DELOVNEGA Leto XV Številka 1 (463) Velenje, 12. januarja 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 Sodelovanje se krepi Ob prestopu iz enega v drugo leto so v mozirski občini podrobno ocenili dosežke na področju sodelovanja med občinama Velenje in Mozirje Z vstopom v novo leto je minilo tudi dobro leto dni od dne. ko so se predstavniki sosednjih občin Velenje in Mozirja dogovorili za sodelovanje na različnih področjih. Kot je ob takšnih in podobnih prelomnicah že v navadi so v Gornji Savinjski dolini seveda podrobno proučili dosežke na teh področjih. Najpomembnejši med njimi so: oblikovanje temeljne banke Velenje, povečanje temeljne organizacije združenega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah, ustanovljena je bila Savinjsko - Šaleška veterinarska postaja. Lesna industrija GLIN Nazarje pa se je v minulem letu vključila v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje Velenje. Zagotovo bi lahko našli še več stičnih točk in še več primerov uspešnega sodelovanja, ob vsej uspešnosti dosedanjega sodelovanja pa so nedvomno pomembnejše bodoče naloge. Na tem področju bo treba med drugim razrešiti problem zaostajanja pri uresničevanju srednjeročnega razvojnega načrta temeljne organizacije Gorenje -Mali gospodinjski aparati in hkrati uresničiti program razvoja izdelave umetnega marmorja. Ob povezovanju lesne industrije navzven seveda ne ostaja ob strani gozdno gospodarstvo. Upoštevati je treba dejstvo, da nazarsko Gozdno gospodarstvo upravlja z enotnim gozdno-gospodarskim območjem, ki zajema gozdove obeh občin. Pri snovanju bodočih načrtov bo morala biti v ospredju predelava lesa in v te namene bo potrebno sprejeti samoupravni sporazum med predelovalno industrijo in gozdnim gospodarstvom. Na področju turizma bo potrebno zagotoviti enotni razvoj za Gornjo Savinjsko in Šaleško dolino in temu cilju bodo morali biti podrejeni vsi ostali ukrepi. Prav tako je treba čimprej ustanoviti medobčinsko gospodarsko zbornico s sedežem v Mozirju. Njeno delovno področje bo vezano izključno na potrebe in zahteve področnega gospodarstva. Zanemariti ne kaže kmetijstva. Že v tem in prihodnjem letu bi morali na področju občine Mozirje zagotoviti osnovno predelavo mleka in mesa (brojlerji, govedo in podobno) in se pri tem naslanjati na domače tržne viške. Ljudi drugih področij ne velja prezreti. Predvsem sodijo sem PTT, zdravstvo s svojim neurejenim sistemom zbiranja sredstev, inšpekcijske službe, čeprav je sodelovanje že doslej povsem zadovoljivo. To so le nekatera dejstva. Ta in ostala bo treba še bolj natančno opredeliti in osmisliti in pri tem resnično zagotoviti obojestransko korist. Ob upoštevanju vseh ekonconskih in samoupravnih ciljev to ne bi smelo biti pretežak zalogaj. JP. V sredini tedna je zajelo naše kraje poslabšanje; ko se je ohladilo, je pričelo snežiti Tudi v četrtek bo še nekaj padavin, nato pa se bo vreme izboljšalo in ' S ! imuNAg.! Uresničevati dogovorjeno Poudarki iz novoletne poslanice predsednika Tita Predsednik republike Josip Broz Tito je v svoji novoletni poslanici čestital vsem delovnim ljudem in občanom ob novem letu ter se pomudil pri uspehih, doseženih v socialističnem samoupravnem razvoju naše države. Posebej je poudaril pomen politične aktivnosti v preteklem letu, zlasti pomen kongresov. Pri tem je opozoril tudi na smeri akcij ter na naloge, ki čakajo skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti v letu 1979. Nikakršna dejavnost forumov, je dejal tovariš Tito, ki imajo seveda svojo pomembno vlogo in odgovornost, ne more popraviti slabosti političnega dela v bazi. Rezultatov politične dejavnosti ni moč ocenjevati samo po stališčih in sklepih forumov, pa naj si bodo še tako dobri, temveč predvsem po tistem, kar uresničujemo v družbeni bazi, v praksi. Zato bo v letu 1979 glavna naloga vseh dejavnikov političnega sistema uresničevati vse tisto, kar smo tako soglasno sprejeli. Nujno je treba opraviti s pojavi verbalizma in škodljivo prakso, da se govori posplošeno in deklarativno. Vse probleme je treba obravnavati kar najbolj konkretno, sprejemati je treba jasne, natančne odločitve o tem, kako naj bi jih uresničevali v vsakdanji praksi. V uresničevanju takSicga načina dela lahko veliko pripomore mlada generacija s svojo svežino in dinamičnostjo. „To od nje tudi pričakujem", je naglasil tovariš Tito. Glede gospodarskega razvoja je dejal, da smo lani kljub zapletenim razmeram in nestabilni in neugodni situaciji v svetu dosegli pomembne uspehe. V vseh naših mestih in vaseh je videti, da ljudje vedno bolje živijo. Hkrati z materialnim napredkom so se lani nadaljevali pozitivni procesi organiziranja na temeljih ustave in zakona o združenem delu. Nastajajo možnosti, da bo gospodarski vzpon še naglejši. Predsednik Tito je dodal, da smo zaradi nekaterih subjektivnih slabosti dosegli manj, kot bi lahko. Te slabosti se kažejo predvsem v premajhni produktivnosti dela, v neracionalni porabi, v naglem zviševanju cen in v primanjkljaju v gospodarski menjavi s tujino. Vse družbene akcije je treba usmeriti v odpravljanje teh slabosti. Naša osnovna naloga v letu, ki je pred nami, bo stabilizirati gospodarska gibanja in izpopolniti družbenoekonomske odnose. Če povzamemo v nekaj besedah: brez samoupravnega povezovanja in združevanja dela ter sredstev ni moč uspešno oiganzi-rati materialnih in duhovnih sil, ni moč izkoristiti naravnih bogastev, notranjih rezerv, pa tudi nc prednosti našega socialističnega samoupravnega sistema. „Zato menim", je poudaril tovariš Tito, ,4 a je prednostna družbena naloga, da vsi ekonomski in družbeni dejavniki prek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ob plodnem črpanju znanstvenih spoznanj sprejemajo srednjeročne in dolgoročne načrte razvoja in jih kar najbolj odgovorno pomagajo uresničevati." Predsednik republike je v novoletni poslanici spregovoril tudi o stalnicah v naši zunanji politični usmeritvi. Dejal je, da bo Jugoslavija kot neuvrščena država tudi v prihodnje hodila po poti enakopravnega sodelovanja med državami in narodi, sodelovanja, ki ga bo prežemalo medsebojno spoštovanje, ne glede na njihovo velikost, moč in opredelitve. Kot ocenjujejo v gornjegraj-ski „Smreki" in kot kažejo pokazatelji njihovega gospodarjenja, so v tej delovni organizaciji v preteklem letu uspešno poslovali. Osnovna dejavnost ,Smreke" iz Gornjega grada je serijska proizvodnja elementov za počitniške hiše, ki jih izdelujejo v šestih različnih tipih. Ugotavljajo, da so njihovi izdelki za tržišče zelo zanimivi, saj so hiše, ki jih izdelujejo, že oddane do 30. junija leta 1980 odjemalcem v domovini in tujini. Izkušnje kažejo, da je njihov proizvodnji program dobro zastavljen, edino vprašanje, ki se ob tem postavlja pa je kako skrajšati dobavne roke. V ,.Smreki" so izdelali načrt, po katerem bi lahko ob istih delovnih pogojih in enakem številu zaposlenih povečali proizvodnjo kar za sto odstotkov. Da pa bi ta načrt uresničili, skušajo poiskati delovno organizacijo, ki bi skrbela za montažo počitniških hiš. Takega partnerja iščejo v Savinjski in Šaleški dolini in upajo, da ga bodo uspeli najti. Z rešitvijo tega vprašanja bi prihranili čas, ki ga Priznanje, ki je hkrati tudi velika odgovornost V jubilejnem, 15. letu izhajanja domačega tednika bodo, tako vsi pričakujemo, naposled vendarle zagotovljeni pogoji, da bo Naš čas zajetnejši in vsebinsko še bolj zanimiv, predvsem pa še bližji vsem našim delovnim ljudem in občanom. Radio Velenje pa se oglašal pogosteje, kot se zdaj Prodor na konvertibilni trg Dobro gospodarjenje „Smreke" iz Gornjega grada v minulem letu — Urediti montažo počitniških hiš V navadi je že, da ob novem letu pregledamo dosežke starega leta iti razgrnemo poglavitne prihodnje naloge. Bodo tako tudi za našo delovno organizacijo, za Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, posebej še za uredništvi Našega časa in Radia Velenje. Leto, v katerega smo stopili pred dvanajstimi dnevi, bo za naš kolektiv jubilejno. Z današnjo, prvo številko v letu 1979, stopa domačf tednik Naš čas v petnajsto leto izhajanja, hkrati pa bo sredi leta prešel v peto leto oddajanja tudi Radio Velenje. Torej bo letošnje leto v znamenju dveh jubilejev, 15—letnice Našega časa in 5-letnice Radia Velenje. Poročali smo že, da so 26. decembra lani predstavniki občinske konference SZDL Velenje, skupščine občine Velenje in njenega izvršnega sveta, samoupravnih interesnih skup- ZLATA PLAKETA GZJ ZA MIRKA BIZJAKA Prejšnji četrtek, 4. januarja je v Ljubljani predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije, Ilija Vakič, podelil zlate in srebrne plakete najzaslužnejšim delavcem gospodarske zbornice, in sicer ob 30-letnici ustanovitve Gospodarske zbornice Jugoslavije. Med dobitniki zlate plakete Gospodarske zbornice Jugoslavije je tudi Mirko Bizjak, dipl. inž., predsednik kolegijskega poslovodnega odbora sestavljene organizacije združenega dela Rudarsko elektro energetski kombinat Velenje. PRIZNANJE MLADINSKIM FUNKCIONARJEM Prejšnji petek je bila v Šmarju manjša slovesnost, na kateri so večletnim aktivnim članom medobčinskega sveta Zveze socialistične mladine Slovenije celjske regije podelili priznanja. Sodelovanje med mladinskimi organizacijami je prav na področju celjske regije izredno bogato, k temu pa je precej prispevala aktivnost članov medobčinskega sveta. Na slovesnosti v Šmarju so priznanja prejeli tudi trije mladinski funkcionarji iz naše občine, in sicer Tomo Jurčec, Vlado Videmšek in Drago Ribič. nosti ter naše delovne organizacije podpisali pogodbo o neodplačnem združevanju sredstev za razširitev materialne osnove naše delovne organizacije z namenom, da bi tudi na ta način omogočili bolj kvalitetno, hitrejše in sodobnejše splošno obveščanje ter zagotavljanje podatkov, neobhodnih za delo in delovanje delegatskega sistema v občini Velenje. In kaj bo s tem pridobila naša delovna organizacija? Najpozneje ob koncu prihodnjega meseca dobi prepotrebne nove in večje prostore uredništvo Našega časa ter druge službe naše delovne organizacije. Ob kadrovski okrepitvi uredništva ter povečanju števila naročnikov bodo torej dani vsi pogoji, da bo prihajal v prihodnjih mesecih domači tednik Naš čas zajetnejši in vsebinsko še bolj zanimiv, predvsem pa še bližji vsem našim delovnim ljudem in občanom. Radio Velenje pa bomo z združenimi sredstvi tako usposobili, da bomo že čez nekaj mesecev povečali število oddaj. Prehod na vsakodnevno oddajanje Radia Velenje pa je pogojen z zagotovitvijo trajnejšega sistema financiranja, kar velja tako za Radio Velenje kot za Naš čas in za kar smo pripravili tudi že podrobnejši predlog. Izvršni svet skupščine občine Velenje je na svoji zadnji seji to našo pobudo že obravnaval in soglašal, da je treba v najkrajšem času poiskati najprimernejši način za zagotovitev sistema financiranja Radia Velenje in Našega časa. Sicer pa želimo Radio Velenje v letu 1979 tehnično tako izpopolniti, da bo usposobljen za neposredna javljanja oziroma prenose s terena. Akcija za neodplačno združevanje sredstev za razširitev materialne osnove naše delovne organizacije, ki je naletela na splošno podporo pomeni tako priznanje našemu dosedanjemu delu, kot tudi novo odgovornost vseh delavcev Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje. Zaupanje, ki nam je bilo s tem izraženo, je resnično zavezujoče, zahteva od nas vseh še odgovornejše delo, predvsem pa čimprejšnjo uresničitev nalog, ki so pred nami. O nalogah in usmeritvah bomo podrobneje pisali v eni prihodnjih številk Našega časa, ko jih bomo pripravili za javno razpravo. Naj ponovim željo, ki sem jo že izrekel v novoletni oddaji Radia Velenje: vsem naročnikom in bralcem Našega časa ter vsem zvestim poslušalcem Radia Velenje želimo, da bi jim v letu 1979 plodno delo, iskreno zadovoljstvo in pošteno prijateljstvo polnilo sleherni dan, Naš čas in Radio Velenje pa ostala zaželena prijatelja posebej še v vsaki hiši v Šaleški in Gornji Savinjski dolini, pa tudi na širšem območju. MARIJAN LIPOVŠEK Nova samoupravna organiziranost združenja obrtnikov Boljša povezanost in enostavnejše dogovarjanje z združenim delom Zakon o združevanju organizacij združenega dela v sploš-nšna združenja in gospodarske zbornice in nov obrtni zakon, ki sta bila sprejeta konec prejšnjega leta, dajeta nalogo, da je potrebno najkasneje do 20. januarja preiti na novo samoupravno organiziranost na področju zasebnega dela v vseh občinah naše republike. Pri združenju samostojnih obrtnikov občine so tudi doslej delovali samoupravni organi. Vsi obrtniki so izvolili izvršni organ, ki je v štiriletni dobi deloval v imenu vseh obrtnikov. Ni pa bilo vmesnega organa — skupščine. Združenje je bilo doslej organizirano kot društvo; imelo je svoja pravda, bilo je registrirano pri občinski skupščini, ni pa bilo pravna oseba. Po novi organiziranosti bo moral biti vsak obrtnik član obrtnega združenja, obrtno združenje pa se bo preko svojih delegatov vključevalo v medobčinsko gospodarsko zbornico in republiško gospodarsko zbornico. Ta reorga- (nad al je vanje na 2. strani) Delovna organizacija Tiskarna Velenje se je konec decembra preselila v nove prostore in tu 25. decembra že pričela z delom. Celoten objekt ima 1360 m2 uporabne površine, od tega je 800 m2 proizvodnih prostorov, 200 m2 je namenjeno upravi, 200 m2 predpripravi in pripravi proizvodnega procesa, ostalo so hodniki in sanitarije. Nova hala bo prav gotovo omogočila še Kvalitetnejše in boljše, predvsem pa hitrejše in sodobnejše poslovanje. Z izgradnjo tega objekta pa je bila izpolnjena tudi (nadaljevanje ua 2. strani) dolgoletna želja delavcev te delovne organizacije. Nova samoupravna organiziranost združenja obrtnikov (nadaljevanje s 1. strani) nizacija zahteva seveda veliko priprav in zahtevnega dela. Na zadnji seji izvršnega odbora združenja samostojnih obrtnikov občine je bil izvoljen inicijativni odbor, ki je poskrbel, da bo tudi v naši občini ta nova oblika samoupravne oraniziranosti kar najbolje zaživela. Skupščina bo poslej najvišje samoupravno telo in bo štela 35 de- KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE VABILO Sklicujem 8. sejo občinske konference ZKS Velenje, ki bo v ponedeljek, 22. januarja 1979 ob 17. uri v sejni sobi občinskega sindikalnega sveta Velenje (zgradba sodišča /V/51).' DNEVNI RED 1. Ocena delovanja v jesenskem obdobju. 2. Akcijski program OK ZKS za prvo trimesečje. 3. Organizacijske zadeve. 4. Razno. 0 politični šoli »Josip Broz Tito" V letošnjem letu se bo pričela gradnja novega objekta politične šole ,.Josip Broz Tito" v Kumrovcu, ki bo zgrajena s prostovoljnimi prispevki članov zveze komunistov ter drugih občanov in delovnih kolektivov * s s p * * * p * * * 0 * * Iz inšpektorjeve beležke Za potrošnike, ki z izbiro in postrežbo v prodajalnah, kjer kupujejo, niso zadovoljni, so zelo dobrodošla določila pravilnika o minimalnem obsegu podatkov in minimalnih evidencah, ki so jih organizacije združenega dela dolžne upoštevati in voditi pri blagovnem prometu. Ta pravilnik med drugimi obveznimi evidencami določa obveznost vodenja evidence o povpraševanju po blagu v knjigi povpraševanja. V to knjigo, ki jo mora imeti vsaka prodajalna, se obvezno vpisujejo proizvodi, po katerih potrošniki povprašujejo, pa jih prodajalna nima, če- prav proaaja povpraševanega proizvoda sodi v predmet poslovanja prodajalne. O vpisih v knjigo povpraševanja morajo zaposleni v prodajalni in poslovodni organ vsaj enkrat na mesec, razpravljati in sprejeti ustrezne ukrepe. Poleg knjige povpraševanja pa morajo imeti vse prodajalne tudi knjigo pritožb in pripomb. V to knjigo kupci vpisujejo svoje pripombe v zvezi s postrežbo, odnosom prodajalcev do kupcev, v zvezi z izbiro in kakovostjo blaga, v zvezi z embaliranjem in zaračunavanjem kupljenega blaga in po- dobno. Knjiga pritožb in pripomb mora biti na vidnem mestu v prodajalni in dosegljiva kupcem. O vsaki pripombi, ki je vpisana v knjigo pripomb in pritožb morajo razpravljati in sprejeti ustrezne sklepe delavci v prodajalni ter poslovodni organ in organ delavske kontrole. Sprejeti sklepi pa morajo biti vpisani v knjigo pripomb in pritožb. Pravilnik o obveznih evidencah prične veljati s 1. 1. 1979, nadzor nad določili pa bo opravljala tržna inšpekcija. TRŽNA INŠPEKCIJA r# t Nezaupanje je bilo odveč Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Mozirje je zaživela) polni meri — začetno nezaupanje je kar kmalu tudi izginilo — Največ pozornosti bol ji opremi in vzgoji od petka W do petka Sestanek foto kluba Velenje Danes ob 17. bo prvi razširjeni sestanek foto kluba Velenje, ki se ga lahko udeležijo vsi ljubitelji fotografije. Sestanek bo v prostorih Turističnega biroja v Rdeči dvorani. Foto klub je pravzaprav šele v ustanavljanju in zato bodo prisotni na tem sestanku spregovorili o pripravah na bližnjo skupščino, najemu ustreznih prostorov v Domu učencev in bližnjih foto razstavah. Spregovorili bodo tudi o možnostih financiranja kluba. Letos bo politično šolo Centralnega komiteja ZKJ v Kumrovcu pričela obiskovati že četrta generacija slušateljev. O tej šoli, ki predstavlja najvišjo obliko idejno-političnega upsosabljanja v Zvezi komunistov Jugoslavije, je bilo že veliko napisanega in spregovorjenega, To je šola, katere namen ni le izpopolnjevanje najperspektivnejših kadrov Zveze komunistov iz vse Jugoslavije, to je tudi ustanova, kjer pod vodstvom najvidnejših teoretikov naše družbe tečejo razprave o zgodovini in perspektivi revolucionarne poti naše samoupravne socialistične skupnosti. Vsa leta svojega obstoja je šola delovala v prostorih spominskega doma Josipa Broza Tita v Kumrovcu, čeprav ta objekt ni namenjen tovrstni dejavnosti. Z namenom, da bi slušateljem omogočili normalne legatov. Delegati morajo biti iz vseh dejavnosti obrti in vseli krajevnih skupnosti. Iniciativni odbor je pripravil ustrezne predloge, o teh pa so obrtniki razpravljali in odločali na zborih obrtnikov po krajevnih skupnostih. Skupščina bo imelo izvršno telo in izvršni odbor. Ta bo štel enajst članov. Izvršni odbor pa bo imel tudi potrebne komisije in dve sekciji. Ti sekciji bosta obvezni. To sta sekcija avtoprevoznikov in sekcija gostincev, ki štejeta največ samostojnih obrtnikov. Ti panogi bosta tako lahko bolj uspešno in organizirano poslovali in uspešneje reševali problematiko, ki je na tem področju silno nestra. Zanimivo je, da skupščina obrtnega zdiuženja občine Velenje ne bo imela stalnega predsednika, temveč bo vsako sejo skupščine vodilo delovno predsedstvo. Izvoljen pa bo predsednik obrtnega združenja, ki bo hkrati tudi predsednik izvršnega odbora, podpredsednik združenja in tajnik. Tajnik bo funkcijo opravjjal profesionalno. Prednosti nove samoupravne organiziranosti bodo precejšnje. Doslej so bili namreč samostojni obrtniki slabo povezani in so se težje vključevali v kooperacijske odnose z združenim delom. Sedaj bo to bolje rešeno. Obrtniki bodo preko združenja uresničevali kooperacijske odnose z združenim ddelom, tako, da se bo združenje dogovaijalo z združenim delom o oblikah sodelovanja in kooperacijskih odnosih. študijske pogoje, pa tudi zato, da bi simbolično manifestirali solidarnost in akcijsko enotnost Zveze komunistov Jugoslavije, vse njene napore v izgradnji naše skupnosti, je CK ZKJ sprejel sklep o gradnji objekta politične šole , josip Broz Tito" v Kumrovcu in v zvezi s tem dogovor o prostovoljnem zbiranju prispevkov. Po orientacijskem predračunu bo za izgradnjo šole potrebno zbrati okrog 145.000.000 dinarjev, od tega naj bi v Sloveniji zbrali približno 9.500.000 dinarjev, v občini Velenje pa okrog 300.000 dinarjev. O tej akciji, kot tudi sami tehniki zbiranja prispevkov, je že razpravljal tudi komite Občinske konference ZKS Velenje in je o tem obvestil vse sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov. Komite je sklenil, da člani ZK v naši občini prispevajo sredstva v višini, ki bo enaka polovici mesečne članarine, plačane v mesecu novembru preteklega leta. To pa seveda ne pomeni, da prispevkov ne morejo dati tudi drugi delovni ljudje in občani, delovne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela. Nasprotno; želimo si, da bi čimveč delovnih ljudi in občanov, ne samo člani Zveze komunistov, s prostovoljnimi prispevki izrazili svojo pripadnost naši skupnosti, da bi na ta simbolični način ponovno potrdili pravilnost poti socialistične revolucije, pa tudi tradicije, ki iz nje izhajajo. PETER TRATNIK Za pitno vodo Ob koncu minulega leta so v mo-zirski občini med drugim sprejeli še odlok, s katerim so določili varstvena območja in potrebne ukrepe za varstvo pitne vode ob zajetju Letošč. Z določili tega odloka želijo zavarovati ta vodni vir pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi lahko škodljivo vplivalo na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode. Premalo denarja, slabo poznavanje dejavnosti, težave, nerazumevanje in še bi lahko naštevali izraze, ki jih čestokrat uporabljamo, ko pišemo o delu in uveljavljanju samoupravnih interesnih skupnosti. Pravo presenečenje je torej že, če moramo pri opisovanju dela ene izmed njih uporabljati pojme nasprotnega pomena. Beseda je o samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom občine Mozirje;. Dinarjev res ni v izobilju, o drugih pomanjkljivostih pa bi bilo le težko pisati. Takšio je bilo razveseljivo spoznanje nedavne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev te skupnosti. Razprava je bila usmerjena predvsem v razpravo o programu dela in o proračunu skupnosti za letošije leto; v razpravo o samoupravnem sporazumu za zadovoljevanje potreb in uresničitev programa skupnosti ter v predlog odloka o obveznem prispevku za financiranje dejavnosti samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Mozirje. Delegati so zavzeto razpravljali o programu, o delitvenih razmerjih ter načinu financiranja, ki so seveda neločljivo povezani. Program skupnosti za letošnje leto v svojem finančnem delu upošteva predvsem kritje najnujnejših stroškov za delo in poslovanje organov skupnosti ter odplačevanje kreditov gasilskih društev. Pretežni del predvidenih sredstev je namenjenih neposrednim izvajalcem dejavnosti požarnega varstva. Večina plačuje prispevke na podlagi določil samoupravnega sporazuma, manjšina pa na podlagi sprejetega odloka. Izvajalci v svojih načrtih opredeljujejo predvsem stroške za obvezno osebno in skupno opremo v skladu s pavilnikom o najnižjem številu gasilcev, o minimalni tehnični opremi gasilske enote ter o osebni in skupni zaščitni opremi gasilcev. Poleg te najnujnejše opreme so gasilci še posebej poudarili potrebo po nakupu takšnih sodobnih sredstev s katerimi bi bil v primeru potrebe omogočen kar najbolj učinkovit spopad . ognjeno ujmo. K razpravi o raj vojnem programu in o bodoč opremljenosti so delegati prispevai obilo koristnih pripomb in na potkov ter poudarili nujnost upa rabe in gospodarjenja z opremo ii sredstvi. Poseben poudarek so dali tud vzgoji in izobraževanju gasilske? kadra. Pri tem mora biti na prven mestu dopolnilno strokovno izobn ževanje in usposabljanje, prav tak: pa tudi izredna skrb za pridobivanji najmlajših v vrste gasilcev in njihov vzgoja. Razprava je bila tord živahna, sproščena, predvsem pa ) navrgla obilo koristnih napotkov ii spoznanj. O najpomembnejšem spoznanji je bilo zapisanih nekaj besed že n; začetku. Zakaj je pravzaprav taki razveseljivo? Zato, ker ob ustanav Ijanju samoupravne interesne skup nosti požarnega varstva ni manjkali dvomov in nezaupanja članoi gasilskih društev. V minulih letih s« namreč po vseh društvih gasilci -prostovoljci z izjemnimi napori in i obilno mero sodelovanja krajane dosegali izredne dosežke. Ob usta navijanju skupnosti so se zato pod zavestno prestrašili morebitne „od tujitve" teh dosežkov. Vsakršn skrb pa je bila odveč. 2e kar n začetku poti in dela skupnosti si namreč pravilno doumeli njen po men. Doumeli so, da jim je družb namenila večjo skrb in jim žel pomagati. To so v razpravi po udarjali vsi po vrsti, poudarili pa j tudi, da se morajo poslej še toliki bolj zavedati odgovornosti in obvez nosti, ki jih imajo do družbe. Občin ska gasilska zveza, gasilska društv in vsak gasilec posebeg morajo zati načrtno in gospodarno koristit zbrana sredstva. JANEZ PLESNIK ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PRIZNANJA OF V LETU 1979 Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Velenje poziva krajevne konference SZDL, temeljne in druge OZD, samoupravne interesne skupnosti, društva in družbene organizacije v občini Velenje, da podajo predloge za podelitev PRIZNANJA OF V LETU 1979 Priznanja OF se podeljujejo posameznikom, organizacijam in društvom za posebne dosežke družbenopolitičnega in organizacijskega značaja, ki so prispevali h krepitvi in razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in krajevne samouprave v občini ali širši skupnosti. Priznanja OF se bodo podelila 27. aprila, na obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in jih lahko prejmejo tisti posamezniki in organizacije, ki so s svojim prostovoljnim delom največ doprinesli k dosežkom trajnejšega pomena za razvoj demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi ali, da so s svojim delom kako drugače prispevali h krepitvi našega družbenopolitičnega sistema in samoupravljanja. Predloge za srebrna priznanja OF z utemeljitvijo pošljite do 5. aprila 1979 Žiriji za podeljevanje priznanj O F pri občinski konferenci SZDL Velenje. Predloge za bronasta priznanja OF, ki jih podeljujejo krajevne konference SZDL, pošljite prav tako do 5. aprila 1979 izvršnim odborom krajevnih konferenc SZDL v tisti krajevni skupnosti, v kateri kandidat za priznanje aktivno deluje. Žirija za podeljevanje priznanj O F pri O K SZDL Velenje OBVESTILO NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM TER POSLUŠALCEM Letna naročnina za Naš čas je od 1. januarja 1979 naprej 180 dinarjev, višje so tudi cene naročenih objav v Našem času ter čestitk in pozdravov poslušalcev Radia Velenje Verjemite, da tudi v naši delovni organizaciji Centru za informiranje, propagando in založništvo Velenje nič kaj radi ne razpravljamo in odločamo o podražitvah, o višjih cenah. Vendar se temu vselej le ni mogoče izogniti. Časopisom in radijskim postajam, ki so v zadnjih mesecih oziroma tednih zvišali naročnino oziroma povečali cene objav, se z novim letom 1979 pridružujemo tudi mi. Samo nekaj podatkov, ki so nas prisilili v to: časopisno rotacijski papir se je že sredi meseca julija podražil za 11 %, ob koncu oktobra je tiskarna Ljudske pravice, kjer tiskamo Naš čas, podražila storitve za 15 %, odprema se je z novim letom podražila za 23 % itd. To pa, razumljivo, niso oziroma še niso vse podražitve. Tako zboru delavcev naše delovne organizacije na zadnji seji v lanskem letu ni preostalo drugega, kot da sprejme sklep o zvišanju naročnine na Naš čas od sedanjih 150 din na leto na 180 din. Za vi|o naročnino so se odločili v vseh pokrajinskih listih v Sloveniji. Zapišemo lahko le, da je letna naročnina na Naš čas, kljub podražitvi na 180 din letno, med pokrajinskimi listi v naši republiki še vedno najnižja. Z novim letom 1979 pa smo bili prisiljeni zvišati tudi cene objav. Osnovna cena malega oglasa (do 10 bessd) je odslej 40 din, vsaka nadaljna beseda pa velja 3,5 din. Pribitek za „naslov v upravi lista" znaša odsiaj 20 din. 1 cm osmrtnice oziroma zahvale v stolpcu, širokem 4,5 cm, velja .od-1. I". 1979 naprej 90 din. Zasebni naročniki Našega časa s plačano celoletno naročnino pa imajo tudi za naprej pri malih oglasih 20 % popusta, pri uokvirjenih osmrtnicah in zahvalah pa 50 % popusta. Nove cene veljajo od novega leta naprej tudi za čestitke in pozdrave poslušalcev Radia Velenje. Ob delavnikih vetjata pozdrav oziroma čestitka 100 din (z 1 skladbo) oziroma 170 din (2 skladbama), ob nedeljah in praznikih pa 150 din (z 1 skladbo) oziroma 250 din (z 2 skladbama). Prosimo za razumevanje! Zakaj tako? Letos smo tudi v Velenju želeli pričakati pravljičnega dedka Mraza v kar najbolj prijetnem, prisrčnem vzdušju. Zato smo okrasili center mesta, obesili številne barvne lučke, izdelali zanimive snežinke - skratka, poskrbeli, da bi bilo otrokom in odraslim v dneh, ko se poslavlja staro leto, kaj najprijetneje. Žal, so bili med nami posamezniki, ki jim je ta trud bore malo pomenil, ampak so hoteli zadostiti le svoji strasti P° uničevanju, svoji prepotentnosti in maloumnosti Ni čudno, da so bili kaj kmalu poškodovani številni novoletni okraski, na veliko žalost večine občanov, mnogih otrok in ne nazadnje tistih, ki so se v mrzlih zimskih dneh trudili, da bi Velenje čim lepše okrasili. S podobnimi težavami pa se niso srečevali le v centru Velenja ampak tudi v krajevni skupnosti Šalek-Gorica, od koder smo prejeli pismo občanov. Krajevna skupnost Salek-Goric je postavila dva svetlobna napi: SREČNO, enega na razvaline gradi drugega pa na predor v Saleku. ; tema napisoma so se krajani pridri žili praznovanuu novega leta i voščili vsem, ki jih je pot vodila ske zi predor proti Koroški. Napisa pa nista dočakala let 1979. V nedeljo, 31. decembra » mladi objestneži potolkli številu žarnice in tako naredili škodo, k dosega skoraj 4000 din. Člani drui bene samozaščite so kaj hitro ugc tovili, da so se žarnic lotili šolati Trije neodgovorneži, ki so se taki objestno izživljali nad napisoma, si dejanje priznali, starši bodo škod povrnili. Toda ostaja madež. Made na vzgoji, na našem čudnem nespn jemljivem odnosu do skupne lastni Tradicionalni akademski plet V prostorih družbene prehrane REK Velenje, bo 20. januarja ponovno Akademski ples, ki ga prireja Šaleški študentski klub. Akademski ples z brucovanjem je že dolga leta dobro obiskan, saj je že zdavnaj izgubil značaj elitne prireditve in postal večer, ko velenjski študentje zase in za ostale pripravijo, poleg pleša seveda, šaljiv pa vendar kritičen pregled dogodkov v občini v preteklem letu Seveda je to tudi priložnost, ko novo pečene študente - bruce preizkusijo, če so že zreli ;p študij. Tudi letošnji akademski plp-bo pester, v svojem sprehodu pi preteklem letu pa bomo celo skočil čez meje svoje domovine - verjetni še celo čez lužo. Za glasbo bodo dl polpete ure zjutraj skrbeli priljuli ljeni Fantje treh dolin, poleg top večerje pa dobi vsak obiskovalec> zgodnjih notranjih urah še praH kislo juho za okrepčilo. V. VRBI Številka 1 (463) - 12. januarja 1979 Resolucija 1979 - naša skupna obveza Resolucija o politiki izvajanja družbenega načrta občine Velenje za obdobje od leta 1972 do 1980 v letu 1979 je dokument, s katerim družbenopolitična skupnost sprejema naloge za nadaljnji družbenoekonomski razvoj v letu 1979, hkrati pa pomeni tudi nadaljnjo etapo pri izvajanju občinskega srednjeročnega družbenega načrta. Preden bi na kratko spregovorili o bistvenih nalogah resolucije, je treba opozoriti na sam postopek sprejemanja tega razvojnega dokumenta. Osnovne usmeritve resolucije za občino Velenje so bile podane med 14. in 20. novembrom leta 1978, ko so bile organizirane razprave v OZD o zvezni in republiški resoluciji. Izvršni svet Skupščine občine Velenje je nato organiziral razpravo o predlogu resolucije v vseh OZD v občini tako, da so bili na razpravah navzoči člani Izvršnega sveta v vlogi poročevalcev vsebine. Takšen postopek nedvomno pomeni novo kvaliteto, saj z neposredno razpravo v proizvodnih OZD mnogo lažje vsebinsko dopolnjujemo resolucijo. Druga, izredno pomembna ugotovitev je, da je bila resolucija sprejeta že koncem lanskega leta, kar bo nedvomno v pomoč vsem temeljnim nosilcem načrtovanja, da bodo nekatere bistvene usmeritve in naloge upoštevali v svojih razvojnih programih za leto 1979. Razprava pa je pokazala, da moramo v bpdoče resolucijo pripraviti še prej, da bo ostalo več časa za razpravo in končno oblikovanje tega vsakoletnega dokumenta. Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega načrta občine Velenje za obdobje 1972 do 1980 v letu 1979 delovni ljudje in občani sprejemamo naloge in se hkrati zavezujemo, da bomo te naloge izvajali in jih tudi realizirali. To torej pomeni, da je tako oblikovana in sprejeta resolucija, naš zakon, zakon za celotno družbenopolitično skupnost, ki ga moramo izvajati prav vsi. Med temeljnimi nalogami bi omenil le nekatere, čeprav so vse izredno pomembne. Naša temeljna naloga še naprej ostaja skrb za nadaljnji razvoj in uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih naše skupnosti. V letu 1979 moramo še prav posebej usmeriti vse naše moči v povečanje produktivnosti dela, ustvariti moramo čim večji dohodek. Pri tem nas čakajo nekatere naloge in ukrepi, ki jih bomo morali uveljavljati pri svojem delu. Poskrbeti bomo morali še za boljšo organiziranost pri delu, boriti se bomo morali za znižanje materialnih stroškov, bolj učinkovito bomo morali izrabljati delovni čas, skrbeti bomo morali za primerne kadre in boljšo izobrazbeno raven zaposlenih itd. To so le nekatere naloge, ki nam bodo tudi pripomogle pri ustvarjanju večjega dohodka. Seveda se moramo teh nalog lotiti prav vsi, delavci v neposredni proizvodnji in zaposleni v negospodarstvu, skratka vsi delovni ljudje in občani. Med pomembnimi nalogami je tudi skrb za uvajanje novih proizvodnih programov, ki pomenijo že tudi dolgoročnejše usmeritve občinskega gospodarstva, saj smo tik pred naslednjim srednjeročnim planskim obdobjem 1981 in 1985. Ena od nalog, ki smo jo zapisali v resoluciji je tudi vključevanje čim večjega števila OZD v občini v mednarodno menjavo, saj smo izvoz opredelili kot enega temeljnih pospeševalcev razvoja v občini v letošnjem letu. Kot sem že omenil, bomo v letošnjem letu morali mnogo več skrbi posvetiti nenehni rasti dohodka, hkrati pa tudi njegovi skladnejši razporeditvi, pri čemer nas mora voditi ena sama misel: brezpogojno moramo krepiti akumulativno in repro-duktivno sposobnost gospodarstva! Če povem bolj preprosto pomeni to, da moramo pri delitvi dohodka in čistega dohodka mnogo več denarja nameniti za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Tako usmeritev bomo med drugim dosegli tudi, če bomo osebne dohodke povečevali počasneje od rasti dohodka, oziroma hitreje povečevali produktivnost dela. Narediti moramo torej več kot porabiti. Te naloge zadevajo vsakogar v naši občini. O materialnih okvirih razvoja je treba reči, da so se temeljni nosilci načrtovanja odločili doseči v letošnjem letu 9 odstotno realno rast družbenega proizvoda, 3,5 odstotno rast produktivnosti dela, zaposlovanje pa naj bi se povečalo za 5,6 odstotkov. Rast družbenega proizvoda je nekoliko pod stopnjo, sprejeto v družbenem planu občine za obdobje 1972 do 1980, zato bo treba napeti vse sile, da kljub vsemu le poskušamo doseči višjo stopnjo rasti od planirane za letošnje leto. Navedena razmerja niso ugodna, zato bomo morali v prihodnje zaposlovati mnogo manj in spreminjati strukturo gospodarstva tako, da bomo uvajali dohodkovno intenzivne programe, torej take, s katerimi bomo dosegji večji dohodek pri mnogo nižji stopnji zaposlovanja. To je pomembno predvsem tudi zaradi tega, ker bomo morali v bodoče vse bolj računati le z „domačo" delovno silo, torej z delovno silo iz naravnega prirastka. V resoluciji je tudi posebno poglavje o razvojnih nalogah v gospodarstvu in opredelitvi njihovih nosilcev. Poleg temeljnih nalog, ki sem jih že omenil, smo v tem dokumentu sprejeli še povsem konkretne naloge, za katere lahko trdimo, da so naše, občinske. Nekaj nalog pa je tudi takih, kijih že rešujemo oziroma jih bomo reševali skupno s sosednjo občino Moziije. Ker je teh nalog kar lepo število, bi omenil le nekatere. Takoj je treba ustanoviti Sa-vinjsko-šaleško gospodarsko zbornico, ki bo pomagala organizacijam združenega dela pri Prodor na konvertibilni trg (nadaljevanje s 1. strani) njihovi delavci porabijo za potovanje v kraje, kjer montirajo hiše, odpravili pa bi tudi razdrobljenost njihovih opravil, saj so sedaj hkrati izdelovalci in monterji. Že nekaj časa pa jih tare tudi problem surovin, ki po splošni ugotovitvi odhajajo iz doline premalo obdelane. V prihodnjem obdobju bodo v tej delovni organizaciji povečali produktivnost pri mizarskih opravilih za 23,7 odstotkov, normative pa dvignili za približno trideset odstotkov in tako spodbudili tudi nagrajevanje po delu. Preteklo leto je bilo za delovno organizacijo ,^Smreka" uspešno tudi na področju utrjevanja in poglabljanja samoupravnih odnosov. Ocenjujejo, da jih veliko dela še čaka zlasti pri uveljavljanju določil zakona o združenem delu, saj njihova vsebina marsikje še ni dovolj prodrla. Veliko pozornost so namenili tudi akcijam za združevanje delovnih organizacij lesne branže in jo bodo namenjali še naprej. Vrednost investicijskega programa, ki so si ga začrtali za letošnje leto, znaša šest milijonov dinarjev, vložili pa jih bodo v izboljšanje tehnologije, stan- darda delovnega človeka in izpopolnjevanje transporta. Ena poglavitnih nalog, ki je zapisana v razvojnem načrtu ,^mreke", je tudi osvajanje konvertibilnega tržišča s končnimi izdelki. Približno 30 odstotkov njihovega tesarskega programa že sedaj potuje preko naših meja (največ v Avstrijo, Švico in Nemčijo). Največja želja, s katero delavci ,,Smreke" stopajo v novo leto pa je, da se skupne sposobnosti ne bi kazale le v ugotavljanju napak ampak tudi v tem, da bi jih začeli skupno še odpravljati ter da bi s skupnimi močmi uspeli uresničiti zastavljene načrte. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! KOTO Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug reševanju najrazličnejših gospodarskih problemov. V Tovarni usnja v Šoštanju je spričo težke gospodarske situacije v tej dejavnosti potrebno takoj poiskati nov program in začeti s postopno preusmeritvijo proizvodnje. Podobna naloga čaka tudi REK, saj je v DO EFE treba prav tako poiskati nove proizvodne možnosti v smislu dopolnitve proizvodnje na bazi pepela. Izrednega pomena za gospodarstvo občine je razvoj elektronike in računalništva v TGO Gorenje, zelo pomembne in težke naloge pa nas čakajo v letošnjem letu na področju elektrogospodarstva, saj le uspešna izgradnja rudniških zmogljivosti in prestavitev jaška Preloge zagotavlja zadostne količine premoga za TEŠ. Zelo pomembne razvojne naloge so si zadale tudi DO ESO, RŠC, DO Plastika, pa tudi druge OZD v občini. Tu so še naloge na področju razvoja gostinstva, trgovine in turistične dejavnosti. Začeti bo potrebno z izgradnjo novih nočitvenih zmogljivosti v Velenju, potrebni pa so tudi trgovski lokali v soseski Šale k - Gorica. Mnogo moramo postoriti v letošnjem letu na področju sta-novanjsko-komunalne izgradnje, saj krepko zaostajamo pri izvajanju srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje. Posebej pa je treba opozoriti, da je realizacija mnogih nalog o katerih je govor, odvisna od razpoložljivih sredstev. Zaradi tega je ena od pomembnih nalog tudi naloga temeljne banke v občini in internih bank v delovnih organizacijah. Tako temeljna banka kot interne banke, bodo morale predvsem skrbeti za združevanje vseh prostih sredstev v občini z namenom, da se ustvari čimveč razpoložljivih sredstev za izvajanje programov in dogovorjenih nalog. Resoluciji je dodana posebna priloga, v kateri so programi posameznih gospodarskih dejavnosti, nadalje programi SIS in programi krajevnih skupnosti, ki pa bodo še dopolnjeni. Vsega ni bilo mogoče predstaviti, poudaril bi le to, da se moramo zavedati, daje sprejeta resolucija naš zakon, ki ga mora poznati sleherni občan in da so sprejete naloge naša skupna obveza. Dopolnjena resolucija bo objavljena v tedniku „Naš čas" JANKO VOVK <» S * * * * * i * i * * * * * \ \ i * t * * l * \ * S J S * * \ * * 4 \ Tudi v januarju bodo delali vse sobote Zaradi velikih potreb po električni energiji in s tem po premogu so velenjski rudarji sklenili, da bodo tudi januarja delali vse sobote. Sicer pa je bilo leto 1978 za rudarje spet izredno težavno pa tudi boleče, saj so nonec julija v nesreči izgubili tri so-tovariše, precejšen pa je bil zaradi nesreče tudi izpad proizvodnje. Predsednik kolektivnega poslovodnega organa dipl. ing. SLAVKO JANE ŽIC je takole ocenil preteklo leto. Janežič Slavko „V lanskem letu smo nakopali 4.420.000 ton premoga. V začetku leta smo načrtovali, da bo proizvodnja dosegla 4500.000 ton premoga, vendar smo morali kasneje spremeniti letni proizvodni načrt pridobivanja premoga. Kljub vsemu pa moramo biti povsem zadovoljni s to količino nako-panega premoga, ki smo jo dosegi v 271 dnevih, saj smo kljub težavam julija zaradi požara v jami in prepočasne dobave mehanizacije dnevno proizvodnjo povečali za 5 odstotkov oziroma za 750 ton v primerjavi z letom poprej. Poprečno smo na dan lani nakopali 16.310 ton premoga. Število zaposlenih je bilo večje za 3 odstotke kakor leta 1977, jamski učinek pa smo povečali za 9,7 odstotkov (od 5852 ton nakopanega premoga na delavnik v letu 1977 na 6427 ton lani)." V vašem premogovniku si že vseskozi prizadevate, da bi čim več premoga pridobili na sodoben način. Kako je bilo v lanskem letu z uvajanjem mehanizacije? „Z uspehi na tem področju ne moremo biti zadovoljni, saj smo lani ostali z uvajanjem mehanizacije na enakem kot smo bili pred dvema letoma. To pa pomeni že nazadovanje. Zastoj je nastal v glavnem zaradi pomanjkanja materiala — to je debele pločevine na domačem trgu in zaradi prepozno izdanih soglasij za uvoz nove hidravlike. Tako smo lani na mehaniziranih odkopih pridobili le 55 odstotkov vse proizvodnje, ta odstotek pa se tudi v letošnjem letu ne bo bistveno povečal." In kakšna bo proizvodnja v tem letu? „Letos želimo nadoknaditi zamujeno. Predvidevamo, da bomo letos nakopali 4.500.000 ton premoga v 265 delavnikih. Težave v zvezi s preskrbo premoga, ki so nastale že decembra pa nas silijo, da bomo tudi januarja delali vse sobote in tako vsaj malo omilili krizo. Vendar ta sobotna roizvod-nja, ki bo v glavnem namenjena široki potrošnji, ni zajeta v letnem načrtu." Po mnenju Slavka Jane-žiča bo kriza največja konec marca, ker pač proizvodnja in poraba premoga nista usklajeni po mesecih, ampak tekom celotnega leta. ,,Zaradi sobotnega dela v januarju in morda tudi še v kakšnem naslednjem mesecu, bo količina premoga za šoštanjske termoelektrarne gotovo večja kot predvidevajo v letnem načrtu." je še povedal Slavko Janežič. V velenjskem rudniku predvidevajo, da bodo letos zaposlenost povečali za 3 odstotke. Vendar ne vedo, če bodo to lahko uresničili, saj nimajo težav le z iskanjem delavcev, ampak tudi s stanovanji, katerih se v naši občini gradi premalo in še zlasti prepočasi. Vs a * % % % * % % % % * I s * s ! k t Letos za 40 odstotkov večji proizvodnja Obiskali smo tudi TGO Gorenje Velenje — Vršilec dolžnosti direktorja dipl. ing. Peter KREPL je takole ocenil poslovanje lani in načrte v letošnjem letu J! o V lanskem letu smo na^ črtovali, da bo.vrednost proizvodnje znašala približno 6 milijard dinarjev, vendar smo planska predvidevanja izpolnili le z 88 odstotki oziroma smo proizvedli za 5,3 milijarde dinarjev izdelkov. Vrednost izvoza je dosegla 1,15 milijard dinarjev, vendar v ta podatek še niso vključene izvozne premije. Glavni razlog, da nismo dosegi načrtovane proizvodnje je v tem, da smo lani namenili za investicije le 120 milijonov dinarjev, čeprav smo načrtovali, da bo vrednost naložb dosegla približno 800 milijonov dinarjev, od tega v velenjski občini nekaj več kot 570 milijonov dinarjev. Peter Krepi Čeprav nismo izpolnili načrtovanih nalog pa je bila proizvodnja v preteklem letu za 30 odstotkov višja kot leta 1977, izvoz pa se je v enakem obdobju povečal za 32 odstotkov. Sicer pa smo lani izdelali med drugim nekaj nad 2.352,000 vseh izdelkov, od tega 480.000 štedilnikov, 265.000 pralnih strojev, 356.000 hladilnikov, 200.000 zamrzovalnikov, 670.000 malih gospodinjskih aparate n nekai nad 80.000 črno K.ih in baronih televizorjev. V tem letu iahko realno pričakujemo, da bo vrt 1 i ost proizvodnje dosegla , .50 milijard dinarjev, izvoz pa 2,3 milijarde dinarjev. To pomeni, da bi bila proizvcl-nja v primerjavi z lanskiiv letom višja za 40 odstotkov, izvoz pa za 80 odstotkov. VS < > ♦ 6i\= Številka 1 (463) - 12. januarja1979 ^iTIlB diHU Ho ¥li|e stopnje predelave lesa Peter Cajner, predsednik delavskega sveta Glin Nazarje Leto 1978 pomeni za našo delovno organizacijo eno največjih prelomnih obdobij. V tem letu smo se namreč složno odločili, da pristopimo k veliki družini sozd Gorenje. Željo po združevanju je pokazal tudi referendum, saj je bil najuspešnejši v zadnjih letih. Ocenimo lahko, da smo, v minulem letu uspešno poslovali, vsi razen tozda Iverna. Poglaviten razlog za slabo poslovanje Iverne pa leži v neustrezni politiki cen. Cene surovin so namreč naraščale v nesorazmeiju s cenami iveric, tako, da tudi sanacijski ukrepi znotraj te temeljne organizacije niso rodili željenih sadov. Zato smo v letu, ki se je izteklo, začeli razmišljati o novih investicijah in že pripravili projekte. Naša želja je, da ne bi bih več tovarna polizdelkov, temveč, da bi glavna surovina naše doline bila predelana in oplemenitena doma ter da bi od nje iztržili čimveč. Zaradi teg? pripravljamo v letu 1979 več dalj časa rešili problem učencev na našem centru in vseh mladih v Velenju. Da bo Dom popolnoma zaživel, bo v prihodnjem letu potrebno še veliko narediti. Pripraviti moramo vse potrebno, da se bomo lahko vključili v sistem usmerjenega izobraževa- investicij. Največja med njimi je gradnja tovarne za predelavo in plemenitenje ivernih plošč predvsem za potrebe gradbeništva. Tovarna bo začela s poskusnim obratovanjem predvidoma konec leta 1979 in bo pomenila prvi korak k začetku izvajanja novega programa montažnih stanovanjskih hiš. Tovarna bo veljala približno 160.000.000 dinarjev, možnost zaposlitve pa bo nudila več kot sto delavcem. Ta investicija predstavlja glavni senacijski ukrep, da Iverna ne bo več poslovala z izgubo. Za uresničitev te naloge pa se bomo morali vsi skupaj zelo potruditi. Z uvajanjem sodobnejšega ARI sistema namesto cepilne tračne žage bomo dosegli manjše telesne napore naših delavcev in večji izkoristek lesa v temeljni organizaciji Žagarstvo. Med načrtovanimi investicijami je tudi izgradnja trgovine za prodajo vseh izdelkov sozda Gorenje. Del investicijskih sredstev pa bomo vložili v modernizacijo obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Poleg tega stojijo pred nami še mnoge druge naloge: morali se bomo kadrovsko okrepiti, treba bo povečati produktivnost in skrbeti za reševanje stanovanjske problematike naših delavcev. Vse te naloge niso majhne, zato se bomo za njihovo uresničitev morali potruditi prav vsi. Tako bomo dosegli tudi večjo socialno varnost delavcev naše doline. Pričakujemo, da bo k vsemu temu v veliki meri pripomogla tudi naša nova organiziranost. Na pragu novega leta želim vsem delovnim ljudem naše delovne organizacije in sozda Gorenje, poslovnim partnerjem ter ostalim občanom veliko poslovnih uspehov in osebne sreče. Leto, ki se izteka je bilo uspešno Predsednik delavskega sveta Rudarski šolski center Velenje Viktor Brglez „Ko ob zaključku leta ocenjujemo delo na Rudarskem šolskem centru, ugotavljamo, da je bilo preteklo leto uspešno. Ocene gospodarjenja kažejo, da bodo vse temeljne organizacije združenega dela leto zaključile brez izgub. V tem letu nam je uspelo razrešiti vrsto gospodarskih, finančnih in drugih težav. Uspešno smo izvedli reorganizacijo Rudarskega šolskega centra in tako postavili temelje za boljše delo na ekonomskem in samoupravnem področju. V preteklem šolskem letu je uspešno zaključilo šolanje na naših šolah preko štiri sto slušateljev, ki so usposobljeni za opravljanje različnih nalog v delovnih organizacijah. V letošnjem šolskem letu pa bomo usposobili okoli petsto novih delavcev, zato lahko trdimo, da svojo osnovno dejavnost uspešno izvršujemo. Z združenimi močmi smo dogradili tudi dijaški dom s 720 posteljami in vsemi drugimi potrebnimi prostori in s tem za nja. V zvezi s tem bi rad poudaril naslednje. Potrebno je vložiti vse napore, da čim prej pričnemo z gradnjo nove šole, v obeh obstoječih stavbah moramo učilnice posodobiti, pridobiti pa bo potrebno še nekaj novih delavcev, ki bodo skupaj z nami sposobni realizirati koncept usmerjenega izobraževanja. V naslednjem letu želimo posodobiti tehnologijo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, s tem povečati produktivnost ter se uspešno vključiti na domače in svetovno tržišče na vseh področjih našega delovanja. Uspešno bi radi razrešili zelo pereč stanovanjski problem. Izdelane imamo vse potrebne projekte za dva stanovanjska bloka, zbran imamo tudi denar za gradnjo, pri vsem tem pa se gradnja še ni začela, ker v Velenju ni graditelja, ki bi ta stanovanja lahko gradil. Zaradi tega smo v izredno težkem položaju, saj našim delavcem v tem trenutku ne moremo nuditi niti sobe. Živimo v upanju, da bomo ta problem v prihodnjem letu s skupnimi močmi rešili. Novoletnih želja je izredno veliko. Vsi si najprej želimo veliko zdravja, kajti le zdravi bomo sposobni prihajati na delo. Druga zolo velika želja pa je, da bi v našem kolektivu še naprej živela složnost in sodelovanje med vsemi delavci in med vsemi temeljnimi organizacijami. Če se nam bosta uresničili ti dve želji, bomo na Rudarskem šolskem centru v letu 1979 uspešno izvrševali vse zastavljene naloge, ki jih ni malo. integracija prinesla izboljšanje Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Veplas Edo Vu čina V tem letu je bila pred vsemi delavci naše delovne organizacije zahtevna naloga integracija. Sedaj, ko je minilo že nekaj mesecev ugotavljamo, da je bila odločitev pravilna in da so cilji, ki smo si jih takrat tako optimistično zastavili vendarle uresničljivi. Seveda ni šlo vse zlahka, brez težav in nasprotovanj, ki pa ,smo jih v odločilnih trenutkih vendarle prerasli v upanju in želji za boljši jutrišnji dan. Galip je že leta nazaj mučila utesnjenost, nezmožnost vsakeršne razširitve in posodobitve tehnologije. Prav to pa je delovni organizaciji ponudila združitev z Integralom. nove dohodkovne odnose je že pokazal svoje prednosti, saj je kljub selitvenim težavam narasda produktivnost. Za prihodnje leto smo si zadali kar za 49 odstotkov višji plan ob istem številu zaposlenih in ob enakih strojih. Plan je bil na zboru delavcev potrjen in nanj ni bilo bistvenih pripomb, čeprav bo od delavcev zahteval veliko angažiranost in stalno skrb za dosego zastavljene produktivnosti. Združitev je poleg širitve prostorov prinesla tudi nekaj drugega. Vedno bolj se spreminjajo stare navade. Začeli smo razmišljati o novih tehnologijah in novih izdelkih. Planiramo tudi razvojni laboratorij. Ob novem letu bi želel, da se med delavci delovne organizacije še bolj poglobijo medsebojni odnosi in da s skrbjo in trudom popravimo produktivnost. Enako želim tudi drugim delovnim ljudem in občanom naše občine. Letos milijon hlač VIDA BELE, predsednica delavskega sveta Elkroj Mozirje Delo v naši delovni organizaciji je bilo usmerjeno v doseganje ciljev in načrtov, ki smo si jih zadali s srednjeročnim planom za razdobje 1975 - 1980 ter vsakoletnimi delovnimi načrti. Presegli smo vsa planska pričakovanja, proizvodnja je ustvarila več kot smo načrtovali, sam finančni uspeh je na izredno zadovoljivi ravni, izvoz smo povečali v primerjavi z lanskim letom. Čeprav so naši uspehi veliki, pa se v neposredni proizvodnji še vedno srečujemo s težavami, ki bi jih lahko z nekoliko več posluha in sodelovanja le rešili. Nekoliko šepa organizacija v skupinah in pa seveda norme in spet norme, ki so naš vedno prisoten problem. Po devetih mesecih skupnega dela se je finačni račun bistveno popravil, kljub delni selitvi strojev in ljudi. Ko se bomo vsi preselili v novo halo, ki naj bi bila gotova spomladi računamo, da bomo dosegli še dosti večje uspehe. To leto pa ni bilo živahno le zaradi združitve dveh delovnih organizacij. Živahno je bilo tudi na samoupravnem področju, saj smo morali na novo sprejeti številne samoupravne sporazume, različne pravilnike in realizirati kopico dogovarjanj. Prehod na lastna proizvodnja, saj se v naši občini vedno bolj krči primeren prostor za kmetijstvo. Kljub temu smo proizvodnjo lani bistveno povečali. Preteklo leto je bilo uspešno tudi za tozd Vele-prodaja. Dela tu ni primanjkovalo, k uspehu pa je precej pripomogla prodaja bele tehnike. Na območju občine Velenje manjka delovna organizacija, ki bi se ukvarjala z izvozom in uvozom, zato smo se odločili, da bomo to vlogo skušali prevzeti v naši organizaciji združenega dela in tako zapolniti to pomembno področje trgovskega udejstvovanja. Pred nami je nova investicija; k izgradnji nove proizvodne hale smo pristopili zaradi sprostitve obstoječih objektov za skladiščne prostore in pa zaradi urejenih klimatskih naprav v novih prostorih, saj so bila vroča poletja za naše delo velika težava. Naša velika naloga bo, da bomo uresničili pričakovanja, ki so načrtovana z novo investicijo, da bomo ekonomsko upravičili to, kar gradimo s tolikim zanosom. Ko se bo celotna proizvodnja preselila v nove prostore, si bomo morali vsi še bolj prizadevati, da bo delo potekalo bolj organizirano in še bolj nemoteno, saj vemo, da je za nas v našem sistemu nagrajevanja vsaka minuta dragocena. Tudi sistem nagrajevanja mislimo v tem letu še bolj dosledno izpeljati. Po svojem učinku ne bodo plačani le neposredni proizvodni delavci, temveč tudi režija, saj je mnogokrat ravno od dela teh veliko odvisno. Želimo, da bi v letu 1979 resnično izdelali in prodali več kot milijon hlač, da bi investicija bila dokončana v roku, da bi bilo čim manj organizacijskih pomanjkljivosti in da bi bih vsi, ki delamo zdravi in polni delovne energije. Uspešna predvsem veleproriaja Predsednik delavskega sveta trgovsko proizvodne organizacije združenega dela E RA Velenje Franjo F User Naša delovna organizacija se je minulo leto soočala s številnimi problemi. Zelja po posodobitvi obstoječih objektov in novih investicijah se je soočala s premajhnim prihodkom posameznih temeljnih organizacij. Tako kljub vsem prizadevanjem nismo uresničili vseh nalog, ki smo si jih zastavili v tozdu Maloprodaja. Ta tozd, kije po številu zaposlenih največji v naši OZD, zaradi delovnih enot, ki so nerentabilne, zaradi zamrznjenih marž in drugih težav, ki se pojavljajo v trgovini na drobno, nikakor ne uspe zaživeti tako kot si želimo. Tozd Kmetijstvo je tudi letos skrbela za pre-usmeijanje kmetij. Tu je bilo na razpolago več sredstev in je bilo delo nekoliko lažje. Trenutno imamo 85 preusmerjenih kmetij, številne naloge in načrti pa so še pred nami. Bolj omejena je V boljših delovnih pogojih Predsednik delavskega sveta delovne organizacije REK Avtopark Velenje Ivan Božič V letošnjem letu želimo predvsem urediti osebne dohodke,.ki so često vir nezadovoljstva med delavci in bistveno vplivajo na fluktuacijo. Osebne dohodke bomo povečali za približno 20 odstotkov. Zgradili bomo tudi nekaj novih stanovanj in še naprej večali produktivnost. Do spomladi bomo zgradili halo za obrtnike s katerimi izredno dobro sodelujemo, želimo pa tudi urediti vinotoč in specializirati posamezne poslovne enote. V tem letu želimo_pričeti tudi z gradnjo hleva za 200 pitancev v Šoštanju, ter pomagati kmetom kooperantom pri nakupu kmetijske mehanizacije. Seveda bj želeli graditi tudi trgovino v krajevni skupnosti Šalek Gorica, vendar nimamo na razpolago ustreznih sredstev. Našem kolektivu, sodelavcem, želim v novem letu veliko delovnih in samoupravnih uspehov, boljše življenjske in delovne pogoje, predvsem pa veliko razumevanja in zadovoljstva. Vse druge občane pa vabim, da tudi v tem letu iščejo usluge v naši delovni organizaciji. - S tgj'j 11 ifl" V , . ■ > Q* 6 \ V ON P R £ D R S N P K ~ ! liaij ! s , ... M 0 u s fl >j> e Id >P K T ( K :n K f) 2 N R <- \t> ! ft K N tTs i f —i- H H r i ' |L C "..... T K | ) R^lft S ; T — n i p 4-H— £ R I X M 3 I U T I K K ft T (, K IZŽREBANI NAGRAJENCI NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Na uiedništvo Našega časa je hilo poslanih 186 rešitev, od tega je <■ »oJ- o. T0ZD Agromthanizacija trgovina KUPON S tem odrezkom kupona zahtevajte prospektni material in cene od prodajalca v navedenih krajih. Ime in priimek: ................. Ulica, št.: ....................... Št. pošte, pošta: ................ vas obveščevalec ZDRAVSTVENI DOM VELENJE: 12.1.1979 od 7. do 20. ure dr. Valter Pirtovšek 12.1.1979 od 20. dr. Jadviga Kosi 13.1.1979 do 7. ure dr. Jadviga Kosi 13.1.1979 od 7. dr. Pavle Grošelj 15.1.1979 do 7. ure dr. Pavle Grošelj 15.1.1979 od 7. do 20. ure dr. Dušan Logar 15.1.1979 od 20. dr. Ivan Kralj 16.1.1979 do 7. ure dr. Ivan Kralj ZDRAVSTVENI DOlVi ŠOŠTANJ Od 12.1. do 14.1.1979 dr. Jovan Stupar VETERINARSKA POSTAJA: Od 12.1. do 19.1.1979 dipl. veterinar Franc Blatnik, Velenje, Prešenova 22 e, telefon 852-253 Poceni prodam: električni štedilnik in 120 literski hladilnik Gorenje, snemalno kamero Cosina Super 8 z osemkratnim zoomom, globok otroški voziček, okroglo otroško stajico in še nekaj manjših tehničnih predmetov, tov. Šulek, Cankarjeva 2, Velenje telefon 851 002. IŠČEM ŽENSKO, najrajši upokojenko, za varstvo dveh otrok, stanovanje in hrana zagotovljena, ostalo po dogovoru. Nada Simonič, Kidričeva 55, Velenje. Mlada zakonca brez otrok iščeta sobo s souporabo kopalnice za krajši čas. Ponudbe pod intelektualca. Ugodno prodam R4. Informacije po telefonu 852—552. PRODAM Fiat 126 P in termoakumulacijsko peč. Vprašajte po telefonu 851-129. Dne 29.12.1978 sem izgubila sivi nerc na poti od prehrane REK" do Gubčeve ceste. Ker mi je drag spomin, naprošam poštenega najditelja, da ga proti nagradi odda na naslov Marija Jenko, Gubčeva 14 Velenje. Ugodno prodam spačka, letnik 1974, prevoženih 87.500 km — dobro ohranjen, Aškerčeva 12 a Šoštanj. Iščem opremljeno sobo v Velenju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. Kupim gradbeno barako v Velenju. Cenjene ponudbe na telefon 27-915 Celje od 16. ure dalje. pet 19.30 MAČKA JE VIDELA MORILCA - detektivka 13.1. - sobota ob 16., 17.30 in 1930 ZADNJI SHOW ELWISA PRESLYA - ameriški glasbeni film. Režija: Denis Sanders 14.1. — nedelja ob 16., 17.30 in 19.30 ZADNJI SHOW ELWISA PRESLYA - glasbeni film 15.1- ponedeljek ob 17.30 in 1930 LOV ZA KIPCEM -kriminalka ameriška. Režija: Robert Clouse. Igrajo: Joe Don Baker. Elizabeth Ashlev 16.1. - torek ob 17.30 in 19.301 NA FARMI ZAŽGANEGA ŽITA - francoska kriminalka. Režija: Jean Shapo. Igrajo: Alain Delon, Simona Senjo-ra 17.1. - sreda ob 17.30 in 19.30 NA FARMI ZAŽGANEGA ŽITA - francoska kriminalka 18.1. - četrtek ob 17.30 in 19.30 MOŽ, KI JE PRIŠEL NA ZEMLJO — angleški fantastični. Režija: Nicolas Roeg. Igrajo: Dawid Bovie, Rip Torn KINO DOM KULTURE VELENJE 15.1. — ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE Z MEČEM V ROKI - nemški avanturistični. Režija: Bernard Stephan. Igrajo: Alois Svehlik, Margit Tenner KINO ŠOŠTANJ 13.1. - sobota ob 19.30 MAČKA JE VIDELA MORILCA - detektivka. Režija: Robert Benton. Igrajo: Art Carhey, Lily Tomlin 14.1. - nedelja ob 17.30 in 19.30 LOV ZA KIPCEM -ameriška kriminalka. Režija: Robert Clouse. Igrajo: Joe Don Baker, Elizabeth Ashly 15.1. - ponedeljek ob 19.30 ZADNJI SHOW ELWISA PRESLYA - ameriški glasbeni film. Režija: Denis Sanders 17.1. - sreda ob 19.30 MOŽ, KI JE PRIŠEL NA ZEMLJO - angleški fantastični. Režija: Nicolas Roeg. Igrajo: Dawid Bovie,Rip Torn KINO TOPOLŠČICA 13.1. - sobota ob 16 uri LOV ZA KIPCEM - ameriška kriminalka. Režija: Robert Clouse. Igrajo: Joe Don Baker, Elizabeth Ashly KiNO ŠMARTNO OB PAKI PRESLYA - ameriški glasbeni film vestem. Režija: Fernando Duran Rohas. Igrajo: Erik Del Kastiljo,Krista Linde 16.1. - torek ob 19. uri ZADNJI SHOW ELWISA PRESLYA - ameriški glasbeni film. Režija: Denis Sanders kulturni večer na katerem bo nastopil mladi pianist, študent Akademije za glasbo v Ljubljani, H in ko Haas iz Celja. Igral bo dela Srebotnjaka, Liszta, Skrjabina in Prokofjeva. Otvoritev razstave Drevi ob 19. uri bodo v knjižnici Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje odprli razstavo slik Avgusta Lavrenčiča iz Celja. Uvodna beseda: Aleksander Bassin. V kulturnem pro-sgramu pa bo sodeloval pianist Hinko Haas iz Celja. Pokrovitelj: Interevropa Celje. Koncertni abonma V sredo 17. januarja 1979 ob 19.30 uri bo v domu kulture Velenje koncert KOMORNEGA ORKESTRA RTV iz Ljubljane. Dirigent: Marko Munih, kore-petitor: Andrej Jarc. Vstopnice po 30,—din so v predprodaji za neabonente. Ob 16. uri bo koncert za Glasbeno mladino. Velenja in Vera Bajrič. rojena 1954, delavka iz Skopja; I ranc Mazej, rojen 1954, varilec iz I .epe njive in Danica Krpič, rojena 1960, šivilja iz Podkraja. Smrti: Kristina Kovač, upokojenka iz Kavč 13, stara 81 let; Jožef Marhart, upokojcncc iz Salcka 50, star 79 let; Pavla Zakšek, gospodinja iz Velenja, Tomšičeva 55, stara 65 let. ŠOŠTANJ: Poroke: Peter Brložnik, rojen 1958, dclavce iz Šoštanja in Jana Petcrlinšck, rojena 1959, teh.risarka iz Družmirja; Drago Gostečnik, rojen 1956, izmenovodja iz Šoštanja in Marjana Jelen, rojena 1961, dijakinja iz Šoštanja. Smrti: Ivan Kampjut, upokojenec iz Mozirja 23, star 89 let; Cecilija Pungartnik, druž. upokojenka iz Šoštanja, Cankarjeva 12, stara 73 let; Jožef Dimnik, inv. upokojenec iz Žerjava, star 57 let; Alojzij Atel-šek, upokojenec iz Savine, star 70 let; Ivan Švarc delavec iz Šoštanja, Cesta talcev 15, star 42 let; Aleksander Bassin. V kulturnem programu pa bo sodeloval pianist Hinko Haas iz iz Celja, star 19 let. VELENJE: Poroke: Slobodan Jovanovič, ro- jen 1956, ključavničar iz Velenja in !SO, ' , rojen reskalec iz Založ in Marija Vidmajer, Lucija Komso, rojena 1961, delavka iz Velenja; Alojz Vasle, rojen 1957, rojena 1957, prodajalka iz Silove; Stanislav Grabner, rojen 1953, rudar iz Šaleka in Džemka Kantarevič, rojena 1960, delavka iz Šaleka; Franc Glušič, rojen 1954, monter iz HUDO TELESNO POŠKODOVANA Voznik osebnega avtomobila CE 673 - 96 Jože Tekavc je peljal 26. decembra ob 11. uri po cesti iz Šoštanja proti Velenju. Ko je pripeljal vzporedno s servisom TGO Gorenje, je na sredini ceste opazil pešakinjo Marijo Požar. Kljub temu, da je zaviral, nesreče ni uspel prepre- Kulturni Večer v Šoštanju Drevi ob 18. uri bo v preddverju doma kulture Šoštanj REK Plastika n.sol.o. Koroška 61 ^■■B Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS DO Plastika razpisuje prosta dela in naloge VODENJE NABAVE Pogoji: 1. višješolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri 2. dve leti delovnih izkušenj v nabavi 3. organizacijske in komunikativne sposobnosti 4. moralnopolitične vrline Pismene prijave pošljite na DSSS DO Plastika, Koroška 61, 63320 Velenje. Rok prijave je 15 dni po objavi. Poskusno delo traja 3 mesece. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi žene, babice, sestre in tete PAVLE ZAKŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje. Prav posebna hvala družinama Žibolt in Slemenšek za izredno požrtvovalno pomoč preminuli, kakor tudi žalujočim ob bridki izgubi. Nadalje hvala pevcem za zapete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede. Hvala darovalcem vencev in cvetja. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči mož in sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame in ome CILKE PUNGARTNIK roj. Pocajt, iz Šoštanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se tov. Volku za poslovilne besede. Hvala duhovnikoma za obred in godbi Zarja iz Šoštanja. Prisrčna hvala dr. Stuparju, ki ji je pomagal in lajšal bolečine. Vsem še enkrat hvala. Žalujoča hčerka Cilka in sin Karel z družinama čiti. Pri nesreči se je Marija Požar hudo telesno poškodovala. PEŠCA NI OPAZIL Voznik osebnega avtomobila CE 919)70 Janez Novak je peljal 31. decembra ob 21. uri po Kidričevi cesti v Velenju. Ko je prepeljal most preko Pake je prehitel pešca Edija Veleija, ki ga ni opazil in je s prednjim desnim delom svojega avtomobila trčil v podkoleno leve noge Velerja. Veler je padel na pokrov avtomobila in z glavo udaril v vetrobransko steklo. Voznik Novak je svoje vozilo takoj ustavil. Pri nesreči je Veler lažje telesno poškodovan. Delovna skupnost skupnih služb Združenih zdravstvenih organizacij Velenje objavlja prosta dela in naloge 1. knjigovodja osebnih dohodkov 2. fakturista Pogoji: srednja ekonomska šola ali nepopolna srednja šola s petletnimi izkušnjami na odgovarjajočih delih. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba do vključno 25. 1. 1979. OBVESTILO Društvo upokojencev Velenje obvešča vse svoje člane, da so v letu 1979 uradne ure v društvenih prostorih vsak ponedeljek, sredo in petek od 8.do 1 l.ure; samo v primerih smrti tudi ostale dni, razen sobote. Prosimo upokojence, da z razumevanjem sprejmejo te spremembe. Izvršilni odbor Društva upokojencev Velenje. JSt nama TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, Tomšičeva 2 objavlja prosta dela in naloge za TOZD veleblagovnica VELENJE 1. OBRAČUNSKEGA REFERENTA za nedoločen čas 2. PRODAJALCE vseh strok za nedoločen in določen čas 3. SKLADIŠČNEGA DELAVCA za nedoločen čas POGOJI: pod tč. 1 — ustrezna srednja šola, tri leta prakse na podobnem delu in nalogah, znanje strojepisja, poskusno delo dva meseca 2 — šola za prodajalce, poskusno delo dva meseca 3 — nedokončana osnovna šola, poskusno delo en mesec Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema TOZD veleblagovnica Velenje, 15 dni po objavi. Zbor delavcev Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje OBJAVLJA delo in naloge STROJEPISKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — končana administrativna šola ali ekonomska srednja šola — eno leto delovnih izkušenj — moralno politična neoporečnost. Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kandidati za zasedbo del in nalog strojepiske naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 Velenje, Titov trg 2, v 15 dneh po objavi razpisa Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidati dobe podrobne informacije o delu in nalogah strojepiske na Centru za informiranje, propagando in založništvo Velenje. K MLADINSKA KNJIGA KNJIGARNA IN PAPIRNICA VELENJE RAZPISUJE prosta delovna mesta: -PRODAJALCA za določen čas, -PRODAJALCA za nedoločen čas Poskusno delo traja 2 meseca. Nastop službe je mogoč takoj. Osebni dohodek po pravilniku. Prošnje pošljite na naslov: Mladinska papirnica. Trgovski center Velenje. knjiga, knjigarna in J FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FO TO KRONIK A • FOT FOTOKRONIKA •.:•» = • „- .• • t. lit FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA VELEBLAGOVNICA f UlilKI VELENJE Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! Marija in Franc sta bila deležna posebne pozornosti tudi od mladih Marija in Franc irodej pred 60. letnico poroke Prijetno je bilo na srečanju starejših članov SZDL v krajevne skupnosti Velenje—Šmartno, konec lanskega leta pa so bili še posebej veseli, ker se ga je ude ležil tudi njihov najstarejši kra jan Franc Brodej z ženo Marijo Zato je bil deležen (enako se veda tudi žena) posebne pozor nosti. Vsi so jima zaželeli, da b bila še dolgo zdrava in da b maja kar najlepše proslavila 60 letnico njunega skupnega življe nja. O njuni dolgi skupni živ ljenjski poti je na srečanju spre govorila Branka Mravljak, sekre tarka krajevne konference SZDL krajevne skupnosti Šmartno. Franc Brodej bo 26. marca letos dopolnil 93 let. Žena Marija pa se je rodila 31. decembra leta 1892. Franc se je rodil v Vitanju, kjer je hodil tudi v šolo. Ker pa je bilo v družini osem otrok, je odšel od doma za delom. Starši so se preselili v Velenje in tako je Franc najprej prišel na velenjski grad k tedanjemu grofu Adamoviču v uk za vrtnarja. Bil je priden fantič in grof ga je poslal svojemu znancu na grad Kromberg pri Gorici, kjer je pomagal že pri vseh opravilih. Po dveh letih in pol se je preselil k nekemu drugemu baronu, kjer je ostal vse dotlej, dokler ga niso pokli- cali na služenje vojaškega roka v Maribor. V vojaški suknji je bil tri leta, in ko jo je leta 1912 slekel, je moral kot mnogi drugi za kruhom v tujino. Odšel je v Nemčijo ter se zaposlil kot jamski delavec v rudniku Homberg. Delo v globinah tuje zemlje je bilo zelo težko, zato mu je sestrin mož pomagal, daje prišel k njim v Bosno in dobil začasno delo „financaija". Nato ga je pot vodila na Dunaj, kjer se je spet zaposlil pri enem izmed grofov. Kmalu pa je izbruhnila prva svetovna vojna in moral je na fronto. Boleči so njegovi spomini na grozote, ki so jih slovenski fantje doživljali v Doberdobu, Galiciji, kjer je bil tudi sam ranjen in pozneje ujet. Odpeljali so ga v ujetništvo v dalnje Karpate. Mukotrpno je bilo njegovo življenje v taborišču in potem po pobegu iz njega v prostranstvih tedanje Rusije. Kljub vsemu pa je dočakal konec vojne in se živ vrnil nazaj v Bosno, kjer je našel svojo življenjsko družico Marijo. Žena Marija se je rodila v Cirkovcah v kmečki družini s sedmimi otroki. Že kot štirinajstletno dekle je odšla služit. Po šestih letih služenja je dobila delo v Opatiji. Tam se je izučila kuharskih umetnij. Tudi njo je pot zanesla v Bosno, kjer je spo- znala Franca in maja leta 1919 sta se vzela. Njuna skupna življenjska pot se je začela v Brezi, kjer je Franc delal v rudniku; vendar samo eno leto, nato pa se je jima uresničila želja: vrnila sta se v Slovenijo. V Velenje. Pri rudniški godbi so tedaj iskali B. basista. Ker je Franc igral že v vojaški godbi, je takoj dobil mesto basista, obenem pa se je zaposlil v rudniku. Godbi in rudarskemu poklicu je nato ostal zvest polnih 35 let. Žena pa mu je bila vseskozi zvesta družica in dobra mati njunih dveh otrok, od katerih jima je sina vzela vojna vihra, potem ko je poprej okusil še grozote taborišča Mauthausen. Danes živita Franc in Marija v sreči in veliki slogi pri svoji hčerki Ljudmili in njenem možu Hubertu naGubčevi 16 v Velenju. Ko smo jima tudi mi zaželeli veliko zdravja in še na mnogo leta, sta dejala naj zapišemo, da se najlepše zahvaljujeta predstavnikom krajevne konference SZDL KS Velenje - Šmartno za vabilo na novoletno srečanje, in za dobre želje, katere so jima ob tej priložnosti izrekli. Še posebej pa sta se razveselila lepega programa, in toplih besed mladih šolarjev. V. Silvo Pušnik je poklicni šofer že od leta 1963 - Pogovarjali smo se o prednostih in slabostih tega dela MODNI SALON LETOS Z VISOKO MODO - Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo jutri odpdi tradicionalni sejem mode. Modni salon iz Velenja bo na njem letos sodeloval z novim programom visoke mode v sodelovanju s priznano pariško kreatorsko hišo Carven. Na oddelku po meri na Cankaijevi v Velenju so zadnje dni zelo hiteli z izdelavo oblačil, katere bodo predstavili na Modi 79. VELIKO ZANIMANJE - Plesni klub Velenje, ki je letos končno dobil svoje prostore v novem dijaškem domu, si prizadeva, da bi čim več mladih naučil plesati. V klubu sedaj redno vadi deset plesnih parov, sekcije pa imajo tudi na osnovnih šolah. Tako so plesne tečaje organizirali na OŠ M. P. Toledo za učence od tretjega do sedmega razreda (posnetek z vaje nižjih razredov), na osnovni šoli Gustav Šilih v Velenju pa za učence sedmih razredov. vojni, ko so bili avtomobili še prava redkost, sem sanjal, da bi vozil kamion. Seveda takrat so bile to le sanje in težko sem verjel, da se mi bodo nekoč uresničile. No, sedaj, izpit za poklicnega šoferja imam že od leta 1963, sem spoznal že vse prednosti in slabosti tega poklica, vendar zaradi velikega veselja trdim, da je prednosti več. Res je, da se je mnogokrat zgodilo tudi že kaj takšnega, da sem prišel domov in dejal, da si bom poiskal drugo delo. Vsi, ki vozijo se srečujejo z nesrečami na cesti in prav gotovo ga ni med šoferji, ki bi vsaj enkrat ne videl prometne nesreče, ki bi mu za nekaj časa uničila veselje do ceste. Poleg tega pa spremlja nas poklicne šoferje tudi bojazen, da nam zaradi prekrška odvzamejo vozniško dovoljenje. S tem nam seveda odvzamejo tudi pravico opravljanja svojega dela. Nikakor ne mislim reči,da toni prav. Niti ne zagovarjam šofer- jev, toda saj veste, kako je tem. Včasih se nehote, če si še tako previden, če še tako paziš na prometne predpise, zgodi kaj nepričakovanega in reagiraš na> pa"cno. Poklicni šoferji moramo še bolj kot ostali udeleženci v prometu upoštevati prometne predpise, paziti na pešce in še posebej na otroke. Zelo žalostno pa je, da se vsi tega ne zave dajo in prav zaradi tega Je na naših cestah toliko žrtev. Zal pa nas to prepogosto pretrese samo v trenutku, ko nesrečo vidimo, ali jo povzročimo, v naslednjem trenutku pa že pritisnemo na sklopko za plin in brezskrbno zdrvimo dalje." O svojem delu je Silvo Pušnik še veliko povedal. Doživel je marsikaj lepega, mnogo pa je tudi dogodkov, ki se jih nerad spominja. Teh tudi ne obuja rad. Raje namreč poudarja, da je poklic šoferja lep, daje vtem poklicu srečen. M.T „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o. „NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR"; kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posamezne^ izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603- 38482. Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Po končani osnovni šoli se je Silvo Pušnik izučil za ključavničarja in se zaposlil na velenjskem rudniku lignita. Vendar pa je takoj spoznal, da to ni poklic, ki bi ga opravljal z veseljem. Že v otroških letih je namreč sanjal o poklicu šoferja. Takoj po zaključeni poklicni šoli je odšel na odsluženje vojaškega roka, kjer je opravil tudi izpit za strojnika. Ko se je vrnil domov se je zaposlil v Avto- Silvo Pušnik parku Rudnika lignita Velenje. V upravljanje je dobil buldožer. S tem se je njegova želja delno uresničila. To delo je opravljal z velikim veseljem, vendar se je kljub temu odločil in opravil še izpit za poklicnega šoferja. Še vedno se rad spominja prvega kamiona in prve vožnje. Težko je opisati, kako srečen je bil takrat. Kamion se mu je zdel nadvse lep in vožnja, kljub temu da je bila zaradi neizkušenosti precej naporna, velik užitek. Najprej je vozil na krajših razdaljah, največ po naši občini. Z leti, ko si je pridobil izkušnje in tako zaupanje v delovni organizaciji pa mu zaupajo vedno zahtevnejše vožnje. Tako je z kamioni Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje prevozil Jugoslavijo že po dolgem in počez, precej pa je vozil tudi v Avstrijo in Madžarsko. O svojem delu je takole pripovedoval: „Delo poklicnega šoferja prav gotovo ni lahko, vendar ga jaz opravljam z zelo velikim veseljem. Še, ko sem bil mlad fantič, to je bilo v letih po