U pomenijo skrajni rob človekovih čustvenih in miselnih zmožnostih: »vse to Je JetnUnica z belim grobom in vsakdo na rešitev čudežno čaka« (S svobodo, cikel Centavri so med nami), ah: »ampak nihče ne ve. kje so grozna smetišča« (Noč brez spanja in poči brez sanj, cikel Raztrgane fotografije). Svet spoznavanja in delovanja se spreminja v svet obupa, groze, nemoči, blaznosti in poruše-nosti (Kosi obrazov letijo po zimskem zraku, Igralne karte, Tkivo) ali pa v svet mirovanja in otrplosti (Odhod, Človekovo rojstvo. Uganka Slepih). V osrednjem ciklu zbirke stoji cikel »Detela noževe, U po svoji strukturi ln ureditvi pesmi pomeni stik s že omenjenim pesnikovim spoznavno-delujočim pesnenjem, na drugi strani pa Je cikel »Detela noževe tesno povezan z intimnim pesnenjem. Cikel uvaja pesem ▼ mojih zenicah U predstavlja Gajškovo samorefleksijo O ljubezni kot dosegljivi, a hkrati popolnoma imaginarni kvaliteti, U se izmika pesnenju, ki se izmika sama sebi in svojemu poslanstvu. Vsa tri omenjena doživljanja sveta (intimno, ljubezensko in spoznavno-delujoče) so v pesmi Moji prsti so poželjivi (isti cikel) v največjem ravnovesju, dopolnjujejo sa v taktni meri, da že tvorijo trojno enotnost pesnikovega sveta, postajajo njegovi glavni atributi, smisel smisla in zakon, U si ga Je postavil pesnik. Tako Ja nastala povešava med cikloma Sovražnikovo seme in Dežela nožev, saj je prva paaam vključena v uvodni cikel Sovražnikovo arina, Prav v tam ciklu pa Je prišla najbolj do israsa tista poanta Gajškove poesije, ki izpoveduje jntimlzcm, zazrtost vase, raziskovanje lastnega Jasa in izrekanje resnic o lastnem bivanju (Kdo Ja ubil v mani otroka, Sovratoftovo seme in Odhod). S temi pesmimi is prvega cikla Ja taano povezana pesem Moja usta iz cikla Pozabljeni rovi, kjer pesnik pravi: »ampak Jaz sem žejen, večno žejen« in tako potrjuje tisto pravilo sveta, ki so mu zavezani vsi pesniki, trdo-trdovratno zavračanje že menic in pravil. Prav zato je oritauje tako trpko in ngiažano na neprekbonost, minljivost in nemočnost. Ta Obup, nemoč in deloma tudi porušena izpovedna sila so narekovale pesniku adaptacijo znane belokranjske Jurjevske pesmi Zeleni Jurij. Id Jo je pesnik preimenoval v Ubiti Jurij. Pesem je le malenkostno spremenjena, Izraža nekakšno odtujenost ln nemočnost, stoično zazrtost v jalovo trajanje in »svojo prvo in poslednjo svinčenko«. Med pesmimi, ki jih ne bi bilo mogoče uvrstiti v osnovna doživljanja sveta, pomenita poseben kvaliteten odmik dve. Življenjske črte in Moja usta, vsaka na svoj poseben neponovljiv način. Seveda pa je Gajškova zbirka tudi izra? nekakšne hotene in premišljene preizkušnje pesniškega Jezika, ki pa se je na mnogih mestih (cikel Dežela nožev) spremenila v nepotrebno in samozadovoljno poplavo hipe rba tov in preprostih rim. ki večkrat razbijajo strukturo pesmi alipajov precejšnji meri razkrajajo. Zato bi lahko v nekaterih pesmih govorili o neizdelanem izrazu, včasih pa o zavestnem odtujevanju in zapiranju v nekomunikativnost. Zato je tudi razpon metafor nenavadno obširen in barvit: vse od spontanih in emocionalnih metafor do konvencionalnih in preprostih besednih iger. Vse to vodi k sklepu, da Gajšek ne sna vedno dokončno izrabiti svojega bogatega in raznolikega pesniškega Izraza Pesniško zbirko je s smislom za vsebino in probleme Gajikovega pesniškega in človeškega sveta opremil Matjaž Vipotnik. DENIS PONIŽ Češki odmev našega gledališča Letos bo minilo štirideset let, odkar Ja dr. Branko Gavella, eden najpomembnejših teatrologov in relivarjev v celomu Jugoslovanskem krogu, s rešijo Balaaoovega »Mescedetes nM svojo pri riale mn dejavnost tudi v slovenskem gledališču, namreč v ljubljanski Drami. Tleti, ki amo boril pri-na konkretnih rešitvah problemov izredna sposobno-s moremo poraMti upri-ki Jim Ja sodelovanja dr.Gsvrile vtisnilo pečat take umetniške dognanosti, kot Jo Je bolj redko pokesala režija tedanjih sodelavcev ljubljanske Dra- me. Vsekakor Ja bil dr. Branko Osvrila v «»*— Jugoslovanskem ln erio ▼ mednarodnem okvira edrii ianed prtriuHh mojstrov dramske ln operne režije. Ob njegovi smrti (aprila 19«) Je bil v nažem trika premalo ocenjen Gevetlov daril v Filipiča. Ib Ja v tam ki m Je uveljavljal tudi v prvi renvojnl fari naše Akadrodje m gledališče kot njen odtalnl teoretik in WJ. vidri oasbndri, ki so ae v nji * kongresu močno uravnoteženj kar Ja povzročilo, da »o ob domači slovenski prišla do izraia tudi druga' slovanski Zlasti— Priaadevanja v preteklosti. Sterilne rmaprave,. katerih namen Je bil, opoeaijatt na malo ah slabo obdelana področja v glasbeni agodovinl od renerancs pa do obdobja med obema vojnama, so še po-z novih vtdriov oavaUfle zlota kar m Ja —d Slovani u zlog rzzen pri Poljakih aoraamerno selo ■»»dal pojavil tudi pri nat," ze Je v posebno Jarki biči prikarala prav slovenski •fazna tvornost. m Je. da slovenski barok v glasbi ni kako Obrobje «ahodne glasbene kulture, temveč, podobno kot drugod, neposreden izras tedanjih miselnih in čustvenih tokov in negotov, oblikujočih ae pri nas, seveda, v skladu s obstoječimi mož-Za madnarodno reputacijo sloven-kntture Ja bilo torej na kon-poskrbljeno ne la po reprezentativni plati, temveč predvsem tudi vsebinsko. Ib m nas akter najpomembnejši del kongreee pa Ja bil, seveda, samo del obdelovane problematike. O tem nam priča njegov program. Kongresniki so delovali v naslednjih oblikah: ob dveh centralnih predavanjih, ki ata Jih imela Friedrich Blume (O Zgodovinskih glasbenih raziskavah v preteklosti) tar Dragotin Cvetko (Južnoslovanska glasita v zgodovini evropske glasbe) so -nastopen na simpozijih, za okroglimi mizami ter kot poročevalci. Namen vnaprej pripravljenih referatov in tekoče naprave Je bil — kot rečeno — razjasnjevati in dopolnjevati nekatera razdobja v glasbeni zgodovini posameznih narodov. Glede na pestrost in specializiranost tčm M Mio celo dobro razgledanemu strokovnjaku nemogoče reiunintl vsebino pogovorov in —prav. »Poročilo« bo tedaj celo muzikologom rabilo večidel le po svojih specialno obdelanih delih; tistih pač, ki bodo pritegnili pozornost tega aU onega specialista. Zato ae moramo, kot nestrokovnjaki še posebno, zadovoljiti z ugotovitvijo, da Je v njem m vsakogar dotovo dovolj razrešenih sli pa šele zastavljenih problemov. Kolikor po tej plati ne mOremo siliti na dan z besedo, toliko pa smo lahko glasni v pohvali kulturnega dejanja. M ga Je predstavljal kongres in M ga sedaj prezentira »Poročilo«. Strokovnost, vestnost in vnema naših muzikologov širijo o slovenski kulturi tih, a razločen in vztrajen glas po svetu. JOŽE SNOJ JANEZ KLEMENČIČ: ENODNEVNICI Slavko Podmenik: ČLOVEK IN SOCIALIZEM V zbirki Misel in čas je Cankarjeva založba natisnila jgonatise študijskih prispevkov Slav. ka Podmenika, ki so izšli v posameznih revijah in pa v »Komunistu«. Avtor na več ko 320 straneh obravnava naslednja poglavja: Samoupravljanje in-i bistvo človeka, O interpretaciji temeljnih so-ciološkib kategorij pri.r. klttftthlh inv v naši današnji obči sociologiji, Vulgarni ekonomizem postaja ideološka sila, O od-govoraostl. Delavski razred, ananoet in Statl-^ stika. Miselnost, interesi in metodš, Inteii- « ganca kot aloj in Današnji problemi idejno- i-sti pouka in vzgoja. Slavko Podmenik u „ predgovora pravi, da Ja s temi študijami in napravami poskušal po svojih močeh po, . magati. da M nemirno, kritično zavest v naši družbi čim manj tako spreminjali, da M 5 ta nemirna zavest tudi sama ne postala spet .. samo drugače abstraktno-kriticistično enostranska in M v imentf boja proti birokra-. tismu omogočala mimo vest in delovanje ' drugim »lamom«. V imenu »svo&ode« in boja proti »etati imis in »primitivizmu«, v imenu »znanja, sposobnosti, strokovnosti« ipd., si skušajo skupine in posamezniki priboriti osvetlila pravd dno tedanje praške družbe. Pozneje je ta roman predelala. Delo sotpo-A snčli tudi na film! Božidar Borko, ki je romanu »Devištvo« napisal nekaj besed o pisateljici, pravi med drugim, da je Marie Majerova umela v svojih najboljših spisih prodreti v psihološke posebnosti obravnavanih oseb in dati'slikovito ozadje njihovemu dejanju in nehanju. Mimo tega je pisateljica kot ženska, ki se je globoko zavedala tudi svoje ženstvenosti, mnogo prispevala k tistemu češkemu feminizmu, ki je nujno nastajal iz socialističnih zavesti in uveljavljal v teoriji in praksi žensko enakopravnost. Njeno celotno delo preveva tudi optimistična vera v človeka in v končno zmago njegovega humanizma. Sandra Paretti: LASTOVKA IN LEV glasila državnega gledališča v Brnu »Program«. Osrednje gledal išče moravskega kulturnega centra prasnnje letos 85-letnico obstoja ln njegov časopis sodi med mačilna češka gledališču posvečena periodika. V naši kulturni kroniki Se ni bilo registrirano, da v »Programu« še nekaj let sodeluje tudi mariborski režiser In pisatelj Emil Frelih. V omenjenih dveh letošnjih zvezkih Je izšel njegov prispevek, ki Je vreden širše pozornosti slasti naših gledaliških krogov: Frelih Je objavil v češčini svoje spomine na dr. Branka Gevello. Tudi on Je Ml njegov učenec in se Je uspešno stikal s njim usvoji dolgoletni gledališki dejavnosti Tl osebni spomini pa so se Emilu Frelihu razrasli v celo napravo, M karakteristra tudi celotno umetniško osebnost in delo veUkega Jugoslovanskega gledališčnika. Jugoslovanske-n « Drsvtm p*«*—n* bHtte. nkii dr. G*-vella ae Je uveljavljal v hrirataUh, srbskih ln slovenskih gledališčih, is PraHhovega sestavka pa izvemo tudi marsikaj ranim tvega o GsNUovhb sodelovanju na čeških odrih. Vsekakor Je Frelihov s široko Jo in čustveno toplino spisani prvi večji češki apis o dr.Gaveffi, salv sa nas ker pisee s posebnim poudarkom označuje dr. Casanovo sodelovanje V slovenski gledališki ustvarjalnosti in tabo aaananja češka bralce tudi a kvalitetnimi vzponi slovenske gledališke B. B. V Pomurski založbi je izšel drugi del romana »Roža in meč« z gornjim naslovom, ki ga Je iz nemščine prevedel Drago Grab. To je 460 strani obsegajoč ljube rssko-pustolov i roman v nadaljevanjih. Tokrat Caroline, grofico de la fiomme Allery, neuklonljivo junakinjo romana, najdemo v poročni obleki. Toda ženina — vojvode Be- možnosti sa .pinrnHeiAnn. uveljavljanje - lčroera •— ni k poroki. Zategadelj Caroline vsakršnih — predvsem pa svojih — zasebni- odloži poročno Oblačilo in gre na drzno polkih interesov. Avtor pravi, da se je v svojih tovauje v Anglijo, da bi se v londonski tem- prispevkib ppekuŠal čimbolj npin govor- r^cl Tower dokopala do svojega ženina. To »plahto r.j^tuprott ugotovitev ali staUšče/ki ni dovolj argumen- • kaj- Prtpeti: «1*J Je plen tihotapskih, izmlš-tirano ali dokumentirano, sem pripravljen v 1 jenih menikov, bodočih piratov, potem resni polemiki - dodatno dokazovati ali — .osvobojenih črnskih sužnjev, džungelskih pod jf»« ■*■*»«■ nasprotnih dokazov (ne ' amaaonk itd. Vendar se -Caroline zmeraj samo razlogov) — dopolniti pa tudi spre- pravočasno raži ujetništva in navsezadnje meniti.« se roman konča sredi napetosti: Caroline Je faa robu puščave, pred njo je skoraj ne-premagljiva pot, v njej pa'upanje ne srečama- . • -mm . nje s vojvodo Belčmerom. M4ne Majerova: 1943. leta, potem pa so jih odpeljali v taborišče, Pisateljica-učiteljica je. odšla z njimi in z njimi ostala. V tem nadvse hudem in kritičnem obdobju vojne je nastala, seveda le v njeni notranjosti, ker pisati v taborišču ni smela, knjiga Zvezdni otroci. Julija 1944 so nacisti 250 taboriščnikov iz zloglasnega Bergen-Belsena zamenjali za enako število nemških ujetnikov in jih. poslali v Palestino. Skupini, edinstveni za Vse medvojno ravnanje okupatorjev, je bila v zadnji minuti dodeljena Asscher-Pinkhofova. Odtlej živi v Jeruzalemu. Njeni Zvezdni otroci so podobni Dnevniku Ane Frank, zapiskom deklice, ki je od 1942. do, 1944. leta živela s starši skrita v Amsterdamu, nato pa, stara 16 let, umrla v nemškem taborišču; njeno pisanje je preprosto pa stvarno, vendar v njem ni ostrih besed obtožbe ali sovraštva. Med malimi in odraslimi bedniki v peklenskem nacističnem taborišču, v žalostnem, pretresljivem stenju so še iskrice človečnosti, ki se kažejo v posameznih podobah in prizorih pisateljičinega opisovanja. Marsikateri današnji mladi človek se bo ob branju Zvezdnih otrok vprašal, ali se je vse to, o čemer piše Clara Ascher Ptakhofova, ▼ resnici dogajalo in kako je Mio q>kib moči prenesti tolikšne krutosti nacistov. Zategadelj ne bo odveč branje te, liuifcn bi rekli zaželene in opominjajoče knjige. - L. DEVIŠTVO Zb Prešernovo družbo Jo Branimir amin« prevedel roman čdfs pisateljice, Id se je rodila 1862.. umrla, pa 1967. leta. V" mladosti Je Mia leto dni 4lužkl-nja v Budimpešti, nato pa pisarita v Pragi. Ves čas si Je veliko prizadevala ra samoizobrmz-bo In ko , ji je Mio osemnajst let. Je le izhajala med pisatelje. Dre .leti Je živela na Dunaju, potem pa že dva lafi študirala v Parizu. Bila Ja člani« češka KP. Napisala Ja več poteptanih knjig, krajših proa in več romanov. Delo, ki Jo pravkar tažlo v slovenščini, pummž v navoja Marie Majerova prvi pomembnejši dokument njenega ustvarjalnega priaadevanja. Opisala ga Je še pod vplivom naturalističnih pisateljev in z njim Clara Asscher -Pinkhof: ZVEZDNI OTROCI Nekaj nad (Mesto strani otasagajočo knjigo, ki Je izšla te dni v Mladinski knjigi (knjižnica Sinjega galeba) in M Jo Je prevedel Jože Dolenc, Je napisala Ni-aneamha. učiteljica, rojena na prelomu našega stoletja. Do leta 1941 Je živela v Cro-pptlej pa lira? ee Je preselile1 v dam, kjer Je učila židovske otroke, ki po Hitlerjevi okupaciji niso več smeli hoditi v javne šole. Te otroke Je poučevala do maja F. Scott Fitzgerald: - VELIKI GATSBY Osrednja zgodba v tem ameriškem romanu — izšel je leta 1925 — ae napleta okrog Daisy Fay in Jaya G: sbyj Mlada človeka se srečata in zaljubita, toda on je le reven poročnik; ko se po prvi svetovni vojni vrne s fronte, je Daisy poročena z bogatim Tomom Buchananem. Gatsby se s tem noče sprijazniti, zdi ra mu da ga Daisy ni1 dokončno zavrnila, zato sklepa: tisto, kar je Tomu v prid. Je le denar, torej mora tudi sam obogateti in Daisy si bo spet pridobil. Namera se mu, tako vse kaže, posreči, toda brž ko M morala Daisy podpreti svojo ljubezen do Gatebyja z nekaj odločnosti In poguma, vnovič odpove, izkaže ae, da je zmožna le ljubezni do denarja in udobja. Vsi Gatsbyjevi napori so bili torej zaman, njegovo življenje postane nesmiselno, saj se je potegoval a stvar Iti se nm Je zdela lepa, dragocena, pa Je bila je grda ničvredna. Francis Scott Fitzgerald (1896—1940) je v dvajsetih letita najprej dal natisniti roman Tostran p—potem roman Th stran paradiža, .vmes pa že tri knjige: kratke zgodbe » naslovom Frklje ta tUosofi, roman Lepi ta prekleti pa spet stkr-ko nove Povesti is jaaaovake dobe. V, is-večine avtobiografskih literarnih lUia je izoblikoval značilne junake svojega časa., tOoM Je star triindvajset, pettadvajari, naj- -Jhrthlžttiira zdaj zavlada kot pravičen kralj, več trideset let. je Študent ali pa ima Študij Po nekaj desetletjih vladanja ustoliči »SS. pravkar za sabo. o sebi pa Ja prepričan, alka ln odide s Seno ta brati v onostran- da Je upornik, novator ta filoeaf aU osut stvo — v nebesa. 2e prej pa mu Je dovolje- nik._ »Chia« ima sedemnajst do devetnajst,- no oMaksti pekel. Tam ga trpljenje tako kvečjemu enaldvajset let ta stopa i* puste pretrssej ds ae odpove nebesom ta hoče P* kroga » Uroki svet; ostati p*i trpečih. Prav s. tem pa «—i»« Je ralo Urahna, »magnetlCnt« oaabnoat ta nebesa tudi ra druge in se preseli tja sku- napisal, ko je bil star osemindvajset let. Pred nekaj dnevi je ta kratki roman v. prevodu Gitice Jakopin in z več kot 40 strani obsegajočo spremno študijo od Onkraj paradiža do Velikega Gatsbyja Majde Stanovnikove izšel pri Cankarjevi založbi v zbirki Sto romanov. Bhagavadgita: - GOSPODOVA PESEM To je 'odlomek staroindijskega epa Mahab-harate, ki je nastal že pred več kot dvema tisočletjema in ki bralce po vsem svetu — doslej je menda že kakih 120 prevodov — seznanja z duhom hinduizma. Konec 18. stoletja je Bhagavadgito prevedel Wilkins in po tem angleškem prevodu so se zanjo navdušili nemški romantiki; tako jo je A. W. von Schlegel leta 1823 izdal v originalu ta latinščini, v naslednjih desetletjih pa so po Evropi izhajali mnogi prevodi. Mi smo bili med redkimi, ki vse doslej Bhaga-vadgite nismo imeli prevedene. Zahtevnega dela se je za Mladinsko knjigo (knjižnica Kondor) lotila Vlasta Pacheiner: napisala je informativno spremno besedo in opombe, Bhagavadgito pa prevedla iz sanskrta. Iz spremne besede bomo v kratkem spoznali pomen in mesto Gospodove pesmi, filozofsko in religiozno misel v Indiji pred to pesmijo in po njej, njene razlagalce itd. Gospodova pesem je filozolsko-religiozna pesnitev iz šeste knjige Mahabharate, tik pred vrhom osrednje zgodbe, ko naj bi se sovražni veji družine Bharatovih potomcev spopadli. Tedaj se Ardžuna, eden izmed osrednjih junakov, zave, da je pred težavno odločitvijo: ali v boj proti sorodnikom ali pa se izneveriti stanovski dolžnosti. Po nasvet se obrne k svojemu bojnemu svetovalcu Krišni, ki je tudi hkrati najvišje božanstvo. Krišna bi lahko nasprotje med dvema vidikoma etičnih načel: med občo moralo ta razredno ali kastno moralo, ki tare ATdŽu-no, zelo preprosto razvozlal: poudaril bi večjo pomembnost razredne morale. Toda pesnitev gre v globine: če naj bo vzpostavljeno moralno ravnotežje dokončno, je treba začeti pri metafiziki, ki utemeljuje etiko. Tako se pogovori med Ardžuno ta Krišno razširijo na temeljna metafizična vprašanja o svetu bogu, človeku, sklep razpravljanj«! pa je, da se Ardžuna odloči za boj;' zakaj po pogovoru s Krišno, ki se mu je razodel kot bog, je postal drug človek, ki gleda na vse čisto drugače kot nekdaj. Vname se boj med sorodniki; na eni strani so Pandovci z Ardžuno — pomaga jim celo "Krišna, na drugi pa Kurovci. Po osemnajstih dneh, ko.sto obe strani uporabili vsa navadna, ta čudežna orožja, zmagajo Pandovci; vsi njihovi naj hujši nasprotniki so Pobiti, na pandovskl /strani pa so ostali živ« le ArdBuna ta njegovi bratje. Najstarejii Amater*- meri evojo moč s številom Starajo okrog nJev Fttagerald J« ta dva asradnja Upa našsl v ta vele- msstnnm okolju, U ga Je dobro posnal, ter ju literarno Izdelal. Velikega Gatsbyja je ki' ■ (■] s očiščenimi brati ta nekdanjimi so- vražniki. Na prvi pogled gre v Bhagavadgitl ra preproste, vsakomur umljive zadeve, vendar Je vmes cela filozofija ta še več, so sledi nekaterih filozofskih sistemov. t ( * t i « . . . Revolucija in s-všT . »ss? ki so si jih obesili aa vrat, m a tam, da m si dnac dragim priplasirsll obraaa, so aa vključili v koMvencionalno družbo; pod banalno, silno dolgo »»»hala«« namaato tančica ao opravili poamati cerkveni poroki: omota ■neflkanaga papirja Jim Ja predstavljala noaotojanaga otroka, ki ao ga a brutalnimi Manjami kapKaltena raaramU na koščka. tako kot ao a Škarjami raarasaa papir v dahdoo in da okrog njib prerivali in duSill. Pri vsej povsem nedvoumni politični da-klarattmosti pa predstava m bila neprepričljiva na temo pisana agitka, ampak grozljivk ponazoritev potencialne, kondenzirane stvarnosti, ki se Je i od dalač in v statistično urejenih pokaaataljih celo mve-damo, Id pa nam, ča Ji pogledamo v obraz e tega zornega kota, vkbudi po koSl arh. Skoda le, da avtor to pretresljive komponente hkorttčanja in poodajočega se upora. sJmboUatranega pred koncem tudi a rdečo zastavo na sarkofagu, ni uspel adekvatno ipdjiti tudi a lagljnčno prispodobo same revolucije in cilja po revoluciji. Kasna glasbila, ki naj bi bila nekak tam-tam prebujajočih se kontinentov, šo bila samo izhod za silo. Morda tudi zato, ker Je dejansko revolucija najtežja po revoluciji. zavarovanja in slave. ani% zato, ker Jm Je to oblika boja. Zakaj sploh ima »Sarkofag« za delo, ao neke konkretne vsebine sploh nit? Gre za simbolično doživetje človeka. U ga kapital ubije; za updcno, črno mažo proti Sedanji družbi, ki žre svoje otrobe; aa paiho; ložko, idejno in optično šokanten ceremonial človekove alienaetje. Delavec, ki Je brezupno razpet med delom in ljubeenijo, kot dvema edinima vrednotama življenja. Je v bistvu oropan enega in drugega, zato mu Časopisno ne preostaja ničesar drugega kot splošen upor. Mlada avignonska skupina je svoj manifest, v katerem skoraj ni teksta (seveda če izvzamemo poročilo o Pomptdoujevcm Obisku v ZDA, ki so ga brali is avditorija) Id niti naključje, da Je prav v Avignonu, hekdanji prestolnici puntarskih papežev. zraslo v uporu zoper sam nekoč tako napredni, a danes po sodbi upornikov te uradno potrošniški avignonski festival, več mladih izrazito revolucionarnih. gledaliških skupin. Poleg Benedettove skupine Je očitno najpomembnejša skupina Tbčžtre du Chtos Noir, ki Jo Je pred tremi leti obli- stava popolnoma prevzela ni. Pa tudi si-cer sem imel vtis, da se je publika bolj smejala neposrednim klovnskim šalam, kot pa Je razumela to, kar so avtorji hoteli grenkega za tem naličjem povedati, kajti »Klovni« nedvomno so upor zoper sedanjo potrošniško družbo. nost položaja opozoriti s — čakanjem. Predstava se pravzaprav začne s koncem. Nekje posedajo ljudje in medtem ko Čas teče v brezkončnost, poslušajo monotono a milo prebiranje visokih indijskih citer. Zadnji prizor je v ostalem nekak uvod v ta začetek: nekje, morda na izgub-ljeni strehi sveta ljudje, ki zaman1' pričakujejo rešilnih letal, prižigajo vrteče se signalne svetilke in' poteši', drug za drugim odhajajo; odhajajo tako poteši, da si publika dolgo ni bila povsem na jasnem, ali je to res že konec predstave ali ne. Bčjart je to vprašanje prepustil vsakemu izmed nas. Cas vmes med tem začetkom, ki bi bil lahko konec, in tem koncem, ki hi bil lahko začetek .nečesa drugega, je Bčjartov edinstven ansambel Izpolnil z naravnost eksplozivnim razgibavanjem telesa ki problema. Bžjart J* »Mažo ca naš čas« razdelil na vrsto sekvenc, ki ao jih uvajala na ekranu projicirana gesla. Kat je po eni strani obdelal priročne človekove faze: ogledovanja in zavedanja lastnega telesa, približevanja dvojice in plesa sploh tako je s vso prot petno brutalnoetjo razkrinkal tudi po-, glavja, kot so nasilja, totalitarizmi in vojne V- poglavju - »Boj« (Bčjart je tu kljub siceršnji francoščini uporabil nemški izraz »KampC«) Je razgrnil kretnje, ki so vodile v pohod nacizma, in pri tem brez jokavic uporabil hitlerjanski marš. V sekvenci »Masa medla«, ki je. bila koreografsko naj-učinkovitejše poglavje, je sijajno prikazal, kako ljudje v gručah berejo časopise vsak v svojem jeziku in se pod vplivom vseh tab različnih propagand začno sovražiti; v tej aUno razgibani koreografiji, ki ji je dodal tudi zvočno dimenzijo, je sredi med vpitjem vseh mogočih jezikov Bčjartov prvi plezalec .Pierre Dobrievič bral svoj tekst v srbohrvaščini. Po pretresljivi sekvenci pobiranja mrtvih z bojišči je dosegel nenavaden efekt s plosko tišino, v kateri je svoje horizontalno koreografske dimenzije na odru podaljšal še z diagonalno lestvijo, po kateri se je molče vzpenjal preživeli. Zakaj? Da bi še kje morda odkril — ljudi? BžJaVtov upor je vsekakor širši in globlji, kot zgolj ideološki. Toda tudi njegove obče človeško obupane signalne luči ao v pričakovanju utripale rdeče. bi opazili, da naša rit konec koncev ni nič ’ drugačna, kot jo imajo drugi... In razen tega bi med nami našli tudi več gobcev, ki -so še slabši od riti ...« ‘ In v to posebno zaverovanost v člove- ’ ško nagoto, ki je ne oklepajo nobene obleke, nobeni ' zgodovinski predsodki, je’ Gombrowicz tudi položil svoj finale, svojo ! edino še preostalo vero. Zato je tudi v > zadnjem prizoru lepa Catherine Hubeau, ‘ hči vaškega špecerista Albertinette, vstala' čista in brez sramu povsem naga iz krste ter doživela s predstavo vred zmagovit aplavz. | V kolektivnih »Klovnih«, ki so v areni Klysče-Montmartre nasledili Barraultovemu »Rabelaisu«, so bile stvari ▼ marsičem enostavnejše, v marsičem pa bolj zapletene. Enostavnejše glede sredstev: namesto re-, volucije si klovni lahko zaželijo vse, samo čc jim pride v roko 'magična metlica iz zapletenega puhka; bolj zapleteno, ker so tudi klovni ljudje s vzemi človeškimi -lastnostmi in ker v svoji vnemi, da hi čarobno videli v naprej, kaj bodo vse postali čez deset let, svoj srnah znižaj?, saj spomavajo camen na svojem grobu. »Klovne« je skupno ustvarilo kar petnajst avtorjev, ki po večipi tudi igrajo. Ariana Mnouschkin je med njimi vodilna osebnost, in skoraj je mačilno, da Je v času. ko je ▼ Parter nekaj gledaliških stavb celo pramlh. to gledališče Thčštre de Solail nastalo lani v paiMkran predmestju Aubervilliers, nakar Je gostovalo na Avignonskem festivalu tar v Piccolo teatra di Milano, a le s težavo, zgolj po nsnhni intervenciji Jeana Louisa Barraulta, dobilo končno streho tudi sredi Pariza. Pariška kritika je »Klovne« ▼ glavnem zelo visoko ocenila. Govorili so o novem gledališkem prijemu, o ponovni oživitvi gledališke magije, o organski spojitvi gledališča, cirkusa tar filma, igralce so označevali za »otroške posvečene pošasti«. Nedvomno veliko tega drži. Toda, ne vem. morda zato, ker sem bil oni večer zelo utrujen, a priznati moram, da me pred- Ce sem že pri »Klovnih« lahko igralca znova našel v njegovi prvobitni totalni komedijantski vlogi, se pravi, da ne gre samo za besednika, ki recitira in besede podčrtuje z mimiko obraza, ampak za komedijanta, ki izpopolnjuje ves prostor in ves čas predstave, sem to prostorsko umetnost še bolj dorečeno lahko atova srečal v Bčjartovem Baletu XX. stoletja. Na tokratnem gostovanju ▼ pariškem TNP je veliki mojster sodobne koreografije prikazal tri balete: »Potovanje«, »Breč cvetja in vencev« in »Mašo za naš čas«. Ker sem prva dva — fantastično psihološki prikaz človekove agonije in poenostavljeno poezijo baletnih gibov — že spoonal pred leti v Grenobtu, sem si takrat ogledal le zadnjo stvaritev »Meto za naš čaš«. Ni naključje, da sta se Bšjaz* in mladi avignonski Gelsš oba lotila v bistvu revolucijske teme v obliki neke črne maše, seveda maše s človeško, ne- cerkveno vero. Toda kot je Gelas še ves improviziran, krčevit, aktivističen in živčen, tako je Bčjart že vss miren, kljub asimetriji premerjeno, urejen; protest in estetika sta se mu že skladno ujela; Bčjart točno ve. da odločitev mora priti, a prav zato je hotel na vso alarmant- Dolgo smo ploskali tudi v novem ljut skem gledališču vzhodnega pariškega prect mestja TEP, kjer je njihov vsestranski animator Guy Retore uspešno postavil na oder Brechtovo »Beraško opero«. O delu, ki je morda malokje tako znano kot pri nas, ne bi govoril; zapisal bi celo občutek, da je bila Stupicova izvedba v Ljubljani večji spektakel kot ta pariška predstava. Toda ne bi mogel zanikati tudi nekaterih kvalitet Retorčjeve uprizoritve. Vse mu je bilo zelo zares realistično. Pri tolovajski poroki v skednju so tatovi res nosili na kup kose pohištva in pili so res pravega šampanjca; cipe v bordelu so bile tako, resnične in hkrati tako »lautrecovske«, da bolj niso mogle biti; in ko je šel po rampi sprevod ponarejenih beračev, bi se jih človek res moral usmiliti. Prizor zadnjega, slovesa v kletki je bil drastično francoski' in črnina neučakanih vdov provokantnm. i Edino rešilni kraljevski sel se je pojavil ob: koncu na odru kot neresnična igračka na. lesenem otroškem konjiču. koval komaj 22-lefaii Gerard Gelas, ki sam piše, režira, inscenira tal igra. Šesterica mladih članov, ki vadi in našteva v zasilnem prostoru opuščene tovarnice St. Joseph v Avignonu, je doslej pripravila že šest predstav, od katerih je eno krajevna prefektura celo prepovedala. Z najnovejšo predstavo »Sarkofag« "so mladi gledališki revolucionarji gostovali v mednarodnem kulturnem centru študentskega naselja v Parizu. Čeprav bi moralo biti med tolikanj glasno se upirajočo mladino zanimanje za taka gostovanja ogromno; sem moral žal zabeležiti, da je bila velika dvorana skoraj prazna. To pa igralcev ni motilo in dali so predstavo iz vsega srca; še več: iz vseh svojih pesti. Dejansko: premik je že tu. To niso več poklicni Igralci, ki igrajo zaradi službe, socialnega na nov. svojski način. Kostumov in scene praktično ne' uporabljajo, ampak nastopajo v vsakdanjih Oblekah, edina predmeta na odru pa ata bila električna stikalna plošča In nekoliko vzvišena deska, na kateri so se odvijali glavni obredi. Mesto odrskih luči eo uporabljali sila močno žarnico, ki je bleščala a čela monstruosiega »svečenika kapitala«, kot povečana svetilka na glavah rudarjev ali zdravnikov. Z najbolj enostavnimi kretnjami in rekviziti ao dosegli maksimalne učinke: pod ukazom z enim samim -migom prsta so se zvijala telesa vseh podrejenih; z osvetlitvijo za navadnimi polami belega papirja so povzročali skora.1 magične senčne efekte kitajskega gledališča; v raznobarvnimi kosi blaga. V gledališču Epee de Bois sem prisostvoval Copijevi »Evi Peron«. Znani risar Čopi se je z režiserjem Aldom Rodrigue-zom Arisaom lotil ideje, da prikaže v liku Eve Peron usodo ženske ob lastnice, ki čuti, da bo zaradi neozdravljivega raka morala umreti, in zato sumniči na vse strani/ dokler jo najbližja okolica sama ne pokoplje, zatem pa ustvari sebi v prid o njej izmišljeno legendo. Bil sem na predstavi, ki so jo odigrali v'delno uničeni inscenaciji in brez običajnih odrskih kostumov, ker so bili uničeni. Dva dni pred tem je namreč sredi predstave vdrl v dvorano oborožen, zakrinkan komandos kakih 50 pripadnikov desničarske organizacije »Novi red« (nekdanji »Za-, hod«), ki še je znašal nad igralci, razbijal, po dvorani in vrgel več zažigalnih bomb. Samo odločni intervenciji plečatega igralca. Jeana Clauda Drouta, ki igra sicer, dvorskega plesalca tanga, se je bilo zahvaliti, da ni bilo hujšega in so odpeljali samo dva ranjenca v bolnišnico. Na zunanji steni barake pa so napadalci, ki sp opravili svoj posel, ne da bi policija pravočasno posegla vmes, zapisali: »Živel justi-ciaUzem«, »Eve Peron , ne bodo blatili!« . Ni me motilo samo nelagodno vzdušje zaradi morebitne nevarnosti. Šokirala me je tudi sama predstava. Vse prav, če so-' dobni gledališčniki raziskujejo, če iščejo nove izreze, če so namesto stare konvencionalne igre nastopali zdaj kot ▼. nemem filmu, zdaj tulili; Ae so nemssto shakas-pearovekega krtfjeesfcega premikanja po odru poplesavali kot v kabinetu, tešil vtetae o krene pa 6e ; Skoraj z majhnim podcenjevanjem sem začel gledati predstavo »Operete«, ki jo je napisal Poljak Wltold Gombrovvicz, v mali, a do kraja nabiti dvorani TNP v Parizu; ža zato, ker Je bilo delu ime »Opereta« in ker Je dirigent orkestra tudi res zaokrožil najbolj od najbolj konvencionalnih operetnih melodij. Toda tako po-tekstu kot po 'odlični izvedbi je Gombrowioaewa »Opereta« ena najbotjš&i predstav, kar sem jih v minulih mesecih videi na pariških odrih. Okvir je - dejansko povsem opereten; vsaj v prvih dveh tretjinah. Gombrowicz sam kot Poljak tal Mas Scboendorff kot oblikovalec kostumov In scene sta še prav posebej prispevala k povsem sladokusni staroavstrijski atmosferi. V scenskem okolju, ki so ca podajale veristične povečave barvne fotografije, smo se tako srečali s ■ ■ - — — - -a - • - — - —~ - • ' . • < t } unive in chrilisatorični prostor AlpeJadran povešaj« in dopolnjuje tudi ne tulim n— področju, pil Čemer so m navzoči In sodelujoči partnerji pm gotovo enako so-interesirsni kat m gospodarsko in komunikacijsko tudi sa njegovo kulturno kom- nos med komiktim Slovenci toliko tal toliko polenu jakilh ali delujočih zranstveni-kov, bdkmkm, niti prva odloCuJoCa glede utrjevati te onemoglo savest o enotmm gospodarskem in ctvll Isatoričnem prostoru Alpe-Jadran. Sedaj ko ss ta ravest ves bolj krepi in daje sa vse soudeletene pozitivne rezultate, nikakor ne bi anda krneti prav tista komponenta, ki Js sodelovanje pripravljala in. gg nedvomno tudi naprej omogoča. Vsakdo od sonrtsletenlh bi moral prispevati k njenemu utrjevanju in pospetevanju. Pri vsem tem pa Je di-meraija demokratičnosti prav gotovo tista, ki Je najkvalitetnejša in ki daje kulturnemu, gospodarskemu in etvilisatorlCmmn prostoru Alpe-Adria življenjskega netiva. In te tudi več, ki ne le omogoča sedanje sožitje, marveč gredi in deje tisto, ker Je potrebno se sožitje ▼ svetu sploh. Z več strani Je bilo ▼ tem smislu večkrat pokamno prav na to znazžFInn in nuji obstanka in razvoja slovenske manjšine, ki naj se resen gospodarsko tudi ekvivalentno kulturno razvija. Toda- tudi ta aadnja zahteva Je bolj platonične n% rsve, če pomislimo ne to, de danes na Kn rolkam ni ustanove, ni organizacije pa tudi ne posameznika, ki bi bil dolžan ali ki bi bil v stanju odgovoriti na vprašanja dnevnega političnega življenja, političnega te nerodnega delovanja med Slovenci na Koroškem. Ne obstaja dokumentacijsko središče, večinoma ni Obravnav te podatkov O usodi izseljenih slovenskih družin med vojno, o preganjanju za nacizma, ni ekonomskih analiz ali punktacij, ni pregledov o današnjih gospodarskih namerah in možnostih koroških Slovencev, ni podatkov ali analiz o procesih notranjega odtujevanja, o možnostih zajezovanja potujčevanja s kmečkim turizmom m o »sem podobnem,, ni podatkov o 'notranji In maddcžrtni migraciji in njenih vzgibih, o prosvetnih razmerah, o socialni ogrete nesti posameznikov in skupin. Vse to pa Je bistvenega pomena za sleherno argumentirano politično in zamišljeno ali premišljeno gospodarskopolitično delovanje. Kar o vseh Mi vprašanjih vendarle obstaja. Je Javnosti nasploh nedostopno. Koroški znanstveni delavci namreč tudi nimajo možnosti publiciranja tam. kjer bi mogH računati na neposredni sprejem. Objave posameznikov v publikacijah matičnega naroda so se pokazale kot neodmevne predvsem tudi v tistem prostoru, ki bi ga morale rase opozoriti. Ce ne še motivirati to pridobivati. Javno mnenje bodisi med znanstveniki in strokovnjaki bodisi med zainteresiranimi m-d širšim« piastmi avstrijskih sodeželenov je tako rekoč nesni zmenjeno h konstantno, s vsemi neugodnimi pojavi In posledicam« mo s tem v zvezi. Prav v vzoostavlianju bollšeea medse bojnega obveščanja in — teleti bi bilo — tesnejšega sodelovanja med znanstvenimi raziskovalci preteklosti in sedantosti deže-lanov obeh narodnosti naj bi bil eden od bistvenih namenov slovenskega znanstvenega prizadevanja ha Koroškem. Dela avstrijsko« znanstvenikov s področja narodopisja. umetnostne in sploh kulturne zgodovine. političnih in socialnih dogajanj povečini slovenstva ne upoštevajo in se sicer tudi demokratično misleči raziskovalci glede slovenstva izgovarjajo na okoliščino, da ne poznajo Jezika oziroma da Slovenci na Koroškem sami še niso prispevali potrebnih obravnav lastne preteklosti in razmer ter zavoljo tega ostajajo neupoštevani v znanstvenih obravnavah. Poleg tega načeloma bolj ali manj sprejemljivega izgovora pa Je prav gotovo res. da bo možnost vplivanju v pozitivni smeri ne avstrijsko znanstveno ta žiržo Javnost dene le e konkretnimi obravnavami la s dokumentacijo, ta aicer v večji meri jn bolj prepričljivo kot s priložnostnim političnim piedira-njem ali e enostranskimi željami, pozivanjem na pravičnost ali pa s opoearjanjem na nedemokratičnost, nepravičnost te neupoštevanje ter vsem tistim kar spada v domeno verbalizma, posebej te poli-titaegft. Ena od vzgibov za povečano prizadeva Uje v smeri oblikovanja rami*!! o znanstvenem ali zavodu — inštitutu te njegovi ustanovitvi Je prejkoslej tudi okoliščina, da doslej te ni pozitivno zna no, ali bo bodoča celovška univerza, za katero naj bosta osnovni program ta okvirna delovna fiziognomija pripravljena do M. oktobra, torej do ptebizriinaga Ju- Na „rudarskem festivalu Tudi oblikovalci tamiali te delovne fiziognomije bodočega slovenskega znanstva nege društva ne Koroškem se namreč dodobra zavedajo, da takšno društvo ne bo smelo biti slovenski koroški geto oairoma geto slovenskih znanstvenikov ne Koroškem, ampak bo pok« drugega moralo Mtt tudi posrednik v omenjenem širšem geografskem prostoru te soudeleženec v vseh njegovih bistvenih komponentah. TU so poglavitne vprašanje v zvest s oblikovanjem znanstvenega društva. Snovalci ne Koroškem ze jih dobro zavedajo. Seveda pa zadevajo tudi ob vprašanje odnosa do političnih organizacij, ki pred avstrijsko poti tiči to javnostjo te pred političnimi dejavniki predstavljajo Slovence v Avstriji. To Je prev gotovo neizpodbitno. Umetnost za premog Zapiski z obiska v porurskem mestu Recklinghausen Kaj Je legende in kaj je resničnost? Dr. Ksriheins predstavnik zahod- nonemlkih sindikatov te član organa, ki ga preprosto imenuje zvodetvor, namreč vod- dali stran«. Rudarji in igralci so naložili dustrijske družbe, v katerih imajo tako na tovornjake dragoceno črno toploto, obje- imenovano »delavsko soodločanje« in v ka- li so se, umetniki in proletarci, in kaj naj terih opravljajo sindikalni predstavniki M Hamburžani ob slovesu rekli, če ne: funkcijo »delavskih. direktorjev«, ter šte- »Poleti pridemo in vam sa zahvalo'pri- recjflinghausen- —------umetnost!« skega festlvala*- Program festivala obsegajo tudi koncerti, razstave in seminarji, toda In res so prišli. Prvi »festival« je trajal njegovo težišče je na dramskih predstavah, od .28. junija do 2. julija 1947, poleg »Figa- v Festspielhausu s 1056 sedeži. *YatbC< P3. •» 5«®*“ »Zapišite«, pravi dr. Hagin, »to zanima maroenitl eoodgankl Antona Pavloviča Ce - vse gledaiiške direktorje in njihove finan-boym, brez ntenn ? tistih prvin povojnih cerje: subvencija na vsak sedež je 30 mark letih * «£****» » P°“icno M po predstavi; naše cene vstopnicam so na- anralersko gledallščein M sta tudi v ame- mre6 Trideset mark je 10.230 starih riški coni okupirane Nemčije morali demon- dinarjev. Na 75 festivalskih predstavah obi- strirati zavezniško štiriedinost: »Medved« ^ dvorano okrog 75.000 ljudi . . . »Festival in »Snubač«... v Recklinghausenu je za okrasek sindikalnš Prišli so tudi leta 1948 in naslednje leto zvezi«: to je refren številnih kritik, ki in takrat je eden izmed sindikalnih vodite- vsako leto ostreje sprašujejo, kaj ta festival Ijev, Otto Bumneister, spoznal, kakšna »sploh hoče« in v čem je njegova speci- simboliks je v tem sožitju med umetnostjo fičnost. »V čem se razlikuje od salzbur- ta premogom. Leta 1949 so ni* ustanovijo- škega ali bayreuthskega?«, se razburja, celo ne zstevneatna igre«, zveza »*»■»»» sindl- kritik Springerjeve »Die Welt« kotov Je prevete patronat, gospodarska re Letošnji program obsega dve »domači« form* ja prtamle. danar, festival se je širil predstavi: Camusovega »Caligulo« ir »Zato postajal abšan to lsta 1965 se je ob četek indijskega obdobja« (drama o KDlum- pnmpoanl fizdHnaU preselil la zasilne mest- bu) vzhodnonemškega avtorja Petra Hacksa. ne dvorane v vellčaafao novo palačo sredi Na začetku festivala j je gostoval vzfaod- Itagheuszzekage parka. ~ nob tinski »Doutsches r«. To je bila Resničnost, ki zveni kat legenda. politična senzacija, vzhodnonemška gleda- lišča namreč, doslej niso imela dostopa \ . ■ na zahodnonemške udre, hkrati pa tudi llcftlrmrn vlmlalieAan' ' umBtniftka: Lessingov »Modri Nathsn« ta - ^UeOKOTO gieaatlsce Gorkega »Sovražniki« sta bila po besedah dr. Marina »naboliši nemški teater« Besso-Sknbri festivala jta dva »R«: Ruhrfest nova režija Hacksove priredbe Arištofaite teiste Baofedtagbeuaen. Tzmtm navadno deset vega »Mii « pa Je bila »preprosto genial- tednov Ostoa id «. maša do 15. jultjs), kot na«.. Sest vzhodnoberlinskih predstav v »taatiturtjar pa aajveč tri mesece. Večino Recklinghausenu — pravi, gledališki Erfurt! programa dajafo goriujdča gledališča, nekaj Tu so bili že aU po še pridajo: zahodno- glečteiiških pretetm pa producira anaam- berlinski SchiUertheater z Gombrowiczevo bel, U — j—je-.rackitagimpaimzlri ta »Vvonne, burgundsko princeso«, hamburški stivaMd anasmbri«, toda to so v resnici Schauspielhaus z »Indijanci« (najnovejši igralci s naJrazUči JH nemških gledališč, Kopit) ter essensko gledališče z dramo ki H » to maeece danri 'pogodbo s ta »Vizitacija«, ki jo je po Kafkovem motivu stivaiaktat vodefegbak. Mestnika« festivala napisal Gunther Schuller,- K temu še* »di- Ubogi firer Caligula »CaliguJa« je senzacija letošnjega. glada liškega programa. režiser Dietrich mesnih političnih razočsrznj mislijo tudi drugače. Običajne' pot ze zagotovitev da narnib sredstev e strani zvezna ah deželne vlade najbrž more voditi le pirit slovenskih političnih organizacij. Narodni svet koroških Slovencev ae Je te do nedavna ga sestanka snovalcev znanstvenega društva pozitivno izrekel se osnovanje taktnega Je bržkone navajen na vprašanje, zato odgovori hitro to a formulacijskim užitkom: »Legenda Je resničnost«. Beeede Je o nastanku rudarskih »slavnostnih iger« v porurskem obrobju, v mestu eno izmed mest v gosto naseljenem mega-lopoli&u ob veletoku Renu in rečici Ruhru, danes pa velja v Zahodni Nemčiji to morda tudi drugih zahodnih državah za primer, kako Je trebe nositi kulturo med delavstvo. »Natanko tako Je bilo, čeprav zveni kot ae slovenskih organizacij te sedaj dajejo možnost za takšno delovanje, kot Je okvirno predvideno ea bodoče znanstveno društvo (lokalna zgodovina, JetiknalovJe, literarna zgodovina, pravo a prisebnim ozirom ne manjšinsko zakonodajo, gospodarstvo, sodo- in etnografija). Seveda pa Je na sploh Jasno, da Je aa takšno društvo potrebna politična neodvisnost (to de ne more imeti vsake politične organizacija svojega znanstveno raziskovalnega programa in izvajalcev) tako glede financiranja kot tudi glede izbire sodelavcev ter projektiranja in programiranja konkretnih nalog. V prebcotktvi ali premostitvi trii vprašanj, zadevajočih v medsebojne strankarske ■»■■»—» ae bo znova izkazale dejanske pripravljenost in — naojal bi si reči — politična daleko-vidnoat te preudarnost posamsznlh sodstev koroških Slovencev. Nedvomno obstoječima političnima organizacijama ni potrebna te kaka tretja politična organizacija, ki naj U ae atlete v zenamtvzno društvo« ali »koroško slovensko skupnost«. Nujno pa je potrebno neodvisno znanstveno telo, ki bo in . biti ? pnmrf tako eni kot drugi politični organizaciji n ju. To je potrebno večinskim narodom, te potirimajte Je ljudstvu in poMtiknrri manj tinskega naroda. v Posamezni osnutki so te pripravljeni. Povečini izhajajo iz dejstva, da so koroški kulturni dnevi, ki so jih teni v Celovcu politično neodvisno organizirali koroški slovenski izobraženci, bili uspstni te da pomenijo pravzaprav prvi javni nastop v smeri prizadevanj aa ustanovitev anan- ,»Medveda” za toploto Zima 1946/47 jo bite izredno hoda- V varit okupacijskih conah Nemčije so gledališča sicer delala, toda -igralci, to gledalci so mareovaU; premoga ni bilo. Tudi v hamburškem Bdteikpiribausu Je boo trim, zorno da Je Mta' rima te hujša kot dtfu^d. Najbrž zaradi tega ae Jim Je n. (140990 prebival pasate a po 300.000 Nalival ikomu pro-trk). Ostale stroške ■gamaacije, članice banka, deželna vla MgamauM velike to- * \ Robert Guillain Nova eeneraci O '■ . : . •• . j .fr?- .. •. _• . . >. Jao Pugt. Zrta ta orodje tega. nsdeocstva. Najprej mora zaostriti dhefplino navedita lastnih vrstah; zato so njen slavni odbor razširili fa traopoIntH njen statut. Potem naj Zvem rmširi svoj vpliv. Doslej Se Je ukvarjata v slavnem s mladimi bafctivisti«, M’ pravi s najbolj vnetimi in strceSlJiviBii elementi. Zdaj pa mora organizirati in .mg-bllisirati čim večje Število mladih. Se posebno pocomoet pa mora posvetiti tistim. Jel so je Ji morda izneverili. Vsi morejo stava je objavila, da pred tem velikim preporodom poprečna starost funkcionarjev v osnovnih režimskih enotah in poprečna starost stanov partije nista presegali 40 let. Torej Je Jamo — Je bUo rečeno — zakaj je potrebna »transfuzija«. Toda glej —' medtem ko voditelji namenjajo mladini dobro novico o rotaHai. Je v njihovih govorili, poročilih in proPs-gandi vse polno opoaoril. iz katerih lshajs nepričakovan sklep: režim Se ne' zaupa povsem mladi generaciji in zahteva od nje Se večjo disciplino. To je Se 'posebej poudaril na kongresu mogočni vodja mladine Hu Jao Pang, ki je prvi sekretar* Zveze. (Mimogrede: te voditelj mladih je bil rojen leta 1915 in trna torej Se petdeset let.) Dejal je: »Nžpak in nevarno bi bilo verjeti, da je mladina, rojena v novi družbi in vzgojena pod rdečo zastavo od rojstva rdeča in da lahko avtomatično postane dedinja revolucionarnih pridobitev.« Mladina — je razlagal — ima Se zmeraj na sebi pečat različnih razrednih ideologij, ki so ostanek prejšnje drudbe. Razen tega je ta mladina spoznala novo družbo, ko je bila že zgrajena, ni pa doživela viharjev pred njenim vstajenjem, zato ji grozi nevarnost, »da se vda zgrešenemu občutku ljubega miru in začne težiti za udobnim, varnim življenjem. In ker ni prestala .izkušnje v revolucionarnem boju, ne more dovolj razumeti strogih zahtev revolucije. Pod faz-krajalnim vplivom buržoazne ideologije bo med mladino prav gotovo pognalo nekaj novih buržoaznih in revizionističnih elementov.« , Sovražnik je torej revizionizem! In ta sovražnik Se posebej preži na mladino. V vseh socialističnih deželah — je dejal Hu Jao Pang v svojem poročilu na kongresu Zveze komunistične mladine — je mladina, bodočnost države, predmet boja med »marksistično-leninistično linijo«, ki spreminja mlade v prave proletarske revolucionarje, in »revizionistično linijo«, ki bi, če bi ji pustih proste roke, pokvarila njeno re volucionarno voljo z zastrupljeno tezo o spravi med razredi; cilj te teze pa je. pripraviti povratek v meščanstvo in kapitalizem. Na Zahodu smo mislili, da na Kitajskem gledajo na revizionizem kot na zunanjega sovražnika, kot zlo, ki razsaja v tujih deželah, kot bolezen Rusov. Med svojim bivanjem na Kitajskem pa sem spoznal, kako daleč so Sli s protirevizionistično gonjo tudi doma. Torej ne gre za to, da bi na-Kitajskem predvidevali vpliv ruskega revizionizma ali preprečili nastanek ruske »Pete kolone«: razrušitev, kot smo videli, je dovolj močna, da to prepreči. Gre za to, da preprečijo nekaj mnogo hujšega; samo-hoten vznik kitajskega revizionizma. Revizionistična nevarnost cjpbiva torej nove. dimenzije: ne zadeva več samo Rimanje, temveč tudi notranjo politiko. Antirevižionizem je boj na dveh frontah, boj proti »hruSčov-ljanstvu« in boj v sami Kitajski, med Kitajci. Razvoj komunistične vladavine po Stalinu je kitajske voditelje hudo razburil, kar sem že omenil pri poglavju o derusi-fikaciji. V njihovih očrti je ta razvoj tak, da polagoma pelje Sovjetsko zvezo nazaj v kapitalizem. Prisegli so, da se na Kitajskem kaj takega ne Im nikoli zgodilo — po vsej sili hočejo odvrniti mlado kitajsko generacijo od te poti. Zato je potrebno, da spremlja ianeno — kot je bilo rečeno na kongresu Zveze komunistične mladine — poostreno politično nadzorstvo nad prihajajočo generacijo. Z drugo besedo: poleti leta 1964 so začeli mladino krepko »privijati«, za kar so dobili navodila v poročilu sekretarja Zveze Hu Reportažni zapis Roberta Guilieina »Kitajska«, ki ga4x> v prevodu .Franceta Suiterftiča izdala založba Borec. Ja la delček stvarnosti. Id pripoveduje o veliki neznanki današnjih in prihodnjih dni. Guillain Ja bil zadnjikrat na Kitajskem lata 1944. Azijo pa Jo dodobra spoznal že pred drugo svetovno vojno, kr njegovega poučnega in koristnega branja smo povzeli zadnjo poglavja. sa pravi, da se morajo tdeolaUro zgraditi na podlagi stvarnega narodnega boja. Mladi delavci in mladi, taval kmetje, oziroma mladi ljudje Iz nižjega neveri« — nadaljuje poročilo — bodo jadro, okrog katerega bo treba zbrati druge. Medina mora .spati razločevati imrrainžre od prijateljev ter rartutafcavati atesti skrite sovražnike socializma. Potomcem buržoaznih staršev in bogatih kmetov, starih izkoriščevalcev ljudstva. je treba posvetiti posebno pokornost, da se bodo naučili »nastopiti proti neredom, te katerta so tetli«. Odslej naj Zveza komunistične mladine energično ta načrtno organizira »politično delo« v prostem času mledih. Poskrbi naj, da bodo brali knjige ta članke s revolucionarno vsebino, da bodo predvajali ravolncionaine igre in peli revolucionarne pesmi, de bo njihovo razvedrilo zdravo. Pri delu v tovarnah ta ljucMcih komunah morajo mladi delavci ta kmetje stopiti na čelo tekmovanja za izboljšanje proizvodnje ta ideološke dejavnosti. »Izobraženo mladino« — namreč čedalje številnejšo mladino, ki pri osemnajstih letih zapušča srednjo Solo — ostro opoasrjajo, da je samo majhen del iz hjenih vrst pozvan na univerzo, v industrijo, trgovino in druge službe socialistične države. Vsi drugi — se pravi velika večina — morajo biti pripravljeni ne samo na to, da po srednji šoli ne bodo nadaljevali študija, temveč tudi na to. da bodo šli na podeželje in se vključili v poljedelstvo kot kmetje, člani ljudskih komun. Ročno delo prezirajo revizionisti, revizionizem pa je vir vsega zla, poudarja Hu Jao Pangbvo poročilo. Prav tako sodi v revizionizem lagodnost. Ljubezen do dete ip volja do življenja sredi delovnih ljudi morata biti povezana s preziranjem osebnih koristi.ta z globoko vdanostjo kolektivizmu. Naposled mora mladina vedeti, da do končne zmage ni moč priti zastonj: začasno žrtvovanje manjšine naj bi prineslo blaginjo milijonom ljudi ▼ prihodnosti ... Taka okrepitev revolucionarnosti — uporabljam izraz iz Hu Jao Pangovega poročila — je neobhodno potrebna pri rotaciji, ko bodo mladi prevzeli največje odgovornosti. Položaji pa bodo Oddeljeni szmo najboljšim —. pri pomlajevanju kadrov bo potrebna selo stroga aetekeija. Poročila navajajo, da je sam Mao Ce Tbng določil, kakšni naj bodo mladi ljudje, ki se bodo vključili med režimske kadre. Imeti - mora; jo petero lastnosti: 1. Biti morajo pravi markaistl-leninist i, prežeti z Mao C« Tungovo mislijo. 2. Služiti morajo kitajskemu ljudstvu In vsemu svetu, ne pa svojim osebnim ali čisto nacionalnim koristim 3. Zmožni morajo biti voditi množice, se združiti z njimi tar se povešati tudi s tistimi ljudmi, ki m prej ntea strinjali z režimom, oziroma so bili v opoziciji, potem pa so spoznali ob dejstvta, da so bili v anoti. 4. Ravnati se morajo po demokratičnem centralizmu in se hkrati teogtbati. diktatorskih manir. da ga mora od časa do časa kdo prijeti za lavo podpazduho — morda ato, da mu p<»Mp vstati, ali pa. da ga vodi. Sirijo ae različne govorice. Ima revmatizem? AU morda slabo srce? Ah pa slabo vidi? Splošno mnenje je, ds »z njim nekaj ni v redne. Sicer pe n bilo najbrž normalno, da bi bili staremu borcu po enainsedemdeset ib letih življenja ta utrudljivega dela dnevi šteti... Takšne domneve ta ugibanja so pri srcu rtasti peščici zahodnih opazovalcev / v Pekingu — s njimi si krajšajo čas. Toda zakaj U ae ubadali z domnevami, zakaj bi prežali na drobna mamenJa, na gube ta izraze utrujenosti, ki nam lahko kaj povedo o stanju vrhovnega voditelja Kitajske, ko lahko pogledamo okrog zebe ta vsepovsod ugotovimo — tako se mi zdi — da se bližamo »koncu vladavine«? O tem me je vsepovsod prepričal« že gromozanska kampanja, da U povzdignili osebnost predsednika Mao Ce Tunga v nebo, da bi postalo njegovo vzorno življenje legendarno, da bi njegovo misel razširili in poveličali. Pomislimo na vsesplošno, organizirano" čaščenje, na slavospeve, ki jih poje sedemsto milijonov ljudi geniju ta tvorcu revolucije, na vse to ljudstvo, ki so ga spravili v šolo. da ponavlja njegove neuke! Zakaj vse to? Najverjetneje aeto. km- ae zavedajo, da bo kmalu odšel, ta ker hočejo že živega spraviti v panteon kitajskih herojev. Kakor v japonskem gledališču glavni junak še dolgo časa po končani predstavi ostane pred občinstvom. na mostičku, od koder gre počasi za kulise, tako ae tudi Mao Ce Tung pripravlja na odhod s prizorišča. Pred očmi in med vrtrt tkanjem vsega ljudstva vstopa v zgodovino. Tu ta tam na Zahodu ae pojavi mnenje, da Mao Ce Tungov konec lahko povzroči negotovost, vranje, nemire. Taka mnenja so smrtna. Zgodovina je sicer polna presenečenj to ničesar ne smemo vnaprej imeti za gotovo, to je ros, toda trenutno bi lahko reku, da Je na Kitajskem drugače. Vsa oblast si namreč prizadeva sa nadaljevanje maotema po Man, za maoizem brez Maa. Cilj vseh priprav je, da ne bi bilo negotovosti ta sprememb, zdaj že vemo, da po Mao Ce Tungu ne more priti do večjih sprememb na področju oblasti, kajti priprave na čas »po Mau« so na dlani. Ves narod prizadevno proučuje misel Mao Ce Tunga. Učitelj dokončuje nauk življenja. Dokler Je Se žtv, učenci do zadnjega ponavljajo njegove besede vpričo njega, da M jih anali božje, ko ga ne bo več. Kdo so njegovi nasledniki? Kaj zato, če jih ne poznamo! Važno je, da bodo stopili na njegovo mesto ljudje, U so mu zvesti. Id bodo nadaljevali maoizem. Ne vemo. kaj bodo sklenili, vemo pa, da bodo sklepali v njegovem imenu in da se bodo ob morebitnih spremembah sklicevali nanj. »De-maoisaoije« ne bo — to Je najmanj, kar hočejo kitajski voditelji. Tudi sanje je postal lueki model v nrtretn smislu negativna — ne nameravajo ga posnemati. V glavnem so si edini ▼ tam: ne posnemati deti sunita«-! J«. držati se načelne amer! programa ta obraniti enotnost vodeče skupine tudi broe Maa. ne odstraniti Maorih portretov ln poprsij. Kadar bo prišlo do izmene na vrhu, to ne bo pometalo zatajitve Mao Ce Tunga. Tak ja tudi amiari rotacije pri tleh, ki se Je še raftate. Gre sa priprava na čas po Mao Ca Tangu, z drago besedo: gre m to, da ae aagotnvl. nadaljevanje sistema, da se utrdi etični člen med obdobjem, ki se končuje, ta časi. ki so na obstoju, da se že v času Mao Ce Tunga ta njegovta direktiv odpro novi generaciji vrata, skozi katera bo vstopila na prizorišče. »Vagoja proletarcev, revolucionarjev, iti bodo zamenjali stara, je nalaga velika strateške važnosti, ki Jo vsej partiji predlaga tovorit Mao Ce Tung,« je pisala Rdeča zastava 31. Julija 19M, ko ae Je končal kongres Zveza ko. ffiBfilififtif mladine. Uflmlitur ta ngdtlj* nji navoj revolucije, usoda partije ta drže- TUg je prišel aaabno mod ■»»»*■« ta Ji govoril. Vrhovni voditelji so Ji napovedali veliko reči. Vidite, v Foktagu Jo teka »konspiracija«, da nihče izmeti na*, številnih tujih novinarjev v tem mestu, steklih ta “ £2 S»T£ koncu kongresa, da so se razpisali o njem — na vsem lepem so mu bile posvečene črte strani v Ljudskem dnevniku. Rdeti zastavi in vseh drugih listih, o njegovih sklepih Je začel poročati prtrtallri radio; naposled so tudi informacijski bilteni agencije nove Kitajske namenili vsemu svetu... in malemu sveta Zahodnjakov v Pekingu. da je bil v Pekingu kongres, in sicer kongres velikanskega pomena; koogna Zveze komunistične mladine Kitajske. Nova generacija Ja prišla na dan s besedo - to je bil nenavaden dogodek — da je napo čila njena ura. da ji nameravajo starejši odstopiti odgovornosti ta položaje v sistemu. Ismena, nova generacija — ta dva problema sta nekaj časa hudo razburjala javno mnenje- Prvi problem: stari voditelji se starajo — kdo so tisti, ki bodo stopili na njihovo mesto na vrhu piramide, in kakšne so njihove težnje? Dragi problem: nove generacije, generacija na dnu piramide. fantje in dekleta od dvajsetih do tridesetih let. ljudje v prvih partijskih eža-lonib — kakšne vrste mladina je to. kaj pomeni za režim? Je ta mladina borbena ali otopela? Trda ali mehkužna? Nikoli ni bilo slišati v Pekingu, da se s temi vprašanji ubadajo na vrhu. O tem nihče ne črhne. Nič ali skoraj nič ae ne. premakne. V decembru 19M je sicer prišlo med vodilnim 'osebjem do nekih sprememb, Iti pa niso bile kdo ve kako pomembne. Se nobenega Jasnegs odgovora ni slišati na prvo vprašanje: kdo so tisti, ki pridejo na vrh? In vendar sem med svojim bivanjem v Pekingu prestregel več znamenj, ki obetajo nove čase. Začele so •er pojavljati nove besede, znanilke sprememb. Tako na primer govore o Ceh pan jen, to Jo o ljudeh, ki so adaj na vrsti. goča ta da so zatrti vsak odkrit ter aktiven odpor proti njemu. Toda za novinarja, U Je Kitajsko samo prepotoval, bi bilo tvegano trditi, da ve, kaj se dogaja v notranjosti kitajskega ljudstva. Osebno lahko navedem le nekaj nepopolnih vtisov. . 1. Pogovarjali sem se lahko le z majhnim šterilom mladih ljudi, toda vel ti so bili breatnerjno vdata komunističnemu sistemu; njihova neskaljena vera se mi je zdela iskrena. Se posebno se spominjam dolgega pogovora s dvema mladima aktivistoma, ki sta me vodila po Mandžuriji. Ko sem napeljal besedo na »skok naprej« in na ljudske komune, tasta marala izraziti niti najmanjše kritike ali pomisleke na ta račun, črto začetno obdobje leta 1958 sta odobravala: politika partije glede razvoja industrije ta poljedetebva je bila zanju od začetka do konca popolnoma pravilna. 2. Tudi vsi mlatil ljudje, ki sem jih lahko opazoval med njihovim vsakdanjim življenjem, so- se ml sdrti iskreno zadovoljni s svojo -usodo, brezpogojno vdata pokorščini ta navajeni ploskati. 3. Redki taji opeaovolcl, ki poznajo te reči in ki sem se nanj« lahko obrnil z vprašanji. so mi povedali, da je ogromna večina mladine povsem privržena režimu, čeprav' ni tako enotna v mišljenju in prilagajanju. kot mislijo ▼ tujini. Za svojo brezpogojno pokorščino Je ohranila različna stališča, ki so bolj termita, kot bi al človek mtsHI, ta precej občutljive razredne odnose. 4. Isti opazovalci poudarjajo — sicer pa to vrt priznajo, tudi honumlstl v_ svojih jaizvah in čtetatih — da Anhri /rinoti' med režimom 4n oblastjo ne bddjučujejo obstoja. -težavnih problemov ta primerov nezadovoljstva. Eden izmed problemov, o katerem naj-češče govorijo, je premajhno navdušenje mnogih mtedib ljudi — tistih, ki so okusili mastno življenje ta pridobili izobrazbo, četudi zelo mejimo — sa delo na kmetih. Po gospodarski obnovi, jti je dala prednost poljedelstvu, je na deset tisoče fantov ta deklet po končata srednji šoli sapuatilo mesto ta svoje družine ter šlo na podeželje obdelovat aamljo. Celo uradna propaganda je morala stalno prirasti, da ee Je šlo veliko mlatita ljudi le po sili »zakopat« na podeželje. Tl ljudje težijo po mestnem življe- Nrtcateri mladi ljudje — zlasti tisti z univerze — ee pritožujejo tudi nad tem, da je njihov študij gtrtno ogrožen zaradi političnih akcij. Celo po obdobju »popravljanja«, ki je odpravilo skrajnost »skoka napre «, morajo študentje pračeeto prekiniti študij v korist tevenžoMcta dejavnosti: udeleževati ee morajo fizičnega dela, predvojaškega urjenja, propagandnih akcij, slavnostnih sprevodov in ljudskih mitingov, kjer. morajo vsi vzklikati kakšnemu imenitnemu gostu ali pa ga obdelovati z obtožbami zaradi Imperialističnih zločinov. Celo v tovarnah in ljudskih komunah bi lahko našli precej mladih delavcev, id bi radi, da bi jih pustiti v mira delati, da jih ne 'bi kar naprej gnjavili « političnimi nauki, da jim ne bi tako pogosto velevali, naj posnemajo heroje ali sami postanejo heroji. Naposled lataco posnamemo Iz številnih časopisnih vesta ▼ zadnjem času, da kitajska mladina ni bila popolnoma varna pred dekadentnimi pojavi, kot so nastopi beaU rukov, je-je ta huliganov. To pometa za oblasti' hud škandal. Menda Ja prišlo do zasidrala tudi na Kitajskem — po teh pojo* vih Je udaril tisk v različnih tacajta, npr. r Šanghaju. Tiancdnu ta Siamu. Razen tega so se ▼ Šanghaju, U velja za najbolj nevarno mesto, pojavila nekatera dekleta vgabodlnaa«- ti^orttfozk^Mače1^ t^tatističnem stilu ta čevlje »špičake«. Minulo poMJe *6 čar sopisi napadli poplavo fotografij filmskih zvezd ta zvezdnikov ter prodajo gramofonskih plošč z nezdravimi peradmi, kakršne je slišati ▼ Hongkongu. Vsi ti nezdravi pojavi pa so takoj naleteli na odpor ▼ socialističnem dubu. Združenje krojačev r Šanghaju je na opozorilo zvojta najbolj čur ječih članov sklenilo odkloniti vsako naročilo nenavadne obleke. Frizerji v TJencinu so se odločili za kratice pričeske, kakršne se spodobijo proletarski mlladlni. Natakarji v neki šangbajski restavraciji so goste, ki so nesramno zahtevali dve steklenici kitajskega vina na osebo, opozoriti, naj ae »podobno obnašajo. je torej rotacija. Propaganda je vrgla v javnost teras, ki ga vrt papeggjePo ponavljajo: »dediči revolucije« — to naj bi biti tisti, ki bodo pctuneli del odgovornosti, čeprav niso biti uctelrtmcl revolucije. Z navedenimi besedami sicer oenačujejo obetajočo se rotacijo pri tleh. na ravni mladine. Vendar Je čutiti, da veljajo tudi aa rotacijo na vrhu, o kateri ne govorč. Čeprav o ujej ne govora. Je čedalje bolj očitno, da bo prišlo do nje. Diktatura proletariata je utelešena v politbiroju centralnega komiteja komunistične partije Kitajske. Politbiro Je Imel sprva 28 članov, to število pa se Je potegoma tanjšalo na 19. In sicer zaradi smrti ta bolezni, pa tudi — kljub veliki enotnosti vladajoče ekapine — zaradi odstavitev. V tej skupita Je ožje skupina, osnovno jedro oblasti vsemogočne-ga kolektiva, sestavljeno te najbUžjta tovarišev predsednika Mao Ce Tunga. To Je stalni komite politbiroja Sprva jg štel sedem ljudi, odej pa jta ima samo še pet, ki so že aktivni in imajo vso obtetf v rokah. To so: Mao Ce Tung, ki Je kot predsednik kitajske komunistične partije pravzaprav poglavar države; Ltn Aao Ci, pred- meti, to Jo Jasno. Am->? Od veeh svojih pred-raslikujejo po tem. da and revolucije, temveč so rtareJUli. Niso osvojili pri-i boja kakor njtaovi pred-i so Jta sprejeti v zibelki komiteja- V tej Zvezi Je tedaj prišlo do nam glavnem odbora, ki ge Je tevoki kongres. Je od 258 članov 217 »novih«: samo 35 starta je ostalo. Po kongresu so doživele podobno pomladitev provincialne ta krajevne organtaadje Zvest. Lote Je za nameček organizirata novačenje, hoteč povečati število deklet v njenih vrstah. Tudi komunistična partija ae Je pomladile, ko Jo sprejete m svoje člane najboljše elemente is to, M se stvari lahko preveč zevtaHe. kaiti Mao Ce limf, id je bil rojen lete 1883. lahko živi še topo vrsto let. Opmovlci v Pekingu menijo, de je boH verjetno, da čakata n» tre*« ne*letni plen — ortar*-’»en naj bi bil v letu 19M — ta morda tudi ne to. ds se bo rusko-kitrtski spor izkrt-st* Itzira]. lahko da bo prišlo do pobotanja ali pa bo spor dobil trajen mačet. Sicer pe predsednik Mao Ce Tung ni videti več kaj prida zdrav. Na raraih fotografijah Je Leto dni Iz življenja in običajev — Zapisi z ekspedicije na- Borneo teri, kar pa itak nima nobanega pomena, saj tfai živijo v eni hiši. Ce se ženska vnovič poroči, poštene njen prvi mož častni gost in najboljši prijatelj skoraj brat drugega. ^MDški, rasen nekaterih poglavarjev, imajo Dradno po eno ženo. Treba pa Je reči, da si nikakor ne odrekajo zadovoljstva prevarati ženo, ki pa a svoje strani spet le redko kdaj ne povrne enako. Kar' ae tega tiče, ae dajažka družba le malo loči od naše. Lo- sdrsvnim govorom in Ji sunil med bressobe čeljusti pest kuhanega riža in vlil vanje majhen vrč žganja. Potem Je glavo, obrobljeno s Usti svete palme, obesil nad osrednjim ognjiščem, na ***"»" so morali vsak večer prižgati ogenj. Dajalci verjamejo, da se glava razjezi, če Ji poetane hladno in tedaj izreče vse, kar se Ji Je nabralo ne duši (očitno mora biti to zanimivo govorjenje!). Kdo ve morda bi v Jezi lahko povedala kaj takega, kar Je boljše, da ae ne sliši. Ko so glavo nahranili, napojili in ogreli, SO »se lotili živih. NADALJEVANJE IN KONEC Ob zori sta prišla po nas dva odposlanca velikega poglavarja in nas odpeljala na grič, ki se Je dvigal sa vasjo. Tem je že ptice nosoroga (buceros ridnocerus). Obkrožalo ga Je kakih deset mladeničev, ki so bili obtočen! enako, v rokah pe so imeU tnajhne bronaste gonge, na katere so nepre-ud&rjftli. Vrač je razložil žrtvene darove — kupč- _ __ f ... _ _____________________«--■— ščitom in kopjem ter nas prisiUli, da ano «dpi—aH svojo točko na velikansko veselje gledalcev, ki ao se kar valjali od smeha zaradi naše nerodnosti. Ves čas praznovanja, ponoči in* podnevi, ao se po vsej vasi raategali neubrani zvoki gongov. Ta vsiljiva in zaradi svoje mabaatfč-ne rednosti/skoraj nečloveška glasbe, ki se Je mežels s delovapjem alkohola, nas Je kar odnašala tja nekam v daljavo, v pragozd Apo Kesio — zeleni raj Dajakov. kjer niko-U ne zmanjka divjih svinj. Po nallrm improviziranem sodelovanju v prazniku, glave, ao nas prebivalci Iiong Kem-juata dokončno priznali sa svoje. Celo veliki poglavar ni več sumil da smo preoblečeni misionarji in nam je odstopil svojo veliko hišo sredi vasi. Sem se Je preselil v svoj »vikend«, ki Je Ml nekaj kilometrov nižje ob reki. Vedno, mn ga obiskali, smo ga našli pri delu. Neprestano Je iiril svoja riževa polja, pri čemer mu Je pomagala starajta žena; mlajša pa Je ubijala čas s opravljanjem sdaj toga zdaj onega — kot kakšna naša tetka. V tej vasi, ki je imela več kot tristo ljudi, smo preživeli pol leta in proti koncu smo že skoraj vse poznali po imenih, kajti sodelovali «mn pri vsakem veselem ali žalostnem dogodku v njihovem življenju. Ker smo ««u indonezijščino, ki postaja vse bolj razširjena, smo se brez težav razumeli s .večino vaščanov, razen z nekaj starimi trmoglavci. Eden od teh starcev nam Je do zadnjega ostal uganka. Ce je bil trezen, ni razumel niti besedice po indonezijsko, kadar se Je napil — kar se je k sreči dogajalo pogosto — pa nas Je odlično razumel in postal celo neusahljiv pripovedovalec. , Da jaška skupnost t izrednem občutku sol či se potem, da prevarani soprog praviloma zahteva od tekmeca odškodnino v obliki vrča aU kake druge malenkosti in to skromno kompenzacijo vedno tudi dobi. Sicer pa niti. ni potrebno, da M šena prevarala moža in mu tako dala pravico, da zahteva odškodnino. Dovolj Je, da še soprog čuti zmalu«. Ta besedica, ki je pri Indonezijcih selo pogosta, pomeni ponižen, plašen, užaljen. »Mahi« Je pogoetp povod za odškodninske zahteve, katerega žrtev je bil snemalec ekspedicije. Nekega dne Je Georgee fotografiral dekleta, ki so pobirala riž in ko ao končale se Je galantno ponudil, da Jim bo pomagal 'odnesti težke košare h kaščam Mišu vasi. Ko so prišli h kaščam Je eni od nuadih lepotic pomagal dvigniti breme po oekih stopnicah vsekanih v deblo drevesa. \ Sel Je za njo v kaščo, stresel tovor na tla in za šalo zaklical »kuplnl žensk, ki so ostale spodaj: »lahko noč!« Potem je zapri majhno pregrado, ki je služila hkrati za vrata in za okno. Mlada Bung — tako ji je bilo ime — je narejeno zakričala in takoj odpabnila pregrado. To je bilo vse. Cez dva ali tri dni, ko je Georgea že čisto pozabil na ta drobni incident — pravzaprav incidenta sploh ni bilo — smo izvedeli, da se mož te mladenke — Mia Je namreč poročena — čuti užaljenega in zahteva tradicionalno sodbo nad našim snemalcem. Na nesrečo je bil mož eden od vaških starešin — flavtist, ki Je igral le tedaj, kadar Je bilo tršba sporočiti kakšno smrt ali — v starih časih — začetek lova na glavo. Mimogrede, njegova flavta Je bila nosni instrument. Nastavil Jo je k eni nosnici, zamašil drugo in na ta način se mu je posrečilo izvabljati zvoke iz svojega instrumenta. Po našem mnenju Je to pomenilo delati si odvečne težave. No, najbrž nismo bili dovolj objektivni, kajti ko smo virtuozu prvič pojasnili, de se n«w zdi lažje pihati v flavto z usti se je začel smejati in odkimavati: »Oh. tile belci! Nikoli ne morete ničesar početi tako kot vsi drugi!« Torej, flavtist je menil, da je užaljen in preko poglavarja vasi nas Je obvestil, da zahteva sodbo nad snemalcem. Le-ta Je protestiral' in se skliceval na to, da od takrat, ko je zaprl pregrado pa do takrat, ko Jo je ona odprta, ni poteklo niti trideset sekund, kar Je — to Je tršba priznati, — premalo, da M uspel poseči na čast poročene žene. Mož Je ugovarjal — spet s posredovanjem poglavarja vasi — da mu je malo mar, kaj se je zgodilo in če se je sploh kaj! Zanj je Mio bistveno, da ae Je Georges pri pričah zaprl v kaščo z njegovo ženo in tako dal snov za vsakršna Ugibanja. Torej je bila njegova čast omadeževana in zato zahteva »čuči malu« — pranje časti. Naš snemalec, Je dodal flavtist je lahko še srečen, da so se nravi Dajakov spremenile. »Se pred nekaj leti — je dejal — M mu odrezal glavo, ne da b ivprašal za svet starešine?« ke riža in koščke svinjskega mesa nabodene na bambusove peUce — in začel klicati ptico, preiskujoč obeorje s svojim ostrim pogledom. Več kot uro so trajala monotona »kitnjanja. v katerih smo ujeli eno samo, stokrat se ponavljajočo beeedo — »pla-ki« (orel). Nenadoma Je eden od mladeni-čev s prstom pokaral v daljavo in v meglici smo "■!»«*»« droben madež, plavajoč Tkttrf gosdora. Vsi so začeli kričati: »Piski! Tlaki!«, glas pa je zazvenel glasneje in še bolj roteče. Prosil je orla, naj preleti nad Long Kemjuatom, zaščiti njegove prebiralce in jim dovoli »prejeti tujo glavo, ki ne želi nič boljšega, kot pridružiti se plemenu. je ptica uslišala molitev? Morda je samo računala, da bo pograbila eno od izsušenih kur, ki so za vasjo lovile koMUoe? Kakorkoli, opisala je širok krog nad gričem. Drob-njenje gongov se je sprevrglo v glasno razbijanje. vrač pa je v ekstazi nasedli na palico piščanca, ki je pred smrtjo še nekajkrat zakriUl s perutmi. Potem so vsi zapustili žrtveno mesto in odšli v vas. dečki so stekli naprej, raznašali dobro novico in kot amulet dajali vsakemu ščepec riža, ki je privabil orla. Zdaj. po ugodnem odgovoru orla, ni nič več preprečevalo glavi, da pride v vas. Spet so do teme pili. potem pe se Je poglavar vasi s preroštvu sina-in nekaj mladeničev (in seveda nas) odpravil tja, kjer je čakala trofeja. Vsakih nekaj korakov se je skupina ustavila in vsakdo je vrgel ščepec riža duhovom, medtem ko Je poglavar mrmral za-kletve. ___ Glavo, ki je morala pripadati kakemu oglarju, ker je bila tako na debelo pokrita s sajami so z rotangovo vrvjo obesili na kol. ki je bil okrašen s svetimi listi palme sang. Poglavarjev sin je skočil k njej in z divjim krikom presekal vrv, ki jo je držala. Po tej Imitaciji sekanja glave, so Jo slavnostno odnesli v vas; dokler so jo nosili, so vsi prebivalci teptali po tleh in povzročali neznanski hrup, da M odgnali sle duhove, ki so morebiti mislili slediti glavi. Zatem ao se vsi zbrali na veliki verandi poglavarjeve hiše in postavili glavo na častni prostor, na podstavek iz suhih palmovih listov. FOClavar jo je nagovoril z dolgim po- Despotska gostoljubnost „ Pirovanje je trajalo več tednov — nismo Mii sposobni ugotoviti koliko — in ko me zdaj sprašujejo, kaj Je Mio na Borneu najbolj nevarno, vedno odgovarjam: doMti ci-roao Jeter! v Prav nobene možnosti ni Mio, da M se izognili despotski gostoljubnosti Dajakov. w«HH so po nas in nas vlekli s silo, celo sredi noči, da M šli pit. Hkrati so nas tudi branili: pred vsakim so položili nekaj pesti hladnega riža-in koščke kuhanega svinjskega mesa. s čopi bodečih dlak, kajti med splošnim brezskrbnim veseljem živali sploh niso odrti. Bila Je še sreča, če so Jo ubili samo dan prej, kar pa se ni zgodilo pogosto. Od časa do časa Je kdo od moških počepnil na pete pred enim od nas in pojoče improviziral zdravico, nakar nam Je vlil v grlo velikanski vrč riževega žganja. V skladu z običajem je bilo treba nemudoma vrniti a improvizacijo. V ta namen smo uporabljali kakšne gusarske ali pivske pesmi. Vselej Je imela največji uspeh »Vitezi okrogle mize« in kakšen tujec bi se nemalo čudil. če bi slišal, kako vsi ti ljudje' z videzom vojščakov v zboru ponavljajo: »Pokončajmo vino — če Je dobro!« • Gostijo Je od časa do časa prekinjala še drugačna zabava: ženske so plesale nekakšno kolo na galeriji in prepevate ob spremljavi topotanja bosih nog. Pozneje ao ae jim pridružili moški in povlekli s sabo še nas. Ure in ure smo bodili v kolu drug n drugim in v zboru ponavljali besede ki Jih je z lepim nizkim glasom pel solist.' Nenadoma ao se vsi razšli in posedli vzdolž galerije. Začeli ao ae plesi. Dajaki na poznajo kolektivnih plesov. Drug n drugim so po vrsti vstopali v.krog in plesali pod kritičnimi pogledi prisotnih. 2enske so z giM'posnemale ptice in nosile v rokah njihovo perje. Možje so plesali scene iz boja Kar se tiče domačih živali, so se delile — če ne upoštevamo suhih kokoši in na tri četrt divjih mačk — na dve neprestano sprti skupini: pse in svinje. Za pse — podobni so nekakšnim ušivim pretegnjenim foksterjerjem — je bilo glavno dvoje: izogniti se brcam, kj so jih ogrožale od vseh strani in najti kaj užitnega. Svinje --- kosmate in črne kot evropski divji prašiči — so se flegmatično sprehajale po vasi in pogledovale pse in ljudi s svojimi ironičnimi očesci. Kadarkoli se je kakšnemu nesrečnemu psu posrečilo z zvijačo ugrabiti dober košček in se skriti pod kakšno hišo, da bi ga v miru požrl, so se svinje zapodile vanj in ga z udarci rilcev odgnale od jedi. Koristni so bili oboji. Psi so lahko, čeprav so bili razmeroma majhni, gonili jelena ali divjega prašiča in ga zadržali do prihoda gospodarja, ki ga je pokončal s kopjem. Bili so presenetljivo spretni; premagovali so brzice — s plavanjem ali s skakanjem s skale na skalo — in celo plezali na drevesa in strehe hiš, da bi ukradli kaj užitnega. Bazen tega so bili pogumni, velikokrat so se vračali s staknjenim očesom ali brez ušesa, ki ga je odgriznil divji prašič ali odtrgal medved. Podobno kot volki, šakali in avstralski dingoti (ki niso nič drugega kot podivjani psi) tudi dajaški psi ne lajajo, pač pa zavijajo — včasih po cele noči — in to tako močno, da se dolge hiše kar tresejo. Svinje so, kar je seveda naravno, konec koncev vedno pojedli na kakšnem skupnem ali družinskem prazniku. Pred tem pa so uspešno izpolnjevale svojo osnovno dolžnost vaških snažilcev. Vse kar je padlo iz hiš so te večno lačne živali nemudoma požrle. kakor nisem zdravnik, so me od jutra do večera prihajali iskat za najbolj različno zdravniško pomoč: od zdravljenja navadnih ran do pomoči pri porodih. Nikakor se nisem mogel izogniti: če sem se branil, so bili prepričani, da nočem pomagati. Vseeno pa sem po zaslugi naše zaloge zdravil in po sreči pozdravil kar lepo število bolnikov. Vsekakor mislim, da jim moje zdravljenje vsaj ni skrajšalo življenja, to pa je že samo po sebi kar zadovoljiv uspeh. Z ramo ob rami s skupnostjo odraslih, sta obstajali še dve skupnosti: otrok'in domačih živali. Otroci so sestavljali nekakšno republiko, popolnoma neodvisno in starši so jim puščali vso svobodo. Jedli in spali so, kadar še jim je zahotelo in ves dan je po vasi odmevalo njihovo kričanje in smeh. Večino časa so se kopali skakajoč s skal ali mostičkov na Kemjuati. Dajaški roditelji obožujejo svoje otroke, vendar jim kljub temu nikoli ni prišlo na misel, da bi iz strahu pred nesrečo, prepovedovali otroku kopanje. Sicer pa niti enkrat nismo opazili, da bi Dajaki nasprotovali željam svojih otrok, ali da bi jih celo tepli, niti tedaj, ko bi po našem to popolnoma zaslužili. Bazen kopanja so imele deklice še neko igro »hčerke in mame«. Na pesku so narisale obris hiše, zanetile majhen ogenj in kuhale riž v konservnih pločevinkah. Fantiči so za vasjo gradili hiše ali pa hodili na lov, oboroženi s »sarbakani« (pihalniki za zastrupljene puščice). Pogosto so se na deblih spuščali po rečnih brzicah ali pa plezali po drevju ter nabirali plodove in razdirali ptičja gnezda, prav tako kot pobalini po vsem svetu. __ ______ ________ člani plemena živijo v dolgih skupnih hišah, ki so napravil tak vtis na nas. Skupno krčijo gozd, sejejo, gradijo piroge in viseče mostove. V skupinah lovijo divje svinje ali nabirajo dragoceno smolo »damam, denar, ki ga dobijo zanjo pa delijo na enake dele. Ločitev po dajaško Čeprav so vaški poglavarji vedno moški, imajo ženske pogosto važen glas v življenju plemena. Na vsak način imajo veliko več svobode, kot v mnogih drugih prvobitnih ali tako imenovanih razvitih družbah. ZenSka ima, tako kot moški, pravico do ločitve, ki Jo tudi brez pomislekov ujjprab-lja, če Ji mož ni všeč. Po ločitvi, Id je vfed-no zelo preprosta in brez sence drame, gredo otroci z očetom ali pa ostanejo pri ma- PRAVKAR IZŠLO ! Pri čgp delo Je izšla knjiga Artura Londona Priznanje Globa za Georgesa Očitno Je Ml proces neizbežen, ker se je jasno iakaaalo, da je po dajaškem običaju žalitev ra maša, če kdo spremlja poročeno žensko v kaščo. Starešine vasi so ae zbrale v hiši poglavarja in ae skoraj vso noč dogovarjali. Glasnik nam Je sporočil njihovo obsodbo: Georgee mora plačati možu sto rupij, pri tem pa ne ame porabiti še na darilo ra ženo. To Je Mio pa le preveč: kar ae nam je spočetka stelo zabavna šala* Je postalo zdaj nekaj drugega. Naš snemalec Je divjal, gro-»U, zmerjal flavtista a sleparjem in še drugače, vendar , ni nič pomagalo. Morali smo ae podrediti običajem in plačati, če si nismo hoteli nakapati Jaee vaških starešin. NsvatHMnte. do d>rii troh dnah meše-tJo flavtist tatfavfl, d+ bi Ul sodo-voljan a novo srajco aaee in verižico iz ponarejenega stota ra ženo. »Krtveoe Je moral lastnoročno odnesti užaljenemu plačiln za žalitev in uporabiti smo Morali vso našo ■nožnoat prepričevanja da Je Georges, besna žrtev te mahinacije,' res tel. Flavtist ga Je prijateljsko sprejel. Ml navdušen nad darili in niti a besedico ni omenil »eadeve«. Seveda Ja pogostil Georgesa s pijačo, čvekal o tem in onem, njegov pogled pa Je ves čas visel-na elegantnem vžigalniku snemalca. Georgea Je to hitro oparil in aato ae hi niti najmanj čudil, ko mu Je flavtist Ob atoveed dajal: »Tvoja darila ao tabrtoala malu in zdaj med usipa at več1 nesporazumnv; toda po k Knjiga je v svetu vzbudila veliko zanimanje, C. Gavras, avtor filma »Z« pa ja po knjigi posnel tudi film z Yvesom Montandom v naslovni vlogi, ki ga bomo najbrž gledali tudi pri nas.. A. London, ki ja prejel najvišja odlikovanja Češkoslovaške republike, ja bil leta 1951 na procesu zoper nekdanjega sekretarja KP Češkoslovaške Sionskega, obsojan na dosmrtno težko ječo, 1956 jo bil rehabilitiran, zdaj pa živi v Franciji. Knjigo, ki predvsem govori o delovanju neusmiljenega kolesja za izsiljevanje potrebnih priznanj, je avtor posvetil »Vsem tistim, ki ne odnehajo v boju ZA ČLOVEŠKO PODOBO SOCIALIZMA«. Zahtevajte zanimivo knjigo v vaši knjigami, lahko pa jo naročite tudi pri ČGP Delo, Ljubljana, Titova 57. - Cena knjiga je 30,00 dinarjev. Po sili zdravnik S ivks, \ * f- I ZA KONEC TEDNA Sobota, 11. julija 1910 n Najhujši udarec, ki Je kadar koli aadel kakšno armado v minam času. Je bilo v generalnem Štabu avstrijske armade. Čeprav Je avstrijska vlada akoj urenila vse, da bi Škandal omejila, in Je prcbrvatetvo le dilo, je dogodek zbudil e Javnosti aploSno pozornost. V resnici ni za razdiralno dejavnost tega moža nobene primere r vojaSki zgodovini. Skoraj deset let Je zasedal polkovnik Redi ▼ avstrijski obveščevalni službi položaj, ki mu je dovoljeval, da je lahko zbiral in pregledoval vse podatke za morebitno vojno. Zraven tega Je še vodil »evidenčni urad generalnega štaba«, kjer mu je bilo zaupano pošiljanje obveščevalcev v tujino in nadziranje sovražnih vohunov v domači deželi. Z njegovim izdajstvom so postale čez noč brez vrednosti vse v večletnem nadrobnem delu zbrane informacije in vse na Hej podlagi načrtovane vojaške operacije, ker ni bil znan ob odkritju obseg njegovega izdajstva in je bilo zato treba računati iz previdnosti z izdajo vseh življenjsko pomembnih skrivnosti nasprotniku. Tako je bil generalni štab prisiljen od danes na jutri pripraviti za vsa bojišča nove strateške načrte. Panika v vodstvu armade je bila zelo velika. Bila je nevarnost, da Im odkritje izdajstva izzvalo med prebivalstvom dvojne monarhije krizo zaupanja v celotno vojaško in državno organizacijo. Redi je kot mlad častnik živel v galiških garnizijah na vzhodni meji države in je veljal za posebno dobrega pomavalca ruske obveščevalne službe. Ze kot stotnik v evidenčnem uradu generalnega štaba je zbudil pozornost, toda le v pozitivnem smislu: veljal je za posebno spretnega lovca na vohune in za gorečega patriota. Njegova strokovna mnenja so bila logična in bistroumna. Celo najvišji krogi v vojski so cenili njegovo znanje in prizadevnost. Rusom je bil seveda Alfred Redi tm v peti. Zato *o sklenili, da ga bodo na kakršen koli način napravili neškodljivega. Toda to se jim ni nikoli posrečilo, nasprotno: v njem so si pridobili enega svojih naj dragocenejših sodelavcev. Da bi dosegli svoj cilj. je varšavska špijonažna centrala sporočila enemu izmed svojih najsposobnejših vohunov Baltu Prattu, da nadzira Redla. Pratt je poznal Avstrijo in je govoril tekoče nemški. Ne da bi ga opazila avstrijska tajna služba je nadziral vsak Redlov korak in se v podrobnosti seznanil z njegovim zasebnim življenjem. Nekaj Je bilo lamreč gotovo: če bi bilo najti v njegovem življenju najmanjši madež, bi to lahko hudo ogrozilo njegov generalštabski položaj; in če te napake odkriješ, imaš odlično sredstvo za izvajanje pritiska. Izsiljevanje TCo se je Prattu zdelo, da je našel dovolj dokazov za nekaj črnih točk v Redlovem zasebnem življenju, mu je poslal anonimno pismo s povabilom v kavarno Cesarski dvor. Pismo se je glasilo: »Moram z vami govoriti o gospodu poročniku X. 3. dragonskega polka. Ce ne pridete ali če ml poskusite nastaviti past. bo jutri šef generalnega štabe obveščen o Vaših stikih s poročnikom X.« Imenovan je bil poročnik, ki je z njim Redla vezalo tesno prijateljstvo, ki je imel pri njem prav poseben položaj in ki ga je tud: zasebno spremljal. Redi je vedel, da ni korektno, če častnik na njegovem položaju tudi zunaj službe občuje s poročnikom In ga celo obdarja. Slutil je. kakšno izsiljevanje se skriva za temi vrsticami, a tudi vedel, da je konec z njegovo vojaško in družabno kariero. če ne pojde na sestanek. Torej je šel tja. Honorar, ki so mu ga ponujali Rusi. je bil več kot obilen. Prvo naročilo, ki ga je moral Redi izpolniti. je bila prisluha načrtov dveh utrdb, ki sta spadali k trdnjavi Przemyšl. Redi je vezal izpolnitev naročila na pogoj: zahteval je. naj Rusi pošljejo v Avstrijo za ogled trdnjave Krakova vohuna, ki jim ni povšeči. njemu, polkovniku Redlu. pa naj sporoče njegove osebne podatke. Rusi so Redlov pogoj sprejeli, in kmalu zatem je avstrijska protivohunska služba ujela nevarnega špijona. Polkovnik je prejel »ob upoštevanju odličnih službenih storitev na. posebnem delovnem območju« svoje prvo odlikovanje. Ta mračna igra se je v naslednjih letih večkrat ponovila. Polkovnik je izdal Rusom najpomembnejše vojaške skrivnosti. Rusi so mu za to dali denar in svoje vohune, avstrijska vlada pa priznanja, odlikovanja in redove. Seveda je bilo Redlu jasno, da bna opraviti z delodajalci, ki niso rahločutni, in da sta njegov položaj in njegovo življenje odslej odvisna od zadovoljnosti Rusov z njegovim delom. Vedel je. da ga bo njegov šef. polkovnik Batjušin v varšavski vohunski centrali »Zahod«, pustil na cedilu. ko se mu bo zdelo to primemo. Zato je poskušal tveganje, ki je bilo povezano z njegovim delom, nekolikanj zmanjšati. Zvedel je. da Batjušin ni posebno upoštevan v 7. oddelku vojnega ministrstva v Petrogradu. ki mu je Mia podrejena celotna vohunska služba. Njegove storitve niso Mie zadovoljive, in imel je budne in vplivne nasprotnike. Redi je vedel, da polkovniku v Varšavi — in tudi sebi — ne more storiti večje usluge, kakor če mu malce pomaga pri lovu na vohune. To je imelo dve prednosti: Batjušin si bo utrdil položaj v 7. oddelku vojnega ministrstva z nevsakdanjimi uspehi. Redi pa bo navezal nase tega pomembnega moža. Da bi uresničil ta načrt, je odšel Redi celo osebno na neko posestvo v okolici Kovna, kjer se je sestal z ruskim Sefom vohunske službe. Leta in leta je potekalo vse v najlepšem redu. Potem pa se je politični položaj v Evropi močno zaostril. Vojna je Mia pred durmi. Rusi so postajali zmerom zahtevnejši. Želeli so. naj jim Redi priskrbi avstrijska načrta za vojni pohod proti Srbiji ta Rusiji. Izpolnitev take zahteve je bila celo za Redla težka, saj je šlo za najstrože varovano skrivnost avstroogrske armade. Povrhu pa so MU načrti spravljeni pri operacijski službi, s katero je bil sicer Redi pove- zan s številnimi nitmi, v koteč« prostore pa ni imet kar tako prostega vstopa. Vsekakor je bilo tveganje v tem primeru zelo veliko, in vse ja bilo odvisno samo od tega, ali se bo Redi lotil stvari dovolj pametno. Skrivni vojaški načrti Odločil se je za metodo, ki se mu je do zdaj zmerom obnesla: zahteval je od Rusov imena šestih pomembnejših vohunov. Vohune so prijeli, in s pretvezo, da je državna varnost izredno ogrožena, je polkovnik zahteval, da mu dovolijo vstop v najbolj skrivne vojaške arhive. Potem ko je v napornem nočnem delu vse, kar je bilo pomembnega, prefotogra-firal, si skiciral in zapisal, so vojni načrti romali v kurirskem kovčku ruskega vojnega atašeja v Varšavo. Rusi so bili nadvse zadovoljni. Batjušin je dobil za ta bleščeči uspeh Vladimirov red. polkovnik Redi pa posebno velik honorar. Tu pa so se nenadoma začele širiti govorice o izdaji vojnih načrtov. Od kod so izvirale te vesti? Ali je Batjušin izdal Redla? To ni bilo verjetno. Saj sta mehi drug drugega v rokah. Toda od kod potem ti glasovi? Ali so mu bili že biriči na sledi? Redi je brez sna. v mučnem strahu prebijal dolge noči. Kmalu potem so Redla poklicali k šefu generalnega štaba baronu Conradu v on Hot-zendorffu. Redlov strah je neznansko pora stel. Toda kmalu zatem se je popolnoma polegel. Sef mu Je sicer omenil govorice, ki so ga resno skrbele, vendar je Redlu samo naročil, naj stori vse. kar je v njegovih močeh, da odkrije, kaj je resničnega na stvari. Redi je Ml pomirjen. Njega potemtakem niso sumili... Vsekakor pa ga je ta pripetljaj zdramil, da, tudi vznemiril. Bil je prvi svarilni signal. Redi je stvar'raziskal m dognal, da je neki ruski plemič slišal od dvome dame. ki je bila njegova prijateljica, nekaj o izdanih avstrijskih vojnih načrtih in nato posvaril avstrijsko poslaništvo v Petrogradu. Polkovnik je s svojimi agenti poskrbel, da je plemič kmalu izginil. Govorili so o samomoru. Nekaj časa zatem je javil polkovnik šefti generalnega štaba, da je preiskava končana in da so se govorice izkazale za pretirane. Slo je le za izdajo nekaterih manj pomembnih mobilizacijskih ukrepov. S tem je bila afera za zdaj jaoravnana. Izdanih vojnih načrtov niso spreminjali, kar je imelo za avstrijsko armado katastrofalne posledice. V zadnjih letih delovanja je bilo Redlu naročeno, naj preda c. in kr. vrhovnemu poveljstvu napačne podatke o ruskem vojaškem potencialu. Posledice so Mie tudi v tem primeru porazne. Avstrijski in z njimi nemški operacijski uradi so na osnovi napačnih informacij podcenjevali strateške rezerve Rusov za kakih 90 divizij. Ko bi bili vedeli o nasprotnikovi dejanski moči, kdo ve, ali bi prišlo do vojne s Srbijo in Rusijo. Kako pa je prišlo do Redlove aretacije? Kako je bilo izdajstvo odkrito, ko je vendar polkovnik sam vodil vse postopke zoper vohune in sumljive osebe in mnogo let znal v kali zadušiti vsako sumničenje, tičoče se njegovega dela? Veriga naključij in budnost malega poštnega uradnika sta tu odigrali odločilno vlogo. Na dunajski glavni poštni urad so redno prihajala pisma, ki so imela poštno ležečo šifro operni ples 13. Pisma so prihajala iz Eydtkuhnena, kakor je bilo razvidno s poštnega pečata, majhnega kroja na vzhodno-prusko-ruski meji. Sicer ni bilo nič nea-vadnega odpremi j ati poštno ležeča pisma s šifro, in tudi kraj Eydtkuhen sam po sebi ni bil nič posebnega. Vendar so uradniku Ob poštnem okencu pisma zbudila pozornost, predvsem zadnje, ki je bilo že nekaj tednov v njegovem predalu, ne da bi kdo prišel ponj. Uradnik je to prijavil predstojniku in zahteval. da o tem obvesti višje oblastvo. Toda predstojnik je to odklonil. S stališča pošte je bilo vse v redu. Da M odprli pismo, za to ni bilo ne vzroka in upravičenosti. Toda uradnik ni popustil. Nazadnje je vendar zvedelo za pismo višje Oblastvo. Tudi to se je branilo, da bi odprlo pismo, pač pa je o njem obvestilo policijsko direkcijo. Nato je pismo policija uradno odprla: v njem je Mio dvanajst novih tisočkronskih bankovcev. odpeljal, prebrala sta številko voza — bila je Številka taksija.—, toda kaj jima je to pomagalo? Vaza nista imela, da M uu lahko sledila. Seveda M lahko poiskala voznika taksija in ga povprašala po sumljivi osebi. Toda tudi to bi jima mnogo ne pomagalo, tujec se gotovo ni dal odpeljati do stanovanja, temveč je spotoma zamenjal voz. Spogledala sta se, ne da bi si vedela pomagati. Kako naj poročata šefu o tej polomiji? Srečno naključje ju je odvezalo te neprijetne dolžnosti. Nenadoma je snova pripeljal mimo detektivov taksi s številko, ki sta si jo bila zapisala. Vpila sta, mahala, kričala in pohitela za njim. Voznik se je ustavil. Taksi je Ml prazen, zvedela pa sta, da je neznanec odšel v kavarno Kaiserhof (Cesarski dvor). Stopila sta v taksi in se nemudoma odpeljala tja. Spotoma sta rutinsko pregledala oblazinjeni sedež v avtomobilu. Kar sta tu našla, jima je kasneje odločilno pomagalo pri iskanju tujca: bil je tok iz svetlo sivega blaga za žepni nož. V kavami Kaiserhof sta zvedela, da je postavni gospod zopet že odšel. Vendar iskanja nista pustila. Pri naslednjem postajališču za taksije sta znova vprašala po tujcu. »Da. gospod, ki ustreza vajinemu opisu, se je pravkar odpeljal.« Kam, vozniki niso vedeli povedati. Podoba je bila, da je sled dokončno zabrisana. Eden med njimi pa je le nekaj vedel: »vodar«, mož ki je prej napajal fijakarjem konje. Njegovo zdajšnje poglavitno delo pa je obstajalo v tem, da je čistil avtomobile in odpiral vrata vrtca. In ta vodar je bil slišal, da je tujec naročil: »Pred hotel Klomser!« V hotelu Klomser sta izprašala vratarja. Vse, česar se je lahko spomnil, je bilo, da sta se pripeljala dva ogrska trgovca, da in potem ... polkovnik Redi. Vtem ko je eden izmed policijskih uslužbencev stopil k telefonu da M predstojniku sporočil dozdajšnji rezultat njunih dognanj, je drugi dal vratarju tok za žepni nož in mu naročil: »Povprašajte malo, čigavo je to.« Usodni tok za žepni nož V tem trenutku se je pokazal v hotelski veži polkovnik Redi. Zdaj je Ml v uniformi. Ko je vratarju izročal ključ sobe, ga je ta vprašal: »Gospod polkovnik, stfe morda zgu- bili tok za žepni nož?* Čakanje pri okencu Toda tudi ta dogodek Se ni zadostoval, da bi razkrili veleizdajalca Redla. Ko bi bila namreč policija zasumila, da gre za vohunstvo. M morala stvar prijaviti evidenčnemu uradu. Ta — to se pravi njegov dodja polkovnik Redi — M Ml uvedel preiskavo in naprtil krivdo za svoje izdajalsko delo, kakor je Ml to že storil, komu drugemu. Policija pa je bila mnenja, da je na sledi ponarejevalcu denarja. Zato stvari ni prijavila evidenčnemu uradu, temveč jo sama vzela v roke. Izdelala je načrt, ki naj M vodil k prijetju krivca. Dva detektiva naj bi bila v stalni pripravljenosti v ustreznem prostoru poštnega poslopja. Kakor hitro M kdo prišel po pismo, bi moral uradnik pri okencu pritisniti na gumb zvonca, ki je bil zvezan s sobo detektivov. Minili so tedni Nič se ni zgodilo. De-dekttva sta postajala zaspana. Njuna pozornost j« popuščala. Da M Jima mučno čakanje hitreje minilo, sta od časa dp časa vrgla karte. Slekla sta si suknjiča in se lagodno zatopila v igro. Neke sobote pa je nenadoma malo pred kancem službe zadonel signal. Detektiva sta prestrašena skočila pokonci, v trenutku sta se Obudila iz tedne trajajoče dremavice, smuknila v suknjiča, si popravila kravati in planila v službeni prostor. Toda čas, čeprav kratek, ki sta ga porabila za oblačenje, je zadoščal, da je krivec odšel. Ko sta prišla agenta, jima je uradnik pri okencu lahko samo še jezno dejal: »Pravkar jo Je pobral!« Detektiva sta planila na cesto in samo še lahko videla, kako je postaven, dobro oblečen gospod stopil v črno limuzino in se Redi je pritrdil in nič Malega sluteč vzel tok. V tistem trenutku pa ga je preblisnila misel: nož je vendar zadnjič uporabil, ko je z njim v taksiju odprl pismo z denarjem. Kako je zdaj prišel tok v vratarjeve roke? Kratek pogled po veži mu je vse povedal. Tam je stal mož v civilu, ki je pregledoval pošto. Ni bilo dvoma: past se je zaprla, zdaj je vsega konec! \ Redi je brez besed zapustil hotel. Na četi je pazil, da mu sledita oba moža. Polastil se ga je paničen strah, tako da je popolnoma zgubil glavo. Redi je potegnil iz žepa obremenilne papirje, jih raztrgal na male koščke in jih vrgel proč. Toda tudi s tem se ni mogel otresti zasledovanja. Vtem ko je eden od detektivov zbiral koščke papirja, mu Je drugi sledil. Ugotovil je, da se je polkovnik vrnil v hotel. Na policijskem ravnateljstvu so mukoma sestavili papirčke v mozaično celoto. Kar se jim je odkrilo, so bile prejemnice pisem, oddanih na znane zakrinkane naslove vohun, skih agencij v Varšavi, Bruslju in Parizu. Dokaz za nekaj, česar si ne bi mogli nikoli misliti: polkovnik Redi je vohun! Policijsko ravnateljstvo je nemudoma obvestilo polkovnika Urbanskega v evidenčnem uradu. Ta se je takoj povezal s Con-radom ran Hbtzendorffom. šefom generalnega štaba. Oba sta se dogovorila za sestanek v Grand hotelu. Potem ko je Urbanski sporočil Conradu v on Htttzendorffu porazno novico, bi barona skoraj zadela kap. Nekaj trenutkov mu je zadostovalo, da se je zavedel katastrofal-nosti tega izdajstva. Kakšno zadoščenje za sovražnike! Koliko nezaupanja bo to zbudilo pri prijateljih Avstrije! Kaj bo rekel cesar? Hotzendorff je v tem trenutku videl samo en izhod: Redlov primer je treba čim hitreje in čim manj opazljivo urediti.. Redlovo stanovanje v Pragi je treba preiskati in zapečatiti. Vse je treba opraviti ustno. Telegramov in radiogramov se je treba za vsako ceno izogniti. V tem smislu 89 ae glasili njegovi ukazi. Istega dne, zvečer 3. maja, malo pred polnočjo, so se oglasili v hotelu Klomser trije oficirji. Bili so možje, ki naj M uredili Redlov primer neopezljivo in kar najhitreje. Ko so stopili v Redlovo sabo, so videli pred sabo zlomljenega moža v civilu: nekdanjega pdlkovnika, šefa evidenčne pisarne, nosilca najvišjih odlikovanj. Redi je vedel, da je zdaj konec. Pravkar je nameraval napisati poslovilna pisma. »Ste imeli sokrivce?« »Ne,« je odvrnil Redi. Na vprašanje o obsegu in posamičnostih njegove izdaje jih je Redi napotil na svoje praško službeno stanovanje; tam bodo našli vse dokaze. Preiskovalna komisija se je zadovoljila z odgovorom. Nato so vprašali častniki: »Imate strelno orožje, gospod Redi?« Svoj oficirski čin je bU v tem trenutku že izgubil, za častnike je Ml samo še »gospod Redi«. Brovning na mizi Ker nt imel pel sebi strelnega orožja, je Izvlekel eden izmed častnikov brovning in ga položil na mizo. Noto so ze gospodje poslovili. Spodaj na ulici so čakali ponoo v noč, da ai veleizdajalec sodi sam. Ko se okoli petki zjutraj to zmerom ni nič ago-dilo, so obvestili policijo. Ko je detektiv .stopil V sobo, ga je našel mrtvega zraven kanapeja. Stoječ pred ogledalom, se Je ustrelil v usta. Krogla ja prodrla v možgane in povzročila smrt. Poleg dveh zalepljenih poslovilnih pisem za brata in poveljnika praškega armadnega zbora von Gieslingena Je zapustil to listič brez naslova z. besedami: »Lahkomiselnost in strast sta me uničili. Molite zame. Svojo zmoto plačujem z glavo. Alfred.« Temu je sledil še pripis: »Ura je tri četrt na dvanajst. Zdaj bom umrl. Prosim, da mojega trupla ne obducirate Molite zame.« -Detektiv se je umaknil. Videl je bil, kar je želel videti. Vse drugo naj bo zdaj prepuščeno hotelskemu vodstvu, ki ijaj odkrije »samomorilca« in obvesti policijo. Tako je bilo v načrtu in tako se je zgodilo. Javnost je bila obveščena p Redlovi smrti z nekaj kratkimi stavki v časnikih. Uradno sporočilo tiskovnega urada se je gla-silo: »šef generalnega štaba praškega armadnega zbora, polkovnik Alfred Redi, si je v trenutni duševni zmedenosti na Dunaju vzel življenje. Zelo sposobni oficir, ki ga je čakala velika kariera, je v zadnjem času trpel za nespečnostjo.« Vsekakor niso hoteli iti tako daleč, da bi »zelo sposobnemu oficirju« pripravili državni pogreb. Odrekli so se temu in poskrbeli, da je bil pokopan in povsem na tihem. To dejstvo pa je vznemirilo Dunajčane bolj kakor najbolj divje novice; katerih nedolžen raznašalec je bil predvsem,Redlov sluga Josef. Pripovedoval je vsakomur, ki ga je hotel poslušati, da njegov gospodar ni mogel narediti samomora, ker je še nar ročil vrsto stvari in hotel v naslednjih dneh odpotovati. Povrhu tudi revolver ni njegov. Njegov gospodar ni imel nasploh nobenega orožja. Preiskovalna komisija se je morala zelo truditi, da je pripravila dobrega moža, ki je z iskreno zvestobo žaloval za svojim gospodarjem, do molka. Po naključju pa je Redlova zadeva vendarle prišla v javnost, m sicer po ključavničarju, ki je moral šiloma odpreti Redlovo stanovanje v Pragi in vse njegove omare. Zadeva je bila zanj zato tako pomembna, ker je moral to delo opraviti v nedeljo M se je moral zategadelj odpovedati nogometni tekmi. Povrhu je pri svojem •vlamljanju« na višji ukaz videl kopico nevsakdanjih in dragocenih stvari, ki so ga zelo presenetile. V Redlovem stanovanju so namreč našli 15 svilenih kimonov, 12 parov jahalnih škornjev, 29 moških oblek, 400 parov glaze rokavic, 10 uniformnih plaščev a svileno podlogo in kožuhovino in cele zaboje dragocenih parfumov. Seveda je več kot razumljivo, da je ključavničar o tem pripovedoval prijatelju, {Meškemu reporterju Egonu Erwinu Kischu, M prav tako je razumljivo, da je Kiich vso zadevo priobčil lo v Senja niso Alfred Redi beleženo: trna iti vprašal, kako sem dopustil samomor, ki ni v skladu s krščansko-katoliško vero. Nujnost motivov za samomor so pristali vsi člani komisije — sam nisem bil med njimi najvišji po položaju, vendar se je prestolonaslednikova jeza obrnila predvsem name, ki da bi moral spoznati njegovo strast, postati pozoren za njegovo baje potratno življenje in še posebej na to, da si je vzdrževal avto...« Nove šifre - a b c č d e f g h i j k 1 m n o ^ ' g h i j k 1 mn o p r situ prsštuvzž v vzžabcčde Ce M hoteli šifrirati po tem sistemu, bi morah vsako črko določene besede nadomestiti z ustrezno črko šifrirne abecede. Beseda »vojak« na primer M se potem glasila ačupfr*. Namesto črk pa se lahko upo-ratoUaJo tadi štoriike. Na primor: 17 U 19 20 21 22 23 2« h i J k 1 mu o 31 30 33 u ▼ f ž j " ! 31 24 nosti so vse mornariške ključne knjige vezane v svinec. Ce obstaja resna nevarnost, potem je prva naloga častnikov ključ potopiti. Na dnu morja je varen hi za sovražnika težko dosegljiv. Toda naključje rado poseže vmes tudi pri takih, domnevno zanesljivih ukrepih. Leta 1914 je tako naključje povzročilo propad oddelka nemških križark pri Falklandskih otokih. Sele prestolonaslednikova smrt je ustavila sumničenja in neutemeljene obdolžitve zoper nadaljnje pripadnike evidenčnega urada. Polkovnika pl. Urbanskega so rehabilitirali in se je zopet vrnil v službo. Za Ruse je pomenilo razkritje Alfreda Redla veliko, nenadomestljivo izgubo in nasploh težak udarec. Bili so tako prepadeni ob samem dejstvu in odmevu v svetovnem tisku,- da je izzvala krizo že sama misel, da M lahko kak mož na podobnem položaju tudi pri njih povzročil tako veliko Škodo. Da M podobno izdajo v svoji deželi imwuwswvmi, ae je odločil šef šifrirnega oddelka ruskega generalnega štaba, da bo izdelal in dal v uporabo nove precej zapletene šifre. Ta ukrep se zdi docela razumljiv, če upo-; števamo, da so šifre, ključ za razvozlavanje šifrirane pisave in skrivne tinte orodje vsake obveščevalne službe. Ce odpovedo ah jih odkrijejo ali če se tak ključ izgubi, ima lahko to nedogledne posledice. V pivi svetovni vojni so šifre uporabljali predvsem za sporočanje novic na bojiščih, in sicer zato, ker je s šiframi lahko ravnati in se dajo, če se pokaže potreba, hitro izmenjati. Najpreprostejša oblika šifre je »Cezar«, tako imenovana po rimskem vojskovodji, ki je že uporabljal ta sistem. Da si bomo laže ponazorili to obliko šifriranja, si napišimo najprej pravilno abecedo, nato pa šifrirano abecedo, ki se začne' s poljubno črko — izvzemši a — in se potom v pravilnem vrstnem "redu nadaljuje. Na Šifrirna knjiga v morju Predzgodovina tega tragičnega dodogka nas vodi v zgodnjo jesen leta 1914. Takrat'se je potopila nemška križarka »Magdenburg« pred rusko vznodnomorsko obalo. Rusko ladjevje se je že bližalo križarki, ki se ni mogla več rešiti, ko je kapitan »Magdenbur-ga« naročil enemu izmed častnikov, naj vzame šifrirno knjigo s sabo v čoln in jo potopi. Rusi so medtem odprli ogenj, v katerem je oficir našel smrt. Ko so Rusi njega in druge žrtve potegnili iz vode, so našli v njegovih otrplih rokah svinčeni ovitek ključne knjige. Kakor je eden izmed ruskih častnikov pravilno menil, tudi sam ključ ni mogel biti daleč vstran, in res je potapljač, ki so mu naročili, da ga poišče, kmalu splaval z njim na površje. Rusi so ključ, predali Angležem, ki so tako imeli v rokah takoj na začetku vojne najpomembnejše orožje v pomorski vojni zoper Nemčijo. ......... Za uporabo tega orožja zoper nemško ladjevje, zlasti zoper nemške oddelke, ki so križarili-v Tihem oceanu, je bil potreben pameten, s hladno logiko izdelan načrt, nič manj nujna pa ni bila skrajna previdnost pri njegovem izvajanju. Oboje se je Britancem posrečilo po zaslugi odličnega, naravnost genialnega moža. To je bil sir Reginald Hall, šef obveščevalne službe angleške admiralitete. Načrt, ki ga je izdelal, nima primere v vsej vojni zgodovini tako po .svoji preudarnosti kakor drznosti. Ko je postal položaj nemškega mornar riškega oddelka, ki je pomenil veliko nevarnost za britansko trgovsko plovbo, po nemški pomorski zmagi pri Comelu v Čilu znan, je obstajala poglavitna težava v tem, kako poslati proti njemu britariske križarke, ne da bi njihov odhod opazili nemški agenti. Dve britanski križarki, ki bi lahko sprejeli boj proti nemškima oklepnima križarkama »Gneisenau« in »Scham-horst«, jedru Speejevega oddelka, sta bili zasidrani blizu obale ne daleč Od Dardanel. Njuni imeni sta bili »Inflezible« in »Lnvimcible«. Bili pa sta pod stalnim nadzorstvom nemških agentov, tako da M bil njim odhod takoj opažen. Admiral se je zatekel v Velikopotezno zasnovano prevaro. V kratkem času samo treh tednov je dal izdelati dve novi križarki, ki sta prav tako mogočno dvigali dimnike proti nebu in prav tako grozeče na* perjadi topove v daljavo. kakor njuni vzor-fc niči. V enem. pogledu pa sta se načelno razločevali od svojih veomic: nista MU ia Jakla, temveč to lesa... ▼ poaahno temni noči so ladje zamenjali. Na mesto križark »Invincable« in affloOe-xNm ata topila njuna lesena posnetka, vtem ko sta resnični vojni ladji dvignili Ludvjig Barring_ i Pretkana igra polkovnika Redla Odlomek iz knjige »Vohuni in obveščevalci od antike'do danes4 ‘ - Izdala mariborska »Obzorja”, prevedel Andrej Mlakar * KULTURNI KOLEDAR FESTIVAL LJUBLJANA X E DEU A. 12. julija ob 20 JO letno gledališče Križanke: kultumo-zabavna prireditev ob DNEVU ŠOFERJEV. Sodelujejo: Vilma Bukovec, Rajko Koritnik, Lad-ko Korošec. Stane Sever, Lukec. Spored, bosta vodila Kristina Remškar in Branko Dobravc, v zabavnem delu prireditve pa: ansambel Mihe Dovžana, vokalni kvintet Gorenjci, pevca Ivanka Kraševec in Janez Šporar ter humorist Rado iz Škofje Inke. Narodno- aabavna glasba in meksikanske pesmi. Vstopnine ni. ker prireditev poklanjajo delovne organizacije Ijubljana-tran-sport. Avtotehna, Vektor, Avtobusni promet Maribor. Slovenija-avto, Avtodbnova in Avtopromet Gorica. Torek. 14. in petek. 17. Julija letno gledališče Križanke: ob 20JO: TEDEN ITALIJANSKE OPERE. Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Dirigent: Alberto Zedda, reži-ser: Carlo Piccinato. Operni pevci, prvaki Italije. Četrtek. 16. in sobota. IS. julija ob 20JO: letno gledališče Križanke: TEDEN ITALIJANSKE OPERE. Puccini: MADAME BUT TERFLV. Dirigent: Luigi Toffolo. režiser: Giovanni Poli. Operni pevci, prvaki Italije. Vstopnice so v prodaji v Križankah od 10. do 12. in od 17. do 19. ter uro pred pričetkom. Rezervacije po telefonu: 21-788. LJUBLJANA NARODNA GALERIJA — Stalna zbirka starejše slovenske umetnosti od srednjega veka do impresionizma je odprta vsak dan. razen podedeljka, od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. MODERNA GALERIJA V LJUBLJANI: v Modemi galeriji je odprta retrospektivna razstva slikarskih (M Riharda JAKOPIČA do vključno 13. septembra, vsak dan od 10. do 18. ure. MALA GALERIJA V LJUBLJANI: v Mali galeriji je odprta razstava grafik, ki Jih razstavlja Marjan VOJSKA. Razstava je odprta vsak dan med 10. in 20. uro. OKT FAKULTETE, Krakov trg 1, od 9. do 12. ure, sobota zaprto. CENTRALNA MJBJ1C1NSKA KNJIŽNI-’ CA, Vrazov trg 2, vsak dan od 8. do 14. ure. ponedeljek in sreda od g. do 19. ure. CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA. Tomžičeva 7. vsak dan od 7 JO do 14. ure. DELAVSKA KNJIŽNICA. PieSemova 20, vsak dan od 8. do 20. ura. KNJIŽNICA INSTITUTA ZA SOCIOLOGIJO IN FILOZOFIJO. Trg revolucije 1, vsak dan od 7JO do 12 JO ure. KNJIŽNICA INSTITUTA ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA. Trg revolucije 1, vsak dan rasen sobote od 7. do 19JO. sobota od 7. do 11. ure. KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA. Zalo-Ska 35. a čitalnico Zaloška 18, vsak dan rasen sobote od 8. do 19. ure. sobota od 8. do 12. in od 18. do 19. ure. KNJIŽNICA NARODNEGA MUZEJA. Prešernova 20. vsak dan razen sobote od 8. do 14. ure. KNJIŽNICA PRAVNE FAKULTETE. Trg revolucije 11, vsak dan rasen sobote od 7. do 13. ure in od 16. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. KNJIŽNICA PREŽIHOVEGA VORAN-CA. Zavetiška 3a, dopoldne ponedeljek, sreda, petek od 9. do 11.30. popoldne ponedeljek. torek, četrtek, petek od 15.30 do 18.30 ure. KNJIŽNICA SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA v Ljubljani, Poljanska 28. vsak dan od 9. do 14. ura. v soboto od 9. do 12. ure. LJUDSKA KNJIŽNICA BEŽIGRAD. Titova 61. vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. LJUDSKA KNJIŽNICA SISKA. Celovška 161. vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA. Gosposka 1. vsak dan od 8. do 13. tire in od 14. do 20 JO ure. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA. Turjaška 1. je odprta vsak dan razen sobote, od 7. do 21. ure. sobota od 7. do 14. ure. PIONIRSKA KNJIŽNICA. Komenskega 9. vsak dan. razen sobote, od 8. do 11. ure. sobota od 8. do 12. ure. SLOVANSKA KNJIŽNICA. Gosposka 16. vsak dan rasen sobote, od 7. do 20. ure, Sobota od 7. do 12. ure. VISOKOŠOLSKA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA — Izposojevalnica je odprta vsak dan od 10. do 13. ure, čitalnica pa od 7. do 13. ure. V avli knjižnice je razstava »Franck Kidrič 1880—1950«. LJUBLJANA BIBLIOTEKA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI, Novi trg 3, vsak dan od 7. do 15. ure, sreda tudi od 17. do 19 ure, sobota od 7. do 14. ure. CENTRALNA EKONOMSKA KNJIŽNI. CA. Gregorčičeva 27, študentska čitalnica je odprta vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure. sobota od 9. do 11. ure. CENTRALNA KNJIŽNICA BIOTEHNI- UUBUANA NARODNI MUZEJ — Odprte so stalne arheološke zbirke in občasna razstava »Holandsko-flamske in francoske reproduktivne grafike 17. in 18. stoletja«, ki je pri-rejna v počastitev 25-letnice osvoboditve. Muaej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 13. ure, v sredo in petek od 16. do 19. ure. V razstavišču »ARKADE« na Trgu revolucije 18. je odprta razstava »Uniforme v zgodovini«. — Razstava prikazuje nastanek in razvoj vojaške uniforme od 17. stol. do današnjih dni. od barvitih krojev v preteklosti do povsem utilitarnih oblačil sodobne vojske. Na razstavi je zbranih preko sedemdeset originalnih uniform. ki so zelo živo in nazorno dopolnilo predstave o zgodovinskih dogodkih (zlasti v IB. atol.), s katerimi je bOa Slovenija najtesneje povezana. Ps »stava jo odprta samo do vključno 12. 7. tl. TU—tavlir« Jo odprto vsak dan od 10. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. ure. V MUZEJU LJUDSKE REVOLUCIJE v Ljubljani Jo odprta-atalna razstava o razvoju »vrednega delavskega gibanja 1918 do 1941 ter ljudske revplucije 1941—1945 na Slovenskem. Muaej je' odprt od S. do 18. ure. ob nedeljah od 8. do 12.30 in od 14.30 do 18. ure. Ob ponedeljkih je muzej zaprt. Stalna razstava na BAZI 20 NA KOČEVSKEM ROGU je odprta ob sredah in sobotah od 10.—15„ ob nedeljah in prazni kih pz od 9.—17. ure. ZEMLJEPISNI MUZEJ v Ljubljani, Trg francoske revolucije 7/n, ima odprto razstavo »Nekateri elementi in aktualni problemi v agrarnih pokrajinah Slovenije«. Muzej je odprt vsak delovnik, resen sobote, od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 17. do 19. ure. Skupinski obiski po dogovoru so možni tudi izven tega časa. V navedenem času je odprta tudi knjižnica in arhiv s dokumentacijo. ^ SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ v Ljubljani. Poljanska c. 28, ima odprto občasno razstavo: »žensko šolstvo in delovanje učiteljic na Slovenskem«. Muzej je odprt ob delavnikih od 9. — 14. ure, v soboto od 9.—X2. ure. Vstopnine ni. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ je do 1». julija zaprt, ker pripravljajo novo razstavo o hiši na slovenskem alpskem ozemlju. . MULJAVA IN PRAPROCE PRI GROSUPLJEM. Slovenski etnografski muzej vabi na ogled Jurčičevega doma na Muljavi in spominske sobe pisatelja Louisa Adamiča v gradu Praproče ari Grosupljem. MUZEJ V GRADU PODSMREKI PRI VIŠNJI GORI. Slovenski etnografski muzej vabi na ogled muzeja v gradu Podsmreki pri Višnji gori. Razstavljena je zbirka slovenskega lončarstva, kamnite ljudske plastike ter razstava ljudske umetnosti zahodnega dela Dolenjske. Muzej je odprt vsak dan. CORIČANE V muzeju GORIČANE pri Medvodah so odprte preurejene stalne zbirke iz vzhodne Azije in rzzstava: Indijska zbirka Dušana Kvedra. Muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure razen ponedeljka, ob nedeljah od 10. do 13. ure ln od 15. do 19. ure. V nedeljo, 12. julija bo ob 16. uri predvajanje barvnih folklornih filmov iz azijskih dežel. KRANJ GORENJSKI MUZEJ KRANJ. V Mestni hiii je stalna arheološka, kulturno-zgodo- , vinska in umetnostono-sgodovinska zbir-ka. V Galeriji v Mestni hiši pa je na ogled dokumentarna zgodovinska razstava Prešernova brigada. V baročni Stavbi v Tavčarjevi ul. 43. je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Industrijski pejsaž akad. slikarja Ljuba Ravnikarja. V n. nadstropju je odprta etnografska razstava Plan far ska kultura na Gorenjskem. V Prefemovt hUi je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja kipar Aleksander Kovač, v kleti pa je na ogled razstava Kranjski portali. ki jo Je prtprvll Zavod m spomeniško varstvo ▼ Kranju. Galerijske tn muzejske zbirke Gorenjskega muzeja so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17,—19. ure. RADOVLJICA BEGUNJE. KROPA ČEBELARSKI MUZEJ v Radovljici je odprt vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. SPOMINSKI MUZEJ TALCEV v Begunjah na Gorenjskem je odprt vsak dan od 8. do 18. ure. KOVAŠKI MUZEJ v Kropi odprt vsak dan od 8. —18. ure. Najavljene skupine sprejemajo vsi mu-seji ob vsakem času. BISTRA PRI VRHNIKI TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE ima svoje zbirke v gradu Bistra pri Vrhniki, to je 22 km od Ljubljane. Odprti so na-' slečkijl oddelki: gozdarski, lesni, lovski, elektro-strojni in kovaški. Obiskovalce vabimo, da sl ogledajo tudi muzejski park z ribnikom, stražni stolp in gozd s številnimi lovskimi, napravami. Muzejske zbirke so odprte vsak dan od 8. do 14. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 8. do 18. ure. BREŽICE V POSAVSKEM MUZEJU sta vsak. dan od 8. do 12. in od 14. do 16. ure odprti arheološka in etnografska zbirka, zgodovinska zbirka hrvaško-slovenski kmečki upor 1573 in oddelek ljudske revolucije. V stalni galeriji so nastavljena olja in plastike od renesanse do 19. stol. ter izbor olj in grafik slovenskega slikarja Franja Stiplovška. V muzeju si je mogoče ogledati tudi restavrirane baročne freske v viteški dvorani, na stopnišču in v grajski kapeli. KINOTEKA ’ FF-' j mar ■ ▼ r r w Ponedeljek 13. VII. 1970 ČAROBNI NAPOJ DR. JERRVJA (THE NUTTY PRO-FESSOR), ZDA, 1963. Scenarij: J. Lewis, Bill Richmond. Režija: Jerry Lewis. Glav: vi.: Jerry Lewis, Stella Stevans Del Moore, Norman Alden (v barvah) Torek, 14. VII. 1970: DVOBOJ NA SONCU (DUEL IN THE SUN), ZDA, 1946. Scenarij: David 0’Sebmick. Režija: King Vi-dor. Glav. vi.: Gregory Pečk, Jennifer Jones. Joseph Cotten, Lillian Gish, Lionel Barrymore (v barvah) Sreda, 15. VII. 1970: NAJBOLJŠI MED NAJSLABSIMI (BEST OF THE BAD-MEN). ZDA. 1951. Scenarij: R. H. Andrevvs, John Twist. Režija: William D. Russell. Glav. vi.: Robert Ryan, Claire Trevor, Jack Buetel, Robert Preston (v barvah) ob 20. uri: DOROTHV VERNON iz HADDON HALLA (DOROTHY VERNON OP HADDON HALL). ZDA. 1924 (nemi) Scenarij: Waldemar Young. Režija: Marshall Neilan, Glav. vi.: Mary Pickford, An-dres Randolf, Marc MacDermott, Allan Forrest Četrtek. 16. VII. 1970:' TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU (THREE COINS IN THE FOUNTAIN) ZDA, 1954. Scenarij: John Patrick. Režija: Jean Negulesco. Glav. vi.: Louis Jourdan, Jean Peters, Rossano Braz-zi, Clifton Webb (v barvata) Petek. 17. VII. 1970: MELBA, Vel Britanija, 1953. Scenarij: Harry Kumitz. Režija: Lewis Mi les tone. Glav. vi.: Patri ce Munsel. Robert Morlejt. John McCallum, John Justin (v barvah) Sobota. 18. VII. 1970: NEPOZABNA PESEM (A SONG TO REMEMBER), ZDA. 1944. Scenarij: S. Buckman. Režija: Charles Vidor. Glav. vi.: Corael Wilde, Merle Oberon, Paul Muni, Nina Fosh (v barvah) — Ali boš hitro prišel veu. strahopetec! — Tole je po gotovo kiparjev portret. — Lahko M kar da si že sit solate! * Kako. moj brat? Vez čas sem misli, la. ds je tvoj brat! ■ Ah. al iti ni lepo, ka se lahko i Jaš z otroki? — Tale film je še Glejte, kaka ae «mrjrm! — Ali veš. da sva zdaj že dvanajst let tu, Peter? — Kaj delaš, draga: ali kuhaš ali likaš? #yr .^5^ mmm asm« — Pohitiva! Mravlje se pripravljajo na ncpad... Naša ulica % ■ Milo tenkočutno ljudstvo Soparni poletni dan se je sprevrgel v večer, ki je bit kakor ustvarjen za to, da se človek naloka piva. Sedeli smo »Pri žejnem žandarju«, vrčki So prihajali v prijeten Krogotok, pogovarjali smo se o slabi turistični sezoni, visokih cenah, novih davkih, brezposelnosti in o drugin prijetnih rečeh, skratka, kazalo je, da bo. mo tudi ta večer vsaj dosegli, če že ne presegli, kar smo načrtovali. Pa so se nenadoma pri sosednji mizi stepli. Najprej so se obdelovali z rokami, potem pa je objestni svetlolasec, ki je on najnujšt, segel po stolu m z njim temeljito poračunal s svojimi nasprotniki. Dva sta mu pobegnila, tretji pa je padel in nad tega se je spravil. Mlatil ga ]e tako dolgo, da je oni nepremično obležal. »Zdaj je pa dovolj,« je dejal Borič in pristopil k pobesnelemu pretepaču. Pa še ni bil dobro pri njem, ko je tudi on padel kot pokošen, saj ga je le oni brez besed treščil po glavi. Poklicali smo miličnike in rešilni avtomobil. Dva so odpeljali v bolnišnico, enega v zapor. XXX »Zdaj bodo pa tega reveža najprej pretepli miličniki, potem se bo ttrehladil v zaporu, vrgli ga bodo iz službe, morda ga bo pustila žena ... in vse to le zaradi nekaj ubogih udarcev.« Tako je dejala natakarica, ko je pospravljala razbitine. In gostje so brž pritegnili. »Simpatičen fant je bil videti, prav čudno se mi zdi, da Se mu je pripetila ta neprijetnost.« »2e dolgo ga poznam na videz, vem da se redko pretepa. Tako enkrat, dvakrat na leto.« »Enkrat, dvakrat na leto? Saj to ni nič. Poznam tudi take, ki se večkrat. Ubogi fant.« Ves večer smo se potem posvetili pogovoru o ubogem fantu, ki je imel tako smolo, da je dva spravil v bolnišnico. Ne. kateri imajo pač smolo! šele ko smo odhajali domov, se je Dolfe spomnil: »Saj res! Kaj pa je z Baričem?« ,Nekega dne smo izvedeli, da našega mesarja ne bo več. Menda so ugotovili, da je poneveril kakih 15 milijonov in da so ga zaprli. »Ubogi človek! Pravijo, da ga bodo zaprli za dve leti. Kaj bo z njegovo družino?« je dejala Dolfetovka. »Revež! Nekateri imajo pa res smolo,« je dodala Borička. »Saj niti ni bil tako slab,« je dodala še Korenovka. Gospodinje, ki so se vsa leta jezile nanj, so enoglasno ugotovile, da je bil prav čudovit človek in da zaradi tistih petnajstih milijonov res ni pravično, da gre za dve leti sedet. »Izvedel sem, da bodo imeli zaradi teh petnajstih milijonov ostali iz podjetja, ki je bilo ogoljufano, precej slabše plače.« sem dejal ženskam. Prezirljivo so me pogledale in videl sem, dn ostajajo še naprej na stališču, da je ubog le naš mesar, ki je poneveril petnajst-milijonov . . . x x x Tisti huliaan iz sosednje ulice, tisti mo. zoljasti zoprnež. ki je do svoje polnoletnosti komaj osemletko absolviral. ki je že z šestnajstimi razbil tretji očetov avtomobil. ki je bil strah in trepet vse okolice. saj je izmaknil vse. kar ni bilo pribito se je pred dnevi ponesrečil. Z »izposojenim« avtomobilom se je ž vso hitrostio zaletel v nasproti vozeče vo. žilo. V onem avtomobilu sta bila dva mrtva njena na so odpeljali v bolnišnico, hudo poškodovanega. »Uboai fant’ Sni ni bil tako slab.« pravijo zdaj sosedovi. »Mlad je bil še. bi se že unesel. Zdaj pa. kdo ve kako bo z njim. Ubogi.« »Pa ima res smolo, revček. Tako mlad. pa taka nesreča.« Vsa ulica govori le o tem nesrečnem fantu in o hudi nezgodi, ki se je pripetila ravno njemu, revčku. O tistih dveh. ki so iu zaradi njegovega diviania pokopali, pa niti besede. Slovenci smo res milo. tenkočutno ljudstvo. EVGEN JURIČ ŠAII Problemski šah III. mednarodni problemski turnir »DELO—TOVARIŠ 1970« Šahovski problem št. 171 BOGDAN CVEJIC Beograd Original Mat v dveh potezah Beli: Ka2, Ddl, Lbl, Sc7, Sh6, P:e3, fl, ho (8) Črni: Ke5, Dg7. Tb6, Lf2, Sh7, P:a4, b2, c3, d2, d6. 14, f6 (12) PRVENSTVO SR SLOVENIJE v reševanju šahovskih problemov za leto 1970 Z današnjim dvopotezuikom začenjamo probleme tretje skupine (št. 171 do 180) nagradnega natečaja v reševanju šahovskih problemov, ki bo priznano za uradno prvenstvo SR Slovenije za leto 1970. Pri objavi problema št. 180 bomo navedli rok in naslov za pošiljanje rešitev problemov tretje skupine. REŠITVE PROBLEMOV PRVE SKUPINE (št. 151 do 160) St. 151. Zoltan ZILAHI, = 2: R) 1. Se6! G) 2. Te5: mat. I. .. . Td5 (Ld5, Te6:, Lg7) 2 ed4 (Sd4, Dl2, Sg7:) mat. P) 1 Se2?. O) 1. ... Lg7! Za svetovno znanega problemista nekoliko slabši prikaz črnega GRIM-SHAW sečišča (Lj. U., J. F.). St. 152. Matjaž ŽIGMAN. = 3: R) 1. Sd2! alL (alS) 2 g8T (g8D), Ka2 (Sb3) 3. Ta8 (Db3:) mat. P) I. 1 g8D?, 0)1.... alL! II. 1. g8T?, O) 1. . . alS! Redek primer tripoteznika z dvema paroma štirih različnih promocij v rešitvi in dveh efektnih prevarah. Ollič no. (Lj. U., J. F.) Beli s prvo potezo spravi najprej v nujnico črnega in šele po odločitvi njegove promocije odredi svojo! (F L., J. S.) St. 153. Miroslav STOŠIC. h = 2/x. R) 1. Kf3 Se3: 2. Te4 Tfl mat N) 1. ... Sg3+ 2 Kf3 0-0 mar. P) 1. Kf4? Sg3 2. Kf3 0-0 mat?, ker se da z analizo prejšnjih dogodkov pri sestavljanju te naloge ugotoviti, da je bila zadnja poteza belega s kraljem ali s trdnjavo, če je v problemu črni na potezi. Lepo in zanimivo. (Ll U., J. š.). * St. 154. Jaroslav STUN, h - 2: R) 1. Tb5 Lc5 2. Sb6 Te3 mat. Odve zava dveh belih figur ter zapiranje linij dveh črnih figur s samovezavo, (L). U. J. S., J. F ). St. 155. Bogdan CVEJIC. h = 4/x. R) I. 1. Kc3 Ta2 2. Sd4 La5 mat. II. 1. Kc5 Ta6 2 Sd4 Le7 mat. III. 1. Ke5 Tfl 2. Sd4 Lc7 mat. IV. 1. Ke3 Tel 2. Sd4 Lg5 mat. N) 1. ... Ta5 2. Sc3 Lb6 mat. Zanimiv in redek prikaz ideje zvezd, nega premikanja črnega kralja v pomožnem matu. (Lj U., J. F.). Za rešitve podobnih četvorčkov zadošča, če spoznaš le enega. (J. S.). St. 156. Jože HRIBERSEK, = 2: R) 1. Sb3! G) 2. Te5 mat. 1. ... Lc3 (Ld6, Kd5:) 2. Sc5 (Sd2, Sf6) mat. P) 1. Sc4?, O) 1. ... Kd5:! Bateriji v rešitvi in prevari. (J. F.). St. 157. Zoltan ZILAHI, = 2: R) 1. Sb2! G) 2. Sc4 mat. 1. . .. Sf4 (Se3, Df4, Sb2:) 2. Tg5 (Te4, Sd3:, Dc5) mat SR) 1. Dh2 + ,1. Db6!,l. Ke7:!, 1.TC4!, 1. Sb6! in 1. Th4:! so bile možne zaradi dvojne napake: v diagramu in notaciji je manjkala črna dama na polju fl. St. 158. Pavel VVORAL, = 2: R) 1. f5! G) 2. Se4 (Sf7:) mat. 1. ... Sd— (Sdb6, Se3) 2. Sc4: (Sb7, Dh2) mat. Št. 159. Miklos PAVLOV, h = 2/x. R) 1. Kf6 h4 2. Le5 Sg8 mat. N) 1. ... Lg6 2. fe5 Sg4 mat. SR) I. 1. Le7 Sf7+ 2. Kf6 e5 mat. II 1. fe5 Lg6 2. e3 Sg4 mat. III. 1. Ke4: Lg4 2. Le5 Lf5: mat. Št. 160. Dr. Tomislav PETROVIČ, = 2: R) I. ef6! (e p.) G) 2. Te7: mat. 1. ...Sg6: (Dc8:, gf6+, Sf7+, Lc5:. Te6, Teo, Te4, Te3, Te2, Tel:) 2. H (bc8D, S5 f6: Lf7:, Sc7:, TeT:, Tel:) mat. Z retro analizo se da ugotoviti, da je bila zadnja poteza črnega pri sestav, ljanju naloge f7—f5. Zato Ima beli v prvi potezi pravico na »en passant«. (Lj U., J. S.). - Probleme so komentirali: F. L. — Ferdo Lorbek, J. S. — Jože šnajder, Lj. U — Ljubomir Ugren, J. F. — Janko Furman. Velike črke pomenijo: G) grožnja, N) navidezna igra. O) obramba P) prevara. R) rešitev in SR) stranska rešitev Maksimalno število točk za rešitve problemov prve skupine: 2 3. 2 2. 8. 2 (12). 2. 2(6). 2 = 43. Vejice ločijo točke za rešitve in stranske rešitve (točke v oklepajih) posameznih nrnblemnv Prihodnjič homo objavili vrstni red reševalcev po rešitvah problemov prve skupine ter imena dveh nagrajencev. JANOŠEVIC : VASJUKOV Siciljanka Skopje. 1970 ' 1. e4 c5. 2. Sf3 Sc6, 3. d4 cd4:, 4. Sd-4: efi, 5. Sc3 Dc7. 6 g3 a6. 7. Lg2 Sf6, 3 0-~0 Sd4:, 9. Dd4: Lc5, 10. Lf4 d6. 11. Dd2 h6, 12. Sa4 e5, 13. Sc5: dc5:, 14. Le3 Sg4, 15. f4 Le6, 16. fo Lc4, 17. Tfdl 0—0, 18. b? Tfd8, 19 Del Lb5, 20. a4 Lc6, 21. h3 Sf6, 22 Lf2 b5. 23. ab: ab:, 24. Ta8: Ta8:, 25. De3 c4. 26. bc: bc:, 27. g4 Db7, 28. Tel Ta2, 29. Dc3 Se4:, 30 Dc4: Ta4 31. De2 Sg5. 32. Le3 Lg2:, 33 Dg2: Sf3 +■ 34. Khl e4, 35. Tdl ffi. 36 Lf4 Dc6, 37 Tfl Ta2, 38. Tel Kh7. 39 Le3 Ta3, 40 De2 Tc3. 41. Df2 DdB 42. Lb6 Kg5. 43 Le3 Sh3:. 44. Del Da3, 45. Ld4 Sf2 + . Beli se vda. TAJMANOV : GHEORGHIU Nimcovičeva obramba Skopje, 1970 1. d4 Sf6, 2. c4 e6, 3. Sc3 Lb4, 4. e3 c5, 5 Sf3 0—0, 6. Ld3 b6, 7. 0—0 Lb7, 8. Sa« cd:, 9. ed: Le7. 10. Tel Te8„ 11. Lg5 db, 12. Sc3 Sbd7, 13. b4 g6, 14. s3 Tc8, 15 Tel a6. 16. Lfl Tc7. 17. h3 Da8. 18. Sd2 Lf8, 19 Sb3 Se4, 20 Se4: Le4:. 21. Dd2 Lb7, 22. a4 T7c8, 23 a5 d5. 24. c5 bc- 25. Sc5: Lc5:, 26. bc: f6. 27. Lh4 Sc6, 28. Tbl e5. 29. de: fe:. 30. Sg3 Da7, 31. h4 Sc5:, 32. Le5: Df7, 33. Lb2 Sb3. 34. Dc3 d4, 35. Te8: -f. Črni se vda.