GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA JULIJ 1978____________________________LETO XII.___________ _______________ŠTEVILKA 7 ki se je pričel 20. junija in končal 23. junija v kongresnem centru Sava v Beogradu, je skupno z republiškimi kongresi ZK in konferencama ZK avtonomnih pokrajin brez dvoma osrednji družbenopolitični dogodek tega leta v SFR Jugoslaviji. Vsak kongres ZK zase predstavlja pomemben mejnik v delu in vlogi ZK, ker komunisti vsestransko ocenimo obdobje med verna kongresoma, se pravi rezultate, dosežene na podlagi izhodišč, stališč in sklepov, sprejetih na prejšnjem kongresu, ter se na temelju takih ugotovitev dogovorimo o ciljih, ki nas bodo vodili pri našem delu v naslednjem medkongresnem obdobju. S stališča razvoja in graditve novih družbenoekonomskih odnosov imajo letošnji kongresi ZK (to je pred kratkim končani Vlil. kongres ZKS v celoti potrdil) posebno mesto v povojni graditvi socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. V času Vil. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ (marec—april 1974) smo namreč sprejeli nove ustave (Ustava SFRJ —februar 1974), ki so pomenile bistven korak naprej od prejšnjih, pred komuniste in vse delovne ljudi in občane pa zahtevne naloge uresničevanja in prelivanja nove družbenoekonomske vsebine v življenje in celotno družbeno prakso. S sprejetjem novih ustav so tudi dozoreli pogoji za sprejem Zakona o združenem delu v decembru 1976. To medkongresno obdobje je bilo torej izredno dinamično in razgibano z uveljavljanjem ustavnih določil in razmerij, ki jih je začrtal zakon o združenem delu (z letošnjim letom potečejo roki za uskladitev z njegovimi določili), dose- gli smo nove, zavidljive uspehe pri povečevanju materialne baze celotne družbe in osebnega standarda, utrdili notranjo enotnost in obrambno sposobnost s podružbljanjem te osnovne komponente varnosti in uveljavljanjem družbene samozaščiteš na zunanjepolitičnem področju pa smo kot nosilci politike neuvrščenosti in z izredno mednarodno aktivnostjo za mir na svetu poželi nova priznanja, prijatelje in izreden ugled. To so, z najbolj skopo odmerjenimi besedami, poglavitne značilnosti tega medkongresnega obdobja, ki jih je v obširnem poročilu utemeljil tovariš Tito ob pričetku XI. kongresa ZKJ, pri čemer je še posebej poudaril krepitev ZKJ v zadnjem obdobju tako glede njene avantgardne vloge v našem družbenem in gospodarskem razvoju kot tudi nje same, pri čemer gre povečanju in pomladitvi članstva posebno mesto. Ugotovitve, stališča in izhodišča Vlil. kongresa ZKS in pravkar končanega XI. kongresa ZKJ lahko zlahka prenesemo tudi v delovno sredino sestavljene organizacije združenega dela IM P. Resno, zavzeto in prizadevno smo se lotili prelivanja ustavnh načel in določil Zakona o združenem delu v našo ekonomsko-poslovno in samoupravno prakso. Uresničevanje določil zakona o združenem delu ni lahka niti kratkotrajna in kampanjska naloga, ampak samoupravni sproces, za katerega z veseljem ugotavljamo, da ga aktivno spremlja in soustvarja iz dneva v dan več naših delavcev. Prepričan sem, da to ni fraza, saj so prvi rezultati stvarnosti: samoupravna reorganizacija delovne organizacije 1MP v SOZD. Osnove novih družbenoekonomskih razmerij smo že vzpostavili, pred nami vsemi pa je, da to, kar smo zapisali in si začrtali, tudi v celoti prelijemo v vsebino dela vsakega delavca in samoupravljavca posebej in v naši sestavljeni organizaciji v celoti kot danes pomembnemu subjektu v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu. XI. kongres ZKJ, zbor preko 2000 delegatov vseh članov Zveze komunistov Jugoslavije, predstavlja vir zanimanja in odobravanja naše najširše javnosti in vseh naprednih sil in gibanj v svetu, kar dokazuje 130 delegacij komunističnih, socialističnih in delavskih partij ter osvobodilnih gibanj, ki prisostvuje delu kongresa, in ne nazadnje izreden odmev v svetu. Jasna in trdna stališča, ki jih je začrtal XI. kongres ZKJ izhajajoč iz X. kongresa, povezana z rezultati, ki so bili doseženi v razvoju naš družbe v celoti, pri čemer tudi napake, pomanjkljivosti in nedorečenosti ne bodo ostale skrite, naj bodo dokaz vsem doma in v tujini, ki ne verjamejo naši usmeritvi in stvarnosti ali jo skušajo celo tako ali drugače ovirati in onemogočati, da smo na pravi poti, poti, ki z graditvijo samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije človeka vodi k zadovoljstvu in osebni sreči. Komunisti ob XI. kongresu ZKJ z zanimanjem in zadovoljstvom spremljamo naše skupne uspehe s tem, da si pred napakami in pomanjkljivostmi ne zatiskamo oči, ter smo enotni, da se bomo z najboljšimi močmi borili za uresničitev nalog in ciljev, ki jih je opredelil XI. kongres ZKJ. Delegati na XI. kongresu ZKJ v beograjskem centru »Sava« IZ REFERATA PREDSEDNIKA TITA Naša socialistična skupnost je v obdobju med kongresoma nadaljevala uspešen razvoj svoje materialne osnove in čedalje bolj celovito in dosledno poglabljala socialistične samoupravne odnose. Po zaslugi prizadevanj delavskega razreda in delovnih kmetov ter dejavnosti zveze komunistov in drugih organiziranih socialističnih sil iz leta v leto dosegamo velike rezultate v materialnem in družbenem razvoju. Takšen razvoj je najboljša potrditev naše poti in neomajne opredelitve za socialistično samoupravljanje: STALNA KREPITEV MATERIALNE OSNOVE — PRI TEM SE JE ŠTEVILO ZA-POSLENIH V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH POVEČALO ZA SKORAJ 850 TISOČ — JE PRISPEVALA, DA NAŠI LJUDJE ŽIVIJO BOLJE IN BOLJ BOGATO. Uspešno se je razvijala predvsem industrija kot temeljno in vodilno področje v celotnem gospodarskem razvoju. Tempo njenega razvoja je bil še naprej hiter. V zadnjih štirih letih se je industrijska proizvodnja povečala za tretjino, tako da danes v enem mesecu da več kot pred tridesetimi leti v celem letu. To so stalno spremljale spremembe v smeri čedalje bolj sodobne tehnike in tehnologije ter čedalje bolj kvalificiranega in strokovnega dela. Danes izdelujemo kakovostne in raznovrstne proizvode, ki krijejo vedno večje potrebe naših ljudi, z dobršnim delom pa tudi zahteve svetovnega tržišča. Tudi v kmetijstvu dosegamo izredne rezultate. Lani smo na podlagi zelo visokih donosov dosegli rekorden pridelek koruze, sladkorne pese in sončnic ter visok pridelek pšenice. Danes imajo naši kmetovalci možnost, da pridelajo dovolj osnovnih živil za prehrano prebivalstva in tudi precejšnje količine za izvoz. Kajti naša država ima veliko naravnih bogastev, potrebnih za napredek kmetijstva. Imamo tudi dovolj sposobnih kmetovalcev in strokovnjakov, dobro lastno kmetijsko mehanizacijo, razvito agrokemijo in pomembne druge proizvodne zmogljivosti na družbenih in individualnih posestvih. Vse to je ob nadaljnjem razvijanju samoupravnih odnosov dobra podlaga za še uspešnejši razvoj kmetijstva in vasi. Tudi v številnih drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih so bili doseženi dobri rezultati, na primer v gradbeništvu, turizmu, prometu, pa v šolstvu, zdravstvu itd. Z velikimi prizadevanji in tudi odpovedmi naši delovni ljudje tako rekoč vsak dan dokončujejo nove šole, bolnišnice in druge objekte družbenega standarda, posodabljajo in gradijo nove ceste in proge ter druge gospodarske objekte. Stalna krepitev materialne osnove — pri tem se je število zaposlenih v zadnjih štirih letih povečalo za skoraj 850 tisoč — je prispevala, da naši ljudje živijo bolje in bolj bogato. Njihova kupna moč se je povečala za skoraj četrtino. Množična proizvodnja dobrin in založenost tržišča čedalje bolj ustrezata potrebam naših občanov. Po izbiri in kakovosti blaga, ki ga ponujajo v naših trgovinah, danes ne zaostajamo dosti za tistimi iz razvitega sveta. Naša družba je v minulem obdobju dosegla velike uspehe tudi pri dvigu splošne ravni znanja in strokovnosti delovnih ljudi. Vse pomembnejši položaj in vlogo imajo kvalificirani delavci in strokovnjaki, ki predstavljajo danes več kot 60 odstotkov zaposlenih. Njihova znanja in sposobnosti ob čedalje večji uporabi sodobne tehnike in tehnologije dajejo v mnogih naših kolektivih rezultate, kakršne dosegajo v razvitih gospodarstvih. Na nekaterih področjih znanosti in druge ustvarjalnosti so dosežki vrhunski. Dovolj je, da omenim le izjemne rezultate naših kmetijskih institutov pri osvajanju novih semenskih sort pšenice, koruze in sončnic, ki dajejo rekordne pridelek, kakršnega dosegajo malokje v svetu. Vidne uspehe smo dosegli tudi v tehniki zidave in na nekaterih drugih področjih. Zato ni slučajno, da mnoge naše organizacije uspešno nastopajo v tujini, izvajajo gradbena dela, izboljšujejo kmetijsko proizvodnjo itd. ZADOVOLJNI SMO LAHKO TUDI Z URESNIČEVANJEM TEMELJNIH NALOG, KI SMO SI JIH ZASTAVILI NA 10. KONGRESU Takšen hiter razvoj in vsestranski napredek dosegajo v vseh naših republikah in pokrajinah. V manj razvitih republikah in na Kosovu se s prizadevanji delovnih ljudi teh območij in s pomočjo vse .skupnosti razvijajo čedalje hitreje. ga podjetja vi I, Titova 37. | m Strni fnH. 1 IMF GLASNIK Izdaja delovna sknpnoit IMF — Industrijskega montažnega Ljubljani, Izhaja mesečno v 7,200 Izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, ____________ Ureja uredniški odbor? Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (od-govorni urednik)) inf(* Vinko KissSsin lufi Jnnojt Trost* Učsiksr> Jožs Wuls» Tisku Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS, It, 421-1 /72 z dne 26. septembra 1974 je IMF Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov ___________________"_______________ ___________________________________ Prav tako smo lahko zadovoljni tudi z uresničevanjem temeljnih nalog, ki smo si jih zastavili na desetem kongresu glede nadaljnjega razvijanja družbenoekonomskih odnosov na podlagi samoupravljanja. Pri tem so bile dosežene kakovostne spremembe. Zdaj delavci v združenem delu čedalje bolj celovito in uspešno uresničujejo položaj svobodnih in enakopravnih upravljavcev svojega dela ter pogojev in rezultatov svojega dela. Ustava in zakon o združenem delu sta postala močno oržje v njihovem boju proti še vedno navzočim odporom razvoju samoupravljanja, proti tehnokratizmu in birokratizmu ter drugim podobnim težnjam in pojavom, nasprotnim samoupravljanju in družbeni lastnini. Zdaj se ti odpori, težnje in pojavi lažje in uspešneje premagujejo, samoupravni položaj delavcev pa se stalno krepi. Na tej podlagi se je močno uveljavilo odločanje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela o pravicah, ki jim neodtujljivo pripadajo. Z osebnim izrekanjem in po svojih delegacijah in delegatih neposredno urejejo medsebojne odnose pri delu in v različnih oblikah združevanja dela in sredstev. Dohodek kot podlaga njihovega materialnega položaja in njihovih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic čedalje bolj spodbuja smotrno odločanje, samoupravno združevanje dela in sredstev ter usklajevanje delovnih in razvojnih načrtov. S svobodno menjavo dela delavcev v materialni proizvodnji in delavcev v družbenih dejavnostih se tudi te dejavnosti čedalje bolj vključujejo v enoten sistem združenega dela. S tem se vedno bolj ukinja posredovanje države v teh odnosih. DOSEŽENI RAZVOJ SOCIALISTIČNIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV IN PROIZVAJALNIH SIL DRŽAVE NAM DAJE MOŽNOST, DA GREMO ŠE BOLJ USPEŠNO NAPREJ. Prav tako sta se močno uveljavila samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje kot oblika demokratičnega usklajevanja različnih interesov, kot oblika skupnega in enakopravnega odločanja. Na tej podlagi in zlasti z dogovarjanjem republik in pokrajin se uspešno rešujejo tudi najbolj" zapletena vprašanja skupnega interesa za vse naše narode in narodnosti. To krepi njihovo enakopravnost, bratstvo in enotnost ter prispeva k razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti. Doseženi razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in proizvajalnih sil države nam daje možnosti, da gremo še bolj uspešno naprej. Imamo vse možnosti, da naprej razvijemo naš družbenoekonomski in politični sistem, da gradimo moderno gospodarstvo in da vse višje dvigamo življenjsko raven naših ljudi. Razumljivo to ne bo šlo lahko. Še Še naprej bo to zahtevalo trud vseh naših delovnih ljudi, vsestransko angažiranje komunistov in vseh drugih subjektivnih socialističnih sil. Tudi v prihodnje se bomo soočali z raznimi težavami in problemi. Premagovanje le-teh bo odvisno predvsem od nas samih. Če bomo storili vse, kar je treba, uspehi ne bodo izostali. V tem pogledu se moramo učiti iz minulega obdobja. Kajti vseh nalog, ki smo si jih zastavili na desetem kognresu, nismo do konca uresničili. Nismo jih uresničili zato, ker smo tudi v tem obdobju delali včasih pomanjkljivo in ponavljali nekatere napake, čeprav smo nanje velikokrat opozarjali. Nekateri najbolj žgoči gospodarski problemi, ki jih moramo zdaj reševati, bi bili lahko NA ENAJSTEM KONGRESU ZKJ manj ostri in zapleteni, če ne bi bilo pomanjkljivosti in ponavljanja napak. STALNA RAST PRODUKTIVNOSTI DELA JE EDINA RESNIČNA PODLAGA ZA CELOTEN GOSPODARSKI VZPON, ZA KREPITEV MATERIALNEGA IN SOCIALNEGA POLOŽAJA VSAKEGA POSAMEZNIKA IN ZA USPEŠNO REŠEVANJE ŠTEVILNIH BISTVENIH VPRAŠANJ DRUŽBENEGA RAZVOJA. Naša družba ima vse možnosti za hiter porast produktivnosti dela, pa vendar smo bili pri tem v zadnjih letih včasih počasni in smo zastajali, kar je v precejšnji meri posledica slabosti, ki bi jih lahko odpravili. Stalna rast produktivnosti dela je edina resnična podlaga za celoten gospodarski vzpon, za krepitev materialnega in socialnega položaja vsakega posameznika in za uspešno reševanje številnih bistvenih vprašanj družbenega razvoja. Naš samoupravni sistem, dosežena raven tehnične opremljenosti dela ter sposobni kadri so dajali vse možnosti, da pri tem dosežemo večji napredek. Toda tega nismo izkoristili, česar pa v prihodnje ne smemo več dovoliti. Kajti zastoj pri dvigu produktivnosti dela postaja zavora za nadaljnji vsestranski napredek. Produktivnost dela razumljivo ni odvisna samo od razmer in odnosov v delovnih kolektivih. Odvisna je tudi od celotne družbene organiziranosti gospodarskega življenja, od učinkovitosti pri sprejemanju sklepov, dogovarjanju in sporazumevanju in zlasti od doslednega izvajanja dogovorjenega. V naši vsakodnevni praksi je dosti počasnosti, neizvajanja dogovorjenega, tudi ravnanja in dela po starem. Skupni dogovori in sporazumi morajo dobiti moč zakona. To mora z vso odgovornostjo postati pravilo ravnanja vseh, od delavcev v temeljni organizaciji do organov federacije. Da bi dosegli večjo produktivnost dela, nas čaka pomembna naloga, da izboljšamo sistem delitve po delu, tako da bo postal glavna spodbuda za produktivnost in tudi za uspešnejše upravljanje in učinkovitejše poslovanje sploh. Zdaj se s tem precej ukvarjamo. Toda tudi tu moramo bolj odločno premagovati odpore in odpravljati slabosti. Ne smemo dopustiti uravnilovke, prav tako pa ne smemo dovoliti neupravičenih razlik, za katerimi ni ustreznega delovnega prispevka in ki se spreminjajo v privilegije na račun drugih. Takšne težnje in pojave moramo prepečiti. Porajajo namreč upravičeno nezadovoljstvo deiavcev in nam povzročajo družbeno in politično škodo. Velike rezerve za povečanje produktivnosti dela so v združevanju dela in sredstev, izkoriščanju prednosti enotnega jugoslovanskega tržišča in izboljšanju sistema socialističnega samoupravnega načrtovanja. Zato se moramo odločno bojevati proti vsem oblikam zapiranja in avtarkije, bodisi da gre za posamezne organizacije bodisi za ožje ali širše družbenopolitične skupnosti. Vse ovire za samoupravno združevanje dela in sredstev moramo odločno odpravljati. To mora biti naša stalna skrb in ena izmed temeljnih nalog. obetajo uspeha na domačem in tujem tržišču. Do neupravičenega podvajanja zmogljivosti n do drugih nesmotrnih investicij prihaja ponavadi takrat, ko se odloča mimo delavcev, torej tistih, ki bodo v bistvu neposredno in najbolj čutili posledice tega. V takšnih razmerah ni čudno* da so zmogljivosti premalo izkoriščene, da imajo nekatere organizacije probleme s prodajo svojih izdelkov, da poslujejo z izgubo, kopičijo zaloge in podobno. Vse to zmanjšuje produktivnost celotnega V Da bo dobro grel v NE SMEMO DOPUSTITI URAVNILOVKE, PRAV TAKO PA NE SMEMO DOVOLITI NEOPRAVIČENIH RAZLIK, ZA KATERIMI NI USTREZNGA DELOVNEGA PRISPEVKA IN KI SE SPREMINJAJO V PRIVILEGIJE NA RAČUN DRUGIH. Načrti in programi razvoja morajo biti stvarni in ekonomsko upravičeni in morajo upoštevati interese organizcij združenega dela in posameznih družbenopolitičnih skupnosti pa tudi družbe v celoti. V ta namen je nujno, da delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti usklajujejo svoje načrte na samoupravni podlagi in se dosledno ravnajo po dogovorjenem. Še naprej veliko investiramo, kar je dobro. Ni pa dobro to, da so tudi nerentabilne naložbe, ki ne družbenega dela in možnosti za naš celotni napredek. DO NEUPRAVIČENEGA PODVAJANJA ZMOGLJIVOSTI IN DO DRUGIH NESMOTRNIH INVESTICIJ PRIHAJA PONAVADI TAKRAT, KO SE ODLOČA MIMO DELAVCEV. Za preprečevanje in odpravljanje teh in drugih slabosti na področju investicij moramo bolj uporabljati samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o programih razvoja in delitvi dela znotraj države. Upoštevati je treba, da spreminjanje gospodarske strukture lahko poteka uspešno ne le z graditvijo novih objektov, temveč (Nadaljevanje na 4. str.) Skupina delavcev TOZD OV, ki je Udarniško delala pri novogradnji IZ REFERATA PREDSEDNIKA TITA (Nadaljevanje s 3. str.) tudi z rekonstrukcijo, širjenjem in moderniziranjem obstoječih.Vedno je treba dobro pretehtati, kdaj je smotrno iti po tej poti, kdaj pa postavljati nove zmogljivosti. Pri tem se ne smemo ravnati po trenutni konjunkturi. Vedno moramo imeti pred očmi, da je potreben takšen razvoj, ki bo zagotavljal najhitrejši napredek naše družbe in boljše življenje delovnega človeka. Prav tako moramo vztrajati v prizadevanjih za zagotovitev odgovornega odnosa do dela in družbenih sredstev, boljše izkoriščanje delovnega časa, varčevanje z družbenim isredstvi sploh. Posebnega pomena so spodbujanje znanja, uporaba znanstvenih in tehničnih dosežkov in prilagajanje znanstveno-raziskovalnega dela potrebam gospodarstva. Potrebno je čimbolj spodbujati nova-torstvo in racionalizatorstvo. Prav v našem si- nismo sposobni pokriti z ekonomsko smotrnim izvozom. Zato se moramo do določene mere zadolževati v tujini oziroma še nekaj časa računati s primanjkljajem v plačilni bilanci. Vendar mora ta primanjkljaj ostati v določenih mejah. Toda težnje v gospodarski menjavi s tujino niso ugodne, zlasti lani in letos. Če jih ne bi zatrli, bi se soočili z mnogimi novimi težavami, kar bi resno upočasnilo naš razvoj. Vzroki za to so delno v upočasnjevanju gospodarske dejavnosti v tujini, protekcionističnemu zapiranju tržišč posameznih držav, manipuliranju z valutnimi tečaji in v podobnih pojavih, kar vse otežuje naš izvoz in draži uvoz. So paš kot sem že rekel, tudi v naših lastnih slabostih, ki jih moramo bolj odločno odpravljati. Nekatere slabosti v sistemu gsopodarskih odnosov s tujino smo ugotovili že prej in smo zato zdaj stemu se to dvoje lahko čedalje bolj uveljavlja in mora uveljavljati. Ob uspešnem opravljanju nalog v zvezi s povečanjem produktivnosti dela in učinkovitosti poslovanja se lahko lažje rešujejo tudi tisti problemi, ki zdaj motijo in otežujejo naš gospodarski položaj. Mislim predvsem na dva izjemno pomembna aktualna problema: neugodna gibanja na področju gospodarskih odnosov s tujino in na počasno odstranjevanje nekaterih bistvenih vzrokov ki neugodno vplivajo na stabilnost gospodarskih tokov v državi. PROBLEMI V GOSPODARSKIH ODNOSIH S TUJINO SO DELNO POSLEDICA OBJEKTIVNIH OKOLIŠČIN IN DELOVANJA DOLOČENIH ZUNANJIH DEJAVNIKOV. Razvijanju gospodarskih odnosov s tujino in krepitvi stabilnosti v naših notranjih gospodarskih gibanjih smo že doslej posvečali pozornost ot upoštevanju njihovega pomena za naš splošni materialni in družbeni razvoj. Sprejemali smo ukrepe, da zatremo negativne težnje v teh odnosih. Pri tem smo imeli nekaj uspeha, vendar nismo storili vsega, kar bi morali. Tu smo naloge desetega kongresa uresničevali najmanj uspešno. Problemi v gospodarskih odnosih s tujino so delno posledica objektivnih okoliščin in delovanja določenih zunanjih dejavnikov. Kot država v razvoju imamo velike potrebe po uvozu, ki ga še v vrsti zakonov utemejili nove rešitve, ki naj prispevajo k odpravljanju teh slabosti. Bistvo sprememb je v tem, da se pomembna opravila in odgovornosti prenašajo z državne administracije na organizacije združenega dela, da se zagotavlja njihov skupni in organiziran nastop na tujih tržiščih in da se veča neposredna odgovornost republik in pokrajin za plačilno bilanco države. To bo pomembno sredstvo za odpravljanje slabosti v tem sistemu. Seveda to ni vse, kar je treba storiti, saj mnoge težave in problemi na tem področju nastajajo tudi iz drugih vzrokov. Preveč smo se, na primer, usmerili k proizvodnji, ki je odvisna od uvoza in od tuje tehnologije, pa uvažamo tudi tisto, kar bi lahko sami ekonomsko smotrno proizvajali. Sklenili smo, da bomo med drugim tudi zaradi tega spremenili strukturo proizvodnje, vendar smo pri uresničevanju teh sklepov počasnejši, kot bi lahko bili in morali biti. V tem pogledu je treba napraviti odločilen preobrat v naši proizvodni in investicijski usmeritvi. Prav tako je nujno spodbujati in razvijati lastno tehnologijo. ZA USPEŠNO NASTOPANJE NA KATEREMKOLI TRŽIŠČU MORAMO BITI KONKURENČNO SPOSOBNI. To nikakor ne pomeni, da se bomo zapirali pred svetovnim tržiščem. Nasprotno, izkoristiti mo- ramo vse prednosti, ki nam jih ponuja vključevanje v mednarodno delitev dela. To je poglaviten pogoj za naš razvoj. Toda v zvezi s tem je treba vsestransko preučiti našo zunanjetrgovinsko usmeritev, od tržišča do tržišča, odvisno tudi od politike drugih držav. Zdaj je največji del naše zunanje trgovne vezan n na zahodno tržišče, vendar pri tem ne naletimo vedno na dovolj razumevanja pri naših največjih partnerjih in je primanjkljaj s tem območjem skoraj neznosen. Gledati moramo na svoje dolgoročne interese in se bolj usmeriti na tržišča, kjer lahko z izvozom pokrijemo največji del uvoza. S posebno pozornostjo moramo razvijati gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju, kjer še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti. Razumljivo je, da moramo biti za uspešno nastopanje na kateremkoli tujem tržišču konkurenčno sposobni. Za to je poglaviten pogoj predvsem stalna rast produktivnosti dela, da bi zmanjšali razlike v razmerju do bolj razvitih gospodarstev in da bi čimbolj zmanjšali odtekanje dela našega dohodka v tujino. Nekatere naše organizacije so dosegle takšno produktivnost, ki jim je omogočila uspešen prodor na mednarodno tržišče. Toda to bi moral dosegati čedalje večji del našega gospodarstva. Vendar bi lahko že na podlagi sedanje produktivnosti dela dosegli precej večjo konkurenčno sposobnost na svetovnem tržišču, če bi imeli bolj urejene odnose v našem gospodarstvu. Številne težave v gospodarskih odnosih s tujino, zlasti pri izvozu, izvirajo iz tega, da v razmerah inflacije rastejo notranje cene in stroški proizvodnje, da nekatere zmogljivosti niso izkoriščene, da je gospodarstvo obremenjeno z velikimi obveznostmi in da sta pretirano visoki splošna in skupna poraba. Tudi pretirane investicijske ambicije pritiskajo na cene in plačilno bilanco. Proti vsemu temu se moramo odločno bojevati. PRAV POVEZOVANJE ODLOČANJA IN ODGOVORNOSTI JE OSNOVNA UČINKOVITOST SISTEMA SAMOUPRAVLJANJA. Na stabilnost našega gospodarstva so vplivali tudi določeni zunanji dejavniki. Toda za to so odločilni notranji razlogi, ki so predvsem v še vedno nepremaganih ostanih starih odnosov v našem sistemu in v ravnanju, ki ne ustreza naravi socialističnih samoupravnih odnosov. Še vedno so pojavi, da so novi odnosi vzpostavljeni samo formalno. Resnični sklepi, zlasti ko gre za pridobivanje in delitev dohodka, se pogosto sprejemajo mimo delavcev v temeljnih organizacijah ali samo z njihovim formalnim soglasjem, brez popolnega obveščanja delavcev o resničnem pomenu in posledicah ustreznih ukrepov. Tako se odločanje ločuje od neposredne gospodarske odgovornosti za sprejete sklepe, toda prav povezovanje odločanja in odgovornosti je osnova učinkovitosti sistema samoupravljanja. Od tod tudi čezmerna poraba na račun reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, pretirano opiranje na posojila, zvračanje poslovnih tveganj na družbo kot celoto in drugi ojavi, ki povzročajo inflacijo in zviševanje cen. V razmerah inflacije je na primer dohodek organizacij združenega dela bolj odvisen od stihijskega gibanja cen in od ukrepov družbenopolitičnih skupnosti kot od produktivnosti dela in pravilne proizvodne usmeritve. To slabi zavzetost delavcev, da osebne dohodke pridobivajo na načelih delitve po dleu, in spodbuja težnje po uravnikov-ki. V takšnih razmerah ni niti načrtovanja na daljši rok. Sklepi, ki imajo objektivno dolgoročni vpliv, NA ENAJSTEM KONGRESU ZKJ se neredko sprejemajo na podlagi trenutnih razmer in kratkoročnih ocen. Zato je inflacija veliko zlo, ki ga je treh odločno zatreti oziroma vsaj spraviti V okvire, ki omogočajo neizogibno družbeno kontrolo nad osnovnimi tokovi družbene reprodukcije. Boj proti inflaciji, boj za ekonomsko stabilizacijo sploh mora biti sestavni del vseh družbenoekonomskih aktivnosti. PRAKSA SAMOUPRAVLJANJA JE POKAZALA, DA STA KREPITEV SAMOUPRAVNEGA POLOŽAJA DELAVCEV IN RAZVIJANJE SISTEMA SOCIALISTIČNIH ODNOSOV V CELOTI EDINA PRAVA REŠITEV. Seveda se niti doslej nismo prepustili stihiji inflacije. Sprejeti so bili določeni ukrepi in sprožene akcije, ki so dale pozitivne sadove. Kljub številnim pritiskom na zviševanje cen smo uspeli cene zadržati v določenih mejah. Predvsem po zaslugi samoupravnih sil v združenem delu in delovanja zavestnih socialističnih sil pa tudi ukrepov gospodarske politike ni prišlo do širše verižne reakcije negativnih teženj, ki jih poraja inflacija. Spodbudo pozitivni usmeritvi delavcev je dal zlasti zakon o združenem delu. Tako je praksa samoupravljanja pokazala, da sta krepitev samoupravnega položaja delavcev in razvijanja sistema socialističnih odnosov v celoti edina prava rešitev, ki ne preprečuje samo zunanjih izrazov skaljenih odnosov, temveč odpravlja tudi njihove temeljne vzroke. Jasno je, da vzrokov, ki neugodno vplivajo na stabilnost, ni mogoče spremeniti čez noč. Treba je namreč spremeniti tudi materialne odnose, to pa terja čas in prizadevanja. Naša temeljna naloga je torej, da se v praksi čimbolj celovito uresniči takšen samoupravni položaj delavcev, kakršnega smo z ustavo in zakonom o združenem delu določili kot temelj našega celotnega socialističnega samoupravnega sistema. Uresničitev tega in odločno premagovanje vseh odporov mora biti predvsem delo samih delavcev, komunisti pa morajo biti na čelu tega boja. Delavci v temeljnih organizacijah morajo resnično obvladovati celoten dohodek. To pomeni tudi njihov odgovoren odnos do dohodka kot družbene lastnine in samoupravno sporazumevanje z delavci drugih temeljnih organizacij o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in delitev dohodka. Pri tem mora v interesu vsakega delavskega razreda imeti pomembno vlogo sindikat kot spodbujevalec in udeleženec tega sporazumevanja in kot nosilec razredne politike na tem področ- Delavci v temeljnih organizacijah bodo morali prav tako v svojem in splošnem interesu združevati svoje delo in sredstva z delom in sredstvi v drugih organizacijah. Toda tudi odločanje o skupnem delu in združenih sredstvih mora ostati v njihovih rokah. Tudi tu je nujno, da na samoupravni podlagi urejajo medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti. To je odločilnega pomena za uspešnost procesa razširjene reprodukcije in za kontrolo delavcev nad njim v celoti. Zato se moramo odločno zavzeti za dosledno uresničevanje ustavnih načel o minulem delu. V zvezi s tem je nujno izvesti korenite spremembe tudi na področju kreditnega, bančnega in monetarnega sistema, kjer se delavcem še vedno odtujuje odločanje o dohodku in družbenih sredstvih sploh. TCh sprememb ne smemo več odlagati. To, da delavci obvladujejo celotni dohodek, pomeni, da mora biti tudi izločanje dela dohodka za kritje skupnih in splošnih družbenih potreb pod njihovo kontrolo. Z ustavo so družbenopolitičnim skupnostim res dana pooblastila, da lahko določajo obvezno izločanje sredstev za skupne in splošne družbene potrebe, toda pod pogojem, da ni vprašljiva vloga združenega dela kot temeljnega nosilca razširjene reprodukcije. Vendar se ta pogoj ne spoštuje dovolj in gospodarstvo se obremenjuje z raznimi obveznostmi čez meje, določene z ustavo. V prihodnje moramo strogo upoštevati to, da osebna, skupna in splošna poraba ostanejo v mejah naših možnosti, da ne gredo na račun reprodukcijske sposobnosti gospodar- --------- x Jonski filter za mehčanje vode. Načrte so pripravili v TOZD IB v Mariboru, proizvodnjo osvaja TOZD Elektrokovinar v____________________________________________/ stva.To nalogo bomo reševali toliko lažje, kolikor bolj bo rast dohodka temeljila na povečanju produktivnosti dela. Povečanje produktivnosti dela je torej tudi tu, tako kot pri reševanju problemov gospodarskih odnosov s tujino, poglavitna postavka za uspešno doseganje potrebnega skladja v družbeni reprodukciji. Ta pomembna naloga mora postati prva skrb vseh. Razumljivo moramo v prihodnje posvečati vso potrebno pozornost tudi vprašanju zaposlovanja. V tem ogledu so opravljene osnovne naloge, ki smo si jih zastavili na desetem kongresu. Toda nezaposlenost je še naprej rčsen gospodarski, socialni in politični problem, ki ga moramo organizirano in sistematično reševati. Možnosti za to imamo. Toda te možnosti moramo predvsem izrabiti za zaposlovanje proizvodnih delavcev, ne pa za večanje števila administrativnega osebja, kakor se to dogaja zlasti v zadnjem času. Posebno pozornost je treba nameniti zaposlovanju mladih kvalificiranih delavcev in strokovnjakov. V PRIHODNJE MORAMO HITREJE USTVARJATI MOŽNOSTI TUDI ZA RAZVOJ OBRTI IN DRUGIH STORITVENIH DEJAVNOSTI, KI NAM JIH ZDAJ ZELO PRIMANJKUJE. PRI TEM MORAMO PRESEČI MISELNOST, KI V VSAKEM ZASEBNEM DELU VIDI NEVARNOST ZA SOCIALIZEM. V zadnjih letih se z začasnega dela v tujini vrača šestdeset do osemdeset tisoč delavcev na leto. Dobro je, da se naši delavci vračajo. To tudi želimo. Toda še bolj si moramo prizadevati, da se bodo zaposlovali tako, da bodo lahko uporabljali znanje in izkušnje, ki so si jih pridobili v sodobnih tovarnah zunaj. Prav tako je pomembno, da ustvarjamo možnosti za to, da bodo naši delavci najbolj smotrno nalagali svoje prihranke, ki so jih tam zaslužili s težkim delom. V tem imajo velik interes in tudi odgovornost družbenopolitične skupnosti, zlasti občine. S skupnimi akcijami na tem področju, zlasti pa z združevanjem sredstev je mogoče hitreje in učinkoviteje reševati tudi nekatere razvojne probleme v premalo razvitih občinah. V prihodnje moramo hitreje ustvarjati možnosti tudi za razvoj obrti in drugih oblik storitvenih dejavnosti, ki nam jih zdaj zelo primanjkuje. Pri tem moramo preseči miselnost, ki v vsakem zasebnem delu vidi nevarnost za socializem. Razumljivo je, da je treba zatirati negativne pojave in ravnanja na tem področju. Ko gre za širjenje možnosti za zaposlovanje, moramo upoštevati možnosti, ki jih za to daje pravilna politika pri preobrazbi kmetijstva in vasi. Seveda mora biti pri razvoju kmetijstva še naprej naša prvenstvena naloga izboljševanje velike, vi-sokoproduktivne proizvodnje na družbenih posestvih. Toda obenem je treba ustvarjati možnosti za izboljševanje proizvodnje v individualnem sektorju, predvsem z zadrugami in kooperacijo. V vaških naseljih je treba še hitreje graditi manjše predleovalne zmogljivosti, obrtne delavnice, turistične objekte in podobno. Vse to bo pozitivno vplivalo na povečevanje zaposlenosti vaškega prebivalstva in zmanjševalo pritisk na zaposlovanje v mestih. Reševanje aktualnih problemov, o katerih sem posebej govoril, in uresničevanje vseh drugih nalog našega materialnega in družbenega razvoja mora potekati predvsem na prioritetnih smereh razvoja in na vseh področjih. Pri tem je nujno dosledno izvajati politiko hitrejšega razvoja premalo razvitih republik in zlasti pokrajine Kosovo. V dosedanjem razvoju teh območij je bila ustvarjena pomembna materialna osnova — objekti infrastrukture, industrijske in druge proizvodne zmogljivosti pa tudi precejšen potencial kvalificiranih in strokovnih kadrov. To je poroštvo, da bodo v prihodnjem obdobju s prizadevanji delovnih ljudi teh območij in s pomočjo vse skupnosti — zlasti s širšim združevanjem in povezovanjem gospodarstva razvitih in teh območij — doseženi nadaljnji uspehi pri njihovem hitrejšem razvoju. IZ REFERATA PREDSEDNIKA ZKJ JOSIPA BROZA TITA NA XI. KON-GRESU ZKJ, POGLAVJE MATERIALNI RAZVOJ IN DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI OB DNEVU BORCA IN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA 4. julija praznujemo državni praznik. To je dan, posvečen borcem — delavcem, kmetom, študentom, izobražencem, ki so se borili z orožjem ali kako drugače proti okupatorjem. Lastnosti, ki so odlikovale borce in celoten boj proti okupatorju, so pogoj za uspešno premagovanje ovir in težav pri graditvi naše samoupravne socialistične ureditve. Mlada generacija se mora zavedati tradicij NOB, jih oživljati in ob njih duhovno rasti. Naš odnos do tistih, ki so narodu priborili svobodo, nas obvezuje, da moramo zanje urediti rtekatera vprašanja socialne varnosti. Danes niso več v najlepših letih, mladost so pustili v gozdovih, taboriščih in zaporih. Številne težke preizkušnje so pustile posledice. Načeto je predvsem zdravje. Skrb zanje je naša dolžnost. Odzvali so se klicu domovine, v najtežjih trenutkih niso razmišljali o svoji usodi, vizija svetle bodočnosti je bila močnejša od vseh preprek. V naši organizaciji združenega delaje okrog 50 udelenecev N OB. V ečkrat so že razmišljali, da bi se organizirali, a ta želja do danes ni bila uresničena. 22. julija praznujemo dan vstaje slovenskega naroda. To je spomin na dan, ko je v Sloveniji počila prva partizanska puška. Sklep Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o načrtnem prehodu osvobodilnega gibanja k oboroženim akcijam, je bil tako uresničen. Zgodovinski pomen te odločitve je velik. Težko si danes mlade generacije predstavljajo takratni položaj v Evropi. Ekspanzija fašizma se je začela. Njegov pohlep po deželah je bil nenasiten, njegova vojaška, udarna moč je bila neustavljiva. Armade so padale pred njo kot domine. Sredi tega velikega triumfa pa so se v razkosani Jugoslaviji pojavile oborožene skupine in začenjale novo obliko boja, začenjale so boj za osvoboditev, za nove družbene odnose. S prvimi akcijami naj bi v Sloveniji preprečili predvsem izseljevanje Slovencev, ki so jih okupatorji začeli razseljevati v najrazličnejše dežele. Zgodovinarji so dokazali, da so prve akcije tudi po tej strani rodile uspehe. Na tradicijah NOB gradimo naš sistem splošnega ljudskega odpora. Če bi kdorkoli ogrožal našo svobodo, neodvisnost in samoupravljanje, bo naletel na krčevit odpor vseh ljudi. Ne ogrožamo nikogar, gojimo dobre odnose z našimi sosedi, ne bomo dovolili nikomur, da bi posegal po naši neodvisnosti, po naši svobodi, po pridobitvah naše revolucije. Julijska praznika nam dokazujeta, da je tudi nemogoče mogoče, če se je narod pripravljen boriti in če ima organizacijo, ki ga je sposobna organizirati in voditi. To pa je dokazala in dokazuje tudi še danes Zveza komunistov Jugoslavije. FAKTURIRANA REALIZACIJA ZA PET MESECEV 1978 Plan v 10J din T-rvrSi t.fiV Inde slabo emitirajo daljše valovne dolžine — infrardeče žarke (pri temperaturi absorberja). S tem dosežemo višje temperature absorberja in večjo efektivnost kolektorja. Zelo redki proizvajalci kolektorjev navajajo podatke o svojih proizvodih v obliki po sliki 4. Boljši je kolektor, položnejša in višja je krivulja efikasnosti (izkoristka). 1 vili: polita s kislino. Za manjše tempe-raaume razlike med absorberjem in okolico (30-r-40°C) je zelo ekonomična enojna zasteklitev, za večje temperaturne razlike pa dvojna, (slika 1). Nagib kolektorja proti horizontu se lahko grobo določi: poleti: zemljepisna širina [°] —(l0-hl5°) pozimi: zemljepisna širina [°] + (10-H50) V Chicagu je na primer postavljeno 1400 m2 kolektorjev pod A = površina, na katero pada razmerje A/A je pri nizkotempe- izoiacija sijski koeficient e, = 1, poleg tega pa zanemarimo konvektivni prenos toplote in sevanje nebesnega oboka. Po Bošnjakoviču dobimo odvisnost med temperaturo absorberja in kvocientom toplotnega izčrpka q'q/i. (q = koristna toplota ali izčr-pek, q8 = sončno sevanje, ki je prispelo na kolektor) (slika 3). Slika 3 nam pove: če zahtevamo na absorberju temperaturo 60°C (točka A), se iz kolektorja ne sme črpati več kot 30% razpoložljive toplote q/3. V primeru, da vseeno črpamo več, bo absor- črna porozna tkanina sončno sevanje A = površina, kjer se greje nosilec toplote M s* 50 I vroJT zrak \ i, • ! ;l'. ' K'. - lektorja (po sliki 4): izkoristek = 75,09 - 129,67x — 101,68x* (Koeficiente enačbe sem dobil z Gaussovo eliminacijsko metodo z uporabo našega računalnika). Selektivni absorber ima torej svojstva, ki so odvisna od temperature sevanja. Njegovi absorbcijski in emisijski koeficienti se razlikujejo pri sevanju visoke in sevanju nizke temperature. Selektivnost absorberja nam definira razmerje med absorbcijskim koeficientom as in emisijskim koeficientom es absorberja. Danes so dosežene selektivnosti tudi do 20. Pri opazovanju delovanja ta- raturnih kolektorjih enako 1. g, emisijski koeficient absorberja