Oljni nagnit izgubil prvo pravno bitko. Produkt sedanjega družabnega reda. LAHU "IMLUm" OA JI Plačal j« pa poizkus i svojim H v. Amerika. Coolidge prid« s svojo kandidaturo v škripce v treh drŽavah. Železničar Ae organizacije snujejo načrt za .financiranje La Follcttove kampanje. Oljni magnat Sinclair, izgubil prvo pravno bitko. Zemljiški magnatje ustanovili veliko tršno korporacijo. Državni tajnik HugheCJ Ji v noti posvaril Brazilijo . Odvetnik Darrour pravi, da ata Leopold in Loeb blazna. Veliki ¿ozdni požari razaajajo v Kaliforniji in Washingtonu. ■«ektorski glasovi v Iflfooniinu, Ktol in Severni Moti ao najbrž 1 kgzbljeni s» repubHkanakega ■ predsedniškega kandidaU. (mlvin coolidol 'bo mo- wiil najbrž »odvisno i jundidieati v tih ■ državah. I nf BBP* * ■ (j^ieago, 111. — Triindvajset e-■lektorskih glasov, in aicer v Wis-Kcimu. Južni in Severni pakoti L stegne biti izgubljenih za Celino* Coolidga in oddanih za Ro-Eta M U Folletta, Mar ne volji ameriško ljudstvo predsednika ■jO podpredsednika direktno. I Nevarnost za republikanakega ■škodnega kandidata jo bila raz-Erits, ko so priznali La FoUetto-■ri kampanjski vodniki, da misli-K storiti korake, s katerimi uteg-Ktjo prisiliti Coolidga k temu, da K» kandidiral kot neodvlanik v Krfh državah, če pride sploh nje-Ksvo ime na glasovnico. Taktike, Ki jo imajo La Follettovi vodniki It mislih, so se poslužili Roosevel-■tovi in Johnsonovi kapitani leta ■1)12.. ko se jim je posrečilo izlo-Irin Tsfts iz tekme za elektorske Usiove v Celiforniji. J Zapletenost ameriške uateve o-fcogoruj«} La Follettovim vodite-Bjeu izvesti načrte, ki jih imajo ■v mislili in katerih so se poslu-■fli progresivci L 1912. ■ Po ustavi ni v pravnem, smialu nobenih predsedniških kendide-■tov, pač pa so kandidat je za pred-■ndoiike izbornike ali elektorje. ■Vslilei ne izvolijo predsednike in nad predsednika, nego oddejo svo-|i ilM^vej». izbornike. in lo ti ■fchko glasujejo svobodno, za ko-■prknli hočejo. J Izbornike Izbero na razne neči-It e r različnih državah naše zveze. Ifikoro v vsaki državi jih izvolijo ■šrtavne strankine organizacije ne Its sli oni način. Le Follettovi pri-litsii kontrolirajo atrankine orga-liizacije v Wisconain«, Severtrt in Možni čskoti. I V Severni Dakoti ao že izvolili Itepublikanske kandidate za izbor- I (Dalje na 3. atreni.) ■ »«ghes je zagrozil Braziliji z embargoat. Toda Brazilija je malo prevelike, da bi se dala pestiti Kakšno tiofo igrajo ameriški kepita. Ihti v brazilaki revolti t L Wuhington, d. 0^ 1«. jul. — 0Wer. 1'reas.) -Državni tejnik «Oibes je poslal BrazMji noto j Nrilom, naj pazi, ^a ne bodo i ameriški interesi v sedanji *v"iij. Hughes je namignil, da ■•♦nika vlada mogoče uvede ¡?b|rf° na izvoz*orožja*in etre-■T» v Brazilijo. Brazilija je vsekakor malo pre-JJ«. ds hi ao podvrgla Hughe-disciplini. Poleg tega ima r^j orošja in munjcije, 04 W se dal« zastrašiti z embar- Owen D. Young, ki je pomagal Dawaan skovati načrt, ja sprejel nalogo terjaloa odškodnine. Ohioago, Dl., 16. ulija. — Frank Ziets js bil star šele sedemnajat let. Slišal ja in čital, da nekateri ljudje hitro obogata s pristajanjem tuje laatnlne. Nekateri u-kradejo olje, postanejo mlljonar-jl ln no zgodi se jim ničeaar zaradi te tatvine. DrugI ukradejo šume, premogova in rudniška polja, ps tudi odidejo brez kasni. Nekateri kradejo aemljo. da, na* kateri ukradejo po eele dešele ln postanejo promlnentnl, ljudje. Na 17-letnega dečka ao take govori* ee in štivo vplivale, ampak da. ček je kmalu spoznal, de kdor hočo krasti olje, premogova in rudniška polje, šume ln dešele, mora imeti nekaj pod paleem, kaf takih tatvin na morajo livHUti siromašni tatovi. In tako ja «JeŠek študiral, kake bi prišel do de. narja, da hI mu ne bilo treba de« lati. Bral lu slišal je, da nekateri tatovi in rokovnjašl gredo ae ulico, pomole prvemu peaaptu samo. kres pod nos ln mu vlknejot H Roke kviškol" Nato prebrakajo št* tvi Šepa in ji vaamajo, ker Ime pri aabl, Stvar j« malo rlskantna, kajti všaai aa Irtev postavi v hren ali pa prida poliolja pravočaeno ln aretira roparje. Dečka take resmlšljenje malo oatrašl, a njsgova vaat ae kmalu potolaži, šal saj kradajo val ve* aaa onih, ki ae prehranjujejo • tam, ker dobe za svoja umako ln ročno dalo. Tako m ja dalak odločil, de poateoa oestni ropar. Kepil al i« samokrea in Iti k svojemu prijel sodel mu je, kaj namerava ln razložil mu je, da. je to lahka reč. ' Tujan pomoliš samokroa pod noa ln račol, naj dvigne roka k viške, neto mu pobereš denar, pa grel dalje, de «rečeš drugega tujoa ln revno teko storiš i nJim kot • prvim," ja pojaanjeval IT-letnl Frank v svoji otroški lu nerazviti pameti svojemu prijatelju. (Dalja na 3. strani.) Zavezniška konferenca otvor-jena v Londonu brea ceremonij. Ameriški bankir imenovan za " generalnega agente" zaveznikov. Mala ententa je proti aprejetju Nemčije v ligo narodov. Revolta v Braziliji se je razširila na tri nove države. Poziv za flaan&H» pomoč razposlan. Uredniki clavalandake konfaran ee io razposlali apel na tri daaet narodnih organiaadj. Washington, D. Č. — Trideset ali še več narodnih delavskih organizacij je naprošenih za finančno podporo v prid La Follettovi predaedniški kampanji v apelu, ki so ga razpoalell uredniki konference se progreaivno politično akcijo; ta ja odobrila ne-odviano kandidaturo wiaeonain-skega aenetorja Le FoUetta na sfuji aonveuciji ▼ uwvssravu. ~ " Vseka skgpina je neprošene, naj nekaj priapeva nemudoma sa pokritje uvodnih kampanjskih stroškov. Apel ata »odpisale predsednik mednarodne zveze atrojnikov William H. Johnston in pa konferenčni tajnik Arthur E. Holder. Konferenčni narodni odbor ac snide v petek na ¿>osvet, da si izbere podpredsedniškega kandidaU. Senator je konferiral z mnogimi avojimi prijatelji glede izbere podpredaedniškcga kandidata. La Follettova nerodna organizacija bo aestavljena le iz aamih pravih progresivcev, je bilo povedano zadnji torek. Izbrani bodo takšni možj*, ki ao le več let delovali za progreaivno stvar. Njegovo ime pride na državne glasovnice s pomočjo peticij odstrani državljanov raapih drfav ln na podlagi njegove lastne ini-cijetive. Državljani, ki bodo gledali na to, da pride La Follettovo ime na glaaovnico, bodo osebni prijatelji aenatorjevi. Seznam izdelujejo sedaj. Ceder Rapida, Ia. — Člani rav-nateljakega odbora reda železniških izprevodnikov, ki ao dospeli semkaj torek na avojo polletno aejo, so dejali, da bodo kandidaturo Roberta M. Le Folletta for-j malno odobrili na tisti aeji. Predsednik L. E. Bheppard je dejal, .da bodo vse železničsrske bratovščine in kmečke organizacije na zapadu podpirale senstor-ja La Folletta. Po njegovem mne- j ju bo izvolitev prihodnjega zveznega predsednika zanesena v po alanako zbornico, in kaksr je rekel, bodo bratovščine podpirale vae progreaivne kongreene kandi-dete v nedi, da bo wiseemsinaki senator izvoljen tamkaj. Harriaburg, Pa. Konferenca pennsyl venskih zastopnikov de-lavskih in kmečkih organizacij je aklieana za prihodnji poodeljek. Ne konferenci bo šlo predvsem za odobritev La FoUettove kandidature. Poziv je poslal James H Menrer, ki je ¿lan nerodnega odbora za progreaivno politično akcijo in predsednik pennsylvan-slu» drlavne delsvske federacije. Baltimore, Md — Delegatke vseh progresivnih političnih orga-nizaeij v Marvlandu so sklicali na kon venet je, ki s* ims vršiti dne 3. avgusta i« ki bo Mobrila Mala ontonta jo proti sprejetju Noa«)o v ligo« Ha praški konfercnet je bilo zaključeno, da "čas le ni vel aa Hemčijo v ligi". Praga, čehostoraklja, 1«. jul —Predstavniki male - ententa ao zaključili prod nekaj dnevi na avoji konferenci v Pragi, de Nemčija se še ne ame aprejeti v ligo narodov. , Dr. Benoš jo pojasnil včeraj v intervjuvu, da čea še ni zrel za Nemčijo v ligi. Lige nerodov z Nemčijo v svoji sredi pomeni evropako alijanco, je rekel Beneš. Prej, kot je taka alijence mogoče, morata Nemčija in Franeija poravnati dočista vae diference med njime. To ae pa še ne agodi letoa. • ' 700,000 NowyoriiaHOv ro zaa angleščine Hew York, H. T. (Fed. Prem.) — Newyorike javna šola bodo f širšem obsegu uporabljali se a* merikanizaeijo priseljencev, h se bo odiral šolski odbor apelu, ki ga ja prejel od strani takosvane* ga aveta za prisalniško .vzgoje. "Poušavanje , kako dobiti dr-Ševljenaks papirje, in veš banja ▼ državljanstvu je dosleden del odgovornosti jsvnih šol," je rečeno v dotifoem pismu, "Nove prišel-niška postava nam zagotavlja, da na bo prevelikega navala od etra* ni novih priseljencev, kar nam bo omogočalo priti v slik s temi skupinami, č» bedo naše šolske priložnosti dokaj povečane in storjeni odločni koraki v to svrho." Po izjavi omenjenega sveta na ana 1K)% priseljencev govoriti angleščine, samo 4% obiskujejo učne tečaje sa angleščino, in 700,000 ncwyoj*škib prebivalcev ne zna aa-daj niti šitati, niti ne govoriti an* gb-ščine. STRBBTKRUADB ll HI K O HIC Ohioago, M — Kapitan Mtree-ter Je še davnej mrtev, ki svoja-časno brsnil kos zemlje, nadete-ri ja nasedel a svojim parotkom in smatral za svojo lastnino, stree. terijade pa šc nI konec Njegovi "dediči" so se organizirali in uatanovill korporeeija g eno miljardo dolarjev, da prlšno rpova b«>j za svet, ki j* bil že sdav. ne j pr>dsn in na katerem stoja draga po»lopjs. h vet se rasprosti. re ml je/er« do H. (širine eeate, eeverno in južno pa med reko <%leego In Oakoio eeete. V11MB Chicago in okolica: V petek oblačno in hladno. Zapadnl vetro vi. Holr.ec iri le ob zaide ob London, 16. jul*. — Trije ameriški eroplani ao (fanea ob dveh popoldne dospeli iz Pariza ▼ Croydon blizu Londons. Polet if Pariza je trajal tri ure. Velika mno žica Američanov in Angležev je sprejela letalce. Zastopnik letalskega ministrstva je pozdravil letalce v imenu angleško vlade. Tokijo, 16. jul. — fttuert Hae Leren, angleški tekmovalec na poletu okoli sveta, je dsnes zjutraj dospel na otok Paramušlr, ki je zednji v skupini jspooskib otokov Kuriles v severnem Pacifiku Wayereea, Oe. — Jesse Middle. ton, zamorski farmar, je avojega štirinajalletnega sina tako pretepel, da je umrl. Zavezal je roki sinu nad glato in Jih privezal k podstrcšnlku. Nakar ga Je slekel do arajee in pretepel s konjskim hlč#m, dokler ni deček omedlel. Zamoree izjavlja, da ie aina pretepel, ker jc utekel od dome. Sovjetska ftaaije mnoU letala Berlin, 16. jul. — Tukaj poro čejo, da je moskovska vlada ku pila 530 letal, 40 tankov in 6ft submarinskib zasledovalcev v zadnjih treh meaeeih. Ilolandsks podružnica nemške tvrdke, ki izdeluje letala Fokkerjevega mode la, je prodala 350 eroplaaov, ki so bili. poslani po zraku uaravnoai | v Moskvo. Ostalih 200 letal je Mit kuplj'nih v Italiji Vsi ero pisni so bili plačani v zlatu in /000 zlatih rubljev ($1000) zs letalo. Washington, D. O. — (Feder Praas.) — George Harvey svari v "Washington Poetu"' predsedni' ka Coolidga, da ne bo dobro zanj kot kandidatu, če dovoli, da bo Američan vodil komUiJo, katera ima iz\ajsti Dewaaov re|>areeij ski na^rt v Evropi. Harvey piše, de je ameriške ljudstvo pred štirimi Mi izreklo avojo sodbo o vera«laki pogodbi In njenih priti-klina». Mednarodni bankirji v Wall Street« bodo aa vae načlee poekešalt zapleni vlado ZdnU* aih dršav v evropako reperaeijako politike. Bast St. Louis, Dl- — Klaiiovei ao ae naveličali H. Olenn Votinga, ki je prišel na glas, ko Je oboro-len od nog do glave na Aelu obe-ro^ne loljie uprizarjal pogone v okraju Willismaou na svojo pest. Zadnje meaeee je bil Young, ki ima precej Človeških življenj še na svoji vesti, klanovski 'kligel'. Zdaj so ga k la novci odstavili, k«r je bil Young praveč klepetsv Po. dal je neke izjave glede nekega oradn.ke zvezne vlade. Z drugimi beaedami to nomcnl, de je sassore* storil svojo dolžnost in zdaj lahko gre kandidaturo aeaeterja Roberts M U Folletta. Vae delaveke. kasečke in aoeijaliat »čne organize eije ao povabljene na te konvencijo. PROSVETA glasilo nwima maoowr POP.OH« «wwi» -LaIíMu »LovbiilU HUooWI M¿WUIi ÜWW — < «.„• oglas«,T po dogovora. RokoyU) — VSXSmi BBS BBJlBWm Ckkégo) 16.00 m uto. ilü m Ml uu in $1.24 m tri mmt c&-*. iuomw, m « m h >•*. |Tié m tri mm~*. i« i te—jS-OO. NmUv m «STCém eifc m f , TROSVETA" MIT4> >•. Uwiili At MTHE ENLIGHTENMENT" ft.- _ I A— 1I-. „I, M-.l---■ ■---II* t , J^g »'■»•■II niiMMi mmm^fm by tk* IIWi.it Nt*» Advertida^ rat— om iftib^nptioai ünltrd States («wept CMeago) aad Caai Dal«« v »Umptjm a. r»> (i«lr 144) «•!•(• da *m i» 0 Um 4—vm pmUiim imidab PmmvH« J« • M fHI M Utefi RESNICA SE NE DA PRIKRITI. Olj« je poškropilo tudi Italijansko falista. Razni vzroki so bili navedeni, zakaj bo italijanski fa-iisti umorili socialističnega poslanca Giacomo Matteottija in med temi vzroki igra veliko vlogo tudi olje. Ameriški oljni špekulantje, ki so skuiali zaplesti Združene države v vojno z Mehiko, ljudje, ki so korum-pirali Falla, so iskali oljne koncesije v Italiji. To se je seveda zgodilo po SinčTair-Dohenyjevi modi. Taka koncesija je nekaj vredna za oljne ftpekulante. Eni pravijo, da je bila vredna več ko pol miljarde lir. In tako so gospodje oljarji zložili skupaj sklad, v katerega so vložili 20 miljonov lir, da z njimi podkupijo Mussolinijeve glavne podpornike. Kupčiji Je bila dobra. Kajti izplača s« potrošiti dvajset miljonov lir, ako teh dvajset miljonov lir prinese pet sto miljonov ali ie več lir, so modrovali oljni Ipekulantje, ko so iztegnili svoje grabežljive roke po olju v Italiji. Kupčija se jct izvršila. Toda Giacomo Matteotti, socialist — bogat na imetku in izredno nadarjen človek, je zmešal štreno Mussolinijevim podpornikom, ko so fašisti dosegli višek slave in so mislili, da ni sile na svetu, ki jih pahne z višave zopet v prepad. Matteotti je pripravil vse potrebne dokumente, ki so tvorili dokaz, da so ti gobez-davi patrijotje in pol navadni korumpcijonisti, ki prodajajo ljudsko lastnino za skledo leče. To je odločilo, da so se Muisolinijevi podporniki za-rotili, da umore Majtteottija in tako utihnejo usta moža, ki je imel pogum ralzkrinkati to rokovnjaško tolpo, ki se Je odela s fašističnim plaščem, da ložje oropa italijansko ljudstvo. Značilno je to, da je Mussolini, ko so ga trdo prijeli . zaradi tega umora, obljubil,, da kaznuje morlvce Matteottija, ni pa podvzel.akcije, da se kaznujejo oljni korumpcijonisti in da se jim odvzame plen, ki so si ga pridobili s korupcijo in podkupovanjem. To pokazuje, da so zagovorniki in podporniki kapitalizma povsod enaki. Ampak italijansko ljudstvo sodi drugače o teh kapitalističnih hlapcih in lakajih. Zastavkalo je za dvajset minut, da izreče sožalje za umorjenim poslancem Matte-ottijem in svojo obsodbo nad podlimi morivci tega plemenitega značaja. Fašistični lakaji kapitalizma so skuhali preprečiti to demonstracijo, toda ljudstvo je izvršilo, kar se je odločilo, da izvede. Demonstracija se je izvršila. Ako bi fašistični kolovodje imeli količkaj sramu, bi se vsi umaknili z oberfašiitom Mussolinijem vred iz javnega življenja in bi ne govorančili, da so se mednje natopil tudi slabi elementi. Taki izgovori postavljajo ober-fašista Mussolinija v zelo slabo luč in o fašistih se lahko reče, da je od njih zbežala sramota k psom. Delavsko gibanje v Italiji je zopet oživelo in socialisti stoje v prvih vrstah. Javno in odločno govore, kako sodijo o Mussolini ju in njegovem fašizmu, ki tvori sramotno pego na Italiji. j Z italijanskim delavstvom soglašajo delavci in socialisti po vsem svetu. Mussolini se izgovarja in govo-rančl, toda tega ne bo utajil, da so umor izvršili njegovi najtesneji prijatelji In najboljši podporniki. Mussolini se je za silo obdržal v sedlu. Z grožnjami pa ne prihaja več, kajti umor Matteottija je pokazal, kakšnih činov so zmožni nnarho-faiisti, kadar prihajajo v nevarnost, da so razkrinkani kot navadni izkoriščevalci italijanskega ljudstva, ki barant^jo z ljudsko lastnino kot žid s staro in obrabljeno šaro. To je dobro znamenje, ki napoveduje, da tudi Mussolini s fašizmom vred kmalu odide v pozabijenost, kakor so pred njim odšli drugi na-silniki v Italiji, ki so se skušali z brutalnimi sredstvi obdržati na tilniku italijanskega ljudstva. Zadnje čase so pričele prihajati vesti, da se italijanski in jugnelovanski fašisti koljejo ob meji. Mussolini bi pač rad videl, da italijansko ljudstvo pozabi umor Matteottija in tako so pričeli italijanski fašisti nastopati v vlogi patrijotičnih odrešenikov, ki čuvajo Italijo. Ampak tudi U komedija kmalu izgubi zanimanje, ker Je bila že prevečkrat ponovljena. Toliko glasneje bo italijansko ljudstvo zaklicalo: "iiuasollnl idil" I. - NASELBIN — Waakafaa, DL — Težko aa je šloveku v današnjih razmerah pripraviti k pisalni mizi in razložiti t javnosti svoje mnenje o tej ali oai stvari, ki ga zastopa v, privatnem sli javnem ozira. Zakaj f Dobro znamo, da so šitale-Iji veUko bolj rakločatai kakor pred dvajsetimi leti. Zato je talko poročati in dopisovsti t laso-piae onim, ki aa boje zameriti prijateljem sli znancem rad it i ga, ker so povedali reanieo. Saj smo se le v ljudski šoli seznanili s izrekom, ds "resnica v oči kolje". Dobijo ae ljudje, ki nahralijo človeka, ker je pisal resnico, pa bi ga radi priailili, ds je bUs la*. To se je že velikokrat zgodilo med nalim narodom ia se dogaja le dsnee. Posledice tega so več-k?at, ds človeka sovražijo, ker je povedsl reanieo, mnogokrat tudi napadajo časopise, ker ao priobčili reanieo. To sem omenil rs£i tegs, ker mi je prišlo 2o večlfrat r družbi na ušesa. Da as mi dopia ne raaširi pre-več, naj omenim samo važnosti, ki najbolj zanimajo članstvo Slo* venskega narodnega doma. V Waukeganu, 111., je draltvo S. N. D. dalo prenoviti, ns novo preslikati in dekorirsti vae notranje prostore doma, katero delo bo iz-gotovljeno med 1. julijem in 31. avgustom. Ds bo delo lično izvršeno, se vidi še sedsj. Tudi stroški niso msll, ksjti člsnstvo je zahtevalo delo prve vrste. Siovenei, Slani in delničarji 1 Ne ustrašite ser Podvojita sile sa dobrobit 8. N. D. Spominjajte se dobe, ko je še stalo prašno zemljišče in je bilo Is upanje, da bo morda enkrat stala stavba. Takrat niste omagali Zakaj bi torej danes f Napori in trud vsših delovnih sil se bliiajo bolj in bolj koa-cu doselenegs ciljs, vsota, ki ste jo šrtvovall ss vas in vale potomce, se lepo obrestuje ia v kratkem času bomo znižali številko, ki ae je že do dsnes znižala do $25,000, ter jo slednjič popolnoma izbrisali. Pogum velja, bratje ia sestre L Udeležite se redne mesečne seje, katera se vrši dne 20. julija popoldne ob dveh in pridite polno-številno. Ne pozabite, ds bo ta seja glavna poletna seja, kjer bo pitano poročilo dohodkov in stroškov ss prvo polofioo letil924. Ns tej seji bo tudi rszmotrivsaje! glede odprtja prostorov in še več važnih atfrsri, katere so v splošno korist sa delničarje. Pridite Vsi na delničarsko sejo A ' " »' "----«»» O naš^m malem Narodnem i3omn|!r/10,tfl° IV?.11*0*0™.*? * »t slišijo glaaovl, da je prema j- ~ " hen, katerim ae tudi jaa pridni /im. Ampak v tem ozira le vem, V r «lar se le oglasim, sem le na m«-fal, česar srn vajen. Toda t) raa ne sme ustaviti Za Narodni dom je najlepše, le vaak malo potrpi-no da se domenimo, ker to je najboljše. Ce nam je res premajhen, bo pokazala bodočnoe«, volja ia vztrajnost. Utegnil bi kdo reči, le llliUO poprej videli dotičaega poslopja Seveda, saj videlo se je tndi. da je daati vel vredno, kakor je bilo saaj plačanega denarja. Ugledala je pripravao sa aale potr-b*. kar ravno ob tistem čaeu js bUo devet aalik društev takareko! vrženih aa cesta. Prav dobro ae '«1 lanskega pridelka, ki leži in trohni po žitaieah. Starega pri-dslka je menda toliko, da bi imeli le preveč koruze, alto bi jo ne pridelali zrna. Ampak borzijaai ae orjejo, zaviačajejo, aejejo. Ža. nje jo ia mlatijo, vaeeao pa odloči-jo. kako visoka bo eeaa žita. Farmar, kfr je vse lHo trdo delal, ds je zrastlo srno, pa niau pri določanju eeu nobene baaede. bo mora), ktfr mu bo živilski t rast ponudil aa ajegeve pridelke. Ia kdor ismed farmarjev se bo obotavljal, ko ma bo živilski trast ponujal določeao coao, sploh svojih pridelkov ae bo mofel spravi-ti v deaar. Tak js današnji gospodarski ai-•tea, katerega ebe stari straaki podpirata z vsemi avajimi močmi. Farmarji in delavei imajo priliko, da letos v jeseni povedo z vo-Ivinim listkom na volišču, da niso za tak gospodaraki sistem, ki siplje onim, ki ne delajo, miljone, onim, ki trdo delajo, pa prinaša nadloge in revščino. KKOJAiKI D1LAV0I ZMAGUJEJO Policijska brutalnost js brezmoč-na napram delavski solidarnosti Mew York, V. Y. — Policijska brutalnost napram stavkujočim krojaškim delavcem, organiziranim v Amalgamated Clothing Workera' Union, ni prinesla kro-jaflcim industrijalcem željenega uspeha, ker delavci vseeno počasi zmagujejo. Zastivkalo je pet in trideset ti soč delavcev. Od teh ae jih je vr □ ilo že deaet tisoč na delo, ker so detn .jalei priznali unijake z^hte-ver^osamezni krdjalki podjetni ki še vedno priKajajo v glavni etan strokovne organizacije, da podpišejo pogodbo in tako prido be delavce, da ae vrnejo na delo. Ena najboljših pridobitev strokovne organisaeijs krojaških de lavcev je ta, da se je organizirala skupina krojaških podjetaikov pod imenom New York Clothing Manufactures*' Exchange, ki ho če prevzeti odgovornost, da ae bodo spolnjevale točke v pogod bi. Ta skupina je takoj prišla v glavni stan organizacije kroja ških delavcev, ko se je organizi rala, da ae dogovpri z zastopniki delaWtva glede pogodbe. Stavka je pričela, da delavcem pribori človeške razmere v delav niči in primerno mezdo, ki so ve liko trpeli, ker nekateri podjetniki niso smatrali za avojo dolž-nost, da so odgovorni napram de lsvcem, kako se t delavei ravna grdo v delavnici. Zelo važna določba v pogodbi ae glaei: "Sporazum s delodajal ci ae napravi na podlagi zagotovila, ds ae mezda ne zniža in da as delo odds aamo unijskim delavnicam; daljo da se kmalu dj-loči minimalna mezda, uvede re gulscijs v* produkcij i in ustanovi sklad za zavarovanje proti brez poselnosti." Policija ae je obnašala po avo-ji stari navadi. Aretirala je do sto stavkovnih strs% nekatere je celo brutalno napadla. Obtožila je atavkovn4 straže neepodobnega obnašanja, to je obtožba, ki slu ži kot nekakšno splošno sredstvo sa, razbijanje etavk * v interesu podjetnikov. Da je policija rsv-nala nepravilno, je dokaz v tem, ker je bilo veliko stavkovnih straž na sodišču oproščenih. Skupni'odbor krojaške organi zacije je bil ves čas na delu in ostane, dokler stsvks ne konča s popolno zmago za delavce. Stav karje preveva eolidarnost in med njimi je krepko izražena miael, da ae ne vrnejo na delo, dokler pod jetniki ne podpišejo pogodbe. Ta misel pomaga, da podjetniki drag sa drugim cepajo v glavni stan stavkarjev in podpisujejo pogod bo. VOV PRISPEVEK VIDI - OO JTORBČI FILM. McVickersovo gledališče v Ohl oagu ga js prvo predstavilo. Ohiosfo, IU. — Nsjnovejši prispevek vede zs rszvedrilo je govoreči film, o ksterem smo že pi-sali, da bo iznajdba bližnje bodočnosti. V McVickersovem gledališču v Chicagu so dali ta teden na platno film,\i tudi govori, to ae pravi, da govorijo igralci, ki ao pokasani na platnu. Njih glaa je prenešen na platno s i>o-močjo rsdijs. Nova iznajdba gre dr. Lee DeForestu. Vzlie temu, da je nova iznajdba komaj prvič pred občinstvom, se je že dobro donesia. De Forest se je za to dolgo prizadeval a poizkusi, da je izpopolnil stroj, kateri ne samo fotografira temveč ob istem čaau tudi sprejo-ssa glasove igralcev. Tako je aa primer del magičnega aparata sapoelen a sprejemanjem alik na fibn, a drugi del lovi valove zvoka prav aa iato negativo filma. Kadar gre film skosi loč, da je pokasovsn na platnu, gredo akozi glasovne slike senčne progo, ki kažejo aa planu alike, a glasovi ao pa s pomočjo radijekih apara tov s negative reprodaeiraai Stvar je «iato nekaj novega. De Foreet je izvršil velik del svojih poizkusov v laboratoriju v Chicagu Njegova izasjdba, ki jo imeanjejo tudi "aodion" je dsloau le znana tistis^ ki se na vdalnjejo sa radio. VPLIV KOT UTIČNEOA VODJA » ____ _ Ssm se je ssfovoril v pr_. iz katerih ne more. Ghicafo, IU. _ Gotur*n «¿' dolgo časa jastil pravdo, <£ o političnih stvsreh govoril J menu delavstva. Gomper, pr. svečano izjavil: ¡^ gi kot Člani nestrankarski! bora Ameriške delavake fed® je imajo pravico govoriti T nu delavcev o političnih stvari Komaj je minil teden po J javi, je v "American Federil niatu" izšel članek, katereja spisal Samuel Oompera in t ki rem je bilo izrecno povn trsnsporta- ^ihtfvijo največ žrtav. krojači se ss vraili sa ds*M york — 35,000 krojačev, ittjejo ženske obleke, ss js h julij« ns delo po krst k ¿0 i0 lastniki dslsvnle pogoje, krojačev v Baltimore. Leopold ii Loeb tU blazna, pravi Darrow. ftUMB OB PAOIPIÓNI OBALI Vi PLAMXNU. t Vstrovi nuplhavajo polar. Pekovski industrijalci se zdrvža)e|o. Oa poiljs porota U dm fanta na | vsšala, bosta obešena dva blasni ka, js rekel namsaitt čikaiki odvetnik. Ban Francisco, Cal — Gozdni | TO BO UD AMO SA MALI Pl I KOVBKK MOJBTBB. Chicago, DI. — "Nathan Leo Tako pomagajo vslsindustrljaloi rn.viim mojstrom na aoga. Slouzzka Narodna UlUSHli*«* S. I»ožur| divjajo v pscifičnih drla vah fazen v Oregonu in Britaki Columbiji. V Kaliforniji ao šum aki požari oatali večinoma omeje- __ ^ _ 4„.kll(1 ^ ni na narodne lurae. Po poroči pold Richard Loeb^ata I ^ pogorel lea na tisoč in ti-1 Olsvsland, O.. 14. julija. (Ia bolne na umu in ne živita, niti ne tkrih ITet,< klJub tfmu dt 10 virno). — Boeijslistl uničujejo mislita, niti ns delats kakor na-\M **iilci trodUl. di požirs oms- malo obrt, je priljubljene pesem vadna pametna bitja v svojem v * w . neh dstovsklh sovrsžnlkov, k> vsakdanjem življenju. Zato nista 11 \Vaahingtona in tsro s papagajsko izurjenostjo po- s psihologičnega stslilča ta fanta ■•vsrnoga Idahs so došla poroči- navljsjo val oni, ki malo sli nič kriva umora izvrženega na Ro- u» d* ,0 P01*" i,ven koBtroIe- V us mislijo. Položaj v pekovaki in-bertu Frankau, kakor ai tolaa» K^L^flflEfV0 v duntriji v Clevelandu pokazuje pravni avet ubijanje " n®kl ¿uhoborski koldnijt štiri na- jsano kot beli dan, da ao aocisli- Do tega saključka js priilo polMg* ^ ^tdka' ^n^Ta^T' K°d«OVOrn!; ,ko .-it.iaafc M«iii«m ProtUr» 0b POtdku lorouptno, pada mala obrt, ampak vaa kriv ducata nsjznsmeni ejših psihijs- kj ^ M |ar K * l^flata zatL LM.mTdnoav Duiobor"v * bUo tl» «•»• ^lalUts' grehov kitic sa- oba fanta zadnjih asdsm tadno*. veJ jih ja a]i Rdrtvniki j Uvr|ujijo , Tukajšnjs krojs- i i Nelsonu Ujsvljsjo, da so ssdo- V.i dogodki °r<- ~ -J aidSkST k h1 i0ik' ' \ "Otl T? BJU' tsko težke poškodbe, da mo 1 * nfsmzscgai * »a »tovornika rešiti mlada mo- b M Podporii Jedaoti j Iakarp. IT. Jaalja 1007. v érftavi lllla*la. ■dogodki govore, da ái mi slits Genersl Bgking kompanija ia Ward kompanija razdeliti ps obnovitvi potekla it<¿< " kov dclavnic uniJonizira.| j jejsyaost tafedele v'tank, I™ o ^ckTalikirpóLílh "¿oroča-1 m^.tre ob'1 ste no kaj misH storiti zagovorniltvo na jo v gorah Humbllir ^ Gooas Lko ¿ boJo njunl nagrtl ure|ni bližajoči ss obravnavi. Neck, kjer se rszprostlra narod- goi itlezničarsks unijs. reland. - BrstovŠčlna loko-1 To je prm0 , ^Itn znamenite-1 na šuma Klamath v aeverni Kali-1 Ko je Wird kon,ptnijt iiprla kurjadev js zsdnjsga 1. gt čikaškegs odvstnika Darrowa. forniji. Silen severozapsd raspl- gvojt pekovtke delsvce je miili itela 115,154 člsnov. 1 - ---- - L ' - * | w' — 1 rji gradili svojo dvorano W. Vs. — Dne 4. je bila slovesno otvorjens rudarake organizacije v tabu. V pozlopju , ki js ae nahaja polsg POD ZIBELKO it HAiLI tOANJZ. Leopold livi v drugem svetu huje požsr, da ponoči švigajo vs- ^ Bj hitr0 i1V0juje gmaff0 kskor vi in jsz," js rekel g. Dar- liki jeziki plsmens proti nebu. Anpak diUvel »o ss brsnill it row Časnikarskemu poročevalcu. Tri veliki požari ao v pokrajini hEpor ^ jc priMdJal hud udarec V svojsm umu si ja postsvil sta- Dsmatcus v narodni Šumi Tshos. Nfoodovala j| tud| m0rlvsks a no, ki ga loči od družabnega živ- Neko drugo poročilo pripoveduje, (era v kttero j0 WJo tpjiteno f. ljsnja današnjih dni in ga doli dk divja silen polar v narodni me War4 Kompanljt llvol!ll nadčloveka. šumi Shasts, k je pokončsl lep i di arag6gt pw prodsjalnici in prostori zs \m T fUnn 61tgtl ajet0Tt mlill. in močan veter širi in Širi polit Um, moj|tr, kl|ine di j, ^„j.g, i. Poalopje je lastnina kra- j^ n# Ttniji ? poltIva> ^ ka-|prcd ssbo. j rudarske unije žt. 1643. ki- tMih ss rsvnsmo mi, in policiji, Mini ao plačali po $20 sses- mu lt v ntpotji |lTjje. t% u ittvbo. nju, ki si gi je ustviril. krojačsv f Bostona. PO«i« Poroto ki bo ju so a.mmi.miu ,antt ni rtUlu, potom bo- V' ~ ZaL ^ obešens fanta, ki sta blasns, deUveev v Bost^tt^U isds-L Uvr|an bo fiD( ki je v proti. 9 ženske obleke, js v boju |lovju , oMo ^^ VBtkefa nt. pogodbo s mszdnim povi- rodft Surii bi na vid€li M\t da in rnižanjem bšikilo to tevrleao, sakij. iivorili u 40 ur v tednu. Lastniki L^ ig ^^ moiKanlk)h gdrsv-ivnie ie branijo tsh pogojev ^. dg |t| finU u. ' ikajo kaj ators magnatje v mu Yorku, kjer js tudi itrajk '«Kanta bi nikoU ns bila varna iv iste organizacije. Do- M jivni Uio bi m0rala biti v Bostonu so stoodstotno ^Miej ločens od človsšks druž irsni. Unija štejo S000|b6. OčeU obeh fantov sto tudi pri volji dovoliti V to, di so fonU nikoli več ns vrneti vssk ni svoj D»U-|dom." GLAVNI STAN. MOW SO. LAWNDALE AVEh CHICAGO, ILLINOIS. Iivrševalni odbor t UPRAVNI ODSEK. VI.Mil Calabar. fépfé-4mik Anéfw V lir le k, R. P. D. 7, B.> IOS. JoK»»iown, P»., si- lajali Mallia« Tark. lajali ialaUbaaa aiialka Blat Navai, «I. klasajalk Jak« V««rUk, ar«4«lh BlaUU Jaša Zavavlalk, aaravilaU «lasU« Filip Cadiaa. POHOTNI ODSEK i Joku Uaiarvaai, prafeaOalk. 407 W. Hay Si., SprlaafUU. III., Mar lia tcUaalkar Bas 17S, Barkartaa. Okla, PraO A. VUae. S400 S. Ha«lla Ava., Ckkata, lil., Jaka T.ré.lj, Bas OS, Haaiar»«nVUla, Pa^ Jaka Gariak. 414 W. Har SI., SrrU(fl«ld. III. 1 BOLNIŠKI ODSEK. j OSREDNJE OKROSJKi Blas Na«ak, praOsai.ik, S0S7-Ü Sa. Uwaiala Av« Cklaata. III. VZHODNO OKROUE. Jasak Aaikvailš. Baa MO, Maaa, Raa. Pa. Jaka Grafelj. I40SI pmir A*«., CUvalaaO, O. ZAPADNO OKROUE, Aalaa Salar, Baa 104. Cr—%, Itaa«.. sa J««aaapa4. Maa Mara. Baa 100, BaM, Mina., aa •eveeaeanai. Mika ta(«l, S40J S. Wlaakaslar Si., Marrar, Ulak. Nadzorni odbori Frank Zalla, praisadatk, SiSO W. Hlk Si.. Cklsasa, lil., Praak »mrak, SSIV Praesaa Ava., CUvaUai, Oh Wllllaas Sillar, 0404 Si. Clal* t., ClavalaaA Okla. Zdniftitvanl odbori Pradsafetki Praak Alai, IIS4 Sa. CrawfavO Ava., Cklaa«a, lil. Jaška Ovaa, SOSO W. Mik Si., Ckl«at*. »L Jm. Skak, 0404 Orlaa C t.. Cl.t.UaS, Oklo VRHOVNI SDBAVNIKi Dr. P. J. Kara, OSJS Si. Clalr Ava.. CleaaUaA O. POZOR I—KaraapaaOaasa a |l. aikaralkl, ki éalaja v «Uvaaai atada, i vril takalai VSA PISMA, hI aa aaaaUla aa »a«U al. aradsadalka aa aaslavai Pr«4aad»ll«va S. N. P. J., S0S7 BS Sa. CawSida Ava., Cklsasa. III. VSB ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi Balallka laj-altiva I. N. P. J., S0S7-S0 Sa. Uwaiala Ava.. CkUa«a, III. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, M sa llSaJa al. lavvlvalaava aikava la Maala vaMa aa aaalavai TajaUlva S. N. P. J« S0S7-M Sa. Lava> iala Ava., Cklcafo, III. VSE ZADEVE V ZVE IZ BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa pailljaje aa aaslavi Bla«aJaUlva S. N. P. J., MS7-S0 Sa. Uwaiala Ava., Ckiaa«a, III. Vaa petletka alada aaslavsaja v fli livriavalaa« adkara sa aa| pailiaja Praak Zallan, pvaisadalia aSdaaraa|a adkara. 4l|ir aaslav Ja sfaraj. Val arlslvl aa §1 paralal adaai aa aaj pallljaja aa naslavi Jaka Under-waai, 407 W. Her Srrl.tflalA III. Val deals! la draSl splal, aasasalla, a«last, aarplalaa la splak vae bar v svaal a «laaUaas jaiaat«, a*J aa paillja aa aaslavi MPraavalaM. SM74S | Jo v boju sopar strokovno orgs [nisscijo pekovskih dclsvesv. Zds bodo Istiinili ts msls mojstra, k i so bili v boju proti delavcem svs | stl podporniki velike kompsnlje Vprsšsnje je pa, ako bodo na mojstri sdaj opasili, kako ao bi lia. Lawaialá Ava., Cklaafa, III. Ohiooffo, m. — Duhovni in Žen ske v Morgsn Psrku so se prito _ ___ __ žili, ds na Jioupt GreenwoeduLt "ii?rai50 veliki kompsnlji, ki js irodsjajo ži'ki avtomobil. "Polipaji tapska zvijača, ki js služila za j'- zakričal detektivski sar- ukanjsnje cariaakih uradnikov Hoffman. Dečka ste stekls. * » )f obrnil, ko Js napravil ^vljev, potegnil samo- »n dvakrat počil. V tem tre-S počili policijski ssmo-in Zietz ae js zgrudil aa tla. «J«? obstal, tresel as po vsem i io dvignil roki kviško. ^ Ia J^ ««dels ena krogi ja v ena v ledje, druga v dea-wko ud. l^i 3« nato izpovedal na po-poataji, kako aU odšU aa da prideta hitro in brsz do-1 denarja. v resnici ja bila tragedi- * P^oietorskofi življenja, ki ^'grala na čikaškik ulicah MiJs, katero js sakrivU so- K> i^podarakl aiata^, ki js hododelstev. J «a mati ata lahko oajpošte- * *»o*rka pod solncem, s ma-iee morsta daUti, da pra- ut« rošteno svojo družino. w®sts, da aa ekvsrjaU s «^Jib otrok, fts manj pa ■p 'U jih odtegneta vpli-ia sedanjago goapodar-wemo. In tako nastajajo '•«vitih dečkov cestaLropsr «ostikrsi plačajo svaj prvi ^ 1 t vljenjom. Zs take do M govorca sedanji go »iztem, pa Ijadja, ki ga ^'»nui za vsako c isksli in nošli ničesar. Kar js ne ki deputij opszil, da js^pod si-belko, v kstsrl leži 18-mescčno To-nyjevo dete, rszgrnjsna štiri vo-g Ista prsprogs. Premaknil je si-bsl, odgrnil preprogo ln pod preprogo so ss pokassls vrstica, V luknji pod vratci so nsšli psr gslon žganja. Deputiji so žgsnjo in iMtnika vzeli s ssbo. V Nihče Izmed delsveev ns objo kuje malih mojstrov. Oni psi Is njejo to, ksr so ssml sejslh pili so zvssti podporniki velikih privit^ nih pekovskih mojstrov ln sato podporo zdzj prejemajo svoje pli* čilo. di ns morsjo »praviti svojih ls-bornlkov v republikansko rubriko. V Južni Dskotl je hudo tekmovanje med La Follettovlmi »kupi-nami, kdo naj vodi njegovo kampanjo, precej samotalo in niiedlo položaj. Oba stranki nameravata vložiti peticijo sa imenovanje ne-odvianih Ls Follettovih tabornikov. AU ipdnjs in odločllns beseda bo nsjbtf Ugovorjena na La La Follsttovem glsvnnn stanu. Tudi v tsj drlsvi js nekaj regularno imenovanih republikanskih tabornikov vnetih pristašev senatorja vLa Folletta. Cs so od-1očl La Follette za nje kot svojs ljudi, potem bo mords primorsn ftoolldgs kandidirati neodvisno, ča ločo sprsvlti svojs tabornike na glasovnico. Toda vodatvo njegove volilne tsmpsnje bo prejkone proti tskemu korsku. OOOUDOI PBIDl POD KAP V S DKŽAVAK. Oowdoa, Oolo. — Berbers Foi io njen brst Bay ste poprsvljsle plot ne pešniku, ko je nsprlčsko-veno prikorekel 27« funtov tsžsk medved. Odločita ste ss, ds gs ujsmete s zanko ia ubijete s sekiro. Barbara je vrgla medvedu tanko' čet glavo, njen brat Je pri-tegnil. Lučaj ai Ml srečen in med-ved M js oprostil. Barbare je poizkusile drugič svojo srsčo ia brst js zetegnil zanko medvedu okoli vreto. Medved je s obema taesms zagrabil vrv, ds jo pritegne gob cu in pregriane, a prehitela ga y pogumna Barbers, ki je medveda uderile perkrat po glavi s sekiro la mu teko neprevile konec. pftlcujoohoflt duma /s iz Bula Din. BIVll KMB0KODILAVBKI P1BDB. KANDIDAT V WA-BHIHOTOHU. Washinfton, D. 0. (Federsted Press.) — Bivši kmečkodelavski predsedniški ksndidst Psrley P. Chrtatisnsen js dospsl v Wsah-ington, ds m vdslsšl sej Le Fol-lettovegs ksmpsnjskego odasks. Apelirsl bo tudi ae svojs somišljenike, de mors vssk ssgovor-nik močne aove politične atrsnkc, ki bo sestsvljens iz kmečkih In industrijskih delsvcev, podpirsti neodvisno volilno listo. Po njegovem mnenju bo ta volilna liste smagela ne zepadu, tu mnogi ksndidstjs na volilnih It-stsh starih strsnk, ki za potegu-Jejo za sopstno izvolltsv v poslansko zbornico in aenst, aa bodo akrbno Izogibali podpiranjs Coo lidga sli Dsvisa. STAVKA PZKOVBKIH DKLAV- OIV ftl m KOMCAHA. Batte, Mont. — Pskovski moj-stri so Še vedno trmoglevi in do sporazuma s pekovskimi delavci še ai prišlo. Pekovaki delavci ao prepričani, de zmagajo. Kmalu pride čsa, ko arsča pamet pekov* sks mojstre. i ■ SlLBZKllKA MIZO OD A Trentoa, H. J. — Pri m^ini meji sta udarile tovorne vlaka akupej. Obe lokomotivi ats rezbi-ti in veš voz j« poškodovanih. Od lelezničerjev ni nihče poškodo vea. Strojevodja in kurjsč sts sa rešila t urnim skokom, ko j?bita nesreče aelzoglbns. Železniški promet je bil natsv-dokler niso S Ird zapaste Volara-b sapera York. Pa. — Dvs leti sUr hčer ko Viator Brennemana jo psdta Oen « ' v vodajek. Dsce. ki as js igrsls P"* ^ s njo, js prikliesls njcao mster Ms 11 js hitro na veíala svojsgs § letnega sine ae vrv ia ge »pu-ula v rednjek. Deklica jo ša izginila pod vodo, ampak daéak jo j« do segal in meti je potegnile obe ii vodajeke. X.U i. h..r. Mv"*" . vró.uú IXMta. Ink«. M »I - VM. 4 "•"♦«V""","! tíri dri.« J. UU-il. . (Nadaljevanje s prve strsnl.) niks, in Is ti lahko glssujejo svobodno, sa kogarkoli hočsjo. Izborniko isbero aa razne načine v rszličnih drŽavah naše zve-se. Bkoro v vsski držsvi jih isvo-lijo držsvns strankine organizacije na ta ali oni način. U Fol-lettovi pristaši kontrolirajo atrsn-kina organizacije v Wiasonainu, Kevemi in Južni Dakoti. V Severdi Dakoti ao že Izvolili republiksnaks ksndidsts ss is-borniks ali elektorje. Tam so iz-brsni molje, ksterih imena bodo v republikanski rubriki na gla aovnlel. Med petimi so štirje ver-ni pristaši senatorja Le Folletta. Če si šsli Coolidgs izborniks, ki bi bili naklonjeni njegovi kandi dat uri v Wis£onainu ali Severni Dskotl. jih more dobiti le, ča jih da postaviti v rubrko zs neodvis» ners ksndidsts. 6s bodo tabrsnl "regularni rc publikancl" ze tabornik*, bodo njibnl glaaovl najbr! oddani za U Follette, čeprav Jc on neodvl-sen, ne pe republikanski kandidat. Noben« pravne določbe ni, a katero bi ae dalo prisiliti republikanske izborniks k temu. ds bi irlasovall se republikansksgs predsedniške** ksndidsts. Čs ns msrajo tega storiti ta prosts volje. Olevni vodjs U Folleitovs vo-¡ilne ksmpsnj« John M. Nelaoo ae mara /azprsvljsti o tem, ksj se utegne pripetiti v Wiaeonslnn. On Js sestopsl državo v kongre. «u še ealo vrsto let. bil nsčejnlk progresivnih elementov v poslen-ski zbornici zvernegs kongresa In Je veljsl M Ls Follcttovegs flss-niks tamkaj. Zato m« Je dobre Mian pol o Kaj v tisti državi. "Treba bo se odločirK, oli nej v Wisconsln«i kaodldlrajo neodvisna Le Pollettovl i r borni ki. sli ps TooHdrevI," Je rekel S' Uon Ali M. ds bi nsj repnbllksa' «ki predsedniški imenovane«* kan didlral neodvisni v WI»eoasinn 11 kod drdvod. nI poselieo vlač 10 držav Js prisnelo sovjsts. Moskva — (Fcdfr. Press.) — Osemnajst držsv Je doslej prisns-lo Unijo sovjetskih soclsllstlčnih republik. Te države so t Nemčija, Dsnsks, Italija, Grška, Avstrija, Norveška, Avedaka, Finska, Polj-ska, Litvsnljs, Lstvijs. Estonije, Turčija, Velika llrltanljs, Afghs-nistsn, Kitsjsks in Persijs. ZdsJ sta ns vrsti Francija In Japonsks. Vistl Iz Jufoilavlji. ZLOOIN KADI LJUBOBUM KOBTL LJubljana, junije. - V No- vem Vodmatu, v hiši št. M, sc Js odigra! 25. junija okrog poldees-tih zvečer strsbovit zločip, ki gn J« rodila ljubosumnost | V hiši živi bogate posestiiK-a Marija Dečman s avojim sinom in ze Ženitcv godno pssiorko Amalijo Dečmsn. ki ims prlčskovstl čedno dekle. Okrog nje sts so »ukala in jo snubila še dalje čssa 27-letni dela ve«' v tovarni "Hlo-grsd" Uopold Malin, atanujo.^ v Krakovski ulici št. tf in ps » letni fijakarskl blspee Kari fcnlder, uslužVnee pri izvošku kibn)ksr-ju ua Celovški eeati št. 75 Prvi Je bil oa avojega tekmeca strshovito Jasen in ljubosumen, ksr Je te večirat pokssal ob raznih priti-kah. Preteče no nedeljo mu J», ko M Je pripeljal s kočijo do Dečrna novih, prevrnil voz io gs hotel pretepsti, doma pa ae Ja večkrat tarsal 1, da njegov lakmee "n* bo vsel dobrega konca." Binoči )* 2nider poprosil p/ed kolodvorom svojega tovariša Iz-voščka Avgusta Hiurma, da gs popelje do doma njegova ljubljenk». Pred hišo ga je Hiuim s vosom po*sksl. ¿nlder Mm ps je naletel sunil s nolem vsčkrat v trebuh,, tsko, da so nipadeneu izstopila črevs. Nsto ga js obdelsl šs po životu In glavi ln skupno prlssds-jsl sedem rsn. Domsči sin, dekle in sest rs Dečmsnovs so slssr pO* skušali napadeuoa ščititi, vendar pa je bil Mslln tsko nsallen, do is blls vsoko pomoč sastonj. Htrahovito rannsssrjcnsgs £ni< darjs se nate brso spravili v Hturmov vos, ki js bil v hipu vso oblit od ta rsn tekoče krvi ln gs rrtlpcljali v bolnico. Tam se je morata takoj tavrlitl tslka op»-rselja. vendar bo ranjsnss tsško oatsl pri llvljsnju. Gospodinja js medtem hitela po strsšnlka do* maČI aln in pastorka pa sts ko-msj obdržala skoroda ponorslsga tločinoa, ki si js ohtel s nožem prerssotl vrst in Žlls ns roksh. I'krotil gs je žel» dospeli strol-nik, ki gs Js uklenll ln odvcdsl v «spore. < Oumijsvs knvts. V Cslju ss vršijo osbori. Fantje, ki prihsjsJo na to nsbore, so po stsrl navadi lo tradisijl, ki nI ravno poasbno ls-pe, ns ta dsu mslo bolj korsjšnl kskor po nsvsdi. Ns nj» vplivajo tudi vsč sli msnj rsznl pojsvl dnevnih dogodkov. Tsko so so negs scljak»ga mlsdenišs s orjun-no Itd. Nsjl ršs so srečsli kskš-nego csljskegs mlsdenišs s Orjun-skim snskom, ki Jim Js dsl povod se protidemsnstrssijo. Nsjbolj po so ss razburili Orjunašl, ko so m-gledali gručo fantov, ki se v lenih četverostopih korsksll okinšail s rdečimi trski In nsgsljčkl po eslj* skib uliesh k nsboru, pojoč soeU aliatlčns p»sml. Zsrsdl tegs j» blls policija v pondeljek nsprsm I k> j oči m fantom bolj atroga. Tudi tokrat so sa bsjs slišsli kllei dol s Orjuno! Ta poj*v i' dva pollei. sts tsko rssjssil, ds sto akočila v gručo ter Is vrst asgrsbUs dva fants. Peljala sla jih na strslnl-eo In ns teh fantih so polsknšsll novo orošj» oeatnlh polištatov, gu mijsvs knute. policija ja namreš sedsj tudi pri nss oborožens s gumijastimi knutaml, kakor j» bila dosadsj ssmo v Zagrebu In Deogrsdu. Smrtna kOM. - V R«čiel pri Hladu Je umrl inž. Alojzij Hehwo* gel. — V Ljubljani j» umrl v vi-aoki steroali M let Anton Biteuo. — ka ill»iw»iaov| eeati št. lil Js fireminnls T^resljs Bevcr roj. Flcr». Set «moril taate. — V aalu Ha-net v okolici V»llk»ge llečkerske ao našli ol>činakega načelnike u-O^Jsaegs in grosno rszmeearje-nega. Zaprli so nj»gov»sa seto, ki js nujno osumljen, da js uma-ril tosts, boleč sa polaatlti njego-vage aremošeoja. LIBTKIOA UBBDVUTVA. if pust d i iz Valero in voditelje. atapora Eamone de'todstvu Teolldgeva voliln» druge repibličanske pan le ltajši bodo kampenj.kl «-• nifeljl postili držsva, la ki videli, vstopil ♦ hišo, kj*r je U ^^HBI na vasur^ga Malina. Po krai. Dslagua Oolo - V Chieagu s* kam p'» i d ra» u od sireni doms'ih l.ajejo sledeči dnevniki v |>olj je razjsrj.ni Mal.n planil i od- ske« j»nk.il» h.ienik rhleagosk., •n.m íepoim n^áem r,a tekmeca.1 MÜ W Division «t. akaterrm >» sumil, d. g» M áoar «V» Mllw«k»a AtsJl.le. Amalu raje ko nj-fs. V»l»d nik Zwlaikowy Zgo ' Bilo je kakih štirinajst dni po Valentinovem odhodu. Vol ta čas jO bil Sodnik nenavedno razburjen. Vse jo kosalo, da se kaj posebnega godi, nič dobrega! Z nikomur ni govoril; pozno po noči je prihajal domov, včasi celo, ko se je že danilo. Nooen, hudobni duh Sodnikove hiše, ni ga skoraj sspustil. Imela sta vedno skrivne pogovore ia dolga posvetovanje, slednjič glasne prepire. Nosen ni bU zdsj več tsko pohleven in potuhnjeno ponižen kskor prej; precej glssno mu je že odgovsrjal, in to jo bilo slsbo znsmenjel Lisi je bila prikipela skrb do vrhunca; poleg tega ji Matija nI dal miru, da mora govoriti s očetom; pretil ji je, da .pojde sam k očetu, ako se ona ne upa, naj ae zgodi, kar hoče. Kaj je hotela poleti uboga žena I Sina vendar ni smela pustiti pred očeta. Slednjič ae ojunači ter sklene iti k njemu. Bilo je zvečer; Andrej je bil sam v ivojl sobi. Mož se začudi, ko vstopi iens, precej nepri-jazno jo ogovori: "Kaj bi rs dat" "Andreji" sečne lena. položivši mu roko na rs m o; "koliko let živiva i« skupaj?" "Jaz ne štejem let, nimam rasa, dolgo se mi že zdi." "Štiri in dvajset let, t izpopolnjuje in omogojfuje se rSzvoj Železnic, pa mi ko v in mnogovrstne rabe pare kot gonilne sijfc. Elektrika začne ovoj triumfalni pohod; električna svetisvs, telegraf, elek trične železnice in rožni stroji no elektriko se isnsjdejo in ispopol njnjejo. Izgotovljajo se stroji, ki prihranjajo delo človeka. Motor ji na fcenzin se pojavljajo. V dobi druge polov&e prvega miljona patentov — od L 1898 do 1911 — imamo razvoj avtomobila, eroplana in brezžičnega brsojava in izpopolnjujejo se in dalje ros-vijajo rasno arojlnje iznajdbe Od 1. 1911 do danes *r doba tret-jego polmiljona patentov — se pomnoiujejo stroji, nsdomestu-joči ročno delo človeks, razvijejo se na čim - dalje širšem polju električne iznajdbe — do brezžičnega telefona. , Patenti se ne izdajejo le ame-rižkim državljanom. Znatno itevilo jih je bilo izdanih iznajdite-ljem v inozemstvu, zlasti na Angleikem, Nemškem in Francoskem. Radi tega zgodovina patentov, izdanih v Ameriki, zrcali ne le ameriške priapevke, ampak vea svetovni napredek praktične znanooti. Patenti Združenih držav so oe isdali ameriškim iznajdite-jem telegrafa, telefone, iivalne-fa stroja, vulkanizacijc kavčuka, cinematografa, fonogrefa, električne razsvetljave, pisalnego stroje, avtomobila, spalnega voza, črkostavskega strojs, vaeuum eleanerja, eroplana in glsvnih činiteljev ,ki so omogočili brezžični telefon. Inozemski iznsjditelji so vseli poten te, neneiejoče se ns Bessemerjev proces pri izdelova-nju jeklu, koksne peči, brezžični brzojav, prenašanje viaokoailnegs Odprto delavska ie cilj premogarskih baronov (Leland Olds za Fed. Press.) Pri zopetni otvoritvi 45 premo-govih rudnikov v okrožju Kana-whs, W. Vs., so bila naznanjena občutna znižanja mezde in obratovanje pod uvedeno odprto delavnico. Operetorji, ki so s takimi zahtevami priili pred delavstvo se oprevičujejo, do njih znižanje ie ni najnižje. Njih znižanje je za 30 do 40 odstotkov nižje, kakor je bila sklenjena pogodba v Jack-sonvillu za .premo mpenij|k0 unijo. Nove mesde, ki jih upeljevsjo ▼ okrožju Ksnewhe, so v primeri t mezdami v okrožju Pittsburgha, Pa., sledeče: Kanawha Pltubnrth Metra*j« M» sa voaalka... .4.00 7.00 Ki»wj» «4 tm (tanka OUa) .70 1.1! Kcaaaja ad tana (Mala OUa) .70S . MS Notranje dnevno delo od znotraj plačajo v okrožju Kanasfha sledeče: polegaloem tračnic $4.-88, pomagečem $4.56, streljačem $4.64, mazačem $2.56, traperjem $2.56, atari možje troperji $3.40, vodniki motorjev in strojev $5, drugi po $4.52. Lestvica za kopanje a strojem je odvisna od de belosti premogove file, in ficer je po 42o do 50o in pol za tono prostorih. Za delo v vhodih ^e plačanega po 5o vod. Sekanje pre moga s strojem plačajo od 10 do 12c od tono. "Ako nsdaljujemo z mezdno lestvico kot je bila-v veljavi le ta 1928 v tem distriktu," pravi Kennedy, "bi pomenilo, ds bi dr-Eali delavce v nessposlenosti, ker >i ne mogli obrotoveti rudnikov. Lestvica je sedaj ista kot leta 1917, a dnevne mezde so ie nekaj viije." Tako ae izgovarjajo podjetniki vsepovsod. Ampak kakor zatrjuje žurnel rudarske organizacije, da celo skromno nizke mezde, ki so jih uvedli podjetniki, niso mogle omogočiti podjetnikom premogovnih polj Somerseta v Penni in West Virginije, 'da bi prodali lahko toliko premoga, da >i lahko celi teden delel vsak premogar. Podjetniki hočejo odprto delsv-nico vsepovsod, pri čemur jim porn n pa jo velike rezerve premoga. £ obratom pričnejo povsod tedaj, ko bo premoga v zalogah zmanjkalo, in seveda z znižano mezdno lestvico. Tskrst bo pričele preve konkurence unijekih premogovih polj s neunijskimi. Do tskrst u-električnega toks in druge vaŽnejpajo podjetniki, da bodo na neu iznajdbe. * i t >;"t \ nijskem polju že dovolj močni, da bodo razbili konkurenco unijskih podjetnikov. Da je tako, posebno dobro pokazuje slučaj v okrožju Kopije vseh petentov se nahajajo r arhivih patentnege urada. Poleg tega patentni nrod prodeje vaak mesec čez 200,000 prepisov Kanawha patentov. Vsako leto se isdaje pri ' »ližno 50.000 novih petentov in tagovskih znamk (trodemarka).j — Pravii, do te je poljnbil pro tege oi človek lehko predstsv-|ti iroji volji. In kej si ti storilo? Tsgort: Deževni dat Težki obiski 5e kopi^ nkd črnina*robom goids/ O dete, ne hodi ven! 1 Palme, stoječe v vrsti ih ru, bijejo< z glavami ob3| nebo; vršne s svojimi u J perotmi čepe tiho na vejah rind in vzhodni bre? rek« J ga pošastno v temnem £«r Naša krava muka gl^ j vezana k plotu. O dete, čaksj tu, dokler spravim v hlev. Ljudje hite na preplavljj lja lovit rib, ki uhajajo iT3 pevajočih ribnikov; defcvni,, vi v potočkih skozi oike »tesa,! kor smejoči se decok. kijTf materi, da bi jo dražil. Čuj, nekdo kliče prevoj brodu. O dete, temni se in prečj brodu so zaprte. . Nebo se zdi, da dirja ns bk, čem dežju, voda v reki gol« strpno; žene so se požurile domov od Gange a svojimi nimi Vrči. Večerne svetilke morajo pripravljene. .O dete, ne hodi ven! Cesta k tržišču je osameli I steza k reki opolzka. Veter i in lomasti v bambusovih kakor divja zver, zapleti mrežo. VESTI IZJJIIMOU Kdo jo ustrelil fitanc&rjs? iskava v zadevi krvavegs v< ga shoda V Ajdovščini' čegar 1 tev je postal Anton Stancsr,] nadaljuje. Kakor javljajo iz i rice, je preiskovalni sodnik dil sedaj aretacijo glavnega skača Antona Bressana, ki ji] rodnik deželnega hipotečnegs i voda v Gorici. Zadušiti se je hotela. Ir na nih vzrokov si je hotele v vzeti življenje 20 letns Vi Zambon. Ko je bila v svojem i novanju v Štorklji sama doi odprla plin v kuhinji in b da jo plin zaziblje v večni seo.| pokorjeni po smradu pa so sostanovalci še pravočasno prečili njen načrt. Mladenko, | je bila žo v nezavesti, so ljali v mestno bolnišnico. Preuredba idrijskega ^H Rimski uradni list objsvlji odi preuredbi državnih rudniki posebnim ozirom na rudnik v 1< ji. Idrija dobi krsjevnegi rnd škega komisarja. V vodstvi poleg njega tehnični ravntU katerega imenuje ministrstvo^ narodno gospodarstvo. Ilektriina razsvetljava v 1 brdu. Tudi Podbrdo, dolgi ob reki Bači, je dobila pred kr kih električno razsvctljsvo. Pi jetni posestnik in Žagar Vile Valentinčič se ni ustrašil veli stroikov in zvečer 10. juniji prvikrat zažarele električne t tilke. JjMBfcj," a . , * • Pravljica. Bila je temna noč. GV*t» je ■ prazne. Neglo je privolil v «d mobilu. Beng! Gumijast obroči kolesu je počil. Njegovo ur« bilo črno ko obisk in krepko zsklel. Bil je ssm. Druga noe. Temna kakor pn Cesta je bila prazna. Po cesti priiumel avto. Beng! Nt ^la je počil obroč. Njegovo fcrce, sijalo zadovoljnosti in radooti njim vred v avtomobilu jc deklica. ^Hl Karočite-"Prosveto'' n sorodniku tli prijatelja v domovini. je, keko ogromni so erhivi patentnega urade, vsebujoči približno 50 miUonov patentnih prepi-in v kaki zadregi mora biti upreve, de nejde prostora u čim dalje neraičejočo itevilo aktov.—» L. L I. DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PtSl PO NASE PRODUKTE. Imaas* v salaft sled. OmalJ. aladkae ta vse Orar« r«treS4/ina P..«ko.rta Ho ae pripiÄsJU, 4e Io dsm prt eee, U aaflMPI ta Mjee- Ali ai ga klofutnila kot je zulu-«L — Ne. Spomnila sem se ne izrek o v. pisma in mu nastavila ie drago liee. , «aka . mU »mm a« Sa al pulti »al aa« WOU Sa tot.rwta ta Sa Hto •MSOMtaa taaa »4ra»iia u m i«WMia Waaa-Taaa VOtoJia aa aar Sal la tm*U z S* »ä "¿z.* zt rra. a ¿ttjzzi S *MM ta Ha lak. »HaiaMra m Zastonj nadušljivia k mrzličnim bolnikoa. m podim~KUm «Mh «ftftU bra« litMdi, B*«ka U»» «I» * raiük« aka »• »''^T rmlu* »• f'"* I M* aaA. iaa»a4. J" - ^ • aafOla«». . » aar .iSÄÄ mar L-ÄÄ [l| iSilili Oaa H* t *• j; ^'^¡rM Www SaSaa*«) r*kaa.a» •• TT 00 4a aaSa nl»<« t» «aka ~ «•a «aOfca SkMS. * r Effis;; » i- PUE T«IAL COVTO*^ rtoenti uran«» rimu mmd Na4aaa mm V