ČETRTEK 4.AVGUST 2016 / ŠTEVILKA 1164, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR C3 srnobil Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com MANDRAČ NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Povest o drobnih stvareh Nekoč, dolgo je že tega, so v neki daljni deželi živeli ljudje, ki so imeli radi drobne stvari. Ljudje so bili srečni, saj je vsak od njih lahko našel svojo drobno stvar in celo delili so jih med seboj. (Mef) Drobnih stvari ne smemo zamenjati z majhnimi stvarmi. Majhne so, kot že beseda pove, manj pomembne, človek lahko živi ali umre brez njih. Povsem drugače je z drobnimi stvarmi, brez katerih bi bil ta svet preklemansko slab, saj drobne stvari držijo skupaj tudi velike stvari, čeprav je dandanes marsikdo prepričan, da velike stvari obstajajo same po sebi. Naštevanje drobnih stvari je sila zahtevno delo, saj jih je toliko, da se jih velikokrat niti ne zavedamo. Največkrat je tako, da jih opazijo šele drugi in to je, med drugim, počel tudi ameriški režiser Michael Moore, ki je po Evropi in v okolici iskal drobne stvari na katere so Američani že zdavnaj pozabili ali pa so jih zavrgli. V svojem filmu »Koga napasti zdaj« je odkril finske otroke, ki v osnovni šoli sploh nimajo ocen pa so vendarle med najuspešnejšimi na svetu. Islandski tožilec, ki je za zapahe spravil vse njihove sleparske bankirje mu je povedal, da so se Islandci odločili, da ne bodo kupovali ničesar, česar ne razumejo. V Nemčiji je odkril zaposlene v tovarni svinčnikov, ki imajo polovico glasov v upravi, v Italiji delavce, ki imajo dopust in celo porodniško, ki je v Ameriki ne poznajo. V Franciji pa so otroci v šoli jedli zelenjavo brez prisile. V Sloveniji je imel z iskanjem drobnih stvari več težav a je našel vsaj to, da naši študentje še niso zadolženi kot ameriški. Večino drugih pa smo zapravili, ko smo posnemali njegovo deželo. Drobne stvari našega mesta so v glavnem skrite v ljudeh. V tistih, ki še vedno pozdravimo tudi neznance, se pogovarjamo na ulici, skrbimo za soseda, ki se slabo počuti, varujemo njegov dom kot svojega in tako naprej. Med drobne stvari sodi tudi dogovarjanje o tem, kdo je prvi videl prosto parkirno mesto ali telefonski klic lastniku čolna, ki ga zaliva voda. Med drobne stvari sodi tudi to, da pospremimo domov soseda, ki se je preveč razgovoril za gostilniškim pultom ali starejši ženski pomagamo nesti polno nakupovalno vrečko. Veliko je takšnih drobnih stvari, ki neopazno izginjajo iz našega poa-merikaniziranega vsakdana. Dežela drobnih stvari je vse bolj daleč, če medtem že ni umrla. V SOBOTO ŠALŠIADA V Ljubljanski ulici bodo ulični aktivisti in društvo Izolanov, v soboto, 6. avgusta, pripravili že 6. turistično gastronomsko prire- 1 ditev poimenovano Šalšiada. | Gre za prikaz priprave tipične | istrske paradižnikove šalše. So-| delujejo tričlanske ekipe, ki sku-t šajo iz najboljših paradižnikov f na najbolj originalen način pri-I praviti najboljšo šalšo (paradiž-| nikovo omako) po izboru poseb-z ne strokovne komisije. Prireditev v Ljubljanski ulici se začne ob 9.00 s pranjem, kuhanjem in lupljenjem paradižnikov, sledi priprava začimb in končno kuhanje šalše, po podelitvi priznanj pa obiskovalci tudi poskusijo različne šalše različnih ekip. Letos je prijavljenih že 12 ekip, komisijo bodo sestavljale štiri veteranke izolskega gostinstva ob pomoči glasbene zvezde, ki pa ga še ne moremo odkriti, saj bo posebno presenečenje. Vabljeni torej v Ljubljansko ulico na Largo Pr’špini. MANDRAČEV DOPUST Enkrat letno se zgodi, da nam zmanjka moči in je treba izpreč ker je vsega preveč. Teden dni, po potrebi, da pridemo k sebi, in spet pišemo vesti, kaj se v Izoli godi, lokalno in globalno, že 25 let - izhajamo stalno. NASLEDNJI MANDRAČ PRIDE V ČETRTEK, 18. AVGUSTA nnn BANKA KOPER C OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend "doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. GREMO NA DOPUST Prijetno topli avgustovski dnevi. Dnevi kislih kumare, pišejo časopisi, ki tako hočejo povedati, da se nič takega ne dogaja, da nimajo o čem pisati in, da bodo objavljali samo dopustniške teme, naprimer, kdo se kje kopa, kje bodo dopustovali oni, kje ne bomo dopustovali mi, in tako. Zato tudi sam razmišljam kje zagotovo ne bom dopustoval. Ne grem na Egejsko morje in sploh na Dodekaneze, kjer se je samo v tem letu kislih kumare utopilo skoraj 5000 otrok, mamic, očkov, dedkov in babic. V Turčijo tudi ne. Da bi dopustoval tam kjer morijo, zapirajo petnajstletne vojaške akademce, novinarje in profesorje, študente in sprehajalce, se mi zdi ogabno. Zato pa bomo mi iz Turčije, mislim v evropske države, v prvi fazi dobili 300 000 turistov. Erdogan je namreč napovedal, da bo 300 tisoč Sirij cev dobilo turško državljanstvo. In turške potne liste. In, če EU pristane na brezvizumski režim za turške državljane ob treh milijardah evrov pomoči Turčiji, bo to za Erdogana »rešitev« begunskega vprašanja, evropa pa si bo pilatovsko umila roke nad 5000 mrtvimi. Pravzaprav smo kolumnisti v Mandra-ču, pa še mnogi drugi,točno napovedali, kaj bo Erdogan naredil takoj, ko bo podpisan sporazum z EU o milijardni pomoči. Pa še Putinov obisk in dvodnevna prometna in vsaka druga blokada države. In bedne besede o »pietetnem« obisku. Namesto, da se pove, da se bodo pogovarjali državniki dveh držav, ki bodo skupaj iskali rešitve za probleme. Ker rešitve se lahko najdejo samo v dialogu enakopravnih in v dialogu argumentov. Ne v dialogu sankcij. Ali pa v obtožbah, kdo krši sankcije. Nemčija jih zagotovo ne krši, čeprav je, pred dobrimi desetimi dnevi, podpisala pogodbo o nadaljevanju gradnje plinovoda Severni tok. Verjetno je pogodbo podpisala zato, ker bo Rusija prodajala plin Nemčiji, pa ga bo ta potem imela manj, kar je, seveda, v skladu s sankcijami. Vse to besedovanje o kaznovanju države, ki nam ni všeč, z gospodarskimi in drugimi sankcijami, je navadna laž. Prazen izgovor in dokaz lastne nemoči, neznanja, neumnosti in nasilja. Dokazov ponuja zgodovina več kot dovolj. Ko so, v času apartheida, uvedli sankcije proti rasisitični Južni Afriki je Južna Afrika postala najmogočnejša afriška, pa ne le afriška država, in prva po Ameriki in Sovjetski zvezi, ki je razvila lastni nuklearni program. In sestavila lastne atomske bombe. Ko je Napoleon poskusil vpeljati sankcije proti Angliji, je ta iz močne postala najmočnejša pomorska velesila na svetu. Tudi Hitler je to izkusil. Pa vemo kako se je končalo. Tako kot so končali vsi diktatorji v zgodovini, čeprav je bilo treba včasih malo počakati na njihov konec. Pa še z nečim so nam parlamentarci polepšali dneve pred odhodom na zasluženi dopust za uspešno lenarjenje. Po poročanju RTV Slovenija so, zaradi obremenjenosti s svojimi želodci in suhimi grli, zahtevali, da se ukine prepoved prinašanja hrane in pijače na seje Državnega zbora. Zamislite si ta prizor na TV 3, med prenosom seje. Predsednik državnega zbora govori, poslancem pa tečejo sline nad vampi z golažem in se zalivajo s pivom, kar so doslej lahko delali le v menzi. Zdaj pa bi menzo naredili v sejni dvorani. Bolje menza kot štala. Najbolje je oboje. Pravzaprav to že imamo. Res je zadnji čas da greste na dopust. Da si odpočijete. Tudi od nas. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.raandrac.si; email: nrednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Zvonik sv. Mavra je obnovljen Na občinski spletni strani je bil prejšnji teden objavljen sklep o dodelitvi sredstev Javnega razpisa za sofinanciranje obnove objektov nepremične sakralne kulturne dediščine v občini Izola v letu 2016. Na podlagi izvedenega Javnega razpisa, ter na podlagi predloga strokovne komisije, je Občina Izola izolski župniji, za obnovo zvonika cerkve sv. Mavra v Izoli, namenila proračunska sredstva v višini 28.500,00 EUR. V pogovoru z župnikom Janezom Kobalom smo izvedeli, da so večino del pri obnovi zvonika dejansko že opravili v obdobju šestih let, kolikor je trajalo dogovarjanje o sofinanciranju, vendar so vse stroške morali kriti sami, zdaj, ko so od občine dobili zagotovilo, da bodo vsaj del teh sredstev dobili na osnovi razpisa pa bodo opravili še zadnja dela in zvonik odprli za obiskovalce. Izola bo tako dobila še eno zanimivo turistično atrakcijo, saj si bodo obiskovalci lahko ogledali zvonove in predvsem videli Izolo z naj višje točke v mestu (z izjemo dimnika Arga, na katerega pa dostop ni dovoljen). O tem, kako bo organizirano obiskovanje zvonika se še odločajo, najverjetneje pa bodo v prihodnje pobirali vstopnino iz katere bi lahko pokrivali vsaj del stroškov dežurnih, ki bi skrbeh za red in varnost obiskovalcev. Problem brezdomcev je naš skupni problem Izolska župnija oziroma njen Karitas je tudi med prejemniki sofinanciranja projektov socialnega varstva, saj jim je občina za delo z brezdomci namenila 10.000 Eur iz občinskega proračuna. Seveda bi težko pričakovali, da bo izolski Karitas s tem denarjem lahko rešil problem izolskih brezdomcev, kot je napovedal župan Igor Kolenc, pričakujejo pa, da bodo, kljub nekaterim slabim izkušnjam, septembra lahko sprejeli v varstvo oziroma oskrbo brezdomca ali dva. Ob tem je treba povedati, da morajo brezdomci pri njih postoriti kakšno delo, predvsem pa se morajo držati dogovorjenih pravil, kar je pri večini še največji problem. Doslej so imeli, tudi v sodelovanju s Centrom za socialno delo Izola, v oskrbi šest izolskih brezdomcev, vendar župnik Kobal pove, da to ni njihova primarna naloga in da se mora lokalna skupnost resneje lotiti tega problema, ki je vse bolj prisoten tudi v našem mestu. ur Atelje za Gorazda Rihteriča Na občinski spletni strani smo prebrali tudi informacijo, da bo Občina Izola z Gorazdom Rihtaričem - Gauerjem sklenila neposredno pogodbo o oddaji poslovnega prostora v najem. Gre za poslovni prostora v Koprski ulici 21, v skupni izmeri 33,1 m2. Poslovni prostor (atelje) je dobil v najem za določen čas in sicer za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja do 5 let. O pogojih najema pa v obvestilu ni nič zapisanega. Občina Izola En tak, žalosten, zaključni račun Izolski občinski svetniki so v vednost prejeli Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Izola v prvem polletju tega leta. Poročilo je strokovno dobro pripravljeno, vsebinsko pa ni posebej optimistično, saj je iz njega moč razbrati, da spet nismo ustvarili toliko kot smo načrtovali, zato smo manj tudi porabili. Prihodki Za leto 2016 smo v Izoli načrtovali prihodke v višini 20.561.530 EUR, v prvem polletju pa smo jih ustvarili le 6.784.447 ali 33 %. Davčni prihodki so realizirani v višini 4.616.059 EUR od načrtovanih 9.881.284 EUR, kar je 47% od planiranih. Med davčnimi prihodki je načrtovano tudi nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), ki zapade v plačilo v drugi polovici leta. NUSZ je načrtovan v višini 1,6 mio EUR oziroma 16 % vseh davčnih prihodkov. Nedavčni prihodki so realizirani v višini 1.799.325 EUR oziroma 37 % od načrtovanih. Prihodkih od komunalnih prispevkov so bili izvršeni v višini 90.669 EUR, od načrtovanih 300.000 EUR, kar znaša 30,2 % realizacije na plan. Kapitalski prihodki so bili realizirani v višini 107.452 EUR od 5.263.193 EUR (2 % realizacije plana). Prihodka od prodaje stavbnih zemljišč je bilo za 39.523 EUR od planiranih 4.692.951 EUR, kar predstavlja le 0,8 % od plana. SAPANA GANDHARB Iz begunskega azila na morje F: Transferni prihodki iz državnega proračuna in drugih, so pridobljeni v višini 261.461 EUR, kar predstavlja 50 % vseh načrtovanih transfernih prihodkov. Odhodki Odhodki za leto 2016 so načrtovani v višini 20.657.221 EUR. V prvem polletju je bilo porabljenih 41 % načrtovanih odhodkov oziroma 8.537.385 EUR. Tekoči odhodki so bili porabljeni za plače in prispevke občinskim organom, občinski upravi in drugim neposrednim uporabnikom proračuna, izdatke za blago in storitve, plačila obresti in tekočo proračunsko rezervo. Porabili so 3.808.203 EUR, oziroma 48 % od načrtovanih 7.989.577 EUR. Zaposlenim so bile poravnane vse zakonske in druge obveznosti po zakonu, v rokih. TXidi tekoči transferi (javnim zavodom) so bili ob polletju izvršeni v višini 3.544.419 EUR, kar predstavlja 46% od načrtovanih 7.736.314 EUR. Investicijski odhodki so v prvem polletju izvršeni v višini 1.028.664 EUR oziroma 27 % od načrtovanih 4.589.285 EUR. Brez posojil ne gre V prvem polletju je Občina Izola najela dolgoročno posojilo za re-program obstoječih z neugodno obrestno mero. Z reprogramom so se zmanjšali stroški obresti iz povprečja 4% na 1,2 odstotka. V tem obdobju so bile poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova dolgoročnih posojil. Na podlagi realiziranih prihodkov v prvem polletju 2016, v višini 6.784.447 EUR in po plačilu odhodkov v višini 8.537.385 EUR, znaša proračunski primanjkljaj v prvem polletju 1.752.938 EUR. Občina Izola se je v 1. polletju dolgoročno zadolževala. V prvi polovici leta se je občina zadolževala za potrebe uravnavanja likvidnosti v višini 1.138.765 EUR pri poslovnih bankah in 590.000 EUR pri drugih domačih kreditodajal-cih. Zaradi optimizacije upravljanja z dolgom Občine Izola, je bil v prvem polletju 2016 najet dolgoročni kredit za reprogram obstoječih z neugodno obrestno mero. Občina Izola je imela na dan 31.12.2015 za 3.613.740 EUR neplačanih obveznosti, ki so bile plačane v letu 2016. Kmečki turizem bo počakal Kar nekaj časa j e minilo, dokler smo le izvedeli, kaj pomeni gradbišče, ki so ga z zanimanjem opazovali stanovalci Livad na drugi strani Južne ceste. Bolj ali manj je bilo znano, da gre za kmetijsko območje, ki je posebej varovano, zato je bilo presenečenje ob gradbenih delih še toliko večje. Seveda so se takoj začela različna ugibanja in tudi iz občinskih strokovnih služb ni bilo nobenega konkretnega odgovora, razen tega, da gre za zasebno zemljišče in da namerava lastnik tam nekaj graditi. Na naše ponovno vprašanje smo iz urada župana zdaj le dobili odgovor, da je lastnica zemljišč vložila pobudo za gradnjo ekološke oziroma turistične kmetije. Glede na to, da so še pripisali, da bo ta pobuda, skupaj z ostalimi prejetimi pobudami, obravnavana v sklopu priprave Občinskega prostorskega načrta, predvidevamo, da so vsi postopki v zvezi s pridobivanjem dovoljenj za gradnjo, trenutno ustavljeni. Povprašali smo tudi v uradu načelnika Upravne enote, vendar odgovora še nismo prejeli, najverjetneje zato, ker je na dopustu. ur V Izolo so na enodnevni izlet oziroma kopanje prišli otroci in družine, ki so nastanjene v azilnem centru v Logatcu. Spremljale so jih članice slovenske filantropije, ki so povedale, da se posebej otroci zelo veselijo kopanja v morju in da se pri nas počutijo vedno bolje, saj jih okolje v katerem zdaj živijo že pozna in tudi skupaj z njimi pripravlja različne dogodke. Eden takih je bila proslava ob koncu šolskega leta, ko so jim otroci OŠ Logatec tudi zapeli pesem dobrodošlice. V Izolo so se pripeljali z avtobusom, ki ga je brezplačno dal na uporabo zasebni prevoznik, za kopanje pa so izbrali plažo pri svetilniku, kjer so si poiskali tudi nekaj sence ob robu parka. S seboj so imeli vso potrebno opremo za kopanje, ki so jo jim podarili dobri ljudje. Gre predvsem za mlade družine iz Afganistana in drugih vojnih območij. ur Izola zdaj Sodni boj za izolsko grudo V obdobju tranzicije in v strahu pred preobsežno denacionalizacijo je mlada država z zakonom prenesla kmetijska zemljišča v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Po slabega četrt stoletja slabega upravljanja Sklada, bi občine zemljišča nazaj, Sklad pa zahteva še tista, ki jih doslej niso predale. Izolani problematiko dobro poznamo tudi zaradi še bolj znanega zapleta s pomožnimi kmetijskimi objekti. Kot kolateralna škoda te akcije se je pojavila zahteva po vrnitvi kmetijskih zemljišč občinam, saj je postopek denacionalizacije dejansko končan in ni razloga, da bi Sklad še naprej upravljal s polovico kmetijskih zemljišč izolske občine. Prav zaradi tega so takrat še tri istrske občine na Ustavno sodišče naslovile zahtevo po sprmembi omenjenega Zakona o ustanovitvi Sklada v tistem delu, ki govori, kdaj naj Sklad zemljišča vrne občinam. Zahteva čaka na obravnavo na Ustavnem sodišču, medtem pa je Sklad na prvostopenjskem sodišču dobil tožbo proti izolski in piranski občini, ki nanj nista prenesli določenih kmetijskih zemljišč. Pravdanje Sklada in občin V sporočilu za javnost so na Skladu zapisali, da se Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Državno pravobranilstvo, kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije, že od leta 2002 pravdata z občino Piran in od leta 2014 z občino Izola za kmetijska zemljišča in gozdove, ki bi po zakonu morah biti v lasti Republike Slovenije. V obeh primerih je Republika Slovenija na prvi stopnji uspela z lastninskima tožbama. V zadevi Občine Izola je sodišče ugotovilo lastninsko pravico Republike Slovenije na 34 parcelah v katastrski občini Izola in skupnem obsegu 8,35 ha. V zadevi Občine Piran pa je sodišče ugotovilo lastninsko pravico Republike Slovenije na kar 1053 parcelah v katastrski občini Sečovlje in skupnem obsegu 227 ha. Sklad obžaluje, da kljub zakonski uveljavitvi lastninske pravice Republike Slovenije, občina Izola in občina Piran tega nista priznali, temveč je morala Republika Slovenija svojo lastninsko pravico dokazovati na sodišču. Praktično vsa kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini so namreč na dan 11. 03.1993 postala last Republike Slovenije, in dejstvo, da se občine po 23 letih od uveljavitve zakona še vedno upirajo podpisom pogodb in vpisu lastninske pravice RS v zemljiško knjigo, je zelo zaskrbljujoče. Pri vsem tem imajo, po mnenju Sklada, največ težav občani občin Izola in Piran, saj pri urejanju svojih zadev, kot so npr. ustanovitev služnosti, podelitev stavbnih pravic, izdaja soglasij za trajne nasade na državnih zemljiščih, naletijo na spor med državo in lokalno skupnostjo ter svojih zadev ne morejo učinkovito urejati. Veliko zanimanje za parcele Za del kmetijskih zemljišč, ki so predmet sodbe z občino Piran, v skupnem obsegu nekaj več kot 63 ha in ki so locirana v katastrski občini Sečovlje, je Sklad, na svoji spletni strani in v nekaterih medijih, že leta 2013 objavil nezavezu-jočo ponudbo za zakup. Interes je bil velik, saj je prejel 37 ponudb, seštevek površine na podanih ponudbah pa je skupaj znašal 819 ha. Zainteresirani so bili večinoma iz obalnega območja, nekateri pa tudi iz drugih delov Slovenije. Sklad bo za kmetijska zemljišča v katastrski občini Sečovlje, za katera je sodišče na prvi stopnji ugotovilo lastninsko pravico Republike Slovenije, objavil ponudbe za zakup v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih in z izbranimi zakupniki sklenil zakupne pogodbe. Ob vsem navedenem Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije poziva občine, da spoštujejo sprejeto zakonodajo in ne obremenjujejo sodišč ter tako omogočijo vpis lastninske pravice Republike Slovenije v zemljiško knjigo na podlagi sklenjenih pogodb. S tem bodo tudi svojim občanom omogočili normalno pridobivanje zemljišč v zakup, tekoče pridobivanje soglasij in služnosti, povezano s temi zemljišči ter se izognili morebitnim odškodninskim tožbam zaradi onemogočanja gospodarjenja z državnimi kmetijskimi zemljišči. Občine se bodo pritožile Seveda nas je zanimalo, kaj o tej sodbi sodišča pravijo v občinskih strokovnih službah in tako kot smo pričakovali so tudi s piranske občine že sporočili, da se bodo na odločitev sodišča pritožili. Enako pravijo pri nas: “V predmetni zadevi je Občina Izola zoper prvostopenjsko sodbo vložila pritožbo, pričakujemo pa, da bo pred pravnomočno odločitvijo, Ustavno sodišče odločilo o naši zahtevi za oceno ustavnosti spornih členov Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, na katerih temelji izpodbijana sodba.” Priznanje iz Cambridgea Naš sokrajan, mislec in znanstvenik, tudi častni krajan KS Korte, dr. Timi Ečimovič je bil vedno deležen številnih priznanj za svoje delo, letošnje leto pa je bilo zanj še posebej v znamenju nominacij. Tako je pred dnevi iz Združenega Kraljevstva - IBC Cambridge dobil diplomo za »Izjemne prispevke s področja filozofije«. Potem ko je dobil prestižno nagrado fundacije iz Filipinov je prejel še celo vrsto priznanj, vključno z nagrado za družbeno odgovornost nas This diploma annmmces and cclcbrates the achievcments of the individual undersigned Prof Dr Dr. h.c. Timi Ecimovic and provides notice wor!d-wide that the person fealured herein is recognised in this way for an oulsumding contrihution in the tield of Philosophy 'Ifrtni jr rite heMjtuih n kuZ IlIvruutK iJ Carin: a.. Rezervirano malo morgen Na prvi pogled gre za zelo nepomembno ravnanje, ki pa je v večini sredozemskih dežel že pripeljalo do sprejemanja različnih ukrepov. Namreč, na večini plaž se je razpasla navada takoimenovanega “rezerviranja” mesta za brisačo, ležalnik in ostale kopalne pripomočke. Nekateri iznajdljivi turisti so namreč navsezgodaj odšli na plažo, tam postavili brisačo na najboljše mesto in potem odšli na zajtrk ter čez par ur zasedli “svoj” položaj. Takšni navadi so marsikje naredili konec. Med prvimi v Španiji, kjer so redarji pobrali kopalne pripomočke, lastniki pa so jih lahko dobili po plačilu kazni v višini od 20 - 50 E ur. Sledili so jim Italijani, ki pa so bili pri kaznovanju veliko strožji in so lastnike počakali kar na rezerviranem prostoru in jih ponekod oglobili celo za 200 Eur. Lani in letos so se zganili tudi v Dalmaciji, saj so v večini dalmatinskih občin sprejeli odloke s katerimi ponekod redrji samo odstranijo t.i. rezervacije, na Makarski Rivieri jih deponirajo in jih je moč odkupiti le s plačilom kazni, na nekem otoku pa so se organi-zirali kar domačini in so takšne rezervacije spravili na kup ter jih zažgali kot kres. Seveda takšno dejanje ni legitimno, bilo pa je poučno in učinkovito. Pojav, seveda, ni omejen na omenjena turistična središča ampak ga poznamo tudi pri nas. Še posebej na plaži na svetilniku letos opažamo številne takšne rezervacije, ki v času kosila samevajo, medtem ko drugi kopalci nimajo kje razgrniti svojih brisač in si izboriti dostop do morja, kaj šele, da bi našli prostor v senci. Nekaj samoiniciativnih ukrepov te vrste se je tudi v Izoli že zgodilo, da ne bi prišlo do kakšnih hujših nesporazumov pa bi veljalo tudi na občinski ravni sprejeti kakšen odlok te vrste, čeprav se zdi na prvi pogled skoraj smešen.ur SKZGRS Komunala Vsi smo po malem Komunala So poklici za katere se nam zdi, da jih lahko opravlja kdorkoli. Recimo, vsi smo lahko nogometni selektorji in trenerji, tudi novinarje lahko vsak, ki ima dar govora, vsi pa smo tudi lahko direktorji Komunale. Vendar nismo. Nekoč je bila funkcija direktorja Komunale komaj kaj vredna na hierarhični lestvici lokalne skupnosti. Danes, ko je jasno, da gre za največjega proračunskega porabnika oziroma za občinsko podjetje, ki obrača največ denarja, je tudi direktorska funkcija sila pomembna in zato tudi deležna pozornosti javnosti. Čeprav se nam je zdelo, da se je zadnja leta nenehno kritiziranje izolske Kmunale le umirilo, pa zadnje čase v uredništvo spet prejemamo vrsto pisem, v glavnem anonimnih, v katerih avtorji neusmiljeno kritizirajo delo Komunale. Hkrati iz Komunale pa tudi drugih občinskih javnih zavodov in služb dobivamo informacije o dobrem sodelovanju s Komunalo, pohvale o njihovi organiziranosti in storitvah. Podjetje je doslej menda naredilo že kar nekaj anket s to vsebino, vendar, vsaj v uredništvu oziroma na domačem naslovu še nismo naleteli na kakšno anketo, zato ne morem trditi, kako “objektivna” je lahko. Čeprav me nihče ni nič vprašal, povedal, kaj si mislim o nekaterih storitvah naše, Izolske Komunale. 1. Prepričan sem, da si je na vrat nakopala preveč dejavnosti. Namesto da bi na prvem mestu skrbela za čistočo mesta se ukvarja še s celo vrsto dejavnosti zaradi katerih je zagotovo ne bi ustanavljali (gradbeništvo, parkirišča, občinsko pristanišče...) 2. Ko je potrebno je učinkovita, posebej ob različnih neurjih, tudi pometanje in čiščenje ulic je ustrezno, zagotovo pa bi morali pogosteje prazniti smetnjake in obnoviti stari sistem zbiranja kosovnih odpadkov. 3. Veliko se ukvarjajo s komunikacijami na uradni ravni (s šolami, ustanovami itd.) preveč pa so komunikacijsko oddaljeni od navadnih občanov. 4. Prej ali slej bo treba spremeniti način obračunavanja odvoza smeti, da bo stimuliral občane k separi-ranju in zmanjševanju stroškov. To so rezultati moje ankete. Mef [teanEmB Kavcija kot se šika Pred dobrim mesecem sem odšel v pisarno za pristaniške dejavnosti »Komunale Izola«. Želel sem povprašati po »ključku ali kartici« s katero je omogočeno točenje sladke vode in uporaba elektrike na stebričkih, ki se nahajajo na določenih plavajočih pomolih. Nobene težave ni bilo le cena me je presenetila in sicer petindvajset evrov je kavcija za plastičen žeton. Gre za majhen plastičen obesek, katerega oseba prisloni na čitalec in se s tem identificira. Napravica je drugače poznana pod imenom RFID (Radio Frequency IDentification). Ker sem imel premalo denarja sem moral na bankomat in na koncu za znesek trideset eur dobil žeton in pet evrov kredita za uporabo vode ali elektrike. Nekega večera sem za hec preveril koliko kaj stanejo RFID žetoni iz daljne Kitajske od koder prihaja vsa elektronika in komponente. Cena na priljubljenem Ebay-u ali Aliexpress-u se giblje med dvanajst in štirinajst euri za sto žetonov oziroma sto eurov za petsto žetonov. Spomniti vas moram tudi na kavcijo ključa, ki odklepa vrata pomolov. Kot občana in uporabnika komunalnih storitev me predvsem zanima zakaj so potrebne takšne kavcije (vem, da denar dobim nazaj če vrnem ključ)? Ali je tako težko postaviti realno ceno (pet ali deset eur) in pogledati morda malo širše kot le v predal blagajne? Peter Valenčič, Izola Različne ocene dela Komunale V Mandraču je bilo zadnje čase nič koliko člankov o uspešnosti Komunale Izole, o njenemu napredovanju in o delitvi nagrad njenemu vodstvu (za delavce - fizikalce, predvidevam da je ostalo bolj malo). Komunali nagrade in pohvale, Izolanom pa ostajajo smeti in polni kontejnerji. V posmeh občanom Izole in turistom. Predvidevam, da Komunala nima časa za odvoz smeti, ker je preveč zaposlena ravno s proslavljanjem svojih uspehov, manj pa proslavljamo Izolani. Če kakšen mesec slučajno pozabiš plačati njihovo storitev, ti takoj pošljejo za vrat izterjevalca, ki grozi, da bo s policijo vdrl v stanovanje, ko nas ne bo doma. In da bo posmeh še večji, je Komunala pred kratkim izvedla “anketo”, kjer pa so bila vprašanja sestavljena na tak način, da je izgledalo, kot da smo uporabniki njenih storitev krivi za vso nesnago, ki se prosto valja po Izoli. O odgovornosti Komunale pa nič. Očitno jih daje popolno pomanjkanje samokritike. Vsekakor - stvar, ki jo na Komunali Izola najbolj primanjkuje in ki jo tam najbolj potrebujejo, je samokritika. Veliko bolj od puhlih samohval, prireditev v čast njihovih uspehov in nagrad iz davkoplačevalskega denarja. In če že plačujem za njihove storitve, želim da te storitve tudi izvajajo. Prilagam še dve fotografiji, ki pa bi jih lahko bilo dvajset, ali dvesto, na kateremkoli koncu Izole in katerikoli dan v tednu ali letu. In če bo Komunala komentirala:”To ni naša slika”, bom pripisal:”Ne, to je naša slika vašega (ne)dela”. Izolan (naslov znan v uredništvu) Rio deJaneiro Zatišje pred Olimpijskimi igrami Olimpijske igre so pač najpomembnejši športni dogodek v štirih letih, zato takrat bolj ali manj mirujejo vsi športi, z izjemo ligaških tekmovanj. Tako je tudi pri nas in zato so naše oči usmerjene v Rio. cOmmoi Jadranje v fekalijah Do 28. poletnih olimpijskih iger sta le še dva dneva, organizatorji pa imajo velike težave, saj so zadeve vse prej kot pripravljene. Zaliv, kjer bodo tekmovali jadralci, je namreč poln fekalij in smeti V zalivu Guanabara, kjer bo med olimpijskimi igrami potekalo jadralno tekmovanje, zaudarja, saj je voda polna fekalij, kupov smeti in razpadajočih živalskih trupel. Tekmovalce skrbi, kako bodo smeti, ki plavajo v kalni vodi, vplivale na rezultate, mnoge je strah tudi okužb z virusi in bakterijami, ki so v vodi. Namreč, kdor se kopa v tako onesnaženi vodi, lahko stakne zelo nevarne okužbe, tudi hepatitis A, pravi 52-letni biolog Mario Moscatelli, ki že dlje časa opozarja odgovorne pred nevzdržnimi razmerami. Večina onesnažene vode prihaja iz bližnjih favel. Moscatelli opozarja, da za reševanje problema onesnaženih voda Brazilija dobiva milijone mednarodne pomoči, ki izginejo, voda pa ostaja onesnažena. Moscatelli, ki pozna vse vode tega območja, opozarja, da denar ni porabljen namensko, dostikrat je obupan. V zalivu Guanabara se praktično ni izboljšalo čisto nič, tudi dejstvo, da se Brazilija pripravlja na olimpijske igre, ni zadev spremenilo. “Brez cepljenja proti hepatitisu A se v teh vodah ne bi ukvarjal s športom,” opozarja okoljevarstvenik. Obalni jadralci se s tem problemom raje ne ukvarjajo. Prve regate so pred vrati in konec tedna ne bo časa za ekologijo. Takrat bo šlo za medalje. Pletikos podprvak Nik Pletikos je na svetovnem prvenstvu razreda laser radial v irskem Dun Laoghairu osvojil srebrno kolajno. Po 12 plovih, štelo je najboljših deset, je član JK Portorož zaostal le za Poljakom Marcinom Rudavvskim. Ekipe, ki sestavljajo 2. kadetsko-mladinsko ligo ZAHOD v novi sezoni so: Izola, Brda, Dob, NK Svoboda, Bilje, Kalcer Radomlje, Dekani, Šenčur, Ilirija, Brinje Grosuplje Prvi krog je na sporedu 21.8., prvi nasprotnik Izole pa bodo v Izoli - Brda Dobrovo Tri tuje okrepitve Izolski ekipi so se na treningu pridružili tudi trije tujci iz Veronske akademije. Viragh (Canada, 1994), Alphonse (Canada, 1992) in Stark (USA, 1997) bodo na enotedenski preizkušnji poisku-sili prepričati trenerje. Tretje mesto je osvojil Brazilec Martin Manzoli Lowy. V konkurenci 42 jadralcev iz 18 držav je bil Maks Vrščaj 13. Med mladinci tega razreda pa je med 231 tekmovalci iz 42 držav Toni Vrščaj končal na 198. mestu. “Glede na to, da mi večji del prvenstva pogoji niso odgovarjali, saj je prevladoval šibak in spremenljiv veter z močnim tokom, sem se dobro znašel. Kar se tiče pogojev na regatnem polju, je bilo to zame eno od težjih prvenstev, vendar seje trdo delo v zadnjih letih obrestovalo. Po naporni letošnji sezoni sem s srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu zelo zadovoljen," je dejal Nik Pletikos. Mladinci in kadeti MNK Izola so v lanski sezoni s skupnim 6.mestom uspeli zadržati 2.ligaški status. Z novo sezono se je namreč 2.SML in 2.SKL precej zmanjšala, saj je lani v nižjeli-gaška tekmovanja izpadlo precej ekip, nekaj direktno nekaj pa po dodatnih kvalifikacijah. Novo tekmovanje mlajših kategorij bo od letos naprej namreč štelo le 10 ekip, prvouvrščeno moštvo na skupni lestvici pa se bo preselilo v l.SML/SKL. Trener kadetske ekipe bo tudi v novi sezoni Nedžad Okčič, ki ostaja tudi vodja mladinskega pogona. Mladince pa bo ponovno vodil Aljoša Čotar. Tudi mlajši S treningi začenjajo tudi selekciji U-13 in U-ll in sicer v ponedeljek 1.8. ob 17:00. K vpisu vabijo tudi nove člane mlajših kategorij, ki bodo v mesecu avgustu imeli priložnost opraviti celotne priprave in se tako vklopiti z ekipo, ki bo nastopala v prvenstvu. \ ‘-1 i ** .......i . , — ,, Tudi v RD Istrabenz plini Izola so začeli priprave na novo sezono. Na prvem treningu je bilo 15 rokometašev, ki se bodo v novi sezoni potegovali za prvo postavo, in tri ‘gostje’. Dva igralca sta bila odstotna zaradi službenih obveznosti, vadbo pa je vodil pomočnik trenerja Matej Marinac, saj je Borut Hren spet končal v bolnišnici. A brez panike - Borut je imel tokrat težave s pruhom, ki naj bi bile tudi že rešene. Pojutrišnjem, vsaj tako upajo, naj bi se spet pojavil v dvorani. Trening si je prišlo prišlo ogledat tudi nekaj navijačev in novinarji, težko pričakovana skupščina RD Istrabenz plini Izola naj bi bila na vrsti prihodnji teden. Ts ' /.a 1 *S VELIKI KONCERT KO IVANČIČ S jRIJATELJI I 15.08.2016 ob 21h $ Avditorij Portorož Medijski partner: Kultura in prosveta Sonja Gombač in Ljubkost rastlinja V Mesti knjižnici Izola so v ponedeljek, 1. avgusta odprli razstavo del ljubiteljske slikarke in pesnice Sonje Gombač. Razstavi v izolski knjižnici, ki je njena prva, je dala naslov: Ljubkost rastlinja. Rodila se je v Izoli leta 1956. Je mama dveh odraslih otrok in nona dvema vnukinjama. Delala je kot administratorka v Splošni plovbi Portorož, zdaj pa je upokojena. Pesmi je začela pisati v srednjih letih in prvo zbirko izdala v samozaložbi leta 2012. Hvaležna je tedanjemu direktorju Splošne plovbe, ki je odobril njeno prošnjo za sponzorstvo. Pesmi so jo tudi pripeljale do slikanja. Prvo zbirko je namreč sama opremila z risbicami. »Ker sem videla, da mi gre risanje dobro in hitro od rok, sem s tem nadaljevala.« Najprej je risala s svinčnikom, nato s suhimi barvicami, zdaj pa slika z akrilnimi barvami. »Slikala sem doma, ko pa je moj dom postal premajhen za slike, ki so nastajale vsak dan, sem dobila atelje od občine.« Kar nekaj ur dnevno preživi v ateljeju in ustvarja. Njeni motivi so zelo različni. Prevzamejo jo vodne površine, reke, morja, jezera, ribniki. Tudi obrazi so izziv, portretira predvsem družinske člane, loti se tudi avtoportreta. Rada slika domače, morske in divje živali, pse, mačke, konje, ribe, srne, slone, leve, v glavnem pa ptice. Rada bi naslikala cel cikel slik s pticami in ribami. V naravi jo poleg vode pritegnejo še različne vrste trav, rože, drevesa, skale, kamni. »V naravi, predvsem na Bovškem, poiščem skrite rajske kotičke, vodo, ki se pretaka čez skale, zelenje in ptice, ki pojejo. Rada grem v naravo in slikam.« Razstava v izolski knjižnici je njena prva. Dala ji je naslov Ljubkost rastlinja. Sonja Gombač pravi, da so to slike, »ki niso bile še nikoli nikjer videne. Iz simetrije mojih slik se pokažejo obrazi in nekakšna pravljična bitjeca. Vsak človek v teh slikah vidi nekaj drugega. Te slike prihajajo iz moje duše, iz meditacije. Medtem ko slikam, meditiram. V mislih imam vedno zelo žive, pozitivne barve. Te barve s čopičem prelijem v slike. Včasih že na začetku vem, kaj bi rada naslikala. Včasih pa me barve in čopič odpeljejo čisto nekam drugam« »Tudi zdaj, ko skoraj ves prosti čas namenim slikanju, še kdaj priplava mimo kakšen verz, ki ga potem zabeležim, sicer gredo taki utrinki hitro v pozabo«, pravi Sonja Gombač. Želimo ji, da bi se teh verzov kmalu nabralo še za eno pesniško zbirko. Sicer pa je hvaležna prijatelju, »ki je od samega začetka verjel vame, mi ves čas stal ob strani in me spodbujal. Tudi zaradi njega mi je uspelo. šp V naslednjem Mandraču V naslednji številki Mandrača boste lahko prebrali pogovor z znanim in verjetno edinim izolskim poklicnim čolnarjem, sicer tudi modelarjem, Linom Grbcem, ki bo v Plaču Izolanov razstavil modele tekmovalnih veslaških čolnov. Marjetka Popovski pripoveduje o svoji neverending turneji pesmi o svobodi, brskali pa bomo tudi po zgodovini ribiškega praznika. S pesmijo med turiste Kdor je prejšnjo nedeljo pohajal pozno popoldne ali pa zvečer po Izoli, je verjetno “ naletel “ na veselo druščino pevk skupine Cvet v laseh, ki je z Marjetko Popovski popestrila nedeljsko izolsko razpoloženje. Od plaže Svetilnik, kjer se jim je pridružilo mimoidoče občinstvo ter z njimi prepevalo slovenske ljudske pesmi, je skupina nadaljevala s pesmijo, se ustavila ob parku “ pri fontani” in nato okoli Mandrača, se nato povzpela na streho barke Delfin II, od koder se je njihova pesem še dolgo razlegala daleč naokoli. Bilo je veselo, razpoloženi obiskovalci so jim ploskali, mahali in prepevali zraven, Milenko pa je pevkam pripravil nekaj svojih morskih dobrot. Skupina Cvet v laseh bo ponovno zaokrožila s pesmijo o morju, galebih, ribičih in drugimi istrskimi in slovenskimi pesmimi v petek, 5. avgusta, z začetkom “ pri fontani “ ob 18.uri. Nadaljevale bodo v bližnji okolici in seveda vabijo, da se jim pridružite in se poveselite ter zapojete zraven ! Odprli so umetniško trgovino Zadnji teden julija so v Koprski ulici odprli umetniško trgovino MM AMOR ART - Izola. Odprtja so se udeležili tudi umetniki, ki v tem lično ureje-mnem poslovnem prostoru razstavljajo in tudi prodajajo svoja dela. Med drugimi so na ogled dela slikarke Greta Vanlinden Simunic, izdelovalke sodobnega nakita, Romane Toš, slikarja Roberta Pavliča, slikarke Mateje Rinaldi itd. Seveda so prišli tudi domačini, ljubitelji umetnosti in posebej likovne umetnosti, poleg umetniških del pa v Amor Art-u prodajajo tudi unikatne spominke in druge unikatne spominke na temo Izole. 4. 8. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola Poporodno obdobje, premagovanje poporodnih težav Govorili bomo o negi presredka ali operativne rane po carskem rezu, poporodni krvavitvi, težavah z dojkami, bradavicami, zaprtjem in krči novorojenčka, ter o počitku in spanju po porodu. Našli bomo rešitve in koristne napotke za premagovanje nevšečnosti. Srečanje bo vodila Pamela Jere, diplomirana babica in študentka magistrskega študija aplikativne kineziologije. 19.00 Knjižnica med oljkami v Arheološki park Simonov zaliv Teofrast: Značaji V tretjem srečanju bo beseda tekla o Teofrastovih Značajih, v katerih antični avtor hudomušno in karikirano obravnava trideset tipov neprivlačnih značajev ljudi, kot so npr. nečimrnost, nergaštvo, hinavstvo, prilizljivost, nesramnost, prepirljivost, pohlep,... V srečanju se bomo pogovarjali tudi o tem, ali so se ljudje od antike do danes kaj spremenili - nemara celo na bolje, oziroma ali so še vedno takšni, kakor so zapisani pri Teofrastu? 21.00 Largo pri Špini Glasba Burkine Faso Miran Pečenik - harmonika, vokal Thomas Diarra - kitara, vokal 21.00 Letni kino Arrigoni Film Nerazumen človek (misteriozna drama) 19.30 Galerija Alga Otvoritev skupinske fotografske razstave POKRAJINE Roberto Franco, Luigina Zotti, Luciano Bertocco, Diego Dainese Pokrajine, ki jih avtorji postavljajo na ogled, so raznovrstne in nas prevzamejo: naj si gre za podobe narave ali ljudi. Skupna pa jim je želja po pripovedovanju, ki je včasih zgolj šepet ali namig, po barvanju in po povzemanju stvarnosti, ki jih obkroža, v himno Življenju, ki ne potrebuje besed. 20.15 Plač Izolanov Otvoritev razstave grafik in slik SERHIV SAVCHENKO : Public relations 21.00 Alietova ulica IZOLA POD VOLTI - Enzo Hrovatin P 8. sobota 9.00 -13.00 Ljubljanska ulica Pr'špini 6. tradicionalna ŠALŠIADA Etnološko kulinarično tekmovanje v pripravi klasične istrske šalše. 7. 8. nedelja 20.00 Park P. Coppo »POJEMO ZA VSE LJUDI« - MoPZ Izola 8. 8. ponedeljek 18.00 Mestna knjižnica Izola Beremo s starši POPORODNA DEPRESIJA Govorili bomo o temu kaj sploh je poporodna depresija. Predstavili bomo prve znake in nasvete kako jo preprečiti, omiliti in zdraviti. Srečanje bo vodila Pamela Jere, diplomirana babica in študentka magistrskega študija aplikativne kineziologije. Vabljene nosečnice, matere in očetje z dojenčki, drugi skrbniki otrok. 21.00 Letni kino Arrigoni Film Dajva se dol (komedija) 9. 8. torek 21.00 Letni kino Arrigoni Film Dajva se dol (komedija) 10. 8. sreda 21.00 Letni kino Arrigoni Film Carol (drama) 11. 8. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola Beremo s starši Prehrana nosečnice, doječe matere in dojenčka Predstavili bomo primerno prehrano za nosečnice in doječe matere, ter ugotovili čemu je potrebno posvečati več pozornosti. Govorili bomo o prehranskih dodatkih za dojenčke, mlečnih formulah in uvajanju goste hrane. Srečanje bo vodila Pamela Jere, diplomirana babica in študentka magistrskega študija aplikativne kineziologije. Galerija Alga V petek, 5 avgusta ob 19.30 vas vabimo na otvoritev skupinske fotografske razstave POKRAJINE Roberto Franco, Luigina Zotti, Luciano Bertocco, Diego Dainese Galerija Plač Izolanov Ljubljanska32 V petek, 5 avgusta ob 20.15 vas vabimo na otvoritev razstave grafik in slik SERHIV SAVCHENKO Public relations Galerija lnsul3*i*B*HBI odprtje razstave KLEMENTINA GOLIJA Potovanje skozi čas Razstava bo na ogled do 18. avgusta. {'..•-/'tt'6 v-L - 1--<* r Kava bar TISA razstava fotografij Jack Lorget PORTRETI Z MADAGASKARJA AltitlliUNI .LETNI KINO — CINEMA ALL APF.RTO Ste si že privoščili dober film na prostem? V Letnem kinu Arrigoni predvajamo najboljše! Jutri pa vas vabimo na Izolo pod volti: na Alietovi ulici bosta ob 21.00 zaigrali dve legendi ENZO HROVATIN & PRIMOŽ GRAŠIČ. Vabljeni, vstopnine ni! Doživite Poletje v Izoli! http://center-iZOla.Si C«it«r n kulturo,Ipoit in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni http://www.odeon.si izoia-isoia Štiri vrste pokrajine TURA Hiperrealizem Riharda Lobenvvina V Galeriji Alga bodo v petek, 5. avgusta ob 19.30 odprli razstavo fotografij štirih italijanskih fotografov z naslovom Pokrajine. Roberto Franco, Lui-gina Zotti, Luciano Bertocco in Diego Dainese že dolga leta delijo strast do fotografije, ta strast pa jih je vodila skozi raziskovanje različnih tehnik do izbora nekaterih izmed njih ter samostojnega in skupinskega razstavljanja po celi Italiji. Pokrajine, ki jih avtorji postavljajo na ogled, so raznovrstne in nas prevzamejo: naj si gre za podobe narave ali ljudi. Roberto Franco (1955, Padova) posebno pozornost posveča ambientu in ljudem, ki so na žalost ostali brez dela. Luigino Zotti (1959, Vigonza) je članica fotokluba ”Ferma 1’immagine", v svojih fotografijah pa izraža občudovanje vsega, kat nas obdaja v vsakdanjem življenju, in išče spoštljiv odnos z ljudmi. Luciano Bertocco (1958, Fiesso d’artico) redno razstavlja in tudi poučuje. Diego Dainese (1962, Vigonza) je ustanovni član fotokluba 'Terma 1’immagine’’ Vigonza. Serhiy Savchenko v Plaču Izolanov V Plaču Izolanov na Ljubljanski ulici bodo v petek ob 20.30 odprli razstavo grafik, slik in animacij ukrajinskega likovnika in vsestranskega umetnika Serhiya Savčenka. V Izolo ga je povabil dolgoletni prijatelj in soustvarjalec, izolski slikar Edvvard Belsky. Serhiy Savchenko seje rodil leta 1972 v Lvovu (Ukrajina), kjer je leta 1991 končal šolanje na srednji šoli za dekorativno in uporabno umetnost, leta 1998 pa diplomiral na Lvovski umetniški akademiji. Ukvarja se s slikanjem, risanjem, fotografijo, videom, animacijo in uličnimi skulpturami, od leta 1992 do danes je imel že več kot 70 avtorskih in več kot 100 skupinskih razstav. Sodeloval je na številnih delavnicah in seminarjih po svetu, živi in dela pa v rojstnem Lvovu. Razstavo v Plaču Izolanov je Sergej poimenoval ..Public relations", po seriji grafik, ki jih bo premierno predstavil prav v izolski galeriji. Dodal bo še nekaj platen s sorodno tematiko in za dodatek tudi nove in nekaj starih animacij, ki jih je izdelal lani prav v Izoli, v sodelovanju z Enzom Hrovatinom in Milko 0’Rilley. Mestna knjižnica Izola POLETNI URNIK od 1. julija do 31. avgusta 2016 torek, sreda, petek od 8.00 do 15.00 ure ponedeljek, četrtek od 8.00 do 12.00 ure in od 18.00 do 20.00 ure sobota zaprto DO 31. AVGUSTA 2016: KNJIŽNICA MED OLJKAMI Arheološki park Simonov zaliv. Le streljaj od morja, v čudovitem okolju, kjer je v rimskih časih stala obmorska vila, knjige, dnevni časopisi in revije čakajo, da jih prelistate in preberete. Izberite si senco pod svojim drevesom in v udobnem naslanjaču uživajte v prebiranju najljubših knjig. Pripravili smo izbor literature s področja: arheologije, kulturne dediščine, umetnosti, turizma, zgodovine, leposlovja, poezije, knjige za otroke in mladino, manjkale pa ne bodo niti knjige za poletno branje in literatura v tujih jezikih. Vsak dan bo poskrbljeno za aktualne dnevne časopise in revije. Knjižnica med oljkami bo ob lepem vremenu odprta vsak dan med 8.30 in 11. uro ter popoldne med 17. in 20. uro. Vstop je prost. V Strunjanskem zdravilišču so sinoči odprli razstavo domačega avtorja, Riharda Lobenvveina. RIHARD LO-BENWEIN-a. Rodil se je leta 1989 v Kopru, diplomiral leta 2013 na koprski Fakulteti za humanistične študije, iz umetnostne zgodovine, z nalogo Dediščina Evrope in Sredozemlja. Leta 2015 je magistriral iz likovnih umetnosti na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Živi in ustvarja v Strunjanu. Podobe mladega umetnika Riharda Lobemveina so precej nenavadne. Hiperrealizem (fotorealizem), kamor uvrščamo njegov slikarski način, je v likovni umetnosti zgodovinsko že presežena izrazna oblika, saj ga je nadomestila fotografija, kljub temu pa ta način ves čas privlači vrsto avtorjev, kajti še vedno omogoča bogato umetniško izpoved. Razstavo v razstavišču Krkinega zdravilišča Talaso Strunjan sestavljata dva cikla Lobemveinovih slik. Osrednji, vsebinsko zaokrožen in izpovedno natančneje opredeljen, je cikel tihožitij. Gre za oljna platna s prepoznavno formo historičnega slikarstva. Avtor vzame za zgled, kot predlogo, delo španskih mojstrov, t. i. bodegones, ter nizozemskih in flamskih mojstrov sedemnajstega stoletja, in jih posnema v izvedbi tihožitja. Drugi Lobemveinov cikel na strunjanski razstavi pa je serija krajinskih podob, ki odkrivajo umetnikov pogled na naše okolje. Poleg oljnih slik sestavljajo ta cikel še strojno natisnjene podobe, ki jih umetnik ustvarja z računalniško obdelavo fotografij. Dejan Mehmedovič Društvo Insula vabi na otvoritev razstave SAPANA GANDHARB “ČRNA PTICA”, ki bo v petek, 5. avgusta 2016 ob 21. uri v Krstilnici (Sv. Janez Krstnik) v Piranu. Folklora je vedno zanimiva Lahko se na področju glasbe in plesa zgodi še cela vrsta revolucij, toda folklora bo očitno še naprej imela svoje pristaše, tako nastopajoče kot gledalce in poslušalce. Seveda največ naredijo živopisne noše, svoje pa dodajo tudi znane melodije in tako se je zgodilo, da je bil tudi nastop Ukrajinskih folkloristov na Lonki deležen zelo lepega obiska in lepega sprejema. Med obiskovalci je bilo tudi lepo število Izolanov, ki so se k nam preselili iz tistih koncev in njim je bil ta večer še posebej prijeten in doživet. Kdor poje, slabo ne misli POVABILO ZA NOVE PEVKE IN PEVCE V SINJEM GALEBU Kdor poje, slabo ne misli. Ženski pevski zbor »Sinji Galeb« Društva upokojencev Izola vabi v svoje vrste nove pevke in seveda tudi pevce. Zainteresirani naj pokličejo na telefonsko številko društva: (05) 641-97-37, in sicer ob ponedeljkih med 9. in 11. uro ter ob sredah med 15. in 17. uro, ali pa svoje želje in misli strnejo v elektronsko sporočilo in ga pošljejo na drustvoupokojencevizola@siol. net. Ne pozabite, s pesmijo si polepšamo še tako lep dan, z njo si bodrimo ob žalostnih dneh in z njo si damo duška prekipevajočemu srcu ... Zato ne oklevajte, ampak se nam pridružite - čim prej! Izlet invalidov na Brione Člane in podporne člane obveščamo, da bomo v soboto dne 03.09.2016 organizirali izlet na Brione, s strokovnim vodenjem s panoramskim vlakom. Izlet zajema : Prevoz-avtobus, ladjo in panoramski vlak, vodenje, malico in kosilo. Prijave sprejemajo od 19.07.2016 Dalje do 24.08.2016 . Arrigoni-------------- Arrigoni ostaja prostor za drugačnost? Letni kino Arrigoni je prizorišče glasbenih dogodkov šele od osemdesetih let naprej. Pred tem je bilo glavno prizorišče na prostoru sedanjega balinišča (na krogu) oziroma dvorana v Arrigoniju. V zadnjih letih je bilo kar nekaj poskusov, da bi letni kino postal pravi prireditveni prostor, a ni šlo. Pravzaprav so bili nekateri primeri prireditev v letnem kinu Arrigoni zelo obetavni. V spominu nam ostajajo kvalitetne gledališke predstave v sklopu Primorskega poletnega festivala, nekaj odmevnih glasbenih prireditev, skrb Ribarov, ki so tam imeli tudi svojo opremo ter filmske predstave. Pa vendar prostor še vedno nudi le najnujnejše za organiziranje dogodka, na katerega pač ne moremo povabiti ljudi, ki so vajeni drugačnih okolij. Za tiste, ki jim je všeč Metelkova ali Inde pa je Letni kino Arrigoni skoraj Royal Albert Hall, saj je bistveno večji od večine alternativnih prireditvenih prostorov in predvsem ima še vedno dovolj odprto dušo, da je dogajanje prijetno za oko in uho. Tako je bilo tudi v soboto na tradicionalnem Izola mjuzik festu, ki ga že vrsto let pripravlja Andrej Šik, tokrat v sodelovanju z Občino Izola in Centrom za kulturo, šport in prireditve ter še nekaterimi pokrovitelji. Žal so vsi po vrsti prispevali predvsem »pogoje za delo«, denarne pomoči pa ni bilo, zato je pač moral takšnim pogojem tudi prilagoditi program. Vseeno mu je uspelo zbrati kar lepo zasedbo domačih skupin in nekaj gostov s kontinenta, med katerimi so bili najbolj znani Lolita, kar seveda ne pomeni, da so bili deležni največje pozornosti, saj so bili tudi nastopi ostalih skupin, vključno s ponovno obujenimi Folpi, vredni poslušanja. Kljub vsemu je organizator prireditev zaključil z zelo vzpodbudno ničlo, kar je pač realno stanje slovenske in obalne malenkostno alternativne scene. Ta je skromnejša, kot bi lahko bila, predvsem zaradi akutnega pomanjkanja prostorov za ustvarjanje in predstavljanje svojega muziciranja, žal pa se je celo zgodilo, da je bil, vzporedno z Izola mjuzik festom, koncert tudi v Indeju, kar je gotovo odpeljalo nekaj mladih, ki bi morda prišli tudi v Arrigoni. Seveda pa ne gre pričakovati, da bi na takšno prireditev prišli tisti, ki so skakali pod odrom Kingstonov na Rumeni noči, kar je pač rezultat stanja glasbene kulture med mladimi nove generacije. Vsekakor velja pohvaliti vse sodelujoče skupine, organizatorja, pomočnike in podpornike ter vse, ki ste tisti lep sobotni večer preživeli v legendarnem letnem kinu Arrigoni. Skandinavski zaključek Bistveno drugačen, tako glede obiska kot glede pogojev organizacije, je bil gotovo Isola mušic fest, ki je tokrat v treh večerih na Manzioli-jevem trgu gostil tri zelo različne glasbene zasedbe. Po cover skupini, ki preigrava pesmi Batistija in Mogola, ki so jih, skupaj z njimi, še dolgo v noč prepevali tudi številni obiskovalci, je bil drugi večer malo manj sredinski z dub in ska skupino iz Sicilije, zadnji večer pa je zaključil Elda TRIO (Janez Dovč, Emilia Martensson, Adriano Adewale), ki je očaral prisotne z izvrstnimi priredbami ljudskih pesmi, kjer se je Emiliji pridružila na odru tudi sestra Marina. Bilo je izvrstno, čeprav bi bilo kakšno drugo prizorišče morda še boljše. Avgust v slovenski Istri Lepo je, da nas na izolski občinski spletni strani obvestijo o prireditvenem dogajanju v vseh štirih istrskih občinah, malo manj lepo je, da je dogajanja v sosednjih občinah več kot pri nas, čeprav se tudi mi ne moremo ravno pritoževati. Ribiški bo glavni 5. avgusta bo v sklopu večerov Izola pod volti zaživel volt na Alietovi ulici z glasbo Enza Hrovatina. Na lokaciji letnega kina Arrigoni bo 14. avgusta s skupino Zoran Čalič band nastopil kitarist najbolj znanega hrvaškega R’n’R benda Majke. 18. avgusta bo na Manziolijevem trgu 10. obletnico delovanja obeležila skupina Jazzlessness. Dan po tem pa sledi Ribiški praznik. Med morskimi jedmi nas bo letos Na Lonki in Velikem trgu spremljala glasba Primorskih fantov, Rudija Bučarja in Istrabenda XL ter zasedb Ne me jugat in Gustafi. Med 25. in 27. avgustom se v Hangar bar vrača tretja edicija Blues’n’Rock festa. V sklopu glasbenega festivala se bo ponovno zgodil tudi Izola beer fest, ki so ga že lani pripravili v sodelovanju s hotelom Delfin in se bo glasbenemu festivalu priključil zadnji dan. Avgust se bo končal z MUŠICO CREATIVO; na Lonki se bodo dopoldne predstavili udeleženci poletnega godbenega tabora, ob 19. uri pa bosta na Manziolijevem trgu zaigrala Pihalni orkester Izola in Pihalni orkester Tolentino. O tem, kaj vse bodo medtem pripravili v koprski, piranski in ankaranski občini pa se boste morali pozanimati kar na izolski občinski strani, saj nam ne gre, da bi vsem, ki s svojimi prireditvami delajo konkurenco izolskim prirediteljem, delali brezplačno reklamo. Predzadnja camommoB EiMLD®®[1^0 KMMDSmB Vzvratno je nevarno Nevsakdanja, vendar za Izolo nič kaj nemogoča nesreča se je pripetila na izolskem ribiškem pomolu, kjer je 51-letni voznik kombija vozil vzvratno po pomolu in, kljub temu, da je imel prižgan zvočni signal, trčil v 64-letno domačinko. Ta je hodila po pomolu in zvočnega signala za vzvratno vožnjo ni slišala, voznik pa je, zaradi mrtvega kota, ni videl. Po trčenju je padla in si poškodovala nos in čelo. Vozniku so policisti izdali plačilni nalog, za preprečevanje takšnih nesreč pa bi bilo verjetno bolje, če bi zakonodajalcu predlagali, naj za tovorna in poltovorna vozila določi obvezno uporabo kamer za vzvratno vožnjo. Nova generacija krvodajalcev V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri, naj gre za operativni poseg ali reševanje življenja vnesreči. Zato vsak delovni dan v povprečju potrebujemo 400 krvodajalcev, ki prostovoljno darujejo kri. Tako je tudi Rdeči križ Izola, v torek, 26. julija, organiziral akcijo s sloganom »Nič te ne stane in nič te ne boli«, v katero so bili vključeni mladi krvodajalci, ki so kri darovali prvič v srednji šoli pred dvema letoma. Z malo spodbude so se povabilu z veseljem odzvali. Prišlo jih je kar 26 in obljubili so, da bodo ostali krvodajalstvu zvesti še naprej. Povezal se bo V izolskem hotelu je nekdo vlomil v sobo, kjer je ukradel štiri mobitele, in sicer znamke GALAXY Grand prime, Galaxy mini, I Phone 6 in mobitel Tušmobila, skupaj vredne 1120 evrov. Nahrbnikje šel Nekdo je med 17.50 in 18.30 uro na plaži pod Belvederjem ukradel črn nahrbtnik, v katerem je imel 24 letni domačin dvojne ključe os. avtomobila, denarnico, vozniško dovoljenje, osebno izkaznico, bančno kartico banke Koper in oblačila. Lastnik, ki je bil v tem času v vodi, je oškodovan za 500 evrov. V tunelu od zadaj Ob 23.15 uri je 36 letni voznik os. avtomobila vozil iz smeri Izole proti Kopru in v predoru Markovec zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del os. avtomobila, ki ga je vozil 58 letni voznik. V trčenju sta bila udeleženi voznik in njegova potnica lažje telesno poškodovana. Zaradi prometne nesreče je bil predor Markovec v smeri Kopra zaprt od 23.35 do 23.50, ko je promet potekal po prehitevalnem pasu. Ob 0.50 uri je bil promet popolnoma sproščen. PRODAMO - Prodam staro samostoječo hišo v Kortah-Medoših. Notranjost obnovljena pred 10 leti, bivalne površine 50 m2, skupno zemljišča 550m2. Cena 125.000 Eur. Tel.041345984 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924' ODDAMO - Oddam povsem opremljeno stanovanje v izolski obrtni coni (45 m2) za daljše obdobje. Najemnina 350 Eur in stroški, tel 041 687 127 KUPIMO - Kupim stanovanje od 60.000 do 65.000 Eur (od 35 do 40m2) v Izoli, tel 070 780 530 NAJAMEMO - Urejen gospod srednjih let (66) išče v Izoli ali v okolici garsonjero ali sobo. Tel.: 041 274 791 (Janko) -Iščem garsonjero ali manjše stanovanje za daljše obdobje. Tel.: 070 351 135 - Iščem garsonjero/enosobno stanovanje od junija do oktobra (z možnostjo podaljšanja) v Izoli. Tel. 041 909 615 (Nina) - Upokojenka najame opremljeno enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali okolici. Nudim enoletno predplačilo, tel 051 321 415 - V Izoli (v skladu z zakonodajo) nudim ugodne inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole ter drugo pomoč pri učenju. Informacije ali naročilo na tel.: 070 727 133, e-mail: vesna.tavcar@gmail.com - Zelo ugodno prodam Škodo Felicio letnik 1999, 170.000 km, registrirano do novembra 2016, z vinjeto. Tel.: 041/495-256 - Prodam Renault twingo 1,2 (56kW), bencin, rdeče barve, odlično ohranjen, prvi lastnik, 67.000 km, letnik 2007, cena 3.300 eur, kontakt 041/653-946 - Zaradi selitve zelo ugodno prodam 4 leta star štedilnik s ste-klokeramično ploščo bele barve znamke BEKO ter ustrezno napo. Prodam tudi raztegljiv kavč. Tel. 041 402 187 -Prodam leseno pasaro 5,8 m (tradicionalno leseno plovilo severnega Jadrana) z diesel motorjem faryman 18 ks. Barka ima zagotovljen komunalni privez v izolskem mandraču, v kolikor je lastnik prebivalec občine Izola tudi, če ni na čakalni vrsti za dodelitev komunalnega priveza. Barka in motor sta v dobrem stanju.tel: 041 811 537 - Sem dijakinja in bi rada med počitnicami prislužila kak denar. Morda potrebujete občasno pomoč v gospodinjstvu ali inštukcije za osnovno šolo? Plačilo po dogovoru. Tel: 031 275 873 g fcRILlL CRIJLL J g +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Letni kino Arrigoni je eden najlepših, premalo izkoriščenih izolskih poletnih prizorišč. Ali, kot je ugotovil občasni sodelavec, Vlado Bernetič, je le manjše pleme izolskih filmofilov Arrigonov - nič večje od amazonskih plemen - v kinu pod krošnjami spremljalo Salgadov dokumentarec »Sol zemlje«. Čas za “popravnega” imate že naslednji teden od ponedeljka do četrtka, drevi pa še "ulovite” Nerazumnega človeka, Woody-ja Allena. Fotografija veselih izolskih meščank, članic ženskega učiteljiščnega pevskega društva Tamariska, iz začetka prejšnjega stoletja. Na fotografiji so (z leve proti desni): Andreja Štucin, Janja Franetič, Vesna Demirovič, Nataša Škof, Brigita Butala, Deana Lozar Šomen, Vesna Starman, Almira Samotor-čan. Maja Cetin, Marina Potočnik, Nataša Dujmovič in Teodora Krivičič.