mrsm^ ,&SSEES£BS* j soboto 28. junija 1924, Posamezna Številka 1*50 Din. Leto VL ■v’ ' ' M GLASILO NARODNO-SOCIJALISTICNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. 1 1 Telefon štev. 77. : Karl Marxovi nazori v praksi. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene ■■■■ • v oglasnem delu. ------------------ Naša socijalna demokracija se za svojo pŠ&Išenost nad narodnostjo in narodnostnimi zadevami ter narodnim socijalizmom uje na Karla Marxa, njegove nauke ter k njegov »Komunistični manifesti. Kakor, bi zadoščalo, da bi bili vsi marksisti, pa !bi bile eksistence narodov in narodnih manjšin is zajamčene: kaikor da bi bil Marx vir ^pravičnosti velikim in malim narodom! Toda Mara to ni bil in take pravičnosti tudi inikdar oznanjal ni. Nasprotno: Mars je za-[eovaijal nasilnost nad malimi narodi. Ko je bmski revolucijonar Bakunin leta 1848 izdal »Proglas k Slovanom« in jih klical na revo-jlucijo proti despotizmu in absolutizmu sploh, torej k narodnostni revoluciji slovanski, da bi razbili okove tujega jarma in nasilja, takrat je revolucijonar Marx napisal v »Neue Rheinische Zeitung- dne 14. februarja 1849, torej v istem času, ko je napisal svoj »komunistični manifesk sledeče: * la končno, kakšen »zločin«, kakšna »ošabna politika.* pa je to, če Nemci in Madžari v dobi, ko so sploh postale velike monarhije »zgodovinska potreba« vržejo onemogle narodiče k tej aii oni veliki državi in jih s tem usposobijo, da se udeležujejo zgodovinskega razvoja, kateremu bi ostali popolnoma tuji, če bi bili sami sebi ^prepuščeni. To se pa seveda ne da izvesti, ne da bi se marsikatera tankočutna narodnostna cvetka nasilno ne pomandrala. Toda brez nasilja in brez železne brezobzirnosti se v zgodovini ničesar ne izvede, in če bi bili imeli Aleksander, Cezar in Napoleon one rahločutne lastnosti, na katere sedaj apelira panslavizem v korist svojih jetičnih iklijentov (Cehov in Jugoslovanov), kaj bi Sbilo z zgodovino?« 2e te Mantove besede zadoščajo, da spoznamo, da je bil Mars čisto navaden brezobziren Nemec, ki je priznaval Življenjsko pravico samo »kulturvolkom«, kakor j£ to nemški narod, ki je velik in ima zato tudi pravico pomandrati v prali male slovanske narode, kateTim se na ta način omogoči udeležba na kulturnih pridobitvah. Vidimo: Karl Mara, veliki komunist, bog socijalne demokracije, je že leta 1849 isto pridigoval, kar je bilo na to v krvavi evropski vojni Wangelij nemškega barbarstva. Med Viljemovimi m pravkar citiranimi Marxovimi nazori ni nobene razlike, Zato tudi ni čudno, da je nemška socijalna demokracija leta 1914 tako navdušeno šla v boj, saj ji je sam Manc napisal opravičilo za nasilje. Ne zamerimo ji tega, imela je pravico to storiti; nihče ji ne brani, da tako gleda na male narode in na slovanske posebno. Vse to enostavno kvitiramo, obenem pa pravimo, da je ob strani teh ljudi, pri marxistih, internacionala mogoča le tedaj, če se bodo v biternacijonaii organizlranf socijalisti malih slovanskih narodov ravno tako zavedali svoje narodnosti in zgodovinske potrebnosti svojega naroda in upravičenosti njegove eksistenc«, kot se vsega tega zavedajo >Nemci, Madžari in v našem slučaju Lahi, ki imajo o Slovencih in Jugoslovanih sploh isto naziranje, kot ga je imel Karl Marx. Ravno iz tega razloga je treba poleg propagande za socijalizem buditi obenem med našim proletarijatom tudi zavest narodnosti in zgodovinske potrebnosti in upravičenosti »slovenskega in sploh jugoslov. naroda, da ;se bo tudi naše socijalistiSno delavstvo hotelo in znalo zavzeti v internacijonali za one dele slovenskega in jugoslovanskega naroda, ki so prišli pod jarem Lahov, in da se bo znalo v internacijonali zavzeti za pravi Ve. lastnega naroda takrat, kadar bodo v jTievamostf, da jih pomandrajo v samega se-ibe zaverovani »kulturni« narodi na vzhodu. severu in zapadu. Takšna propaganda socijalizma je pa ravno cilj narodnega socija-lizma, ki je toliko časa upravičen, dokler se internacijonala, v kateri so imeli in bodo vedno imeli Nemci kot dediči Karla Marxa vodilno vlogo, ne odreče principom Marxo-ve pravkar citirane narodnostne filozofije, ki zanika vse, kar je slovanskega in priznava življenjsko upravičenost samo velikim narodom: Nemcem, takrat tildi Madžarom, in sedaj spadajo po Marxovem med te velike kulturne narode seveda tudi Lahi. Kdor vidi v Karlu Mami lek za pravično ureditev narodnostnih sporov, temu je eksistenca lastnega naroda deveta briga. Marxova narodnostna filozofija upošteva samo velike »gospodske« narode, malih narodov ne priznava. Narodni socijalizem pa hoče, da se prizna enaka pravica vsem, velikim in malim. Zato nima nihče pravice in povoda dolžiti narodni socijalizem meščanskega šovinizma. Narodni socijalizem je le glasnik absolutne enakopravnosti, kateri se' Marx posmehuje in ji očita jetlčnost. Kdor hoče samega sebe zasmehovati, ta naj gre za Mariom. Kakor pa že Mars sam, tako so, zlasti še v zadnjih časih, dokazali »internacijona-listi« vseh držav pri vsaki priliki, da so internacijonalni le po imenu, po dejanjih pa liacijonalni. Angleški, francoski, nemški, italijanski, češki socijalisti, ki se prištevajo k internacijonali, so izraziti Angleži, Francozi, Nemci, Italijani, Čehi. Samo jugoslovanski socijalni demokrati, zlasti slovenski ne poznajo narodnosti! In ne samo to! Pri njih je, kakor izgleda, ravno narodna zavednost tista nepremostljiva ovira, katera jih loči od nas, narodnih socijallstov, ki zasledujemo v principu isti cilj, kakor oni: izboljšanje položaja delovnega sloja, uvedbo pravičnega, socialističnega družabnega reda. Res je, da ne gremo vsi isto pot, ali res je pa tudi, da se naša pota prav pogosto združujejo in da moramo končno priti skupaj na cilju, če resno In pošteno izvršimo vsak svojo nalogo. In, če že nikakor ne bi bilo mogoče korakati skupaj, odstranjevati skupaj skupnih zaprek na poti do cilja, zakaj ne bi bilo mogoče, kadar se srečamo na skupni poti, pomagati bratsko drug drugemu in gladiti skupaj te skupne poti vsaj toliko časa, dokler nas ne razdružijo nasprotni nazori o taktiki?! Če se to do sedaj še ni godilo, temu ni krivo delavstvo, proletari-jat, temveč neka trmasta zagrizenost posameznih voditeljev, kateri so odklanjali vsak skupen nastop proti volji In želji proletariata, ki pa je bil vseeno toliko discipliniran, da je to trpel edino iz strahu pred še večjim cepljenjem. Danes je situacija vse druga. Radi razcepljenosti in utopističnih naziranj proletarskih voditeljev se je razpasla kapitalistična kuga v taki meri, da resno preti uničiti še te male pridobitve, ki si jih je z velikim trudom pTiboril proletarijat. Kapitalistično nasilje že praznuje orgije, nedolžne žrtve za-padajo molohu... Kako dolgo se bomo še pomišljali podati roke in ramo ob rami nastopiti proti skupnemu sovražniku?------------- Delavci vseh strank, vseh frakcij, duševni In ročni, skrajni čas je, da se združimo, združimo brezpogojno, združimo trdno proti zmaja, ki razsaja po naši domovini! Tovariši sotrpini! Trenutek je tu, tisti veliki trenutek, od katerega bo vse odvisno. Mč več ni času za pomišljanje, odločiti se je treba, sicer bo prepozno! Upajmo, da bodo tudi proletarski voditelji uvideli važnost trenutka. Če pa ne, potem so ali nezmožni, ali hlapci kapitala, zato brez pomisleka — proč žnjlinj! Fašizem se ruši. K. 2. K občinskim volitvam. Občinski zastoj)! so nekako najnižja Instanca državno-polit:čne£a aiparata, so pa za državo izredno velike vu-žnosti, bodisi ;iz gospodarskega, kakor tudi iz političnega stališča. Ako potuješ po občinah, ni potreba, da povprašuješ v kaiklh rokah se občina na-jliaja. Ali si v klerikalni, »samostojni«, soci-jaklemokratskt, komunistični ali kapitalisti-čno-de-mokratskl občini, ti povedo občinske naprave: pota, mostovi, podjetja itd. Čim več je v občini strankarstva, tem slabše izjeda vse to. Toda namesto, da b1 se narod zavedal, da stoje pri občinskih volitvah v ospredju le narodno-gospodarski interesi, poskušajo razne stranke stavljati v ospredje interes svoje brezglave strankarske ambicije, da tako ugode častihlepji! gotovih oseb. Politične stranke kapitalističnega kova kandidirajo v te zastoj* običajno one ljudi, Fašizem je nastal iz neurejenih in demoraliziranih povojnih razmer, da pod 'krinko nacijonalizma ščiti kapitalizem, ki se je neposredno po vojni jel majati po vsem svetu. Bilo je treba nazaj potisniti prodirajočo socijalistično armado, ki je imela svojo moralno oporo predvsem v Rusiji. Da se trepetajočemu kapitalizmu njegova nakana posreči, je kupil mnogo neznačajnežev Vr, delavskih vrst, kakor to dokazuje sam Mussolini, ki je bil prej voditelj socijalistov. Naenkrat sta si stala nasproti dva svetova: Italija In Rusija. Fašizem širom sveta je imel moralno oporišče v Italiji, socijalizem pa v Rusiji. V Avstriji in Nemčiji se je fašizem razvijal pod imenom »Hackenkreutz-lerjev«, v Češkoslovaški pod imenom »narodni hnuti« (narodno gibanje) in pri nas pod imeni Orjuna, Srnao itd. V drugih državah se fašizem ni mogel prav razviti, izvzsmši še Španijo in Bulgarijo. Na Češkem je bil v kali zatrt. Značilno Je, da mu je prvi napovedal boj veliki Slovan Vaclav Klolač, ki nacionalizem umeva tako kot zahtevajo interesi naroda, a ne interesi kapitalističnega razreda. Povsod pa so se Izkazali kot nai-vnetejši podporniki fašizma demokrati, ozir. liberalci kot zagovorniki starega kapitalističnega družabnega reda. Kako stoje stvari dandanes? Rusija, katere propad je kapitalistični svet že davno napovedoval, se po poročilih samih buržoaznih časopisov, kakor »Freie Presse«, konsolidira. V Angliji in Franoiji, največjih, najkulturnejših in v svetovni politiki najmerodajnejših državah, so na krmilu socijalisti. Vse to so razveseljiva znamenja, ki dajejo veliko vzpodbudo zatiranemu proletariatu in ki pričajo o pohodu socijalizma proti trhlemu kapitalističnemu družabnemu redu, ki mora pasti, ker je nevzdržljlv. Kaj se godi v Italiji, zibelki fašizma? Ali je Italija v stanu podpreti- fašizem v ostalih državah in mu dati moralne opore? Ne! Fašistična Italija se maje v svojih temeljih. Zanimivo je, da se je to pričelo šele potem, ko je Mussolini s pomočjo nedemokratičnega volilnega reda in z največjim terorjem dobil dvetretjinsko, torej absolutno večino v parlamentu. Na kako trhlih nogah sloni fašistična stavba, dokazuje najbolje dejstvo, da je zadoščal en sam slučaj (Mat-teotti!) in cela stavba, sloneča na krivici in nasilju, se je jela podirati. Italijanski fašizem stoji pred padcem. Zmagala bo pravica, zmagali bodo tisti, ki so moTali zadnja leta pretrpeti najhujša preganjanja, zmagal bo proletarijat, zmagal bo socijalizem. Eno pa je jasno kot beli dan: da fašistična Italija ne more več nuditi nikake moralne opore fašizmu v ostalih državah. Nad Matteottije-vim umorom se zgraža ves svet. Fašist je postala psovka. Francoski in angleški socijalisti se pripravljajo na akcijo proti italijanskemu fašizmu in mu bodo zadali zadnji udarec. Fašizem bo propadel; tudi obmejni konflikti in eventualna vojna ga ne bodo rešili. Zmagalo lx> geslo: svoboda, enakost, bratstvo. Od vzhoda veje nov veter. — Kako naj se postavijo pri nas socijalisti? Ali na stran razpadajoče fašistične Italije, ki je zaščitnica krivičnega in nasilnega kapitalističnega reda, ali na stran prenavljajoče se slovanske Rusije, kf jo priznava vsa zatpadna Evropa? Ali na stran kapitalizma, ali na stran socijalizma? Ali na stran Tolstoja, Ciorkija in Massaryka, ali na stran Mussolinija in Macchiavellija? Za jugoslovanske socijaliste odločitev ne more biti težka., B. V !l. polk!Je stopamo s prihodnjo številko. Kakor smo že v štev. 21 objavili, smo prisiljeni s 1. julijem zvišati naročnino. Naša stranka nima fondov ali kake banke za seboj. List se mora vzdrževati sam. Vsi drugi tedniki so že L januarja zvišali naročnin«, mi smo še zdržali in obenem list povečali. — Sedaj pa smo primorani naročnino zvišati za 2 Din na mesec. Mesečna naročnina znaša sedaj: Doma Po 6.— Din, za inozemstvo Po 8.— Din. — Samo številka s »Kladfvarjem« za člane »Bratstva« pod 18 leti 2 Din. Pridobite še novih naročnikov In list ho Izboren! Uprava In uredništvo. Politični pregled. ki so najprejnožnejši. Zlasti na deželi onega posestnika, M Ima največ oralov zemlje. Ne vem, a morda si mislijo, da se tud; pamet meri po oralih? Socijalni demokrati In komunisti smatrajo zopet onega za najbolj sposobnega, ki zna najhujše kričati in zabavljati nad drugimi, kakor da so take osebe občinski upravi nadvse potrebne in koristne. Zal, da se je ta grda navada pri nas Slovencih tako globoko ukoreninila! V občinske zastope spadajo edino osebe jasnega in močnega razuma, ter poštenega srca! Vse ostale okolščine so brezpomembne. Če se bo enkrat v občinah pričelo delati na tej podlagi, tedaj se bo tudi avtomatično ublažil surovi strankarski boj pri vseh ostalih volitvah. Zato veljaj vsi javnosti naš narodno-socijallstični volilni kite: V boj zk boljšega člov»kal' Politični položaj. Notranji politični položaj postaja, odkar se je odgodil parlament, od dne do dne bolj napet. Vladne stranke so pričele z volilno kampanjo. V tej se poslužujejo vseh sredstev, celo takih, ki so nam bila doslej tuja. S početka je pričel nacijonalni blok pridobivati simpatije v širših ljudskih masah. Tudi dosti naših pristašev je razmišljalo o tem. kako bi naj stranka usmerila stojo taktiko. To je trajalo vse dotlej, ko se je pokazal .v Sloveniji učinek »močne roke* in njene tendence. Kaj se vse dogaja pri nas, to pustimo za enkrat. Z vso to zadevo se bomo pečali pozneje. Pa tudi vsem onim bomo pustili prostora, ki hočejo sedaj dajati duška svojemu ogorčenju nad strahovitim, nezdravim pritiskom In terorjem od strani demokratske gospode, ki bo s tem pokvarila še ono malo dobro voije. Pa kakor se zasuče '' vse na okrogli zemlji, se bo zasukalo tudi to, ali pa se je že. Sreča je opoteča! V radikalnih krogih, ki smo jih smatrali Se vedno za poštene in veliko trezneje kakor demokrate, se je znova pričelo svitati. — G. Pašič že dolgo odhaja na Bled k vladarju po volilni mandat — odšel pa le še ni. S tem }e povedano toliko, kakor da ga ne M dobil, ker je vsakomur Jasno, da bi take volitve ne vedle do zaželienega uspeha, pač pa položaj še poslabšale. Na drug) strani pa se Suje jo vesti o novi akefj! g. Ljube Jovanoviča, katera naj bi razčistila ali vsaj pomMa razgrete duhove. Vsekakor je gotovo^ da Je tako stanje nevzdržno in da mora prit! v kratkem do jasnosti. Mi smo že opetovano povdariii svoje stališče, pa ga povdarjamo še danes: Smo za vsako pošteno akdjo, ki bi dovedla do sporazuma. Podpirali bomo prav gotovo tudi delo g. Ljube Jovanoviča ta vsakega drugega. Na vse drugo se ne bomo ozirali, ker hočemo konsolidacijo naše države, ker srno državotvorna stranka, ker vemo, da je pomoč Tevnemu delovnemu ljudstvu, ki ga zastopamo, mogoča le v dobro urejeni državi. Zato nam ni upadlo upanje, da se bo to tudi zgodilo, pa naj šibe, ki so jih pri »Jutru« namakali, še tako bijejo po nas. Pravica in poštenje mora zmagati! Nove volitve bodo rodile uspeh samo tedaj, ako se bodo vršile v znamenju zmernosti. In to hoče tudi naš vladar, ki mu vse sedanje razmere niso ostale prikrite. V zavetju. Bivši predsednik albanske vlade, Ahmed beg Zogu, se je zatekel v našo državo ter tu dobil zavetje. Nahaja se v Beogradu. Mala antanta. fz merodajnih k nogo v izvemo, da se bo v kratkem vršil sestanek male antante^ na katerem se imajo rešiti zelo delikatna politična vprašanja. ' Volitve v Sloveniji. Občinske volitve v Sloveniji doslej niso pokazale za demokrate onega uspeha, ki so si ga želeli. Povsem drugačna pa bi bila še slika pri državno-zborskih volitvah. Klerikalci so sila močni, nezlomljivi. Ako bi hotel kdo kaj doseči, bi bilo treba čisto druge taktike. V Beogradu z rezultati niso zadovoljni in jim račun ne gre skupaj. Po drugih državah. MACDONALD — HERRIOT. Ta dva državnika sta se sešla ter osebno drug drugemu povedala svoje načrte. Vse pa je še tajno. Listi ugibljejo različno. Važna je misel posebne pogodbe med Anglijo, Francijo, Italijo, Češko, Belgijo in Poljsko, ki'naj bi bila garancija za izpolnitev vojnih obveznosti od stTani Nemčije. Oba državnika sta si edina v tem, da m Nemčija mora pakartH trn drugi strani na priznavata, da je treba sedanje stanje v Nemčiji (v Porurju) omiliti ANGLIJA. Mac Donaldova vlada je doživela ta teden zopet majhen poraz pri glasovanju o predlogu opozicije, da naj se zakonski načrt za gradnjo stanovanjskih hišic ne izroči navadnemu odseku, ampak da naj se za to izvoli poseben odsek. Predlog opozicije j« Ml spreiet, — To m Mac. Donalda ne moti. On gire svojo pot. — Lahko se zares računa na nove volitve v Angliji, kjer bi izšel Mac Donald okrepljen. FRANCIJA. Henriot stoji na stališču, da se Nemčija spre,ime v »Zvezo narodov«. Le tako bo Nemčija tudi moralično primorana spoštovati mir in končno urediti reparacijska vprašanje. NEMČIJA. Iz inozemstva prihajajo glasovi o oboroževanju Nemčije. Prizadeti krogi so že napravili potrebne korake. Antanta je poslala Nemčiji noto, v kateri zahteva vojaško kontrolo. To je Nemčija baje sprejela. ŠPANIJA. V Španiji so se resno pričeli gibati republikanci. Ni izključeno, da kmalu slišimo kaj novega. ITALIJA. Glede umora posl. Matteottija iz vladnih krogov ne pride nikake jasnosti Trupla ni! Nekaj fašistov so pro forma zaprli. Tudi nekaj njihovih prvakov. Sedaj se na-> migava, d aje sokriv celo šef fašistovske milice. Vendar nimajo še nikogar, ki bi mogel pokazati nanj s prstom. Razumljivo je tedaj, da je pričelo naraščati nezadovoljstvo in da ljudstvo fašizmu že grozi z obračunom. Vlada je v težki situaciji in je vprašanje, ako kljub večini v pari ar mentu pride ia zagate. Eno pa je gotovo, da je fašisjovske. »slave« v Italiji konec. Ljudstvo je spoznalo napačno pot in se bo vrnilo k svojim starim političnim strankam, a zločinci noče imeti nikakega opravka. —* Dan obračuna je bižje, kakor si g. Mussolini misli. — Italijansko vlado nameravajo preosna-, vati. MADŽARSKA, Madžari nameravajo rešiti uradniško vprašanje na ta način, da regulirajo plače na podlafci zlate valute. Iz dosedaj znanih podatkov se da sklepati, da bodo tam mesečne plače za prilično 500—1000 Din višje kot so pri nas. POLJSKA. Zunanji in delavski minister sta podala Ostavko. BOLGARSKA IZZIVA? Na našega vojaškega atašeja v Sofiji In na ostalo poslaništvo je bil izvršen zopet sličen napad, kot zadnjič. Beograjska vlada je vložila energičen protest tako pri bolgarski vladi, kakor tudi pri »Zvezi narodov«. Spor je poravnan. Položaj na celem Balkan« se jako ostri. Tudi v Bolgariji so umorili poslanca -* Petkova. Baje gre za politični umor. Poročila z dežele. i Kdo k zlobnejšlV »Tabor« z line 15, t. m. prinaša odgovor na notico v »Novi Pravdi« radi velikega župana mariborske oblasti, ter v tem ironično napada pod p j sanega in tov. Rogiiča (kakor, da bi bil midva to notico napisala!). Ne bom sicer razpravljal, v koliko je notica v »Novi Pravdi« točna ali ne, toda ker »Tabor« na-glaša, da so to otročaji in zloba, Sinatram za neizogibno, da pokažem javnosti otročaje In zlobo demokratskega časopisa. — Pred nekaj dnevi prinaša namreč »Jutro* citat o ljubljanskem škofu in njegovem miljonskem premoženju, v katerem pravi med d rušim: Ljubljanski škof je eden glavnih delničarjev hotela Union, v katerem se ob postnem času plešejo razni luksuzni plesi: schimi. tango etc. — Prepričan sem, da mi bo vsak človek pritrdil, da je taka pisava (zlasti v listu kulture iti prosvete) bedasta otročarija. — Je pa tudi zlobna! Zlasti radi tega, ker sem bil podpisani že ponovno priča, da so v tem hotelu plesali slavni — tango ravno gospodje demokrati. Mene je naravnost sram neumnosti demokratsko »naprednega« pisarenja! Kdo ima prav, naj sodi poštena Javnost. — Žnuderl Konrad. Razstavna vojna Maribor — Ljubljana. Radi letošnje razstave v Mariboru se je vnela že v osebna sovraštva prehajajoča vojna med Ljubljano in Mariborom. Ker radi teh sovražnosti trpi medsebojno dobro razmerje obeh mest in utegne trpeti z razstavo v Mariboru tudi Ljubljanski velesejem, mislimo, da je skrajni čas, da poseže v ta nepridiprav »Nova Pravda«, kot na nobeno stran zainteresirano glasilo. Predvsem treba, da se Ljubljani pojasnijo vzroki napetosti Maribora napram Ljubljani že pred to afero. Iz tega pojasnila naj bo razvidno, da vse sovraštvo Maribora ne zadene Ljubljane vobče, temveč le glavne krivce v tej aferi, osobMo pa on«, ki so vse tavraSm martL. »NOVA' PRAVDA'.« Štev, JSL f?Mnb' poMzroCfH. Krtvc! razstavne vojne' so pa na obeh straneh. Na noši strani se nahaja stari razstavni /odbor, ki je radi deficita, kaiterega je največ povzročil brivski mojster g. Novak kot predsednik razstave L 1922, flnglral reklamno za tetofejo Se večjo industrijsko-obrtno 'razstavo v Mariboru izrecno z namenom, da ^upravo ljubljanskega velesejma prestraši in dobi od nje denar za mariborski deficit v zoeaknSO.OOO D to. Ljubljančani so se vsedll na ta lim ter se domenili, da se v Mariboru i-3 leta ne prirodi taka razstava, ampak da !se štajerska Industrija In obrt udeleži ljubljanskega velesejma. Ljubljančani so bili pri tej kupčiji taioo neprevidni, da so kratko-maio smatraJi za veljavne podpise predsednikov raiznih gospodarskih organizacij, ne da bi se bili prepričali, če so dotUčniki pravno veljavno opravičeni podajati take obvezne izjave; Mariborčani pa, ki so to kupčijo sklenili in z Izplačilom 80.000 Din. dosegi! svoj namen, so bili v toliko neodkriti, da niso javno preklicali svoje prvotne, kakor rečeno, le fingirane reklame, ampak so pustili o celi tej mahinaciji nepoučene gospodarske kroge, ki 90 se na podlagi reklame že pričeli pripravljali za razstavo, še dalje v nejasnem. Ko je za to neodkritosrčno kupčijo zvedel ožji krog mariborskih obrtnikov, s«p se odločili, da že objavljeno razstavo izvedejo na svoj račun. Razstavni odbor je še vedno molčal. Šele, ko je videl, da se bo tp, kar so oni sami flngirall, uresničilo, in je bilo prijavljenih že nad 100 razstavljalcev st> se zglasili v znanih časopisnih izjavah s 5 voj im protestom. (To je Mio začetkom maja.) Na ta način se je vnela najprej vojna mpd Mariborčani samimi in ker se prizadeti ljubljanski krogi niso hoteli potruditi, da se spor poravna zlepa, ampak 90 pričeli s svojo reklamo za ljubljanski velesejem naravnost ogrožati mariborsko razstavo, se je sovraštvo obrnilo tudi proti tistemu delu Ljubljane, ki je to nečedno afero sozakrivll. Najvočja krivda pa pade tako v Mariboru, kakor v Ljubljani na demokrate, ki so to zgolj gospodarsko zadevo zlorabili v svoje strankarske namene ter naravnost ogabno divjajo v svoji osebni maščevalnosti do prirediteljev letošnje razstave v Mariboru. Želimo, da napravi »Nova Pravda* s tem pojasnilom most nad breznom. Občinske volitve v Kranjn. — Volilni boj za mestno občino je končan »Jutro«, to slavno glasilo kranjskih JDSarjev, ka-i?r™ pa pomagajo včasih tudi ata »Na-r;.d* ve povedati, kako lepo (včasl je bilo »•sijajno«) so zmagali demokrati. Zmagali in napredovali so tako, da se je znižalo število dem. odbornikov od 21 na 16. Gg. deri*'krati, čestitamo in želimo Vam še obilo takih zmag. — Narodni socijalisti, ki smo iii v volilni bo] na listi Gosp. stranke smo si priborili 1 mandat. S tem je dobilo delavstvo oficijelnega zastopnika v občinskem odboru in položen je temeljni kamen, na ka-Urem bomo gradili dalje v smislu našega programa in v korist delovnemu ljudstvu. Delavstvo, ki se zaveda, da more le 6d delavskih zastopnikov pričakovati uresničenje svojih zahtev in potreb, se hoče otresti vsakega tlačanstva. Z vsemi mogočimi obljubami in frazami so vabili demokrati »delavstvo vseh 9trank«, naj odda kroglico v njihovo skrinjico. Demokratsko glasilo »Jutro« pa bije dan za dnem po delavstvu, in ini ga delavskega pokreta, kjer bi se »Jutro« ne postavilo odločno na stran delavskih izkoriščevalcev. — S takimi delavskimi prijatelji, ki poznajo malega človeka le takrat, ko Jim gre za kroglice, bo delavstvo prav kmalu obračunalo tudi v Kranju. Zato bomo skrbeli z vsemi močmi nri! Demokrati pa naj dalje gonijo lajno o svojih zaslugah ln nar. edinstvu. Bodočnost bo pokazala, da Je rešitev položaja le v socijalizmu, ne pa v praznih političnih frazah delavskih nasprotnikov. Volilni bo! v Sloveajgradcu. — Ker se bližajo občinske volitve, se je tukajšnje delavstvo in uradništvo prav doibro zavedalo, da je trebit enotno nastopiti proti kapitalističnemu režimu, da sl priborimo še nadllje narodno-sodjallstičnega ali vsaj socialističnega župana Zato smo narodni socijallstl sklenili, da se pozove vse delavstvo ln uirad-nlštvo, da nastopimo enotno proti meščanskim strankam. — Slovenjgr. Nemci in nem-čurji bodo pri letošnjih občinskih volitvah tudi nastopili in so ustanovili sedaj splošno »priljubljeno In običajno« takozvano gospodarsko stranko, ker računajo, da bodo pridobili s tem tudi slov. posestnike in obrtnike. Nadalje so podkupili nekaj bivših socialdemokratov, da bi s tem preslepili naše zavedno delavstvo in slovenske obrtnike. Vsak zaveden slovenski delavec ali ofbrt-nik bo dobro premislil, predno bo vrgel kroglico gospodarski stranki, ki predstavlja pod gospodarsko krinko nemško listo. — Tudi naši g. demokrati so si precej v laseh, ker se jim ni posrečilo naše zavedno delavstvo ln uradnlštvo razcepiti in pripeljati v kapitalistični tabor. Nek krvoločni demokrat, ki se je še pred nedavnim časom boril v boljševiških vrstah proti kapitalizmu, danes Po ulicah kriči na naše pristaši, da bi morala orjuna v Trbovljah še 50 Fakinov ju-stificirati. Ali naši zavedni člani imajo miimo kri. Obžalujejo le s težkim srcem Trboveljske dogodke, posebno radi tega, ker se Je pripetil zločin nad lastnim bratom! — Na plan vsi, zmaga v Slovenlgradcu mora biti naša! Iz Kočevja. — Naš po Nemcih podedovani »Dijaški dom« uspeva kar najlepše. Brez dvoma ima pri tem glavno zaslugo njegov predsednik, tukajšnji sodni predstojnik, svetnik Ivan Hutter. Dijakov je v njem nastanjenih 42; imajo krasno stanovanje, dobro hrano in vzoren red pod nadzorstvom g. profesorja Poloviča. Popolnoma na mestu je zahtevana nagrada g. predsedniku v znesku 4000 Din., kar je za današnje razmere malenkost. — Ker se Je na zadnjem občnem zboru zvišala članarina od 1 na 40 K mesečno, bo lahko prihodnje leto dobil g. predsednik najmanj 10 krat toliko nagrade, kar bo vsaj približno odgovarjalo času in njegovemu delu. Samo, če ne bodo člani izstopili, in bo ostal on — sam. — stopniki seka. centralnega organizacijskega od- iz stranke. Shod ljubljanskih zaupnikov NSS. V sredo 9. julija se vrši v Ljubljani zborovanje vseh strankinih zaupnikov in somišljenikov, da slišijo poročila načelstva hi ljubljanskega okrajnega odbora in poročila o politični situaciji. Zborovanje, ki se bo vršilo v Mestnem domu bo z ozirom na naše nadaljnje delo odločilne važnosti, zato že sedaj vabimo vse naše somišljenike, da se ga zanesljivo udeleže. Priti morajo vsi tova-riSi brez izjeme. Dolžnost vseh krajevnih organizacij ln zaupnikov Je, da obvestijo o tem zborovanju vse naše tovariše ln poskrbe za častno udeležbo. Stojimo pred važnimi odločitvami, zato naj ne bo zavednega narodnega sodjallsta, ki se ne bi tega zborovanja udeležil. Pokažimo, da narodno-socijalistična ideja napreduje In da so vse klevete nasprotnikov brezuspešne! Pripominjamo še, da bodo zaupniki dobili pravočasno tudi posebna vabila. Krajevna organizacija NSS za Kollze}-ski okraj vabi v torek 1. julija ob -8. uri v restavracijo Novi svet. leva soba, vse svoje člane na zborovanje. Dnevni red: 1. Naše stališče k politični situaciji. 2. O persekucijah proti narodnim socijalistom. 3. Razpust občinskega sveta in naše načelno stališče. — Vsak naš član bo imel priliko oddati svoje mnenje o vseh tekočih dnevnih političnih in gospodarskih vprašanjih, zato naj nihče ne Izostane. — Odbor. Seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS. Kakor smo že poročali v zadnji »Novi Pravdi«, se vrši v nedeljo 6. julija ob pol 10. uri dopoldne v Narodnem domu seja izvrševalnega odbora. Ker bodo na tej seji v razpravi točke, ki so za naš nadaljnl razvoj in taktiko velikega pomena prosimo vse člane, da se seje zanesljivo udeleže. Vabila bomo razposlali prihodnji teden in bo iz njih razviden dnevni red zborovanja. Seja ljubljanskega okrajnega odbora NSS se vrši v četrtek 3. julija ob 8. url zvečer v strankinem tajništvu v Narodnem domu. Dnevni red je z ozirom na shod ljubljanskih zaupnikov, ki se bo vršil v sredo 9. julija zelo važen in je udeležba vseh članov okrajnega odbora dolžnost Na seji se bodo razdelili tudi volilni imeniki vsem ljubljanskim krajevnim organizacijam ter dala navodila za podrobno delo v krajevni organizaciji. Te seje se udeleže tudi za- ;rožna konferenca NSS t Kočevhi. Za Kočevsko in Ribniško okrožje se vrši v nedeljo 29. t m. v Kočevju okrožna konferenca, katere se udeleže delegati kočevske in ribniške krajevne Organizacije in zaupniki Iz ostalih občin tega okrožja. Konferenca se vrši v prostorih hotela »Peries« nasproti železniške postaje. Začetek točno ob 9. uri. Na konferenci se bo razpravljalo predvsem o našem stališču k politični situaciji, o naši na'*ga brez vseh obveznosti, more iz njega izstopiti in vanj vstopiti, kakor to bolje kaže njegovim egoističnim interesom. Družba izrablja posameznika, dočim posameznik izrablja društvo. Pogodbe med individui se vzdržujejo iz egoizma, ki je vsakemu lahko umljiv, zakaj temu, ki ne izpolnuje svojih dolžnosti, katere mu nalagajo pogodbe, ne bo nikdo hotel verjeti, j čimer bodo ogroženi njegovi interesi. Življenje individuov v anarhistični družbi se bo živelo v strokovnih produktivnih družbah in konsumnih zadrugah po interesih svobodnih posameznikov, če ne bo vsakdo sam skrbel za svoje interese, potem se bo moral zadovoljiti s tem, kar mu ostali prosto voljno prepuste; kar kdo potrebuje, za to mora skrbeti sam. Do uresničenja anarhistične družbe egoistov more priti po vstaji vseh pod tiranstvom se nahajajočih in trpečih egoistov. Milijoni zatiranih se morajo združiti ter z vsemi močmi in če tudi z najbolj nemoralnimi sredstvi delati na to, da se zruši država in njene institucije. Stirnerjev amoralni anarhizem proglaša torej načelni odpor nele proti državi in zakonom, ki so zajamčeni po državni oblasti, ampak tudi proti vsem moralnim obveznostim, in odobrava dosledno vsako nelegalno in nenravno bojno sredstvo, samo če se pokaže, da je smotreno: to je princip revolucionarne taktike anarhizma. Bakunimov* anarhistični sistem je Kolektivističen anarhizem. Izhodišče tega je načelni odpor proti vsaki državni (vladni) moči in oblasti. Država pomeni vlado (gospodstvo) in ker morajo biti tam, kjer je vlada, tudi podaniki, mora vsaka vlada sama po sebi uničevati pravo svobodo. Zato se despotizem ne naslanja na državno obliko, ampak eksistira že sam po svojem bistvu. Na mesto države mora stopiti čisto svobodna družba, kjer ni prostora niti za razrede niti za kako gospostvo. Izginiti morajo vse razlike plemena, narodnosti in vere. Vsakdo je samo delavec in ima pravico do popolnih deležev svojih izdelkov. Anarhistični družabni red vzklije čisto sam po sebi, po principu solidarnosti, ki tli v fiotranjosti vsakega človeka. Ta solidarnost se pojavlja v tem, da se more individuum čutiti v resnici prostega le tedaj, ako si je v svesti, da uživajo tudi vsi posamezniki enako prostost. Zato bodo posamezniki anarhistične družbe vedno pridno skrbeli za to, da bo mogel vsak svobodno ravnati tako, kakor mu je všeč, samo da n« oškoduje drugih. , 3 Biblioth6que sociologique: Bakounine, federalisme, sodalisme et antifheologlsme, lettres sur le patrlotisme. Dleu et 1' etat. Parls 1895. • Dragomanov, Bakunins socialpolitiscbei Brielw*chsel, Stuttgart, 1895. i Stran 8 ........i daj odhajajo delavci k vojakom, ko dobro vedo, da s tem izgube svoje službeno mesto, akoravno so v podjetju zaposleni že več let. Mi smo mnenja, da je treba tukaj korenite remedure. Posebno pri KID bo treba železne metle, ker tam vladajo nemški krogi, ki gotovo iz posebnih vzrokov nočejo sprejemati vračajočih se vojakov zopet v službo. Tu treba čimprej napraviti red! Delavska zbornica za Slovenijo je sicer podvzela potrebne korake, a vprašanje je, če bodo kaj zalegli. Tu bi bilo na mestu, da tudi Zveza industrijcev kaj podvza-me In prisili svoje člane, da posvete tema vprašanju vso pažnjo. Pa tudi vojaška in civilna oblast ne bi smela tu molčati, ker gre za eksistenco onih, ki so storili svojo državljansko dolžnost ln so sedaj radi tega na cesti ter potrebujejo zaščite. To pa se mora zgoditi, dokler je čas, kajti postopanje KID povzroča pri delavcih posredno odpor in mržnjo do državljanske dolžnosti, do vojaške službe. Naposled se bodo zopet našli ljudje, ki bodo ubogim trpinom očitali protidržavnost, namesto da bi trdo prijeli KID radi takega, naravnost protidržav-nega postopanja. O tem bomo še pisali. Plačani letni dopusti delavcev se uvedejo, pa ne pri nas, temveč v CehoslovaškL Ministrstvo za socijalno politiko že pripravlja zakon, po katerem bodo Imeli delavci 5o enoletni nepretrgani delovni dobi pravico do 6 dnevnega plačanega dopusta, po 10 letnem službovanju do 12 dnevnega. Mladoletni delavci do 18. leta bodo imeli po 6 mesečni delovni dobi pravico do 10 dni plačanega dopusta. Tako v bratski Čeho-sflovaškl. Kedaj se uvede pri nas tak zakon? — Kadar bo to In še marsikaj delavstvo samo hotelo in sl v to svrho bratsko POdalo rok«! Osrednje vodstvo NSSZ Ima svojo redno sejo r sredo 2. julija t. 1. ob 8. url zvečer ▼ tajništvu. Vsi ta točno. + Frančiška Tomc. Našemu vrlemu bratu, podpredsedniku osrednjega vodstva NSSZ, Albinu Tomcu, je v nedeljo 22. t. m. umrla mati, ga. Frančiška Tomc, v starosti 69 let. Pogreb blage pokojnice Je bil v pon-deljek in se ga Je udeležil tudi zastopnik osrednjega vodstva. Pokojnici bodi lahka gruda, bTatu, podpredsedniku in vsem ostalim naše iskreno bratsko sožalje. Stična na Dolenjskem. Tu pri nas In v bližini Krke strašijo v zadnjem času italijanski delavci, ki pod vodstvom podjetnika — tudi ItaMjana — gradijo neke stavbe. Ker vemo, da je domačih delavcev te stroke v Izobilju na razpolago, prosimo ljubljansko [Inšpekcijo dela, da posveti stvari malo pozornosti. Ven s tujci, delo domačimi Tržič. V Tržiču vladajo obupne razmere. Izmed tisočev delavcev Je le mala peščica, ki Je organizirana. Jasno je torej, da ne more pričakovati delavec kaj bolj; ker J« v pravem pomenu besede suženj kapitalizma. Da je temu tako, je jasno pokazalo dejstvo, da »o pri neki tvrdki (morali podpisati vsi delavci reverz, s kate* Tim Izjavljajo, da se Izselijo Iz stanovanja, Id je last podjetja takoj, ko se jim odpove služba. Tak reverz Je po gub o no sen za delavca, a se mu ni mogel ubraniti, ker nima močne organizacije, Narodno-tocijalna strokovna zveza, ki edina razumeva težnje delavstva, je že podvzela korake, da ustanovi v Tržiču svojo podružnico in bo potem po vseh svojih močeh skušala ublažiti hado tržlškega delavstva. Tržiško delavstvo, ^(drami se in pristopi v vrste NSSZ. Taktnost le lepa čednost, tako nekako pravi pregovor. Na to naj bi malo pomislili velegospodje pri Trboveljski premogokop-al družbi. 2e večkrat se nam je namreč pripetilo, da na naše dopise, pisane z vso vljudnostjo, nismo dobili nikakega odgovora. Vemo sicer, da sta si kapitalist in delavska organizacija sovražnika, toda vljudnost in takt bi se moral tudi tu poznati. To smo napisali, ker nas podružnice že opetovano tirjajo za odgovore glede tnter-ivradj pri TPD, Teh odgovorov ne moremo 'dati iz razlogp, ki smo ga zgoraj navedli. Velikanske pokojnine izplačujejo Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, tako nam Poročajo prizadeti. Pri tvrdki Samassa izplačujejo upokojencem celih petnajst kron pnesečne Pokojnine. Ker vemo, da obstoja ■precejšen fond za take Izdatke, smo pod-vzeli korake, da ugotovimo, lz kakih razlo-,(0 vse plačujejo tako sramotne pokojnine. . Gozdni delavci! Podjetje v Zagorju .išče 6—7 dobrih gozdnih delavcev pod do-IbrteH pogoji. Nastop takoj. Informacije daje tajništvo Narodno-socijalne strokovne zve-j*» v Ljubljani, Narodni dom L nadstropje, (desno. Mladinski vestnik. Pulpanov več« t Ljubljani. V proslavo spomina, desttetnice *mrti brata. Karla Pul-pana, je priredilo ljubljansko »Bratstv < s sodelovanjem »Bratstva« v Sp. šiš’ in ^Mladosti« v Trnovem v soboto 21. t , v Narodnem domu krasno uspeli večer. J poteku proslave radi pomanjkanja prostora .prihodnjič. Razvitje prapora »Bratstva« v Sp. šJSkl se vrši v nedeljo, 6. julija. Vabimo vse naše organizacije, tukajšnje kot zunanje, da se slavnosti udeleže po svojih zastopnikih. Organizacije, ki Imajo prapore, naj pridejo s prapori. Razvitje se vrši na trgu v Sp. Sliki, nato je obhod z godbo" ln prapori na vrtno veselico v hotel Bellevue. Natančen spored-'bo priobčen v prihodnji iter Pnvdt« la n* letakih. Osrednji Izvrševalnl odbor JNSM je na svoji seji v torek po poročilu naših delegatov, ki so se vrnili iz Prage, razmotrival o glavnem zboru JNSM, ki se bo vršil 7. in 8. septembra v Mariboru. Naše organizacije že sedaj opozarjamo, da se na ta zbor pripravljajo. »Bratstvo« v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek, dne 3. Julija 1924 ob 8. uri zvečer v Pulpa-novi Čitalnici. Dnevni red: 1. Poročilo društvenih funkcijonarjev, 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Vabimo člane in članice, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor. Pulpanova proslava »Bratstva« v Litiji je radi občinskih volitev preložena na poznejši čas. »Bratstvo« v Zagorju je imelo v torek, 24. t. m. dobro obiskan sestanek, ki ga Je vodil društveni predsednik brat Vinko Drolc. Po Izbornih poročilih tajnika in blagajnika ter vseh načelnikov odsekov, Iz katerih je razviden stalen napredek »Bratstva« v Zagorju, sta bila na izpraznjeni mesti izvoljena dva preglednika računov. Nato Je v imenu osrednjega izvrš. odbora JNSM govoril brat Poropat ,lz Ljubljane o vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo razvoja nairodno-socljali-stlčnlh mladinskih organizacij ln se Je zelo pohvalno Izrazil o delovanju zagorskega »Bratstva«, ki je ena najboljših naših organizacij. Na sestanku se Je razpravljalo tudi o našem stališču do Sokola, ki prehaja vedno bolj v politično smer. Sestanek Je kar najlepše uspel. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Mariboru naznanja članom pevskega odseka, da se vrše pevske vaje vsak torek (izvzem?! praznike) ob 8. uri zvečer. Člani odselča naj razvijejo živahno agitacijo med znanci In prijatelji, da bo pevski zbor čim večji. — Vsako soboto IzvzemSI praznike se vrše ob 20. url redne odborove seje. Zadržani člani naj se vnaprej opravičilo. — Predsednik. Članom »Bratstva« Celje. Na razna vprašanja glede sklicanja članskega sestanka bodi povedano, da se pričakuje vsak dan Tešite v vprašanja lastnega društvenega lokala na Dečkovem trgu. Kakor hitro bomo v posesti svojih prostorov, bo takoj sklican sestanek. Potem se bodo sklicevali sestanki sploh redno. Sploh smo v principu proti sestankom po gostilniških prostorih; kjer društvenih zadev ni mogoče razmo-trivati s potrebno resnostjo. — Če bi se zadeva glede prostorov zavlekla, se skliče članski sestanek v najkrajšem času drugje. »Bratstvo« Celje priredi Piilpanovo proslavo v soboto dne 5. julija 1924 ob 8. uri zvečer v »Gozdni restavraciji«. Na dnevnem redu je predavanje o Pulpanu, koncertne točke društvenega orkestra, recitacije, solospev in drugo. Po oficijelnem delu prosta zabava. O Pulpanu predava brat* Brandner. Članski sestanek »Bratstva« Celje se vrši v pOndeljek dne 30. junija 1924 ob 8. uri zvečeT v prejšnji gostilniški sobi gosp. Radilovlča na Dečkovem trgu, pritličje desno! Udeležba slehernega brata člana in sestre članice obvezna! Dnevni red Je z ozirom na bodoče delovanje v organizacij! In Pulpanovo proslavo velevažen! Izlet na Kum v nedeljo dne 15. t. m. Je uspel želo lepo. Udeležila se ga je naša mladina iz Ljubljane, Zagoria in Trbovelj. Vreme je bilo ves dan krasno, dasl je bilo na predvečer in celo še zjutraj dvomljivo, če bo vzdržalo. Kum,, ki je Tisok 1219 m, rradl izredno lep razgled po velikem kosu Slovenije. Na vrhu se nahajata cerkvi sv. Neže ln sv. Jošta ter gostilna Knez. Dohodi niso težki in pota so dobro makirana. Iz Zagorja, kamor smo dospeli z jutranjim vlakom, smo odšli skupno z Zagorjani ob pol 7. uri in dospeli na cilj ob tri četrt na 10, tako da smo hodili dobre tri ure. Na Kumu smo ostali do S. ure popoldne, torej smo celih 7 ur uživali krasoto narave. Nazaj grede bi prišli lahko v dveh urah, pa smo 511 raje počasi, nabirali med potjo cvetje, prepevali In se zabavali, tako da smo prišli ravno prav k večernemu vlaku, ki odhaja Iz Zagoria ob 21.15. Vsi srno bili dobro razpoloženi, ker smo se navžili toli dobrega planinskega zraka ln dodobra razvedrili. Kaj Je lepšega, kot dihati ves dan V Prosti naravi? Prav žal nam je bilo, da so izostali Htijčani in celjani. Lahko je tudi njim žal, kakor vsakomur, ki Je zamudil to priliko. Doslej smo piredili dva večja izleta: na Krim in na Kum. Kaj ko bi šli sedaj malo višje gori na Gorenjsko: na Golico, Stol ali celo na »snežnikov kranjskih slv’ga poglavarja«?! Kino IDEAL Od četrtka 26. do vštevšl nedelje 29. junija 1924 i. del Pariški kralj ali ..Kaznilnica in budoar" Pustolovni vdanim po romanu Georga Ohneta v 2 delih v slavni vlogi slavni Jean Dax. kateri Igra v tem filmu 12 vlog. Plim napeto zanimivih pusto* loviCIn modernega zlollnca nazvanega ..Parlikl kralj". I ll.del(konec)Dtl pondcljka 30. jun, dn Z. jul, j Tedenske novice. Cena za II. polletje. Pred kratkim smo obrazložili čisto točno, zakaj smo bili primorani od 1. julija naprej zvišati naročnino na 6 Din mesečno. Tudi ta znesek je skromen in minimalen ln ga prav lahko utrpi vsakdo. Zato srno prepričani, da nikdo ne bo odpadel. To prepričanje nam utrjuje še posebno okolnost, da naročniki na naš list, zlasti v zadnjem času, stalno naraščajo. To je znak, da Je Ust dober in pa da ljudje nar sprotnemu, neobjektivnemu časopisju obračajo hrbet ln s tem izražajo obsodbo nad terorjem iz demokratskega tabora, ld: se izvaja nad vodilnimi tovariši NSS. Današnji številki so priložene položnice, Iz katerih je razvidno, za katero dobo Ima vsakdo vplačati označeni znesek Pri tem Je že všteta zvišana naročnina. Zato prejmejo položnice tudi tisti naročniki, ki imajo list že vnaprej plačan, da poravnajo diferenco. Prosimo točnega vplačila! Za one člane »Braitstva« pod 18 let starosti, ki prejemajo samo list z mladinsko prilogo, je treba odsej plačevati po 2 Din na mesec. Vsako društvo »Bratstva« nam mora odslej pošiljati naročnino vsak mesec naravnost na našo opravo, ne pa več centrali naše mladinske organizacije ▼ Ljubljani 1. Julija naj poravnajo svojo naročnino tudi vsi zaostankarji, da nam ne bo treba ustavljati lista, kaT bi morali storiti v vsakem slučaju, zaostanek pa iztirjati. — Uprava Pritožbe Iz Sp. Šiške. — Iz Sp. Slške nam prihajajo pritožbe, da dobivajo naročniki list Sele ob pondeljkfh. To je mogoče samo takrat, kadar »Nova Pravda« zaradi praznika med tednom tatde šele r soboto zjutraj. ■>- Drugače pa mora vsak naročnik list dobiti že v soboto. Kdor M le kdaj lfst dobil neopravičeno šele v ponedeljek, naj nam to takoj naznani, da zadevo zasledujemo. Občinske volitve na Štajerskem. Tudi v štajerskih kmečkih Občinah so razpisane obč. volitve in sicer: V okr. glavarstvih Maribor, Ptuj, Slovenj gradeč, Konjice ter v sodnih okrajih Kozje in Gornji grad se bodo volitve vršile 10. avgusta, v sodnih okrajih Brežice in Sevnica pa 17, odnosno 24. avgusta. Demokratska osebna maščevalnost Prav nobeni stranki ne primanjkuje toliko demokratizma, kakor ravno stranki, ki povsem neopravičeno nosi ime »demokratske«, ker Je vse drugo kot taka. Najlepši dokaz za to ugotovitev Je takozvanl razstavni spot med Ljubljano in Mariborom. — Mariborski obrtniki so si ustanovili svoj list »Obrtniški List«. Da se spor kolikoT mogoče ublaži ali vsaj dostojno Izvojuje, Je uredništvo lista PTevzel novinar Pirc, ki Je Obenem tudi tajnik kreditne ln stavbne zadruge »Mojmir«, torej mož, ki nima na eni ne na drugi strani nikakega osebnega interesa. Pa kaj se Je zgodilo? Namesto da bi mu bili pri tem sporu prizadeti demokrati hvaležni, so navalili nanj od vseh strani z ogabnim osebnim maščevanjem. Predvsem se Je trgovec Welxl. predsednik trgovskega jrremija, kot občinski svetnik pod pritiskom demokratov spravil na deložacijo pisarne zadruge »Mojmir«, Id se nahaja v občinskem lokalu, Ker mu to ni takoj uspelo, so demokrati pritisnili na uredništvo »Slovenskega Naroda«, prt katerem sodeluje Pirc že 20 let. Tu so takoj uspeli s svojo maščevalnostjo. List mu je te dni torej v nenavadnem odpovednem roku odpovedal nadaljne sodelovanje. To so storili prijatelji demokrati, ker vedo, da Je bil siromašni honorar prt »Sl. Narodu« edin Pirčev stalen zaslužek. Pa pri tem še niso ostali! V osebno gonjo so vpregli tudi svojega velikega župana. Maščevalnost in sovraštvo so prenesli tudi na svoje žene, ki te demokratske čednosti Izvajajo celo nad UTadnim osobjem, zaposle-nim v zadružni pisarni 2e preje so pritisni- li tudi na posojilnico v Narodnem domu in Zadružno zvezo v Celju, kjer se je zadrugi že obljubljeno podporo za vzdrževanje pisarne odbilo ter čisti dobiček raje Tazdelll med športna in razna demokratska društva, čeprav bi po zadnižnlh pravilih ne smela biti deležna take podpore. Pri mestni občini »o istotako dosegli, da je odklonila podporo. Neverjetna, ampak žalostna resnica: tako male duše životarijo v velikih možeh »demokratih«! V Mariboru svetovno znani list »Tabor« bi sl rad privoščil »Novo Pravdo«. V 24. številki je bilo namreč v članku »Zakon in država« mimogrede omenjeno, da novi velfkf župan, dr. Ptrkmaier, nima pTedpt-samlh 15 let državne ilužbe, kakor to zahteva zakon v obči upravi. To zmoto radi popravljamo, ker Je bfl za prehodno dobo slufbenl rak skrajšan, tako da tena po teh dodatnih določilih dT. Pirkmajer zadostno število službenih let. Zaradi t* pomote našega člankarja nas pa »Tabor« v raznih noticah na surov, zraven pa otročji nečln graja in psuje, zmerja In poučuje. Raje bi molčal, ko vendar nima za to prav nobene, najmanj pa umstvene kvalifikacije! Saj te baš njegova lastna duševna revSčtaa In puščoba splošno priznana od 5t. lija do Pragerskega. (Tako daleč ga namreč sem-tertje kdo pozna.) Kar vsak naj sam presodi, pri kakšnem »brfhtu« Je »Tabor«, če objavlja sledeča: »Veliki župan dr. Pirk- majer ne da »Slovencu« miru in Je zopet priobčil nanj ostuden napad« — Pika. Preiskave pri komunistih v mariborski okolici so dognale baje razne zanimivosti. Policija Je neki v posesti važnih dokumentov. — Čas bi bil, da se delavstvo zave. kaj uganjajo z njim razni plačani agenti Ali nimamo pri nas drugih delavskih političnih strank, kjer bi se delavstvo lahko uspešno udejstvovalo in tudi borilo za svoje pravice? Ali ni narodno-sodjalisttčna stranka tista stranka, ki se legalnim potom zavzema za domačega, narodnega delavca. NSS je že dovolj dokumentirala, da je prava delavska zastopnica. Čemu uvajati pri nas razne metode iz tujih dTžav, ko mi sami najbolj vemo, kje nas čevelj žuli. — Delavci, spametujte se ln vstopite v NSSl Komunistični voditelj obsojen. — V Beogradu Je bil ta teden obsojen komunistični voditelj Pavel Pavlovič zaradi protl-državnega hujskanja na eno leto ječe. Soc. Internacionala. — V raznih evropskih državah se vrše shodi soc. demokratov proti Italijanskemu fašizmu zaradi političnega umora poslanca Matteottija. Volitve v Mariboru se bodo vršile menda 21. septembra. Na Bledu. — Na Bledu je postalo zelo živahno. Vsak dan dohajajo novi gosti. Vsak dan prihajajo ministri, ki nosijo kralju v podpis ukaze o Imenovanju novih uradnikov, o upokojitvah, o premeščanju »po službeni potrebi«. V smrt je šel, ker ni doba stanovanja, 29 letni Martin Dvoršak iz Celja, po poklicu krojaški pomočnik. Ustrelil se je v glavo za Kozlerjevim vrtom v Ljubljani. Smrtno-nevamo ranjenega so prepeljali v bolnico. Drag špas. — Monopolska uprava razglaša ukrepe glede sajenja tobaka brez dovoljenja. Kazen znaša do 1800 Din, poleg tega pa še zapor do enega leta. Hrvatski list ustavljen. — Vlada Je ustavila izdajanje primorskega novega lista, ker Je baje hujskal proti državi — Zato Je pričel sedaj izhajati »Novi primorski list«. Škandal v Horjulu. V Horjulu se je na dan sv. Rešnjega telesa pri procesiji vršil pretep, tekla je kri zaradi političnega sovraštva. Klerikalci so drugim fantojn — Izven svojih vrst — odrekli tradicijooalno pravico, da bi nosili bandero. Ti pa so bandero hoteli imeti — tudi s silo. Tako je prišlo do pretepa. — Surovost na vseh koncih in krajih! Čaruga s tremi tovariši obsojen na smrt. — 21. junija se Je končala dolgotrajna razprava proti razbojniku Čarugl In njegovim pajdašem. Trajala je mesec dni Poglavar Čaruga in trije pomagači so obsojeni na smrt. čaru go ve ljubice Jim že pleto svilene vrvice. Ostali so dobili večletno ječo (5 do 20 let), samo 2 po 8 mescev. Trgovinska pogajanja z Avstrijo se bodo pričela prav kmalu. No, potem bo tudi to vprašanje spravljeno s sveta. Naši gospodarski krogi se za pogajanja zelo zanimajo in so že stavili konkretne predloge, če jih bodo le upoštevali! Spopad na Italijanski meji. — V torek 24. t. m. ponoči se je izvršil na Italijanski meji pri Uncu (na laških tleh) spopad med našimi ljudmi in Italijani Ta spopad so uprizorili baje Jaški graničarji, ki so napadli našo mejo. Padle so žrtve. Točnih poročil o preiskavi ni, nezanesljivih podatkov iz drugih listov pa n« maramo priobčevati. Vpisovanje učencev v 1., 2. In 3. raz* red deške meščanske šole t Ptuju se vrši 29. in 30. junija in Judi 1. julija in pa tudi ob začetku šolskega leta 1924-1925 1. septembra t. 1. v pisarni TavnalelJstva, Panonska ulica 5. — Sprejemajo se učenci ki so že dovršili S. šolsko leto na osnovni šoli s splošno povoljnlm uspehom, t. J. ako Imajo v spričevalu vsaj sledečo oceno: v vedenju »pravilno«, v pridnosti »dobro«, v učnem Jeziku in računanju »dobro«, v drugih predmetih povprečno »dobro«. Učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu očeta ali matere, oz. namestnikov in naj prineso seboj: šolsko spričevalo ljudske šole, domovnico, in krstni list. — Vsi revni učenci dobe vse knjig^ in vse druge šolske potrebščine v šoli. — Ponavljalni izpiti, kakor sprejemni Izpiti za 2. in 3. razred se opravijo 31. avgusta od 8. ure dopoldne dalje. — Šolsko leto 1924-1925 se prične 1. septembra 1924, in sicer z vpisovanjem vseh učencev, ki v času od 29. junija do 1. julija še niso bili sprejeti. — Dne 2. septembra se vrši skupna služba božja ob 8. uri dopoldne Dne 3. septembra se prične redni šolski pouk. — Ravnateljstvo. Obrestna mera zopet pada. — Nekateri denarni zavodi v Ljubljani so s 1. julijem 1924 znižali obrestno mero na vloge. Okrožni orad za zavarovanje delavcev r Ljubljani nas naproša za objavo sledečega svojega ukrepa: Počen51 z mescem julijem t. L urad plačilnih nalogov, ki znašajo na mesec 30 Din in manj, ne bo več razpošiljal vsak mesec, temveč za tri mesce skupaj, tako da bodo obsegali prihodnji' plačilni nalogi mesce julij, avgust ln september Itd. Gg. delodajalce, ki bi s tem ne bili zadovoljni, naproša, da to sporoče uradu po dopisnici, sklicuje se na opr. št. x-9448/24, na kar se Jim bodo dostavljali plačilni nalogi kakor doslej za vsak mesec posebej. Protektorat Ljubljanskega velesejma. Njegovo Veličanstvo Kralj je blagovolil prevzeti protektorat nad letošnjim velesejmom v Ljubljani, ki se vrši od 15. do 25. avgusta, h: poda s tem tej prireditvi naj-večJI sijaj. Ta vest bo kot lansko leto po celi državi vzbudila med vsemi industrijskimi krogi veliko radost. Značilno Je, dsf se Je Njegovo Veličanstvo Kralj že o priliki osebnega obiska na lanskoletnem velesejmu zelo zanimal za našo Industrijo, obrt In trgovino, se pohvalno izrazil In zagotovil, da nas letos zopet počasti s svojim najvišjim obiskom. Apeliramo na vse razstav-ljalce, da svoje Izložbe čim najlepše urede ter s tem dostojno pokažejo na vseh poljih Izdaten napredek In razvoj. Letošnji velesejem bo sijajna narodno-gospodarska manifestacija; zastopana mora biti vsa slovenska Industrija, obrt in veletrgovina. Prijavite se vsi takoj, da vsi polnoštevilno manifestiramo za razvoj našega narodnega gospodarstva. Ne pokažimo se tudi nevredne velikega zanimanja kupcev-obisko-valcev: Srbov ln Hrvatov, ki naš velesejem posetijo v največjem številu! Industrljsko-obrtna razstava v Mariboru. (Od 10. do 28. avgusta 1924.) K letošnji razstavi, ki je zamišljena v velikem obsegu in ki naj dokumentira ves razvoj industrije in obrti, zlasti ob naši severni meJl Je pritegnjena tudi Industrija. Mislimo, da ni treba še posebej naglašati važnosti te razstave, zlasti za one industrijske panoge, ki so šele v razvoju In o katerih se pri nas kljub temu, da Je take Industrijo mnogo, pravzaprav še zelo malo ve. Velesejmi so predvsem trgovinske institucije, kje se sklepalo kupčije v velikem obsegu, dočim je namen razstave ta, da seznani najširšo Javnost z domačo Industrijo ln tako opozori nanjo vse konsumente. Ne le v ln-dustrtjskfh krogih, tudi v krogih konsumen-tov In trgovcev Je bilo doslej pomanjkanje take razstave zelo občutno, ker je moral marsikdo premišljevati In okrog pisariti ne vedfe, da dobi ta ali on! Industrijski Izdelek po mnogo nižji ceni ln mnogo prej doma v lastni državi. Na drugi strani Je pa Indu-strljalec z ogromnimi stroški iskal kupcev In metal tisočake za reklame, da Je opozoril Javnost na svoje podjetje: In kljub temu ni mogel doseči zaželjenega uspeha. Vsemu temu se da od pomoči samo potom takih Tazstav, katere obiščejo Interesenti Iz vseh delov naše države in tudi mnogo Ino-zemcev. Zato je pač pred vsem v interesu Industrije In njenega razvoja, da se v čim večjem številu udeleži razstave. Gmotne razmere, ki sicer tega alf onega obrtnika ovirajo, da bi se razstave udeležil, pač pri industriji ne pridejo v poštev. Saj so ugodnosti v primeri s stroški tako velike, da da-leko odtehtajo vsak, tudi največji Izdatek. Prometne zveze so zelo ugodne ln razen tega je dobil razstavni odbor ’ zagotovilo, da bo dovoljen za prevoz razstavnega blaga po železnici 50 odstotni popust. O tem bomo poročali še natančneje. Obrtniki! Ali ste že premislili kake koristi in ugodnosti nudi razstava? Če tega še ne veste, vprašajte tovariše, ki so se udeležili lanske In predlanske razstave. Nekateri še sedaj niso izvršili vseh naročil, ki so Jih dobili lani. Ne zamudite torej te prilike In sigurno prijavite udeležbo. Če niste slučajno pre* jeli prijavnica, Jo zahtevajte od razstavnega odbora. — Vse informacije glede razstave daje edinole pisarna razstavnega od* bora v Mariboru, Grajski trg številka 1, telefon lnterurban štev. 325, kamor naj se obračajo vsi Interesenti bodisi pismeno, ustmeno ali telefonično. Za dopise, naslovljene na druge osebe, ne prevzame odbor nikake odgovornosti ln na! se blagovolijo stranke radi tega obrniti edinole na gornji naslov. Poravnale sigurno vsi 1. juSSja zaostalo naročnino! _______________________ Gospodarstvo Dinar pada! Kako Je to mogoče? — Ni treba dosti razmišljati in si beliti glave. Saj ie to vprašanje rešilo »Jutro« 15. t. m., ko pravi, da so padec dinarja povzročile zasrebške bunke. One so namreč v ogromni večini neodvisne od avstrijskih in Nemških bank. Te pa so špekulirale s francoskim frankom. '! a jim je dal po duši in tako udaTil tudi naš <.u-grebški denarni trg, ker so bankam v Zagrebu odtegnile svoj denar v tujih devizah. Te devize postajajo sedaj dražje na •'»kouo dinarja. Takoj nato pa »Jutro« pristavlja, da se bo jeseni dinar zopet močno okrepil, ako bodo naje notranje razmere do taki at urejene. No, vendar pove enkrat, čeprav le ro, pomoti, resnico. Temu pritrjujemo tudi mi, kar prizna »Jutro«. Naše notranje razmere so krive, da pada dLnar, ker nam nihče nc zaupa več. Nezaupanje v zunanjem svetu pa tiain ul ila naše narodno premoženje. Gremo zopet na-"irdol. In kako bi ne šli? Tako brezglavo, kakor pri nas, se ne dela prav nikjer.'Ne pomislj nihče, kaj mislijo o nas diugi. — V naši >aluti na svetovnem trgu se točne zrcali -naš notranji položaj. s. m m® mn Jastttf i Koliko Je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švio. frankov stane 1520-85 J 00 oc ■«r 100 franc, frankov 452-— 450-80 100 laških lir * 3703 364-25 100 čeških kron *» 245 — 247-50 100 avstrijskih kron n 012 0-11184 100 ogrskih kron a 0 1 0-0875 100 bolg. levov ll 36-63 59-5 10C dolarjev b 85 30-— 8387-50 100 angl. funtov Curlška borza. „ 36110-— 36000-— 24. junija 18. junija švicarskih frankov 100 dinarjev |e stalo 6 65 6-7075 100 franc, frankov VI 29-85 30-20 100 laških lir tl 24-35 24 50 100 čeških kron •1 16-65 16-70 1-00 avstrijskih kron tt 0-00704 0-007975 100 ogrskih „ It 0 007 0-0065 100 bolg. levov •1 4-15 3 99 100 dolarjev n 563 5 , 565-75 100 angl. luntov »» 2440 — 2445 — Taj‘mstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) Jopet in zopet mu obvisc oči na zapeljivi deklici, katere mladostne krasno razvite oblike ga mamijo z vsem čarom. V bukovju. Kakor je Temza v Londonu samem videti kalna In motna, tako bistra je njena voda v njenem gornjem teku. V bližini zadnjih predmestij ob bregovih vclereke se raztezajo krasni bukovi gozdovi Ta del reke Je posebno športnikom priljubljeno zbirališče. Po vodni gladini drči krasnega poletnega dne brezštevlla jadernic s svojimi belimi jadri, med njimi se sučejo lični čolni. Povsod je slišati veselo smehljanje,, pomešano z živahnimi glasovi, odmevi brezskrbnega veselja. In ne samo mladi postavni mladeniči vodijo čolne in jadrnice. Med pestro tiiružbo vodnih voeil je opaziti tudi veliko takih, na katerih prav spretno tekmujejo v veslanju tudi nežni spol v svojih svetlih, lahkih oblekah. Samo ena dama. ki povsem sama vesla v prav ličnem čolnu se ne udeležuje nedolžne zabave. Dozdevno se niti ne zmeni za občudujoče poglede veselo razpoloženih športnikov, ki motre lepo mlado damo in pa njen krasni briljantni nakit. Ta dama je EHza. Po svoji zaupnici je izvedela, da je danes tudi Harry Blak s svojo jadrnico na Temzi in da docelo sam vodi svoj čoln. Pa stara Lisi je izvedela še več! Nekaj višje sredi reke leži majhen z drevjem obraščen otok. Na tem otoku si baje gospod Blak večkrat poišče potrebnega oddiha v senci visokih bukev. In računale s tem dejstvom, si ie pretkana zapeljivka izmislila načrt, da odtuji Izabeli njenega zaro čenča. Ko med množico čolnov ne zapazi belo pobarvane jadrnice z modro zastavo — taka je bila namreč Harryjeva jadrnica, kot jo je natančno opisala stara Lisi —- se Eli-za s hitrimi veslanjem oddalji od veselo razpoloženih športnikov. Reka postaja vedno bolj ozka. čolni ji izginejo izpred oči, le pred seboj vidi v precejšnji razdalji bela Jadra. Spretno suče vesla, da drči čoln po Vodi kakor puščica. »Ah — belo popleskani čoln — modra zastava!« vzklikne Eliza, ko se čimbolj bliža jadrnici. »To je Harryjeva jadrnica, sedaj prične moje delo!« S hrbtom obrnjena proti jadrnici vesla Ellza venomer dalje; kmalu je v neposredni bližini onega, katerega je iskala s takim hfepenenjem. Harry je v resnici sam v čolnu, sanjavo sedi pri krmilu, oči ima uprte v modro za- i stavo, s katero se igra prijeten vetrič. Kje neki je s svojimi mislimi? Pri Izabeli svoji nevesti — alj pri lepi ženski ki-------------? Čolnič zdrkne sedaj tik mimo jadrnice. Harry malomarno motri čoln. Ko vidi, da se nahaja v čolnu samo ena ženska na tako samotnem kraju, nehote ostreje pogleda damo. »Gospodična Norton!« vzklikne Harry naglas^ Osuplost in — veselje doni iz njegovega glasu. Navidezno začudena se ozre Eliza proti njemu. »Ah, gospod Blak, ali je mogoče da se tu naletiva!« Jadrnica priplove k čolnu lepe zapeljivke. »Pa sam?« nadaljuje Eliza živahno. »Kje je vaša mlada nevesta?« »Izabela se ne zanima za šport an vodi,« odvrne Harry in z občudovanjem motri zapeljivko v beli obleki. Še nikoli se mu ni zdela tako lepa. »Oh, škoda, da nimate gospodične Izabele s seboj,« de Eliza. »Nadvse drag mi je šport na vodi in moje največe veselje je, če sedim v čolnu in veslam milje daleč.« Prijetno iznenaden motri Harry vsled napora z rdečico podpluti obraz lepe gospodične Norton. ' »Ali ne čutite utrujenosti? Danes je zelo vroč dan, izgledate zelo razgreta!« . »Da, nekoliko bi se že rada odpočila« odvrne Eliza prostodušno. »Tu v bližini je gotovo kako mesto, kjer je mogoče pristati s čolnom, gospod Blak?« Z roko kazaje naprej, de Harry. »Tamkaj, vidite, je majhen otok, meni posebno priljubljen kraj, krasne bukve nudijo dobrodejno senco. — Ali vas smem tja ,spremiti?« »Preljubeznjivi ste« odvrne Eliza z žgočim pogledom in hoče prijeti za vesla, kar ji pa Harry proseče zabranl »Privoščite si miru!« Zelo razgreti ste ter bi vam moglo škodovati.« Še predno mu more odgovoriti, priveže čoln k jadrnici in počasi odplove naprej Eliza se smehljale ozira k Harryju. »Sedaj sem vaša jetnica, gospod Blak« reče nagajivo. Harry težko sope. Čar, ki obdaja to žensko, mu znova grozi, da ga potegne v svoj vrtinec. Zato kuša vtis njenih besedi zmanjšati s šaljivim odgovorom, ki mu pa ne prihaja iz srca, potem pa obrne svoj pogled na mali otok, ki je komaj par sto korakov oddaljen. V veliki daljavi je videti še nekaj jader. Harry je tedaj z lepo gospodično sam na vodL Nekam čudni občutki ga obhajajo pri tej misli, ki sl jih pa ne more tolmačiti. Morda strah pred rečem, kar mu ni povsem Jasno, morda občutki veselja ali — žalosti? Harry ne ve, kateri teh občutkov prav za prav razjeda njegovo srce, končno pa tega niti vedeti noče. Z jadrnico pristane sedaj k otoku in urno skoči na kopno, kjer priveže svoj čoln. Eliza stoji še vedno v svojem čolnu ter meri z očmi razdaljo, ki jo loči od suhe zemlje. »Tako daleč ne morem skočiti« reče Eliza tiho in nekako sramežljivo. Medtem je Harry že zopet na svoji jadrnici ter ponudi Elizi roko, da ji pomaga stopiti v njegov čoln. Koketno se prime Eliza za njegovo roko in skoči na suho. »Ali ni krasno tukaj?« vpraša Harry. Eliza gleda v vrhove visokih bukovih dreves. »Naravnost mamljivo — prava idila I Na tem otoku bi želela bivati — kot kak Robinzon« pristavi smehljaje. Ko vidi Harry, da bi se rada vsedla v travo, jo prosi, da naj za hip potrpi, da prinese iz jadrnice pogrinjalo. »Tukaj, gospodična Norton« dč Harry in razgrne pogrinjalo po tleh, »je nekak naraven sedet, ki vam bo prav dobro služil.« Eliza se mu za trud zahvali z Ijubez-njivo milimi pogledi ter mu prijazno prikima, da ga znova prevzamejo tisti čudni ob-čutkL Molče in zamišljeno stoji poleg nje. »Ali se ne boste vsedli, gospodi Blak?« dč Eliza ter pokaže poleg sebe. »Jaz — se bojim —« spravi jecljaje iz sebe. »Ej, gospod Blak, saj sva vendar dobra znanca. Seveda, gospodična Johnsonova bi pač debelo gledala, če bi naju sedaj videla.« Harry komaj sliši njene besede. Ko se vsede poleg nje, z nekako bojaznijo motri lepo deklico. Zdj se mu, da je zašel v čisto nov svet. Sam, popolnoma sam z omamljivo lepo žensko, katere prsi vsled napornega veslanja še močno valove. Ozre se v njem zapeljivo lepi obraz, v njene temne oči, v bujne lase, podoba njegove zaročenke Izabele Izgineva; on vitli le še lepo sosedo. Popolnoma sama sta, nobenih jader, nobenega čolna ni opaziti na vodi. Eliza se je vsedla kolikor le mogoče gracijozno na razprostrto pogrinjalo. Gornji del telesa ima napol oprt na kupček zemlje; pokrivalo je odložila poleg sebe na tla. Temne oči gledajo sanjavo proti sinjemu nebu, ki se kaže med zelenimi vrhovi košatih bukev. »Kako lepo je vendar na svetu« dihne iz sebe »kako lepo! Oh, življenje je božji dar, gorje tistemu, ki ga ne zna vživati!« »Da, gospodična Norton, popolnoma istih misli sem tudi jaz,« de tiho mladi mož kot da se boji, da ne bi z glasno govorico prepodil lepih sanj. Eliza se zadovoljno smehlja. »Potemtakem vas bom tedaj imel čast večkrat videti na Temzi?« vpraša Harry. »Ce se slučajno naletiva,« odvrne ona. Po tem odgovoru prične Harryju kri močno valoveti po Živah. »Slučajno, gospodična Norton?« de Har-ry precej vihravo. »Ali se ne bi mogla dogovoriti, kje se sestaneva?« »Gospod Blak, kaj bi vendar rekla vaša nevesta, če bi izvedela, da si dogovarjava nekak sestanek na Temzi« Kri mu stopi v glavo. »Zakaj ne bi smela tega vedeti? To nedolžno občevanje, — Izabela itak noče ničesar slišati o športu na vodi in-----------« Beseda mu zastane. Kaj neki naj to pomeni? Čustvo, ki sl ga ne more prav tolmačiti, ga navdaja s skoro blaznim hrepenenjem po gospodični Norton; nepremično gleda v lepo zapeljivko, ki mirno leži na tleh, le temne oči pretkano motre svojo žrtev. »Gotovo« reče Eliza črez nekaj časa, »sem samo vaša prijateljica, da, v tem oziru imate prav, gospod Blak, in Izabela se tudi ne bo hudovala, če se na reki snideva in morda prirediva nekako tekmo v vožnji po vodi.« »Moja jadrnica vozi z bliskovito hitrostjo« vzklikne smehljaje. »O — v meni najdete precej nevarno tekmovalko« odvrne ona zapeljivo. Zopet se ozre Harry v njen lepi obraz« Z drevesa je padla majhna gosenica, k! leze Elizi po njenih pepelnato-kostanjevih laseh, da, zdi se celo, da ji hoče zlesti na njena žareča lica. »Dovolite, gospodična Norton, da vam Odstranim z vaše glave malega zločinca v, obliki radovedne gosenice?« vpraša Harry videč namero gosenice. Ona samo prijazno pokima, pogled njenih žarečih oči postaja vedno bolj zagoneten. Harry se skloni nad svojo lepo družico ter skuša z roko prijeti malo živalico. Pa kot bi slutila nevarnost, smukne mala stvarica pod lase. Nalahko potisne Harry duhteče valove las na stran. Vedno globlje se sklanja z glavo nad njenim dražestnim obrazom. Še enkrat upre svoje oči v njene, in še več, pogled mu obstane na njenih rožnatih ustnicah, ki so nalahko vzbočene kot bi prav željno hrepenele po poljubu, tn tedaj je z razsodnostjo mladega moža pri kraju. Z divjo strastjo pritisne svoje ustnice na njene, čuti, kako ga dvoje nežnih rok objem-lje in kako ognjeno-udano, divje-strastno ga poljublja oboževana ženska. —______________, V opojnosti IjubeznL Za Harry je bilo s tem trenotkom pozabljeno vse, kar je bilo do tedaj drago njegovemu srcu, pozabljena je bila Izabela, njegova ljubka, iskreno ljubeča ga nevesta. »Eliza,« vzklikne vzhičeno. »Mol Harry« se šepetaje odzove gospo-' dična Norton, katere strastni poljubi so mladega moža tako omamili, da mu lebdi pred očmi samo še lepa zapeljivka. In zopet se sklanja njegova glava strastno, poželjivo, da znova prične poljubovatl lepo žensko. Tedaj ga pa proti pričakovanju nalahko odrine od Sebe. »Moj bog« jadikuje Eliza »gospod Blak, kaj sva storila? — O midva nesrečnika!« On jo trdno privije k sebi. »Eliza, moja ljubljena deklica — — —« »Gospod Blak« vzklikne Eliza hinavsko, »zaročeni ste, takorekoč vezani, jaz ne smem biti vaša!« Sedaj se tudi Harry istrezni ter jo izpusti iz objema, obraz mu postane zelo resen. Eliza takoj uvidi, da še naleko ni dospela na cilj svojih želja, da ga mora še nadalje slepiti, sicer gre vse njeno upanje po vodi. V navideznem obupu zakrije obraz z rokami in tarna ter jadikuje kot da ji hoče srce počiti. Harry jo zopet privije k sebi, da bi jokala, je ne more gledati — demonska ženska ga ima popolnoma v svoji oblasti. Odzovoral urednik Anton Brandner. Tlak« »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Izdaja konzorcij »Nov« Pravda«. Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIR IDA, Ljubljana, Kralja Petra trs 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220. Brzo-brzo na vlak v CELJE v veletrgovino R. Stermechi kjer kupite letos za moške iti volneno za ženske obleke, belo, pisano in rujevo platno, kakor tudi vso drugo manutaktvmo robo po čudovito nizkih cenah v veletrgovini R. Stermeckl, Celje. Trgovci engros-cene. Cenili zastonj! ^glašajt^ AVTO-VOZI JUGO-HAG LJUBLJANA! {BOHORIČEVA 24 j ItE L EFON 560 • < « '»»»Mimi •** Hnni Grandi I 3: ^Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trs št. 8., res- zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih m~ 7 "KM obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje In stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru. Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najkulanineje. Štefan Ferant urar državnih žeieznlc Celje, Dethov trg It. 3 priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne. Najcenejše P v trgovini Franc Rozman CELJE, Glavni trg Stev. 8. Najcenejše nove In rabljene pisalne stroje v špecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. Ludovig Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica 6|1* Barvne trakove, karbon-papir-lndlgo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi. Vse pisalne, risalne In šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini lote Bivk. Ljubljana Sv. Petra cesta stev. Z9. -Lastna knjigoveznica- Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. Očala, šiipalci ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašan optik in urar Ljubljana, Stari trg it. 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. 1 Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 špecijalist za ortopedična in anatomična obu-vala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. urar In Juvelir, Celje, Glavni trg priporoča svojo veliko zalogo birmanskih daril. Tone Malgaj Pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosll« karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. 0. mi um Priporoča se tvrdka JOSIP PETELINC LJUB LIJA N A, Sv. Petra nasip 7. Blizu Prešernovega spomenika. ,M »m«.iwwm.i...iiMww»ne|uon