125. številk*.
Ljubljana, y sredo 31. maja 1905.
XXXVIII. leto.
(shaja vsak dan zvečer, izimSi nedelj« in praznik«, ter velja po pošli prejeman aa avstro-ograka dežel« aa vm leto 16 K, aa pel leta 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, ta en mene« S K 30 h. Za LJubljano ■ poimanjem na dom sa vi« ,t« ?4 K, sa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mese« 2 K. Kdor hodi tam ponj, placa sa vae leto 22 K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, sa ob meae« 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor suaša poštnina. — Na atročb« brez istodobne Tpošiljatve naročnine i« ne ozira. — Za oznanila te plačajo od peterostopne petlt-vrate po 12 h, če ie m oznanilo tuka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Doplal raj a« izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo jo v Knaflovih ulicah it. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravništvo pa v pritličja. — Upravniitva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo,
oznanila, t J. administrativne stvari.
„Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na »ovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem rasu ponove, da poilljanje ne preneha In dobe vse številke.
..SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
/žs leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 p !eta . . ,, 11'— I En mesec . „ 190 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto.. K 25'— I Četrt leta . K 650 Pol leta . . »i "13"— I En mesec . „2-30 S3T Naroča se lahko z vsakim dnevom s hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. iT List se ustavlja 10. dan po potekli črv.ni brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda11.
I,
a našo „staro pravdo'1.
n.
V dolgih letih političnega bojevanja med Slovenci se se ni nikdar irkaifi izdajalski značaj slovenskega klerikalizma tako jasno, tako očitno in evidentno, ka-i i sedaj, ko je prišlo vprašanje o slovanskem bogoslužju v odločilni stadij.
Lahko se reče: Sedaj je v Rimu zadnja obravnava o sveti zapuščini slovanskih blagovest-nikov sv. Cirila in Metoda, in tisto vlogo, kakor so jo pred tisoč leti igrali nemški škofje, ko so pahnili sv. Metoda v jedo, tisto viogo igrajo danes slovenski Jani carji. Živimo v dobi velikih preobra-v. Kdor ima oči, da vidi, in usess, da sliši, tisti ve, da se podira Petrova skala. oNajivestejša hčerka svete katoliške cerkve«, prva in naj-poglavitnejša zaalomba rimskega katolicizma,   Francija,   je   začela proti Rimu boj na življenje in na smrt in podiearei bo R:.na.   V katoliški Ame-
riki gineva cerkvena moč in mogočno narašča vpliv in veljava protestantizma, iz Nemčije pa se širi z elementarno silo gibanje »pročod Rima«, trga posest katolicizma in burno zadeva to valovanje že ob slovenske meje. Že je na slovenskem ozemlju, v slovenski vasi, v Marenbergu, naseljen protestantski pastor in že se kaže, da mu kmalu sledi še več drugih.
Vzpričo vsemu temu bi bilo pač misliti, da poskusi Rim vse, kar je v njegovih močeh, da ustvari ob nemški meji mogočno trdnjavo, ki bo vstanu zajeziti prodiranje »proč od Rima«. Blazna in otročja je misel, da se to doseže z verskim fanatiziranjem preprostega ljudstva, z Marijinimi družbami, bratovščinami, posojilni* cami in konsumi. Na ta način se da ustvariti samo trhlen plot, ki ga podere prvi mogočni vihar. Samo če postane katolicizem trdnjava slovenstva, se ohrani pri nas, drugače je izgubljen vsaj v tistem trenotku, ko zmaga nemštvo, skoro gotovo pa že prej, kajti nihče nima interesa na cerkvi, ki narod samo izkorišča in poneumnjuje, ki služi samo reakciji in pospešuje s svojim početem prizadevanje nasprotnika.
Toda v Rimu vlada danes Slovanom sovražna struja in namesto da bi Rim z uvedbo staro-slovenskega bogoslužja privezal južne Slovane nase in si pridobil simpatije med drugimi nekatoliškimi Slovani, se pripravlja na to, da ugonobi zadnje ostanke slovanskega bogoslužja.
Gospod župnik Vrhovnik je v svoji spomenici na ljubljanskega škofa opozoril na veliko važnost sedanjega škofovskega zbora v Rimu in opozoril škofa na zgodovinske pravice Blovenskega naroda do starosiov^nakega bogoslužja. Papež Hadrijan II. je slovesno posvetil slovansko bogoslužje, njegov naslednik papež Ivan VIII. je to bogoslužje zajamčil vsemu slovanskemu narodu in tudi slovenski narod
je bil stoletja deležen te pravice in jo je dejanski užival.
Nihče nima pravice vzeti slovenskemu narodu, kar mu je bilo slovesno pripoznano, kur mu je bilo zajamčeno in kar je stoletja dejanski užival. Vzelo se nam je pač slovensko bogoslužje, ali s silo zajamčene pravice do slovenskega bogoslužja pa nam nihče ne more vzeti.
Zdaj, k-.* je papež sklical zbor škofov v Rim, da reši vprašanje o slovanskem bogoslužju, zdaj je bil čas in je bila tudi prilika zahtevati, da se slovenskemu narodu povrne starodavna pravica, ki mu je bila oropana-
A kaj vidimo? Tisti, ki pravijo, da so od Boga postavljeni voditelji slovenskega naroda, tisti, ki trde, da so zvesti sinovi svojega naroda in da služijo njegovim koristim, tisti so se izkazali kot narodni izdajalci.
V imenu versko in narodno mislečih kranjskih duhovnikov se je župnik Vrhovnik s posebno spomenico obrnil do ljubljanskega škofa Jegliča in ga prosil, naj se na zboru škofov v Rimu zavzame: da se razveljavi naredba, po kateri se je sta-roslovensko bogoslužje omejilo samo na nekatere posamično cerkve in da se za ljubljansko škofijo, koder bivajo Slovenci, načeloma dovoli starosto-venska služba božja.
Umestna je bila ta prošnja in pravična je ta prošnja.
»Ne zabite, da ste slovenski škof!« S Um klicem je zaključil župnik Vrhovnik škofu Jegliču poslano spomenico.
In ljubljanski škcf Jeglič? Ne vemo, kaj je odgovoril na to spomenico in če je sploh kaj odgovoril, ali kar je pisal »Slovenec«, glasilo ljubljanskega škofa in klerikalne duhovščine, to priča, da škof Jeglič ni uslišal in ni upošteval prodaje narodne duhovščine, ki mu jo je sporočil župnik Vrhovnik.
Skof Jeglič je šel v Rim. Narodna duhovščina ga je prosila, naj
deluje tam, da se Slovencem povrne pravica do starosloven-skega bogoslužja in da bo naj dovoli ta pravica za vso ljubljansko škofijo, koder bivajo Slovenci.
»Slovenec« pa je pisal, da vprašanje o staroslovenski službi božji Slovencem direktno nič mar ni, da je šel škof v Rim ne da se zavzame za pravice Slovencev, marveč da — podpira težnje svojih slovanskih sosedov. Skof Jeglič privošči H rvat o m staroslovensko bogoslužje, da bi se pa njegovemu lastnemu narodu povrnila ta starodavna slovesno z aj amčena pr a v ica, tega »slovenski« škof Jeglič ne mara.
In k&ko je »Slovenec« hitel pobijati staroslovensko bogoslužje, da bi le med Slovenci nihče na to ne mislil. Kakor bi se mu bil odvalil kamen od srca, je vzkliknil, ada bi se glagolanje razširilo čez svoj sedanji in zgodovinski obseg, do tega gotovo ne pride.« Kaka tolažba za laži-narodnjake okrog »Slovenca«! In s kakim zadovoljstvom je dostavil: »Najbrže se bo držala sv. stolica načela, da glagolanje ni oseben, ampak realen privileg gotovih cerkva, katere bo treba določiti.«
Kar je »Slovenec« pisal o zboru škofov v Rimu in o staroslovenski službi božji, je jasen in nedvomen dokaz, da so ljubljanski škof in klerikalni duhovniki sovražniki starosloven s kega bogoslužja in nečejo, da bi se slovenskemu narodu povrnila njegova sveta pravica.
»Iskreno prosimo, da v zgodovinsko važnem trenotku, ko se bode odločevala usoda naše glagolice, ne zabite tamkaj na grobu sv. Cirila, da ste vladika pokrajini, ki ima neovržno dokazano pravico do dedščine slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda
— ne zabite, da ste slovenski škof,«
— tako je zaključil župnik Vrhovnik spomenico narodne duhovščine. Škof
Jeglič pa je šel v H i m in jena grobu sv. Cirila pljunil v skledo, iz katere ga je pitala njegova slo vensk a mati in narodne izdajice v duhovski suknji mu ploskajo, da se slovenskemu narodu ne povrne oropana mu pravica.
„Slovensko društvo v Mariboru."
„Slovensko društvo v Mariboru"*, politično društvo za Spodnje >tajer>ko — kako skromen naslov! — je imelo zadnjo nedeljo svoj dan. Sicer se mogočnega bojnega posvetovanja .Suster-šičeve predstraže ni udeležil ves Spod. štajer ali .SusteršiČevima štajerskima rleibgardistomau je menda bilo še tudi tega preveč, kar sta slišala pri tej priliki iz ust zavednih, resnih mož iz bližnje okolice mesta Maribora, ki se niso udeležili zborovanja s tega namena, da bi se samo polemiziralo in zabavljalo nad „Slovenskim Narodom", temveč, ki so hoteli slišati predvsem, kako se rešuje kmetijsko gospodarsko vpra sanje ter na kak način in s kakim uspehom se bojujejo naši poslanci za naša narodna prava.
Glavno besedo sta imela na tem zborovanju gg. poslanca Robič in Ploj. Prvi je razpravljal ali je mislil pravzaprav razpravljati o parlamentarnem položaju, slednji je govoril o razmerju med obema državnima polovicama. Ali sta ta gospoda mrcvarila slovenščino namenoma ali ne, o tem ne maramo govoriti obširneje. To nikakor ni zanimivo, je samo Žalostno! Bolj zanimivo pa je bilo slišati, kako sta prvoboritelja „štajerskih Slovencev44 delala na tem shodu propagando za Šusteršiča in vobče za črno kranjsko politiko. Čisto posebno je bila to naloga g. Robiča. Jedro njegovemu govoru je bilo zavračanje nSlov. Naroda*4 povodom debate v zadevi italijanskega vseučilišča. Gosp. Robic je pač Čutil potrebo, prikriti klavrno vlogo, ki jo je takrat igral. Vobče je bila njegova govoranca neokreten slavospev na SusterŠiČevo poli-
Vrtinec.
.a iz življenja. Spisal R. F. Žetinski.
Tiho je šunsljal potok v gozdu, anirno so tekle njegove vode mimo sta- h bukev in hrastov, katerih listje je šepetalo, kakor da naroča pozdrave daljn m bratom v tujih krajih, kamor hite vode v potoku.
Ob malem ovinku struge pa se je voda krožila v velikih in malih kolobarih — v vrtinec. Ne levi strani Potoka je stal griček, ki je bganil »avni tek vodam; zato je nastbi ovi-in vrtinec. Ob vznožju grička |P& ie stala stara bukev, pod njo pa, *akGr nalašč napravi en bolm, ki je N podoben n&ravni klopi. Stari ijBdje so pravili, da je tam pod buk-T'Jo stal svoje dni oltar starih pega-Q°v, ki so tukaj darovali gozdnemu *>°gu. Ko je pa zasijalo solnce kr-•knstva, pogreznil se je neki oltar **iha tam, kjer dela zdaj vrtineo lT'-je kolobare. Vrtineo pa je bil °°Čeznano globok tako, da še žrd ne P'ide do dna; govorica pa je hotela
tudi še vedeti, da vrtinec, ne da ničesar več iz svojega žrela, kar je enkrat prišlo vanj.
Na omenjeni »klopi«, obrastli z mehkim mahom, pa se je dalo prav prijetno sedeti in sanjariti.
Pa kdo bi tu sedel ? Saj daleč na okrog ni hiše, ni človeškega bitja. Da, če bi le res bilo.
Tam ob robu gozda ob potoku je staia starega Filipa — drugega imena ša menda sam ni vedel — uboga koča. Iz lesa in ilovke zbita ter s slamo krita gledala je na piano proti jugu; pred njo pa je bil majhen vrtec, kjer je zraven sočivja rasti o, cvetelo in dehtelo mnogo in različnih cvetlic. Kdo jih neki goji?
Francka je, Filipova edina hči. ki mu jo je ostavila žena komaj rojeno Že samo.
Filip je bil prej v bližnji graj-ščini kočijaž, a zdaj je osemnajsto leto tukaj v tej kočici s svojo edinko — Franciko.
Moral je ostaviti službo kake tri mesece potem, ko mu je žena umrla. Zlomil si je bil nogo ob priliki, ko je skušal dva novo nakupljena konja, ki sta ga z ojem vrgla ob
tla in povozila. Grašč&kinja mu je za to dala košček zemlje v dar, kjer si je postavil kočo ter bival sam s svojo Francko, za katero je grašča-kinja skrbela do njenega štirinajstega leta. Nekaj si je zaslužil z dolbenjem korit in drugih stvarij, nekaj živeža je dobil vsako leto na graščini. Ko je Francka dorastla, je pomagala tudi ona kak vinar zaslužit'. Najraje pa je imel, če je bila okrog njega, ena pa je bila tudi najraje pri očetu ali pa v gozdu, kjer je nabirala suhljad. To pravico je namreč tudi imel. To je veselo prepevala pred hišo na vrtu, ali pa v gozdu, da je kar donelo po dolinici. Če pa je v gozdu nabrala Buhljadi, pa je rada posedela še tam pod staro bukvijo ob vrtincu in sanjala, dokler ni prišel oče po njo, pa še on je časih rad posedel zraven nje in ji pripovedoval o starih bogovih, ki se jim je tukaj žrtvovalo, in ona ga je parno poslušala; ali pa sta se oba divila večernemu gozdnemu čaru, dokler ju ni prisilil hlad iti domovi.
Tudi danes je aedela Francka tukaj, a ni imela nič nabrane suh-ijudi, pač pa je bilo njeno ljubko in
nežno lice danes objokano in debele solze bo kapale po rdečem licu, ki bo je pekle in žgale kakor pereči ogenj.
Kaj neki sameva? Kaj joka? Ali gledala je v vrtinec, ki je sukal vabljivo svoje kolobare kakor bi hotel reči: Pridi, pa zapleševa. In razumela ga je.
»Pridem, pridem,« je dejala sama sebi, »tajno sučeš svoje kolobare, a ne izdaš vendar nikdar svojih tajnosti. Ti me ne boš varal, me ne boš sunil od sebe kakor--—, in nove
solze so se vlile po objokanem licu, ko se je domislila njega, ki ga je ljubila z vsem svojim nepokvarjenim, srcem, z vsemi svojimi silami. Tukaj na tem mestu sta se našli njiju srd, ko jo je nekoč gozdni praktikant zalotil sedečo pod bukvo, ji mehko zakril oči s svoji rokami ter jo vprašal, kdo da je. In ona se mu je nasmejala ljubko, z zvenečim srečnim glasom, odrinila njegove roke raz oči m z rdečioo v lici stala pred njim, ki jo je gledal ves zamaknjen. In shajala sta se tukaj pod bukvo, uživala vso slast prve ljubezni, ki jima je zasijala milo in sveže kakor po-
mladno solnce. Oh, kako divni časi so bili to, ko sta tako roke v roki sedela pod bukvo. Govorila nista mnogo — saj prava sreča tudi ni glasna — a uživala st* to srečo tajno. Kakor skeči električna iskra od oblaka do oblaka, groma pa ni slišati, tako sta se spajali le ust:::oi v vroče, strastne poljube, ki so pre-šinj&li vse telo. Vrtince pa je veselo zakrožil svoje vode. A danes?
Danes je samevala sama tukaj, tukaj, kjer je doživela toliko srečo. Nesrečna je bila. Videla je svojega Ivana ob etrani nadute, a bogate Dolinčeve Marijane, ki je že dolgo tudi gledala zalepim gozdnim vežbancera. Tako dclgo je nastavljala svoje mrež.* krog njega, da ga je res ulovila. — Zapustil je svojo Fran-oko in letel za Marijanioo. Uboga Francika. Onečastena, zapuščena je lez!a okrog hišnih voglov in hirala od dne do dne.
Danes pa na dan poroke Ivanove z Marijanicj je kupa dokipela in hitela je Francka v gozd na ono mesto pod bukvo, kjer se pom'ad njeno ljubezni začela.
tiko! Seveda je po mnenju g. Robiča z vsem početjem »lepega kluba" storjena le slovenskemu naroda izredna dobrota in je le Šusteršičeva garda v stanu, nesrečno domovino rešiti gotovega pogina, ki ji preti od vseh teh nevarnih elementov, ki so že opustili naših pra-dedov staro navado in historično mnenje, da more biti le večno lizanje blagoslovljenih rok naš edini spas!
G. Robič je bil v pretečenem društvenem letu društveni predsednik. Čisto opravičeno je bilo ogorčenje kmetskih govornikov nad indolentnostjo društvenega vodstva. Posebno mladenič od Spodnje Kungote v Slov. Goricah menda našim oblastnim gospodom ni bil nič prav všeč. Kako tudi more naše ljudstvo drugače govoriti? Samo 4 poslance imamo štajerski Slovenci v drž. zboru in še tem se ne ljubi, da bi primerno našim razmeram hodili kolikor možno lastna, od ŠusterŠiča neodvisna pota. Trudijo se pač, da bi črno brezdomo-vinstvo našlo tudi pri nas varno zavetišče, opuščajo pa popolnoma ono, kar je edino v stanu utrditi stališče štajerskih Slovencev, da bi se jim ne bilo bati vsake najmanjše nasprotne sapice. In to moremo doseči edinole potom realiziranja dobrega gospodarskega programa. Seveda gg. poslanca vkljub zahtevi nista povedala o njem ničesar. Kako tudi? Saj je glavna naloga „le-pega kluba" le antagonizem proti tistim slovenskim možem, katerim je delo za narodov blagor v resnici namen življenja!
Kako misli društvo postopati glede zahteve kmetskih govornikov, da naj se pogosteje prirejajo med ljudstvom zborovanja s poučnimi političnimi in gospodarskimi predavanji, se uam ni pojasnilo. Najbrže „bo odbor že ukrenil potrebno 1" Upamo pa vendarle, da se vsaj shodi vuherške vrste ne ponovijo nikoli več! Sicer se nam dozdeva, da gospodje niso nič prav zavzeti za izobrazbo -podanikov, vsaj postopanje proti g. Rebeku je to precej jasuo kazalo. G. Rebek, ki je iz samega rodo-ljubja dospel iz Celja, da je govoril o tem, kako si pridobiti naraščaja narodnega obrtništva, je dobil besedo med zadnjimi najzaduji, da je govoril skoraj še samo stenam in stolom! Skandalozno postopanje! Gospodje pač vedo, da so bili srednji sloji — in to so obrtniki in trgovci — še vedno smrtni udarec takemu tiranstvn, kakor se prakticira pri nas!
Končno naj se še zahvalimo politiku gospodu Robiču, da je oddal predsedstvo „ Slovenskega društva" svojemu prijatelju, preČ. gosp. kanoniku dr. Iv. Mlakarju, ki se razume na politiko toliko, kakor zajec na latinščino. Vsem ostalim mariborskim veljakom pa gre zasluga, da bodo visele v prihodnjem društvenem letu v odboru (s predsednikom 10 mož) tri črne suknje namesto šest kmetskih klobukov.
¥ojua na Daljnem ¥z!ok&
Prvo rusko poročilo o pomorski bitki.
i ia.cr.jj L i n e v i č poroša z dne 29. t. m.: Kriiarka orug« vrste »A 1-
miBi je danes dospela v Vladivo-stok. Poveljnik te Udje poroča: 27. maja se je eskadra admirala Hole-atvenskega v morskem prelivu T suši m a zapletla v boj a japonskim brodovjem. Tekom dne so se potopile oklopniee »K n j a z S u v o -r o v«, »Borodinoa, »O s 1 a b 1 j a« in kriiarka »Ural«; oklopnioa »ImperatorAleksanderlll.« je bila težko poškodovana. Takoj ob začetku bitke je bil a d -miralRožestvenskiranjen in smo ga spravili na Irugo ladjo. Po dopolnilnem poročilu križarki-nega poveljnika, koje sem prejel po posredovanju poveljnika vladivosto-škega pristanišča, je bil težko poškodovan transportni parnik »K a m-č a t k a«. Kriiarka »A 1 m a s«, ki je bila ločena od glavnega brodovja, se ni več mogla z njim združiti in je cdplula proti Vladivcstoku.
Izgube »Almasa« znašajo: Mrtvih je pet mož, med njimi en poročnik, ranjenih pa 10 mož, med njimi trije težko.
O usodi moštva na potopljenih ladjah ne ve poveljnik »Almasa« ničesar.
Poročilo admirala Toga.
Japonsko poslaništvo v Londonu je prejelo iz Tokija to-le brzojavko: Admiral Togo je poslal ta-le poročila:
Prvo poročilo, došlo 27. t. m. zjutraj: Neposredno, ko je došla vest, da se je na obzorju pojavilo rusko brodovje, se je naše združeno brodovje pripravilo za napad. Vreme je danes lepo, morje pa je viharno.
Drugo poročilo, došlo 27. t. m. ponoči: Naše združeno hrodovje je napadlo rusko ladjevje v bližini Okinašime, jugovzhodno od Tsušime; potopili smo najmanj štiri ladje in premagali rusko brodovje.
Naši torpedni rušiloi in torpedne flotilje so ponoči izvršili nov napad. Naše ladje so trpele samo neznatno škodo.
Tretje poročilo, došlo 29. t. m. zjutraj: Glavni deli našega združenega brodovja so 27. t. m. zasledovali rusko ladjevje in je 23. t. m. napadli pri skali Li&ncourt, se-vernovzhodno cd Okinašime. To eskadro so tvorile ladje »Nikolaji«, »Ore 1«, »A d m i r a j Senjavi n«, »A dmiral A p r a k s i n« in »I z -umru d«.
Križarka »Izumru d« je utekla, ostale štiri ladje pa so kapitulirale. Naše ladje niso imele nobenih poškodb.
Po zatrdilih ujetnikov so bile ladje, ki so se 27. t. m. potopi!e »Boro d i d o«, »Aleksander III«, »Zemčug« in tridrugeiadje. Admiral Nebogatov je vjet in ž njim okoli 2000 mož.
Ruske izgube moštva.
Iz Tokija Be poroča: Nebogatov je bil ujet z admiralsko svojo ladjo. Oklopnioa je bila močno poškodovana, neka križarka s  posadko 200
mož ae je zatekla v H a m a d o v japonski pokrajini Š i m a n e.
Na stotine ruskih ranjeneev ae je izkroalo na japonskem obrežju. Vest, da je poginilo 6000 Rutov v morskih valovih, je pretirana. V ponedeljek ae je na nekem japonskem otoka izkroalo 200 Ruaov, ki bo razobesili belo zastavo v inak, da bo vdajo.
Japonci so jih prijazno sprejeli in pogostili. Ujetniki se internirajo t S a b e h u.
Posadke na potopljenih ladjah bo, kakor ae poroča iz Tokija, vse poginile. Na krovu »Borodina« je bilo 780 mož, na krovu »Aleksandra III.u približno isto število; na drugih potopljenih ladjah pa 400 do 500 mož.
V oelem se je torej potopilo z ladjami vred okoli 4700 mož.
O usodi admirala Roieštven-skega
se ne ve ničesar gotovega. Nekatere vesti zatrjujejo, da je poginil zajedno s svojo admiralsko ladjo, druge pa vedo povedati, da je bil v bitki samo ranjen in da se je rešil.
»Times« poročajo, da je bila admiralska ladja tekom bitke hudo poškodovana.
RožestvenBki jo je z ozirom na to zapustil in b? vkrcal na neko brzovozno torpedovko, ki vozi 25 milj na uro da bi utekel.
Več japonskih križark ga je zasledovalo in doslej se mu Še ni posrečilo, se rešiti na varno.
»Lokalanzeigerju« bo poroča iz Petrograda: Slab vojne mornarice še nt doslej prejel nobenega uradnega poročila o izidu pomorske bitke. g j vori se, da je bil admiral R o • žeBtvenski ranjen in da se je rešilna krovtorpedovke »Brav i«. Dva poveljnika ruskih ladij se nista hotela vdati in Bta prostovoljno skočila v morje. Med uje tirni se baje nahaja tudi admiral e u q u i a t.
O vzrokih ruskega poraza.
»Tinaes« poročajo iz Petrograda: V ruskih krogih se sodi, daje poraz posledica izdajstva na ruski strani. Na krovu nekaterih ladij so se nahajali tudi r e v o 1 u c i j o n a r j i, ki v bitki niso storili svoje dolžnosti.
It Tokija pa ee javlja: Nepričakovano hitro pogibelj ruskega brodovja je pripisovati ruski bojni formaciji. Rožestvenski je imel oklopniee razvrščene na vzhodni strani, križarke na zapadni, manj vredne ladje pa na sredi; med temi se je vsled ubornega japonskega ognja skoro pojavil nered. Zbog tega sta tudi trpeli obe krili. Rusi so od govarjali na japonski ogenj zelo slabo. Najboljše ruske ladje so bile ▼sled tega skoro tako poškodovane, da so postale nesposobne za boj. Ostsnke ruskega ladjevja zasledujejo Japorci in ga neprestano obstrelju jejo.   Najbrže ne bo utekla niti ena
I ruska ladja. Na ruski strani se je bitke udeležilo 20 ladij. Moštvo potopljene obrežne oklopniee »Admiral Ušakov« ste izkrcali na japonsko obrežje dve ruski hospitalni ladji, ki so jih nato Japonci uplenili.
Neki visoki avstrijski pomorski častnik ae je izrazil, da je bila bitka pri Taušimu največja pomorska bitka, kar jih pozna zgodovina. Da so štiri ladje padle v sovražnikove roke, se da pojasniti le na ta način, da bo bili med ruskim moštvom uporniki.
Rusom pa je najbrie tudi n e -dostajalo premoga, ker sicer ni umljivo, da bi bili pluli skezi Korejski preliv, ki je bil zanje najnevarnejši. Za vzrok poraza je treba smatrati: malovredne ladje, neizvežbano moštvo in ne-đ ostaja nj e discipline na ruski strani, na japonski strani v vsakem oziru na višku modernih z a h t e v s t o -ječe ladjevje.
Vtis črnih vesti v Petrogradu.
Nesrečne vesti s pomorskega bojišča so vplivale, kakor se poroča iz Petrograda, na carja naravnost uničujoče. Ko je car dobil v roke dotične brzojavke, se je tresel na veem životu in bolestno zdihoval: »Vse je izgubljeno.« Nato se je zaprl v svojo sobo in je ni zapustil ves dan. K njemu sme samo njegov telesni zdravnik dr. Hirš.
Vest o porazu se je kakor blisk razširila po mestu. Povsodi vlada silno razburjenje in ogorčenje.
Splošno se progLšajo vladajoči krogi za četo navadnih morilcev. Govori se, da se je sklenila zarota proti velikemu knezu Aleksiju Aleksandroviču katerega se dolži, da je kriv vseh porazov.
Zajete morske ladje.
Japonsko poslaništvo v Londonu pri-občuje to le brzojavko iz Tokija:
Vse štiri uplenjene ruske ladje so S9 nepoškodovane prepeljale v naša pristanišča, in sicer »Orel« v Majdzuro, »Nikolaj I«, »Admiral Aprak sin« in»Admiral Senjavi n« pa v S as eho.
Mirovno vprašanje.
V Londonu se splošno sodi, da za Rusijo sedaj ni nobenega izhoda, kakor mir.
»Daily Telegraph« piše:
Rusijo stane ta poraz ogromno denarja, ki bi ga naj raje takoj sprva vrgla v morje. Rusi so definitivno izgubili gospodstvo na morju in Japonci je bodo obdržali.
Nadaljevanje vojne bilo bi hudodelstvo.
Iz Pariza pa se javlja, da sta se sestala minister zunanjih zadev Del-ca ss 6 in ruski poslanik Nelido v, da se posvetujeta o premirju.
Koliko so stale potopljene ladje.
Škodo, ki jo trpi Rusija ob iz-gubi svojega^brodovja, se ceni na 250 milijonov kron, in Bioer za
je bil, da Vara ga dam, ker dotična oseba, od katere sem denar dobil, neče biti imenovana."
„Oprostite, gospod svetnik," je rekel Jakličo dloČno, „milodarov ne sprejemam, niti od znanih niti od neznanih oseb."
Policijski svetuik se je dobrohotno nasmehnil in je zdaj ponudil Jakliču stol.
„To ni milodar, gospod Jaklič. Reklo se mi takoj, da najbrže ne bo-dete hoteli denarja sprejeti, ČeŠ, da je milodar. A jaz Vam dam svojo Častno besedo, da je ta denar pošteno zasluženo plačilo za pošteno izvršeno delo."
„To je skoro nemogoče," je ugovarjal Jaklič. B Bodite tako prijazni in povejte mi, od kod je ta denar."
„Obljubil sem molčati," je dejal policijski svetnik, ..a ponavljam Vam vnovič in potrjujem s častno besedo, da to ni milodar, da je ta denar plačilo in da ga torej lahko vzamete."
Jaklič ni vedel, kaj bi storil. Silil je v policijskega svetnika, naj mu stvar pojasni, ali policijski svetnik se ni dal omehčati.
„Le to Vam lahko povem, da mi
štiri oklopniee 120 milijonov, za osem obrežnih oklopnio in križark 120 milijonov, ostalo pa za druge ladje
Rusko mnenje o pomorski bitki.
„Birževija Vjedomosti4* pišejo: Nit; na evropskem kontingentu, niti na Angleškem ali v Ameriki se ne more imet točnih poročil. Japonska vlada je ukre nila vse, da prepreči, da bi kako p0. ročilo došlo v Časopise. Podlaga vseit govoricam o zadnjih dogodkih v K rej8ki cesti so le domnevanja.
Ta  izjava odgovarja popolnoma mnenju občinstva. Akoravno je vsakd prepričan,  da je sedanjim vestem pri. pisovati večji pomen nego znani brz. javki z Manile, vendar se nihče ne Btjj opravičenega,  da bi iz predležečih ic nasprotujočih si vesti sklepal na popoler poraz Rožeatvenskega in sodi, daje mogoče, da je Rožestvensk; z večino s voj i h ladij po ne srečni bitki dospel v Vladi, v o s t o k in da se bojni položaj st\ i spremeni. Na drugi strani je pa zaupa-nje toliko padlo, da se ne odklanja več z ogorčenjem možnost uničujočega raza. Sploh pa vse mirno p r i c |. kuje vesti z bojišča razen onih, k. i v skrbi za svojce.  Brez dvoma -pokazalo zahteva nje po miru ne le   pri    uničenju   ruskega brodovja, ampak   tudi   pri   resnem neu-veliko bolj nego doslej, toda v trei ni opaziti nobenega močnejšega giba. r Življenje na ulicah je neizpremenjei. in povsem mirno, kakor sploh p
Vtis v Parizu.
„Temps- izraža potrebo po u ki splošno vlada na Francoskem, piše o porazu zavezne liusije tak „Ruska vlada je bila mnenja, da baltiško brodovje dalo še eno šan> bi   se ne smela opustiti. Fran javno mnenje je želelo, da bi ta kanska koncepcija imela uspeh. I more le eno željo izraziti: da bi pi U konec te dol-e skušnje za našo i nico. Situacija za Rusijo ni taka, k. . je bila za Francijo 1.1870 in 1871. < točka ne pride v toliki meri do ve kakor pri Franciji. Bojišče Rusije se l nahaja na ruskem ozemlju, Rusi se jujejo v kitajski provinciji. Rusi bo kolonijalno vojno. Politik:« vojne je nastala vsled spremembe trgovske politike. Te okoliščine se rajo  razjasniti  ruski vladi. Le: dovolijo, da bi se vse moči absorl in njihovi pomožni viri s formalno gestijo paralizirali,  ki morajo biti k ristni  narodnemu  blagru v drugi I. krajinah  v Evropi,  na Jutrovem  in r Aziji in ki so potrebni  za uresuiee.. notranjih   reform.   Mi dajemo svete, ker smatramo rus k francosko alijanco za hi-rično potrebnost tako za i kakor tudi za Rusijo.**
Izjave admirala Bienaimea.
Iz Ptr;*a pereča koreapond »Lokal-Anzeigerjt«:   Armira a nairrea sem vprašal, če smatra po
■poročenih izgubah ;uk- por>z u
r&BT Omtfm v priloai* "SfcV
■
dala denar Vam dobro  znana OBC je  končal  policijski   svetnik   u< >£ .. 1'pam, da ga sprejmete. Moja C beseda Vam pač lahko zadostuje.
Jaklič se  ni več   upiral. Vzel denar, ki mu je prav zdaj  tako d došel, in se veselega srca poslovil policijskega svetuika. Hotel je iti ravnost domov,  ali premislil si je šel najprej nakupit različnih potreb >.
Sklenil je bil že v dnevih bole da postane drug Človek. Ta sklep -ni rodil iz domotožja po spodobi nego  iz želje, da  povrne prijate! izkazane dobrote, da pomore prijatel iz  bede  in jih  pripelje  do Bovekf vredne eksistence. Začel je i tem, da *■ je omislil spodobno obleko in ko K končno povrnil domov, je imel tu : zagotovljenega nekaj zaslužka.
Zdelo se mu je, kakor da ui p bolel samo težke tizične bolezni, B6f tudi težko duševuo bolezen. Sam i Čudil, kako se je v dolgih tednih ui njegove    bolezni    premenilo njej mišljenje.
Prej je  bil   svojeglav sovražnik Človeške družbe in je suvereusko ziral družabne predpise in navade. PN
Očetu ni rekla n'č, kam da gre. Saj se ga je dolgo egibela, da ne bi opazil njene sramote; da j« ne bi spomnil na njega, ki je zapeljal in oskrunil njo, njegov ponos: da je ne hi spomnil na njeno ljubezen, koje sad je nosila pod krvavečim srcem. V varsivo vrtinca ae je hotela Dodati, ki je ne bi pahnil od b Čutila je, da bo nv. poti s sadom svoje gGreče, a vsrane ljubezni vsem ljudem.
In zašumljal je vrtinec in vabeče zaokrožil 3voje vode v plescče kolo-bare, kakor d* bi hotel reci: »Pridi, jaz ti bom zvest drug in tvojemu otroku dober oče«. Velela je, kaj pomeni to šumljanje. Nemo ie gledala v plešoče in sukajoče se vode.
»N*j bo! Oje, odpustite mi!« tako zavpije in z brzi m i koraki steče proti vrtincu in z vzklikom: »Ivan«! zgine v vrtincu.
Kraj bukve pa se je tiho zgrudil sivolas mož. Bil je stari Filip, ki je prišel za hčerko, ker mu je izostala predolgo. Slišal je njene zad nje besede, potem pa se mu je stemniio in ni vedel nič več, kaj se
je ž njim godilo. Zavedel se je šele v mehki postelji na grajščini, kamer s-, ga zanesli graščinski hlapci po povelju mladega graščaks, ki ga je našel pod bukvo ležečega v nezavesti. Po dolgem trudu zavedel se je vendarle in prvo vprašanje je bilo, kje je Francka. Povedali so mu, I da so ga našli pod bukvo, da pa ne j vejo, kje je Francka, čeravno so jo že dali iskati. Tedaj pa se mu je zmračil obraz in z divjim krikom: »Vrtinec«! planil je pokonci, a zgrudil se spet na postelj. 1 oliko, da je še povedal, kaj da pomeni ta vzklik, je omahnil in izdihnil.
Franco pa so po dolgem, muč nem iskanju našli malo po vrtincem pod korenino neke vrbe, ki je raz prostirala s* oje korenine v vodo, in čudili so se vsi ob pogledu Francki-nega bledega obraza, ki je kakor v smehljaju hotelo reči: »Vse jo debro!«
Pokopali so oba v en in isti grob. Bila sta neločljiva skoro v življenju, in sta tako še tudi po smrti ostala združena.
Koristka.
Povest.
(Daljo.)
Izprehod je Jakliču dobro del; kar poživil ga je. Upadla lica so izgubila svojo bledost in čutil se je precej svežega in krepkega, ko se jc napotil proti domu.
Na stopnicah je družbo sprejela Rozmanka in sporočila Jakliču ravno tako nepričakovano kakor presenetljivo naznanilo.
„Policaj je bil tu in je za Vas vprašal. Rekel je, da morate priti na rotovž k policijskemu svetniku." In nekako tolažilno, kakor bi bile n ene besede prouzročile kdo ve kak strah, je dostavila: ..Pa ni menda nič hudega, ker je bil policaj jako prijazen."
Jaklič ni dosti premišljal, nego se je takoj napotil na magistrat. Tam ga je čakalo novo presenečenje. Policijski svetnik si ga je ogledal od nog do glave, se Čudil njegovi slabi obleki, ga izpraševal od kod da je in kako da se je tako zanemaril in končno položil pred njega tri stotake.
„Ta denar je za Vas. Izročen mi
1. Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 125, dne- 31. maja 1905
MloJilen. Olgovoril mi je: »Nikakor
L fea:ti po tokijski hriojavki soditi 8k?ep*t', da gre, izvzemši oklepen »Borodino«, za ladje druge u tretje vrste. Počakati bo treba, e bo večina ruskega brodovja plula toliko naglico, da bo zasledovanje e iluzorično.a Zazdaj se Btenaimeu <j,; io mogoče.
emška sodba o pomorski bitki.
O   pomorski   bilki   v Korejski e;t: pi*5* »National-Zeuung;« tako le: Togo je zadal s ivrAŽniku uni-ujcč udarec in jedro balt škega bro-ovja |e izgubljeno.   Ostant-k se ni-e?       s«>f. tra mnogo vreden.
Roifs-veneki le en del naj fcej š h lsdij spravil v Vladivostok, ki bil to še zmerom uepth; tabo pa igf, mora pričakovati, da se c s tane k slavnega b?cdovj» nahaja ni nerednem begu proti Vladivostoku in da bo še več ladij padlo v plen japon sfeemu zasledovanju. To uničenje brodovja pomeni za Ruse gotovo izgubo Viadivostoka. Ondotna diviz'ja križark se je baje tuli udeležila boja in torej najbrž ne eksistira več. Ro-žestvenskega načrti so bili morda m:dro prersČunjeni, toda strmogl&v-ljenje Toga se rv.u ni posrečilo. Ta pomorski junak je v bleščeči veneo svojih uspehov pridjal si najlepšega, ki mu je mogel biti odločen. Ves svet bo presenečen nad strašno nesrečo Rusije, toda ne bo mogel odrekati Japoncem največjega občudovanja B'tka v Korejski cesti se že zd&j lahko zbznamuje kot največja pomorska bitka cd Abukirja. Morda je največja, kar se jih je sploh kdaj rio! _
Deželni zbori.
Trst, 30 maja. Italijanski po-e    .  istrskega deželnega abora so
as )Z03t*ii od seje, ker je nsmesfc-cistvo Slovanom obljubilo, da odgovori v današnji seji na slovanske in-t rpelacije v hr7&šken?, oziroma v slovenskem jeziku
Praga, 30. mij?. Deželni zbor je rt-iil danes c^lo vrsto poročil pre-
inske komisije o manjših melio-r akih del h, kakor iuii o računskih   zaključkih   raznih  fondov in
UStiDOV.
Kriza na Ogrskem,
Budapešta 30. maja. Do vČe raj se je baron Fejervarv še vedno trudi, da sestavi novo ministrstvo. Poklical je k sebi tudi hrvaškega bana Pejaosevicha, da se posvetuje ž njim o tem, kdo ca avzame portfelj hrvaškega mi-'s B*n je priporočal vukovar-skega župana pl. Hideghetjr, toda med tem je cesar sporočil Fejervarv ju, naj opusti nadali no prizadevanje, ker je jasno, da se mu misija ne more posrečit*.
B u d a p e š ta 30 maja. Z velikim zadovoljstvom poročajo madjarski listi, da je cesar pri zadnjih vojaških
vajsh  v  Bruoku  govoril namenoma vefi madjarski kot nem ški.   Neki   list pa zatrjuje, da se je to pot kralj zadnjič udeležil vojaških vaj.
Budapešta 30 maja. Ker so se baronu Fejervarvju prizadevanja pine-reČila, je grof T is z a spremenil svojo taktiko. Za prosil je voditelje opozio'jskih strank in druge politike, naj bi omogočili konferenca, h kateri bi poslale vse stranke z<»stopn>ke in kjer nai bi se posvetoval*, kako |e poiskati izhoda :z kriz*. Opozicijski voditelji so spre jeli to misel, vendar stoje na stalidču, da je korfsrenoa mogoča šele potem, & o bo grof Tisza stalno zapustil ministrstvo.
Budapešta 30 maja. Splošno začuderje ja obudil prihod po slanca Klnfača v ogrski parlament. B-ije ima nalogo, da pripravlja spor&zumljen je z neodvisno stranko. Posvetoval se je 9 Polo-nyern in Hoszom. Tuii Kos-sutbu je želel biti predstavljen, ki pa ni bil v parlamentu. V Budapešto pa je prišel tudi poslanec A Dr a tamo \v i cz, baje pr učev&t ogrsko krizo.
Budapešta 30. maja. Poslanec grof Batbyanyi, ki ni bil dos*-daj pri nobeni stranki, je pristopil h Kossuthovi stranki.
Budapešta 20. maja. Poslanska zbornioa je nadaljevala danes posvetovanje o Kossuthovem predlogu glede avtonomnga ogrskega carinskega tarifa. Poslanec Rubine k je želel, naj bi se z Avstrijo skleuiia taka trgovinska rn carinska pogodba, v k*teri naj bi se dovolile nekaterecsrinske postavke vobrsmbo ogrske industrije, za ostali del avstrijske industrije pa svobodna trgovina, doČ'.m bi morala dovoliti Avstrija Ogrski ne samo carine prr.bti uvoz žita, ternuč morala tudi nuditi jamstvo, da drugim državam ne dovoli iste prednosti.
Nemiri na Ruskem
Varšava, 30. maj*. V neki tovarni v Kaliscvu so prijeli nekega delavca, kateremu se je dokazalo, da je morilec gubernatorja v Batu. Delavec se je p? izvršenem umoru mirno vrnil na delo.
Petrograd, 30. maji. V okraju Erivan divja še vedno prava anarhi|a z morjenj* m in požigan.enr. Vojaštvo je preslabo. Arrnens&i del&vc. so ral djali novo žtlezn'co v B >tum
Rusija in ameriške Zedinjene
države,
London, 30 maja. Ruski po elanik grof C a asi ni je n» povelje ruske vlade prešel osebno pretestovat k predsedniku Rooseveltu proti nameravanemu potovanju vojnega tajnika Tafta na Filipine in Japonsko, črš, da bi si tak obisk Japonska in evropske velesile razlagale kot sim pstije in navdoSevanje  z* Japonsko.
se je smatral za kulturnega cigana, ki se neČe gibati samo v okviru, ki je ograjen s socijalnimi zakoni in ki se je r gal obče veljavni morali. Zdaj ga je bilo vse to minilo. Obšlo ga je spoznanje, da je Človeška družba s svojimi uredbami in navadami mogočna trdnjava, kateri se od zunaj ne more Škodovati. Ves duhoviti cinizem, vse preziranje in sovraštvo bobeme ni še nikdar nič vplivalo na družabne razmere. Prizadevanje bobčme, od zunaj premeniti družabni red, se je Jakliču zdelo tako, kakor če bi kdo hotel z nmetalnim ognjem zavzeti kako trdnjavo, kdor hoče veljavne uredbe premeniti, in da je tisti dosti večji junak, ki se podvrže veljavnim družabnim zakonom z namenom, da jih predrugaei, v kolikor je to v njegovih močeh.
Te misli, čeprav so mu nekam nejasno blodile po glavi, so znatno podpirale njegov namen, da začne novo življenje. Potreboval je nekega etičnega opravičenja za ta svoj sklep in bilo mu je laglje pri srcu, ko je je našel.
Sodar mu je ugovarjal in se norčeval iz njega, ko mu je povedal, da hoče odslej redno in resno delati.
.Beži, beži," je rekel Sodar, „to so same neumnosti. Kaj misliš, da so
ljudje, ki delajo, človeštvu koristni ? Kaj še! Eni delajo, ker so tako omeh-kuženi, da bi ne mogli prenašati skromnega življenja, drugi zato, da si čas kratijo, tretji pa, ker so tako neumni, da ne znajo drugega delati, kakor zbirati denar, ki ga potem njihovi nasledniki zapravijo. Delati — to zna vsak, to ni prav nič posebnega."
„Saj ti vendar sam delaš in sicer prav pridno ves dan in skoro vso noč,4* je ugovarjal Jaklič
„Med delom in delom je razloček," je začel tradirati Sodar in se usedel na posteljo, kar je bilo vedno znamenje, da je pripravljen na boj. „Nič delati in primerno dobro živeti, to je pravzaprav prva človeška pravica, a oropali so nam jo kapitalisti in mogočniki in nas prisilili, da delamo. A vsakdo naj dela za denar samo toliko, kolikor je neizogibno; če jaz še kaj več delam, je to le za zabavo."
„Sodar — tebi se blede." se je smejal Jaklič, dasi je že davno vedel, da Sodar nima samo tega prepričanja, marveč se ga tudi res drži in se vedno po njem ravna. „Kaj boš vedno s strganimi hlačami in s slabe prišitimi gumbi taval po poti življenja?"
(Dalje prib.)
Tako mnenje nastane tem laglje, ker potuje s Taftom »udi predsednikova hči Alice Roosevelt. Predsednik Roosevelt pa je ruski ugovor zavrgel, češ, da je za potovanje že vse določeno.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 30. maja. Včeraj je sprejela zbornica člana 7 in 8 tozadevne predioge, kjer se določa, da se cerkveno premoženje tam, kjer ni cer kveoe zveze, izroM podpornim* in dobrodelnim znvodom Nato s* je zbornica zaradi prihod* ftoanskega kralja odgodila do 5. junij*.
Dopisi.
Iz Bohinja.  Kakor zuano, sezidal se je tukaj za Časa gradnje nove železnice na državne stroške hotel, ki je stal nad 80.000 K in ki je delal in še dela najobčutuejšo konkurenco do-domačim gostilničarjem.  Zdaj, ko bo železniško  delo  skoraj   dovršeno, se botelu ne obeta ravno najlepša prihod-njost, ker stoji precej vstran od novega kolodvora. Da se ta nevarnost prepreči, treba je bilo poskrbeti za to.   No, in poskrbelo  se je na ta način.   Prva in najbolj pripravna kolodvorska cesta je bila že lansko leto meseca junija projektirana in zemljišča odkupljena. Stroški zanjo so bili proračunjeni na 100.000 K, a menda samo zato tako visoko, da bi zopet  kak  polentar kaj  več zaslužil. To cesto so kot najboljšo spoznali vladni inženirji in drugi gospodje, ki so imeli pri tem odločevati.   Takrat bi se bila ta  cesta  lahko prav poceni zgradila, ker je bilo v izobilju nasipnega materijala, ki so ga dovažali iz predora in ki je preostajal pri progi.  Zgradbo te kolodvorske  ceste se je  ponudilo od avstrijskega denarja presitemu Italijanu Ceconiju, ki   pa  ni hotel gradnje prevzeti, ker mu ta cesta ni ugajala, ker ne bi šla mimo njegove vile in tudi ne mimo gori imenovanega hotela. Ceconi je sestavil drug projekt, po katerem pojde cesta mimo njegove vile in državnega hotela, bo pa zaradi tega tudi 1 km daljša. A kaj zato! Avstrijska vlada ima za italijanske podjetnike vedno dosti denarja, za domačine ga ji pa vedno primanjkuje in vedno je v stiskah. V petek je bil ogled nove projektirane ceste. Določen je bil za 10. uro dopoldne, a vladna komisija je kot fa-rovški gost začela že ob l/29 uri svoje delo, pač samo z namenom, da ne bi prišlo preveč ljudi skupaj, zlasti pa ne onih iz Srednje vasi, ki so pred 21 2 meseci vložili ostre in opravičene pritožbe proti Ceconijevemu projektu. Da bo obveljal Ceconijev projekt do piČice, si niti dvomiti ne upamo, saj Ceconi je Lah, ki sme delati popolnoma po svoji volji. Nekoliko drugačnega mnenja je pa bila komisija pri  ogledu kolodvorske ceste v Nomenju dne 25. t. m. Ondotni posestnik Pisek se je pritožil, ker pojde nova cesta naravnost čez njegovo njivo in mu s tem še tiste pedi zemlje, ki mu ostanejo, tako uniči, da se mu godi huda krivica. Ugovarjal je temu in predlagal, naj se naredi mal ovinek. A komisija je odgovorila: Ne ! Naša dolžnost je, da gledamo v prvi vrsti na to, da je cesta kolikor mogoče naravnost in da je bližnica na kolodvor!  — Taki doslednosti se moramo klanjati! Iz vsega tega je pa razvidno, da se na koristi prebivalstva vlada nikjer nič nič ne ozira in da, kar dela, dela le na ljubo svojih privržencev, ki ji bodo kmalu zrastli čez glavo. Domačine, to jc Slovence, pa zatira in jih sili, da se morajo izseljevati v tuje države, ker jim je lastna država hudobna mačeha. Le kdor stoji na strani narodnih izsesoval-cev kakor ravno župnik Piber in župan Arh, tisti je oblagodarjen z vsemi da rovi, ki jih premore avstrijska pravičnost.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 30. maja.
Predsedoval je župan Ivan Hri bar. Z* overovatelja z*p snika je imenoval občineka sveUnka Kej žerjainZužkA — Nadalje je pre Čit»l zahv&lo »Društva slovenskih knj /. vnikov in časnikarjev« z-* ujia novmio.
Občinski svet za pisatelja Petra    Mittlavca (Podrav-s Stega).
Občinski svetaik Subio je pri javil io utemeljeval nujni predlog, naj bi mestna občina darovala britko prizadete mi *iov pis*teltu P. Mi klavoti 100 K iz pogl. V 3 vrBto (nepredvidni izdatki) Predlog je bil enoglasno sprejet. (N m bi ta veliko dušni Čin posnemale zavedne in dobro situirane občine, posojilnioe itd )
Določitev/ prostorov za Prešernov in cesarjev spomenik
O tej edini točki dnevnega reda je poročal v imenu olepševalnega od
seka občinski svetnik Kej žar. Pre-čital je dopis odbora za Prešernov spomenik, v katerem je povedana dosedanja zgodovina Prešernovega spomenika, oziroma o pobiranju pri-spevkov zanj. Vsa dela bodo dovršena v par mesecih, le denar še ni nabran. Odbor prosi mestno občino za prispevek, nadalje naj dovoli spomenik postaviti na Marijinem trgu in naj prevzame spomenik v svojo last. Mestni odsek je odstopil to prošnjo olepševalnemu cdsehu, ki predlaga: 1. Občinski svet dovoli, da se Prešernov spomenik postavi na Marijinem trgu. na prostoru, kjer sta stali Mav-rjtva in Sabiffrerjeva h š* 2 Občinski svet skleni, da prevztme me*»tna občina Prešernov spomenik v svojo last. 3 Z ozirom na pro računsko st&nje občinski svet prošnji za prispevek za sedaj ne more ugoditi.
Občinski svetnik dr. Tavčar je rekel, da vprašanje, kam se postavi Prešernov spomenik, precej razburja po našem mestu To vprašanje pa je tudi velike važnosti. Ako se pri tem napravi kaka napaka, se pozneje ne bo dala zlahka odpraviti. Olgovor nost zadene mestni svet, zato no gre, da bi a-. danes o tem sklepalo, ker občinski svet razen dveh poročil nima splošne sodbe. Zaradi tega je predlagal: Gospod župan se pooblašča, da skliče prej kot prej enketo strokovnjakov v ta namen, da ta določi, kam nai se postavi Prešernov spomenik. V to enketo naj se pokličejo: ravna tel) S n b i c . nadinžener Žužek, ravnatelj Duffe, stavbni nadsvetmk Klinar, nadinžener Pavlin, arhitekta Fabiani in Plečnik, prof Sturm in kipar Zajec.
Boketa naj si ogleda vse v po-štev prihajajoče prostore; posvetuje naj s i pod predsedstvom županovim. Materijal, ki ga priredi enketa, predložiti je mestnemu občinskemu svetu v nadaljno poročanje.
Ta predlog je bil sprejet. Vsled tega je tudi odpadlo sklepanje glede prostora za oes*rje7 spomenik.
Seja se je zaključila.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 31. m*ja.
— Skupno delo. Naravnost gorostasna je nesramnost, s katero se črni izdajalci slikajo kot — slovenski narodnjaki.  Človek se mora kar za glavo prijeti, ko č.ta te pustolovske dekiamaoije v »Slovencu«.   In s kakimi budalostmi si pomagajo ti ljudje' Treba je le čitati »Slovencev« sobotni članek, da se spozna  na eni strani duševna mizerija teh politikastrov na drugi strani pa njihov cinizem, s katerim varajo javno mnenje. Vzrok političnemu boju na Slovenskem je — zveza z Nemci! To trobijo dan na dan, prav kakor bi ljudje ne vedeli, da se jo bil začel boj že deset let prej, nego je bila sklenjena »zveza« Boj so začeli klerikalci pod vodstvom škofa Missije, ker sta to zaukazala Rim in Du naj.   Rim je hotel  uničiti narodno napredno stranko, ker se je potegovala za staroslavensko bo g o slu ž je, Dunaj   je hotel uničiti narodno-napredno Btranko, ker mu je bila v n ar od n em o z ir u pre več radikalna. To je bil vzrok, da se je začel boj duhovščine proti naši stranki. Prvi top je počil, ko je bilo izdano  znano skupno pastirsko pismo. In od tedaj je boj naraščal od leta do leta. Klerikalna stranka je   odklanjala   vsako zvezo, vsak kompromis, vsako s]pora zuraljenje, vsako skupno delo Sredi tega boja je prišlo leta 1895. do deželnozborskih volitev. Nobena stranka ni imela sama večine, a tudi sedaj   niso   klerikalci iskali sveze z naprednjaki, nego so mislili   obnoviti    staro kieri-kalno-nemško zvezo.  Iskal; so zveze z Nemc:, a spretnosti narodno napredne Btranko se je posrečilo, A* je to preprečila in ustvarila dru gačoo večino, kakor so jo hoteli klo rikaloi, veČino liberalnega miš ljenja,  ustanovljeno  zato,  da s-onemogoči   uresničenje po gubnih klerikalnih naklepov Na štrifeu, ki so ga klerikalci spletli, da bi štrangulirali narodno-napredno stranko, so sami obviseli in vise na njem že oelih deset let. Ugodno to seveda ni, in zato se skušajo na vse načine rešiti. Zdaj zopet besedi čijo o skupnem delu. Naša stranka je vedno  stala  na  stališču, da je skupno delo v narodnih stvareh mo
goče.   A  klerikalci tudi skup. nega dela več nečejo.   Do Jeta 1900 so bili slovenski poslanci vzlio boju v domovini na Dunaju združeni v enem klubu.  Klerikaloi so ta enotni klub razbili, češ, da s liberalci ne sede prieni mizi. Mi smo se z vso vnemo iz ozirov na obmejne Slovence zavzeli za skupen klub, a klerikalci ga niso hoteli. Stodo imajo sami največjo. Zdaj pa so tako nesramni,  da  trde:  zveza liberalne al<jv<*nske in nemške ttranke je razdrla naše narodno zastopstvo v državnem zboru in ubila deloy&n;e deželnega zbora kranjskefifb!   To je že vrhunec nesramnosti! Vziic temu, da sta slovenski stranki v boju med seboj, bi bile vendar mogoče skupne akeje v gotovih narodnih vprašanjih. A zopet so klerikalci tisti, ki tega nečejo. Ko jih je župan Hribar  v  deželnem  zboru  pozval, naj podpišejo predlog z*-,stran slovanskega vseučilišč?, so to odklonili na prav surov nač.n, da nimajo s slovenskimi liberalci nič skupnega; ko se je šlo ta mesec v državnem zboru za slo« vensko  vseučilišče,  se  klerikalci Še zmenili niso.   Kot Luegerjevi štifel* puearji bi še govorili ne bili, da jim nismo mi dali pravočasno nekaj krepkih brc in jih prisilili, da so vsaj podali ponižno izjavico. Io kako skupno delo je mogoče z ljudmi, ki eo zdaj, ko je prišlo staroslovensko bogoslužje na vrsto, pokazati, da so največji izdajalci svojega naroda in niso vredni, da jih  solnca obsije.   A ne samo s skupnim  delom   sleparijo klerikalci jfcvnoat.    Skupno    enotno narodao stranko hoče imeti »Slovenec«. Seveda — samo na papirja, v rt-snici le z* t , da bi liberalci pomagali klerikalcem s striki, r a katerem vise že deset let in na katerem se prav slabo počutijo.  V tem oziru pa naj se zapomnijo le erso: dokler bo Anton Jeglič   škof   ljubljanski, io-kter ne bo Anton Jeglič živ pokopan v kakem samostana, dotlej še govora ni, da bi se naprednjaki zlili a klerikalci v eno stranke!
— Rimski  zbor škofov.
Glasilo vseh črnih izdajalcev igra glede staroslovenskega bogoslužja skrajno hinavsko vlogo. Spomenico g. župnika Vrhovnika je odpravil ^Slovenec4* z notičico, ki je naravnost škandalozna. „Sloveneca nima časa in prostora, da bi vzel v pretres vprašanje o staroslovenskem bogoslužju. Kdo bo pa ljudem čaat kradel, če se bo „ Slovenec44 s takimi vprašanji ukvarjal. Posebno o staroslovenskem bogoslužju med Slovenci neČe »Slovenec- ničesar vedeti. O, Hrvatom je privošči, prav od srca, samo Slovenci ne smejo moliti stvarnika v svojem jeziku. To „Slovenčevou hinavstvo je nad vse ostudno. Kdor bere to pisarjenje škofovega lista, mora z zaničevanjem pljuniti pred te ljudi. „Zapisniki sej bodo pričali o ljubeznivosti in modrosti sv. stolice, pa tudi o gorečnosti in apostolski odkritosrčnosti hrvaško-slovenskih škofov, piše „Slovenec" o zboru škofov. Da, zapisniki bodo pričali o ljubeznivosti in modrosti sv. Stolice za Lahe, o gorečnosti in apostolski odkritosrčnosti nekaterih hrvaških škofov in o izdajstvu ljubljanskega Škofa in slovenske klerikalne duhovščine!
— Odgovor na farško nesramnost v „Slovencu" in Gorici". Hvalevredni poziv društva sloven^k h časnikarjev in književnikov za nesrečn»'g* gospođa Miklavea*Podravskoga je oo-
*rr «b;lrt f*rška z ot*a na skrajno nesramen naćin. Nimesio diOt priboriti na pomoč narečni rodbini, katere oče je klerikalcem tlako delal, pa *žeji» in surmuči.o vse mogoče druge ljudi. Poaebno so se zakadili v g. A. GabršČkav Goric1. Sddaj nam piše g. GabršČek, da so mu klerikalci storili veliko krivico, da ima več kot 50 pisem g. Miki a v c a, njegove Žene in celo njunih otrok, v katerih se mu zahvaljujejo kot svojemu največjemu dobrotniku ki jim vselej priskočil na pomoč, ko je bila beda največja. Šs ta meseo je g. Gabršček poslal
Hi klavcu 25 kron, ko mu je t* pisal, ne morda honorarja, ^ampak podpore. Kar sa tiče honorarja, pravi g. Gabršček, da je M »klavcu plačeval toliko, kolikor je v naših slovenskih zarmerah mogoče. Z\ prevod »Križarjev« je prejel 520 kron nagrade, dobival pa še zmirom kako podporo. Vprašanje nastane le. če sta »Slovenec« in »Grrica« kaj dala za Miklavca, saj je ta de lat mnogo za klerikalne založnike. Na dan z vsotami ! Mislimo p», da imata »Slovenec« in »Gories« le dolge jezike, a da bi svojeruu bližnjemu kaj pomagale, to jima ne pride na misel.' Alešovec je svoje dni vse svoje moči posvetil klerikal-cem, na stara leta ga prt še pogledati niso hoteli in če bi ne bilo liberalcev, bi bil moral mož živ v zemljo.
— Ustanovitev zveze slovenskih  sokolskih  d ruštev
je ministrstvo sa notranje zadeve, sklicu ć se na § 6 zakona od 15 novembra 1867, drž. zak. št. 134, prepovedalo, češ, da bi zveia na podlagi popolnoma splošne oblike § 3. lit. j zveznih pravil v svoj delokrog lahko privzela tuii politična prizadevanja, »kar bi bilo z ozirom na značaj društva kot društvene zveze v smislu določb § 33. navedenega zakona nedopustno. — Točka j § 3. zveznih pravil se glasi: »svoj namen dosega društvo, ... da pod pira zaslužna narodna podjetja.« Grozno!
— Staroveska omejenost.
Železniški čuvaj Ivan Ma ... šel je k spovedi. Tu je razodel, da ne more ob nedeljah k maši, kadar nima dopusta zato. Župnik P . . . . mu začne predbacivati dušno umazanost in brezver-stvo. Železniški čuvaj je vprašal župnika, kaj naj naredi, da zamore k maši ob nedeljah. Župnik ga prične nagovarjati, naj opusti dosedanjo s 1 u ž b o in poišče novo samo zato, da bo zamogel ob nedeljah v cerkev. Čuvaj mu je v obraz povedal, da je nespameten, češ, on ima le Še dve leti do penzije, potem pa je preskrbljen; če pa opusti sedaj radi cerkve dobro službo, potem pa mu ne ostaja drugega, kot sprijazniti se na stara leta z berasko palico, otroke in ženo pa zapoditi. Župnik je nato zakričal: „Če Ti je več življenje kot božja čast, potem pa bodi „ferdaman", ter je zaprl linico spovednike. — Kritike, ki se Čujejo med ljudstvom o „i—a farju" ne navajamo, ker je preveč drastična.
— 75letnica Janeza Trdine. Tiho )e starina io dika sloven*k*b pisateljev, p?( fesor Janez Trdina, praznoval svojo 751etoico Slovenski svet se ga je hvaležno »pomni). Z vseh strani so mu dole pre*r£ne čestitke. Iz Ljubljane sta se peljala v Novo roeBto Čestit&t prof Trdini župan Hribar in notar Hudover ni k, a tudi novomeški župan plem. Slad o vi č je v imenu mestno ob čine čestital jubilarju.
— Prešernov spomenik. Pozivu gospoda pre fesoma Josipa Stritarja za prispevke za Prešernov spomenik so se odzv»ii nadalje: G. dr. V a l e n t i n K r i s d e r. odvetnik v Ljubljani, 20 K; g P E Grassi, trgovca v Ljubezni, 3 K; g Neimenovan v Ljubljani, 10 kron; g. Fran Sebenikar, po-BOBtnik in trgovec v S štei, 4 K; gg. J. Blasnikovi nasledniki, posestniki tiskarne v Ljubljani, 25 K; g. Anton Prelesnik, deželni knjigovodja v Ljubljani, 12 K; gosp. V e k o s 1 *. v Jenko, posestnik v L,uDlJ£iži, 6 K; g. Feltke Urbano, trgovec v Ljubljani, 20 K; gosp. dr. Ivan Jenko, zdravnik v Ljubljani. 20 K; g. Neimenovan iz Starega trgi, 5 K; gosp. Emilij Guttmann, c. kr. gozd. rav. taj-nk v Girici, 10 K; gdč. Danica Predovičeva, včifctržčeva hčerka v Ljubljani, 12 K; si Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, 50 K; gospod Ivan Frisch, trgovec in posestnik v Ljubljani, 50 K; g Matija Zamida, deželni svetnik v Ljubljani, 10 K; g. dr. Schmirmaul Matija, zdravnik v Rajhenburgu, 10 K. — Živeli zavedni darovalci in naj bi našli mnogo posnemaloev!
— V. ustanov nik „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" je postal g. Fran Sakser, lastnik slovenskega dnevnika »Glas Naroda« v Novem Yorku v Ameriki, ki je poslal po ■vojem stalnem ljubljanskem poročevalcu, g. Ant Trstenjaku, dru-
štvu vsoto 200 K. Ta plemeniti čin je dokaz, da darovat* Ij ve, dasi iivi daleč od svoje domovine, dostojno ceniti važnost in veliki pomen našega društva in da ga hoče po svojih močeh podpirati, ker je potrebno in koristno, dasi njemu osebno ne more koristiti Izrekamo g. Sakserju tem potom s?o|o najiskrenejšo zahvalo v trdni nad;, da bodo plemenitemu zgleda slovenskega Američana sledili tudi naši domaČi rodohubi!
— Za pisatelja Podrav-stzega so nadalje darovali tt (e gospodje: J Dimnik, vodja I mestne deške p^trazr^dnice z L ubijani, 2 kron; Nihče v Ljubi ant, 2 K; Josip Obe rs t ar v S.»dražici, 2 kroni; dr. M a t. Murko, vseuciliški on f sor v G-adcu, 5 K in Fran L a vt tiar, nadučit»lj v Šmartuu p d onarro goro, 2 K. — Iskrena ovala!
— Obrni   zbor otroške
bolnice. Otroška bolnica v Ljubljani, ki praznuje letos štiridesetletnico svojega obstoja, je imela včeraj v mestni dvorani svoji letošnji občni zbor. Na Čelnik g. Luckmann je omenil v svojem ogovoru, da je bila otroška bolnica dne 19. novembra 1865 otvor-jeua in da praznuje torej ta zavod letos štiridesetletnico svojega dobrodelnega delovanja. Zahvaljujoč se vsem usta novnikom in dobrotnikom zavoda, izrazil je predsednik nadejo, da tudi v prihodnje ohrauijo temu humanitarnemn zavodu svojo naklonjenost. Kakor posnamemo iz letnega poročila, bilo je v poslednjem društvenem letu v otroški bolnici 600 bolnih otrok ; 457 jih je ozdravilo, 80 pa umrlo; vsi drugi so še ostali v bolniški obskrbi. Mestna občina ljubljanska je naklonila bolnici 1000 kron letne podpore, istotoliko tudi Kraujska hranilnica. V upravni svet so bili per acelamationem izvoljeni dosedanji funkcijonarji. Društvenemu blagajniku g. L e s k o vi t z u, ki opravlja ta posel že štirideset let, izročila se bode zahvalna adresa.
— Slovensko delavsko pevsko društvo „5 a*ec" priredi v nedeljo, dne 4 junija 1905. veliko ljudsko slavnost na Koslerjevem vrtu. Sodeluje ljubljanska društvena godba. Spored. I. del: Petje. 1.) D. Jenko: „Na moru", zbor. 2.) Dr. G. Ipavec: „Slovan na danu, zbor z bariton samospevom (g. Dintar). 3.) J. Koc-jancič: „Majnik", zbor. 4.) F. S. Vilhar: -Za Hrvatsku", zbor.  II. del: Godba.
I. Dr. Dvorak: „Slovanski plesiu, koračnica. 2. Zaje: „Čarovnica iz Boisyu, ouvertura. 3. AValdteufel : „€vetlična promenada", valček. 4. Ziehrer: „Ro-čica v moji roki", pesem za krilovko. 5. Suppe: Slavnostna ouvertura. 6. Schmidt:    „Spominski   listi" , valček.
7. Eilenberg: „Kladvo zlatarja", prizor.
8. Meyerbeer: „Ilugenoti", potpouri. 9. Kovank: „Za spomin", valček. 10. Po-korny: „Solncna roža", polka francoska.
II. Janda. rAlbertina", polka maznrka. 12. Vetašek: „Z ognjem in mečem", polka hitra. III. del: Ljudske zabave in igre. Keglanje na dobitke: I. dobitek 30 K, II. dobitek 12 K, lil. dobitek 10 K IV. dobitek 8 K V. dobitek 6 K (za največ serij.) VI. dobitek (šaljiv) za največkrat vseh devet. — Tudi se kegljalo bode ves dan^v četrtek, dne 1. junija in v nedeljo, dne 4 junija, vsakikrat od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Serija l\ lučajev 20 vin. Zvečer sijajen umetalen ogenj. Po koi čauem sporedu ples. Začetek ob polu 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo, čast. člani nSlavca" in otroci do 10 let prosti. V slučaju neugodnega vremena se vrši slavnost dne 18. junija.
— I. Hrvatsko društvo „Kolo" v/ Ljubljani priredi v četrtek, 1. junija 1905 v senčnatem lipovem vrtu »Narodnega doma" veliko ljudsko v e s e 1 i c o. Ob zvokih milo-glasne tamburice bo na pretek tudi drugih zabav, a ne bo manjkalo ni okusno prirejenih janjcev in odojkov na ražnju. — Za vreme veselice se bo točilo društveno belo in črno pivo, vrček 20 vin. Začetek ob 4. uri po poldne. Vstopnina 20 vin.
— Redni občni zbor za-druge gostilničarje*, fcavar-narjev, žganjetoćniko* in izgubarjev v Ljubljani se je imel vršiti včeraj ob tretji uri popoldne v hotelu „Ilirija". Ob polpeti uri naznani načelnik g. Novak, da je občni zbor nesklepčen in da se vrši drugi občni zbor dne 6. junija t. 1. Gospod Novak predstavi nato g. dra. B1 o u-d e k a, c. kr. zadružnega inštruktorja v ministrstvu, katerega je zadruga povabila na občni zbor. Ker je bila udeležba tako majhna, je dr. B 1 o u d c k samo na kratko omenil, da bi bil že skrajni čas, da začno Kranjci delati za pospeševanje prometa s tujci, kakor se po drugih avstrijskih kronovinah že dolgo dela. Sedaj je tudi Kranjska na tem, da si ustanovi društvo, kateremu bo namen, privabiti v deželo kolikor mogeče mnogo tujcev. Govornik poživlja Člane, naj pristopijo društvu, kajti le potem je pričakovati uspeha, ako bodo vsi edini. Posameznik ne more mnogo storiti, društvo pa, ki bi imelo različne
podpore in subvencije, bi lahko doseglo, da bi se naravne krasote naše dežele opisovale v nemških, švicarskih, francoskih in drugih listih, kar bi gotovo privabilo mnogo tujcev v naše kraje, od katerih hi imeli nele gostilničarji in kavarnarji, marveč tudi poljedelci mnogo koristi. — Gosp. Zajec omeni, da bi bilo društvo za promet tujcev najvažnejše društvo v Ljubljani. Dunajska vlada je sama to uvidela in začela pritiskati na kranjsko deželno vlado, da bi ta storila, kar je potrebno za tako društvo. Pravila so že potrjena, sedaj je samo dolžnost vseh gostilničarjev, da s svojim letnim prispevkom po 5 K pristopijo k društvu, od katerega je pričakovati več koristi, kakor od zadruge. Govorilo ae je tudi o nameravani ustanovitvi deželnega gremija gostilničarjev in kavarnarjev. K gremiju bi pristopili gostilničarji in kavarnarji iz Ljubljane, Bleda, Postojne, Kamnika, Kranja in Novega mesta, samo oni, ki plačajo najmanj 64 K direktnega davka, iz trgov in manjših krajev pa samo oni, ki plačajo najmanj 48 K direktnega davka. Pripravljalni odbor, obstoječ iz gg. Novaka, Kende, Ke-mica Zajca, K ris eha in Krvari ć a, bo vse potrebno ukrenil, da se nameravani gremij   Čim preje ustanovi.
— Lepo vreme je privabilo tudi kmetske „izletnike" na dan. V Ljubljani je bilo videti že več voz „iz-letnikov," V pondeljek pa se je odpeljalo krdelo „pobožnih" Štajercev na tak „izlet" na Goriško na Sv Goro. Sedaj, ko je Čas, da bi kmet delal, se pa klati po 14 dni in Še dalje po svetu, zapravlja denar in bodi „Bogu na pot." Saj je itak znano, da se po božjih potih gode večkrat  največje grdobije.
— Izlet koprskih učite-Ijišcnikov na Kranjsko. Vladni in drugi nepristranski tržaški in istrski listi so polni hvalo i;lede sprejema ko prskih uČiteljiščnikov povodom njihovega poučnega potovanja po Kraujskem; Tudi tržaški namestnik princ Hohenlobe se je baje pri učiteljski konlereoci o tem sprejemu in izkazani kAle^ijalnosti prav pohvalno izrazil, kar je za kranj sko prebivalstvo tembolj značilno, ker so iredentovski listi ščuvali proti na meravanemu izletu na Kranjsko, Češ, da jim ni varno podati se med take barbare. O tem izletu piše tržaški vladni list sledeče: Pod vodstvom g. profesorja Spintre so napravili učiteljiščniki IV. razreda v Kopru poučno kmetijsko potovanje na Kranjsko. V Krškem so jih slovesno sprejeli krški župan dr. Romih, okrajni šolski nadzornik Stiasnv in drugi učitelji ter potovalni učitelj Gombač. V majhnem času njihovega bivanja v tem prijaznem kraju so Be jim nudile tolike prijaznosti, da jim ostanejo nepozabne vse osebe in kraj. Pregledali so vse važnejše stvari, zlasti meščansko šolo, kjer jim je g. Umek razkazoval risalne sobe, g. dr. Romih pa brezžični brzojav, Rontgenove žarke in druge aparate, nakar jih je pogo stila znana gospa IIotsche\var s pri mernim zajtrkom. Po pregledu neka terih kleti so se podali v lepe, obsežne vinske gorice na Trški gori, kamor jih je spremljal tudi drž. poslanec Pfeifer. Tu so dobili vsa potrebna strokovna pojasnila. Iz Krškega so se podali v Kostanjevico, kjer so bili istotako jako prijazno sprejeti. V Novem mestu so si ogledali kmetijsko Šolo pod vodstvom ravnateljevega namestnika g. Rohrmaua, ki jim je razkazoval in pojasujeval vse važnejše stvari. Po mestu jih je pa spremljal mestni župan g. pl. Sla dovič, ki je ostal do odhoda v družbi. Iz Novega mesta so se podali v Ljub Ijauo, kjer jih je sprejel ravnatelj kmetijske družbe g. Pire, profesor Peerz in potovalni učitelj Gombač. Tu so si ogledali mesto, lepi in poučni muzej ter deželno viusko klet, kjer so bili jako prijazno pogoščeni in kjer so imeli priliko prepričati se o raznem, izvrstnem kranjskem vinskem pridelku. Veseli večer so zaključile razne, nepričakovane bratske napitnice. Z naisrčnejšimi pozdravi in s posebnim entuzijazmom ločili so se naši gojenci od preprijaznih gostoljubnih gospodov, katere ohrauijo vedno v najboljšem spominu.
— Pcgre^a   se   posestnik z Brezovice, vulgo Tinček že teden dni. Prejšnjo nedeljo je prinesel k neki lici taciji dva litra  žganja, od katerega si je pridržal en liter za se.  Mogoče je, da se je prenapil žganja in potem po nesrečil. Vsak dan ga išče zbor štirih mož, toda kljub marljivem preiskovanju se ni še posrečilo dobiti sled pogre-sanca.. — Dan  na  dan  ae dogajajo smrtni slučaji in  iščejo  se pogrešanci — toda vsemu je krivo preobilo in ne naravno žganje.
— Umrl Je v Stražisču pri Kranu g Anton Dulanskv, c. kr. poštni asistent, v starosti 29 let. Pogreb je jutri, 1. rožnika t. J. v Stražišču
— Prvo slovensko pevsko društvo „Lira" v Kamniku priredi v nedeljo 4 junija v dvorani »Narodne čitalnice« v Kamnika koncert, pri katerem ae bo pela prvikrat komična opereta v enem dejanju »Seja mestnega starešinstva«, uglasbil Roman Nejedly. Začetek ob 1 «9 uri
ivečer. Vstopni ob: Sedeži I. in II. vrate po 1 K 60 b, ostali sedeži po
1 K; Btoii*č% 60 h
— Glas iz občinstva. „SIo vencu" v pojasnilo na notice „Glas iz občinstva" v št. 114 in 118 med ljubljanskimi novicami. Res je, da je neki tržni stražnik, ki, kakor pravi „Slovc-nec", sliši na ime „Pintar", naredil na ljubljanskem trgu takšen red, kakršnega prevzetne in premetene prodajalke še niso doživele. Zato mu vsa čast, ker se neumorno trudi, da je vse v kar najboljšem redu. To je pa mogoče doseči le s strogim in neodvisnim nastopom, kajti s prijaznimi prošnjami se nič ne doseže, vsled tega se zgraža vsaka zavedna kupovalka in kupec, ki poznata že zaželjeni red na trgu, nad „Sloven-Čevim" napadom, ko nima povoda, da bi g. Piatarju škodoval na ugledu in njegovi službi, ker se obnaša taktno in dostojno ter strogo in natančno izvršuje svoj poklic! Da so prodajalke, posebno z dežele, baje vsled tega „hudeu na Pintarja, Ker se mu morajo pokoriti in ker zelo mnogo Človeškemu zdravju Škodljivih živil konfiscira, je umevno, a tržni stražnik izvršuje s svojim postopanjem le svojo dolžnost. Pintar se obnaša napram kupcem zelo vljudno. Komur pa kaj čez čast reče ali ga „psuje in suje", ta naj se takoj poda na magistrat ali sodnijo iskat zadoščenja, ne pa v uredništvo „Slovenca", kar je sploh smešno! Želeti bi pa bilo, da bi mestni magistrat skrbel tudi za to, da bi se prodajalke, katere nezaslišan pretiravajo svoje cene napram kupoval-kam ia kupcem dostojno obnašale, kajti tu se mora marsikaka grenka požreti! Gospodu tržnemu redarju pa se od strani ljubljanskih kupovalk in kupcev naroča, da le naj vztraja natančno in strogo kot doslej, „Slovenec" pa naj opusti vsak napad na njega in se vzdrži vsake politike na ljubljanskem trgu!
— Samomor. V K >čai se j* ustrelil   računski  podčastnik  pri 8 lovskem bataljonu  Kade] iz strahu pred ka'niio.
— Živinski starši. Pred gra-Škim sodiščem sta bila včeraj obtožena delavec Anton K I e i s c h h a e k e r in njegova žena. Fieischhacker je svojega štiri mesece starega otroka tako pretepal, da je otrok vsled ran umrl. Živinski oče priznava, da je otroka že tepel, ko je bil — 11 dni star. Vsled poznejšega pretepanja je imel otrok zlomljeni obe roki, desno nogo in tri rebra. Tri mesece staremu otroku je enkrat vlil v usta toliko močnega ruma, da je otroka skoraj zadušilo ter je vsled opeklin ves dan strašno jokal. Nečloveški oče je bil obsojen v osemmesečno ječo, žena pa, ki je trpinčenje mirno gledala ter sploh otroka zanemarjala, je dobila 14 dni zapora.
— Požar v Trstu. V ponedeljek zvečer ckoli po»u 9. ure je začelo goreti v uhci S. Nisoio v pj-slop-u. kjer je bi;«*, avoj čas policijska direkcija K'jub enTrgičnecm n^stn^u ognjeg^sc^v je ogenj napravil 53.000 bron šk >de modistovki gospej Bsce Bus si. Tuii s<''*edoj* stanovanja so mnogo  trpela.  O^enj  sj  pogasili v
2 urah.
— Slovensko akad. dru-štvo „Slovenija" na Dunaju
priredi doe 2 junija 1905 svoj drugI redni onšni zbor * običajnim sporedom. Lokul: Restavracij* M«ttalor.y( I. L^nde^ger cntsstr&sjt. Začetek oo 8. uri 2v»£er.
— Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi ima dne 31. t. m.
svoj I r*rfnt občni zbor v Jetnem tečsj«' 1904 05 v Scho^lovi restavra-cp; Ž-tna ulice.   G stje dobrodošli!
— Poxat* na Kolezijo. B iža s*? kopalna sesana ni treba bo »praviti Kotalijo zopet v r«d. Naravno je, da bo. kakor vsako leto, tudi letos v Kole liji razne pomankljivosti Oj-ftinstvo prosi, ua| sc? brez odiKS&uja prične s potrobnimi priprava;?*), da !io bo med ee&ono nadleg m pritožb.
— Koze. P čenŠi s 15 junijem t i se bod vsak: četrttk ob 3 popoldne« b>*ezpli»Čoo stavile koie v ve-1 ki dvornni •MestaeufH dom*«.
— Dvakrat ušelf dvakrat prijet. Neki tuttajsu)i irgovec je d 1 izvohal, da ima ^tihega kompanjona«, in s?oer v es oi svojega vajenca Jo žef* R*s?h». Tj je pi isvedel tudi Kesch in včeraj izostal iz tr^o?itie. Trgovec ga je šc! iskat, po mesta in g* niietel v Prešernovo, ulicah. D -oek s« ni mnogo pomištjal, nego jo ubral, kar bo g<* nesle pete. Pritekel pa je v naročje stražniku G^diclju, ai ara je aretoval Ko sta sla počnejo z H-cche.-M dva detektiva preissat njegovo stanovanje v Kolizoj, je ta, ko bo b it že v drugem nadstropju, planil navzioi po etopnjioah in tekel so zajec ftačel se je po Kclizeju lov in dvigala ata po rasnih koridorih detektiva, kafeor tudi tamošn,i stano valci. Naenkrat skoči Reeoh is nekega pritličnega hodnika in )o ubere Čes dvorišče, detektiva in ljudje pa sa njim. Dečko je imel pa sopet smolo. Pritekel je pri drugi veli sopet v naročje neki »enaki in nekemu gospodu, ki ata ga obdriala in ga isročila roki
pravico. Kakor dečko izpove, je sag blago krssti v skladišču po Boiit in je oddajal nekemu kmeta ta krat manjšo ceno.  kakor je bila l ktična vrednost. Nakupoval si je m fiaejše reči, obiskoval razne gostil in gledališče. Živel je prav potrato a slednjič se vendar ujel.   To q bode svarilo onim trgovcem, ki mnenja, da so pred tatovi varni, a| imajo »vertha movke«.
— Aretaciji.   Na iaioem k lodvoru sluibujoči nodatražaikNiko] Večerin ie včeraj   s.rttova.1 črevljari Jožefa  CrnkoviČa  iz   Male  fjsfniu k«r ee je hotel izseliti v Ameriko, q, da bi bil nosil še vojaško euknjo. Istega dne je aretoval  delavca M Vojnoviča  iz Kutine v belov&rskčJBa okraju, ki je v delu v Hrušici \i\t d 4 neko goljufijo io sa hotel peljati d prej me v. Ker je pa brtojav hitrejši n>vam' vlak, je moral iti VojnoviČ vsled tegla s prisiljenim spremstvom v zapor fi&t
— Zgrudil se je danes ob polJzO 8. uri neki neznaneo pri zeletničnettcik prelatu na Dolenjski cesti. Na lc«l>j' mesta poklicani idravnik je mc^Ao konstatirati ie še smrt. Pri njem »Jpi se dobile neke listine, iz katerih sklepa, da bi imel biti pokojnik a; darski pomočnik Andr. Stanovnik p g. Franu Oblaku na Vrhniki. Njegov truplo so prepeljali v mrtvašnico i Sr. Krištofa.
— Odnesel jo je. Pred kr» kim smo poročali, da je s Dun»usp| pobegnil trgovec s usnjem Jožef Hoftfic mano, potem ko je napravil 20000 dolga. Sedaj se pa poroča, da je Hcfild mann ie v zavetju. Oblastva 83 namfut reč izvedela, da se H If nann Bedifcćj izprehaja po ntwyorških ulioah. jfet
— Vlom. Včeraj je vlomil neb tat v stanovanje Ifana Rojoa na Mt tinovi cesti štev. 19 ter mu ukrade srebrno uro c verižico, vredno 24 K in tolar iz leta 1839 Na sumu je neki bivši pekovski vajenec, ki ima ni seboj že precej grehov.
— Priporočljiv kosec. V čepici raj je prišel k pOBCBtmku Bernardtflei Ziglerju na Ksrlovski cesti štev lfl neki neznanec ter ga prosil, da tlmo je posodil koso, s katero se pa ni vtAr povrnil. leg
— Poneveril je hlapec Ivigl i Dolinar is Črnega vrha ge. Karoiinslli Sch fTrerjevi 16 K, katere je bil n tržil sa drva.   Polioija ga je deji pod ključ.
— Delavsko gibanje. Včera se ie odpeljalo s južnega kolodvor
v Ameriko 130 SI )venoav in 57 Mi cedoncev. 90 Hrvatov je šlo v He 27 v Meran, 40 v Schabs, 29 v Hn ifOO, 29 v Bobinj, 40 pa na Jeser^i.Ur. V Iaomost je šlo 60 rudokopov. rth
— Izgubljene in najde nas i reči. Zasebi'iCi ga. Ivana Dem rirt jeva je izgubila zlato žensko veri ž.cdSO vredno 40 K. — Ga. Marija Sohu'j utor je našla srednjo vsoto denarja, ki jolil je oddala na magistratu.
— Ljubljanska druStvenaP" godba priredi danes zvečer v bo    * *
vi lir i j a« (Kolodvorske ulice) vrt:«0 konetrt. Začetek ob 8 uri. Vstopnim#c 40 vin. — Jutri dopoldne j* aajutr-f1 kovalni koncert v hotelu »Lloyd«JB (Sv. Petra ceste) Začetek ob 10 Vstopnina prosta. — Popoldne se vri vrtni koncert v restavraciji pri Zajcu [K maka cesta) Zičetek ob 5 uri
— Pogrebna zavaroval
niča. Z« one,  ki si žele zavarr. i. dostojen pogreb, obstoji v ta n;. v Kranju zastopstvo  take tavarovai niče, kakor pove današnji inserat.
— Hrvatske novice.
Promocija opernega pevca. Ni zagrebškem vseučilišču je  bil včeraj promoviran za doktorja prava opera pevec Dragutin Novosel. — Velike   delavske demonstracij:] so bile v ponedeljek zvečer v Zagrebu ker so zaradi Štrajka v papirnici prh   socialistiŠka   delavska voditelji Bukšega in 11 en ca. Delavci so j hoteli oprostiti ter so policijo nask \ s kamenjem. Dva policaja na konj sta bila tako močno zadeta, da so morali spraviti v bolnišnico. Prish -orožniki ter pregnali izgrednike z ba neti. Pri  tem  sta  bila  dva del.i ranjena; nad 20 delavcev so zaprli.
S
v
ter
kc
t
Najnovejše   novice« -j«
Bivšega olomuŠkega nad školale dr. Kohna je obsodilo moravsko si mestništvo, da mora nadškoriji povruinli 800.000 kron  kot odškodnino, ker j« nadškofijska posestva preveč isltoiil
— Eksplozija   v vojnem arzcnaln.   V   japonskem arzeuaU Koišikava se   je primerila razstrelba, vsled katere je bilo blizu  100 > ubitib.
— Štrajk. V Budapešti štrajk« nad 26.000 delavcev železne in strojne stroke.
— Dvoboj Keglevic h-H e n c V Kazensko sodišče je nujno zahtevalo* naj zbornica izroči posl. llencza. Ogr ski kazenski zakonik določa za dvobo jevalca, ki svojega nasprotnika v dvoboja ubije, drž. ječe do 5 let.
Dalja v prilogi-
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 125, dne 31. maja 1905.
p"
.a n
_ Umrl j e avstro-ogrski poslanik flaagu Okolicsanyi. _-&Mad jarsko častno sabljo
0 jam o »ese posebna deputacija v kio 3- Jun)a      J- Sablja bo imela
3 Junaku Ojami." — Roparski umor na otro-V Offanbaohu pri Frankfurtu je ka lHetQa deklica nabirala denar peki dobrodelni namen,   V neki cj pa je deklica srginila, dokler jo a našli v  podstrefiju   noke hiše davliene.   Zaprli  so  neko 30 etno ki je  priznala,  da je deklico iavil«* ter jo oropala za 87 mark.
Hrana lastavice.   Ako se 5aii». da leta okrog  lasUvičji par 4 ure zjutraj  do 8 ure zvečer, 16 ur  na  dan,   a  vsako uro roo 20irat brani svoje mladiče, sta stara 640*rat na d&n pri gnezdu, prinese vselej 10 do 30 žuželk, računamo vselej  samo  10 zuje, da to skupaj 6400  žuželc. Z« ojo Ustno hrano rabita  stara goro 600 žuželk, muh itd. Tako po-b laatavičja obitelj  na dan 7000, mesec pa 210000 žuželk. Ako abita stara prvi mesec, ko sta se m*, 30000 žuželk, treba je za la vičjo obitelj  s  sedmimi glavami celo  leto  576000  žuželk, torej nego pol milipna. Ako je v vasi io sto parov lasta vio. pojedo ti s \isa potomstvom nsd 57 milijonov elk.
* Muhe. Ćadna pokor* jo pnš'a angreško mesto Gardiff Milijoni
1 oblegajo nišfsto. Zasedle so vsč je ulice, tako da so morali pro
preložiti na stranske ulice. Muhe ta*o sitne,  da  so  celo policaji pred njimi ter se zaklenili v j čuvajnice. Muhe prihajajo nam-|s v celih oblakih kakor kobilice. jČje so kot navadne domače muhe, I ;ijo leno, pri tem pa hudo pikajo.
;bleganih uhcah so morali za-teti trgovine, ker ni nihče zdržai f    nadležnim mrčesom.
* Policaj in poslanec. Kako OŠtujejo arglcŠKi poiioaji na Irskem redne poslance, dokazuje sledeča
Povodom  nekih nemirov policaj besno mahal s svojo iieo po glavi mladega moža, ki so Dctem spotnali   za poročevalca Ifish Times«.   »Ali niste ve li, da sem član  časnikarstva?« je raSal tspeni mož policaja, nakar : je ta ves zbegan odgovoril: »Pro d Vas odpuščanja;  mislil sem, d* • ilan parlamenta.«
* Najbogatejši Amerikanci.
. D. Rokefolier »e najbogatejši 6I0-k v Ameriki.   Ga peseduje 2400 . :v kron. M Andrtw Carnegie je kugi v bogastvu in ima le 1200 oai-iov kron, tretji M. William Wai-Astor pa nima ?eč nego le 960 ionov kron.
* Samomor na materinem
|l*oblla 18ietna hči odlične rodbine 5 Sisali na Orzskem, Iiona Mako v se je pretekli teden na grobu je matere ustrelita, ko si je spro-tri strele iz samokresa v prsi. (^rtno ranjeno so prepeljali v boi-o, kjer je čez eno uro umrla. Po-i samomora je nesrečna ljubezen.
* Ali je snaga nedostojna ?
vprašanjem  se bo v kratkem ivilo beroiinsko  kazensko sodišče, s&a hišna gospodinja je očitala neki 1 ajemnici, pri kateri se je baje rovanju porabilo preveč veda stavila: »Dostojne dame se ne j j   vsak   dan!«   Najemnica jt te opazke tožila gospodinjo sadi rszžaljenja časti.
* Moč inseratov v ćaso-iSffi   se   tuintam   premalo ceni. □ogokrat se poudarja, da prevelika nožma  oglasov cslabi efekt pešala   e anonce. To pa ni nikakor res.
o je pred nekaj dnevi neka znana lunajska  tvrdka  obhajala 50letnico kojega obstoja.  Dan popreje je na }n&:.?!a v nekem časopisa med inee-laii, da dobi vsak odjemaiec trgovine; rugi dan čedno žepno uro. Nastopni fan se je vse trio  ljudi,  da 83 v tratkem pošle vse ure, Čeprav j)h je slo več tisoč.   Ta slučaj dokazuje loč inseratov. Seveda je priporočiti, la se obrnemo za svet vselej na fca *ga strokovnjaka, da dosežemo po tolen uspeh.  Ekspedicija anonc M >akesovi naBl. Dunaj I. WolUeile 9 laje v tem oziru vedno zanesljive ini j r maci je, in sicer brezplačno. Raz-)oUga z najboljšimi risarji in urad aik?, ki so dosegli eminentne uspehe la polju časniških aneno
Kaj provzroćuje grmeli g? Z»bii*ka se in v zfaKU za-ioDni grom. G vzroku grmenja zna tost še ni nič p< z tivnega, stalnega f"ekla. Znano je, da VBaka iev*ra *hska provzroćuje šum in ker je JHsk jako močan, provzročnje obilo Numa in ta šum je giirunje. Ko se '»bliska, šine strela v zrak, katerega taidvoji, pri čtni r nastane prazen ?rQ8tor, v katerega udari dem, ki g> lo?emo grmenje. Najbolj natanko premotril vzroke grmenja profe 0r Trcmorigde. Ta profesor je več ?• proučaval mavrico v vodeni pari. " mnogih skušnjah ae je uveril, da
obstoji mavrica v atmosferi, ki je polna vodene pare, skozi katero je tekel električni tok. V tako atmosfero je postavil dve tesani palici, omotani z bombažem, kateri je poškropil a vodo. Ko sta bili ti dve palioi oddaljeni druga od druge le 4 palce, razvil se je med njima tok poln sijajnih isker. Ko je tok Švigal aemint|a, je tako grmel, da si je moral prefesor uš&sa zamaš.ti. To grmenje je nastalo vsled eksplodiranja vođenih in kislinskih plinov, ki nastajajo v vodeni pari. Na ttmslju tega poskusa je verjetno, da se gromenje v naravi povečava v veliki vlažnosti obla kov, nastaja pa vsled raztopljenja vodene oare.
• XXIV. dri. loterija nudi zopet mnogo upanja na dobitke. Vlečenje bo dne 15. junija in obsega loterija 18898 dobitkov, med temi glavni dobitki 200.000 K, 40.000 K, in 20.000 K. Vsi dobitki v znesku preko pol milijona se izplačaj« v gotovini. Cisti dobiček je namenjen skupnim vojaškim dobrodelnim zavodom.
* Pes in mačka. Malenkostna stvar je bila pretečeno nedeljo na Dunaju vzrok strašnemu krvoprolitju. Na ulicah sta se zgrabila pes in mačka. Mačka je bila nekega mizarja, ki je sunil več dečkov, ki so nalašč naščuvali psa na njo, kar ga je tako razka-Čilo, da je zgrabil nož, stekel na ulice ter začel kakor b^sen mahati po navzočih dečkih. Tri dečke je težko ranil; prepeljali so jih v bolnišnico, podivjanega mizarja pa v zapor.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
15 let stara »m a r e 1 a« je bila pred tremi leti ukradena pe carju Koscu pri »Lahu«. Prejšnji teden pa jo je zalotiia Koščeva žena pri Leopoldu Krizmanu iz Ljubliane ter jo je takoj »konfiscirala«, Krizmana pa sta z možem ovadila z* radi tatvine. Kr;žman je bil oproščen.
Ce žena brinovec pije, ji navadno iz ust smrdi. Take žene mož seveda ne more ljubiti ter ji da mest? poljubov batine. Taka žena je Ana Mirt, ki rada včasih kak »štamperl ruine*. Ker je bilo 19. t. ra. preveč »štamperiov«, je Vincenc Mirt, kovač v tovarni za lep, udaril svojo ženo tako, da je padi« na tla. Bfirt je dobil za  sedaj sumo ukor.
»Ko se bo oženil, potem bo bolj pametnovozil« Tako je včeraj trdil izvošČek Fran Japeij, ki je po Dunajski cesti tako podil svojega konja, da je bilo več otrok v nevarnosti. Ker ima Japeij baje ?€Č deklet »na ougu«, bo tri dni v somoti premišljeval, katera naj postane njegova izvoljenka.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
1.) Apolonija Avšič, 16 let stara služkinja, enkrat zaradi prestopka tatvine že kaznovana, je tisti večer, ko je zapustila Vrbunčevo službo na Dolenjski cesti, izmaknila dekli Marjeti Sterle nekaj obleke in dve ruti. Obsojena je bila na 2 meseca strogega zapora. — 2.) Alojzij Zore, 17 let 3tar zidarski pomočnik na Spod. Hrušici, in Jožef llabič, 21 let star mizarski pomočnik v Ljubljani, sta prišla nekega dne po maši ob 6. uri zjutraj v Novakovo gostilno v Štepanjo vas, kjer je pilo več drugih fantov. Vnel se je prepir in iz prepira je prišlo do tepeža, tekom katerega je Zore Jakoba Drakslerja z nožem sunil v leve nadlehti, Martina Jerančiča pa v levo prsno stran. Nato je zamahnil z odprtim nožem Francetu Zrimšku proti obrazu in ga le na čelu ranil. Pri tej priliki je pa tudi Mabič Jakoba Drakslerja s pivsko steklenico po glavi udaril. Nato je pa še pred Novakovo gostilno iz bližine streljal z revolverjem proti Matiju Drakslerju in Janezu Ferbovu ter prvega ranil na desnih nadlehtih. Zore je bil obsojen na 15 mesecev, llabič pa na 1 leto težfce ječe. — 3.) Minulo leto meseca velikega srpana se je vršila proti čevljarju Jožetu žemrovu pri c. kr. sodišču v Logatcu kazenska razprava zaradi prestopka pohujšanja, ker je neki večer svoji ženi Mariji ukazal v svojem stanovanju, da se mora do golega sleči, in so ta prizor vaški fantje gledali skozi okno. Za pričo poklicana delavka Ivana Šemrov, kakor tudi Marija Semrov, ste obe po dogovoru krivo pričali, da Jožef Šemrov ni nikoli ukazal svoji ženi kaj takega. Sodišče je zaradi krivega pričevanja obsodilo Marijo kakor tudi njeno sestro Ivano vsako na 6 tednov ječe.__^_____
Telefonska ra brzojava s poročila.
Dunaj 31. maja. Policijsko ravnateljstvo je prepovedalo na dan 10. in 11. rožnika določene slavnosti dolnje-avstrijske zveze čeških sokolskih društev v dunaj-
skem Praitru povodom društvene desetletnice.
Budimpešta 31. maja. Dvoboj Keglevich-Hentz pride v parlamentu na razgovor. Hentz od dvoboja ni zapustil svojega stanovanja. Klerikalci se zelo jeze, da se je Hentz dvobojeval, češ, da je poteptal katoliška načela. Hentz je namreč klerikalec in je bil izvoljen v prvi vrsti s pomočjo duhovščine. Zdaj se v političnih krogih ugiba, kako bi se dalo dvo-bojevanje potom zakona omejiti.
Pariz 31. maja. Poročila o atentatu na španskega kralja so neresnična. Res je le, da je ruski anarhist v Bois de Boulogne kralja i n s u 11 i r a 1 in mu od daleč grozil z bodalom. Rečeni anarhist in še trije tovariši njegovi so bili aretirani
Rusko-Japonska vojna.
Pariz 31. maja. „Petit Jour-naluu brzojavljajo iz Petrograda: V ponedeljek 29. t. m. so došle v Vladivostok štiri vojne ladje in eden torpedni rušile c. Na tem se nahaja tudi admiral Rožestvenski, ki je težko ranjen. Kasneje je dospela v Vladivostok še križarka Jzum-rud".
Šanghaj 31. maja. V Vuzung je pribežalo deset ruskih ladij, ki so se udeležile bitke pri Tsušimi. Danes je tjakaj prispela transportna ladja „Koreja", ki je poškodovana pod vedno črto. Sodi se, da bo še več ruskih ladij v Vuzungu iskalo zatočišča.
London 31. maja. „Daily Express" javlja iz Kobe na Japonskem, da pravijo ruski ujetniki, da je poraz ruskega brodovja povzročilo dejstvo, da so japonski topovi streljali eksaktno na veliko večjo daljavo kakor ruski. Ko so Rusi uvideli, da japonske bombe in granate pač dosegajo njihove ladje, razširjajoč povsodi smrt in pogin, dočim ruske kroglje niso dosegale japonskega brodovja, upadel jim je pogum in polastilo se jih je malodušje, posledica tega pa je bil splošni nered in ob koncu koncev — poraz.
London 31. maja. „Daily Ex-press" poroča, da je vladivostoška križarka „Gromoboja, ki je zapustila pristanišče, da bi se združila z bredoviem admirala Rože-stvenskega, zadelaizvenluke na mino in se potopila. Z njo je baje utonila vsa posadka, ki je štela 800 mož, in admiral Skridlo v. Da je bil Skridlov na krovu te ladje, se :lepa iz tega, ker je izdal pred tremi dnevi dnevno povelje, da odpluje iz Vladivostoka in da ga ima spremljati tudi križarka „Ro-sija". „Gromoboj" je tista križarka, ki je bila že v bitki z eskadro admirala Kamimure pri Tsušimi 14. avg. m. 1. poškodovana Križarka je bila zgrajena 1. 1899., je obsegala 13 220 ton s 15 499 konjskimi silami in je imela na krovu posadko 8 74 mož; vozila je po 20 milj na uro.
London 31. maja. „Evening Standard" poroča, da se je potopila tudi oklopnica „Oslabiia" in ž njo tudi admiral Felkerzam
Pariz 31: maja. Ministrstvo zunanjih del dementuje vest, da je Japonska zahtevala od Francije odškodnino zaradi kršenja nevtra-litete.
London 31. maja. Ruski ladji „Zvir* in „Koreja* sta pribegli v Vuzung pri Sanghaju. „Koreja" je hudo poškodovana, „Zviru je nepoškodovan. Oficirji „ Z vira" pripovedujejo, da se je bitka pri ^uzimi začela že v soboto ob 8. zjutraj. Z „ Z vira" se je videlo kako sta se potopili „Oslablja" in „Nikolaj Lu Zadeli sta ali ob mini, ali pa sta postali žrtvi podmorskih ladij. Z „ Z vira" se je pa tudi videlo, da gori ena japonska oklopnica in da sta se dve japonski  križarki potopile
Na hujši boj se je bil od 2. do 6. zvečer. Oficirji „Koreje" pripovedujejo, da se je potopilo osem raznovrstnih  japon. ladij.
London 31. maja. Tudi admiral Roždestvenskij je ujet. To potrjujeta dve poročili. „Daily Mail" javlja iz Tokio, da je bil Roždestvenskij, ko se je v soboto začel „Knjaz Suvorov potapljati, preneSen na drugo ladjo in da je bil včeraj ujet. Roždestvenskij je na roki težko ranjen. „Daily Telegraph" pa poroča, da je Roždestvensky na levem očesu tažko ranjen in da se je vdal Japoncem.
London 31. maja. Tukajšnji listi poročajo iz Petrograda, da je danes v Carskem selu veliko posvetovanje, katerega se udeleže car, veliki knezi, vsi ministri in vsi Člani vojnega sveta. Na tem posvetovanju se baje odloČi, ali naj se vojna nadaljuje ali naj se sklene mir. „Daily Express* poroča, da so car in generaliteta za nadaljevanje vojne.
London 31. maja. V Tokio je razširjena doslej še ne potrjena govorica, da so šle pred Vladivo-stokom postavljene japonske ladje proti severu bežečim ruskim ladjam nasproti in tudi veČino teh ruskih ladij potopile. Izmed 2 6 ruskih ladij sta ušli samo dve,
London 31. maja. „Daily Telegraph" javlja, da so japonski ribiči našli zapovednike ruske ladje „Admiral Nahimov", ki se je potopila, in nekega drugega oficirja že povse onemogla v morju in ju rešili.
London 31. maja. Vsi strokovnjaki so edini v sodbi, da bi bilo rusko brodovje lahko prišlo v Vladivostok, če bi se bilo peljalo po Velikem oceanu, V Korejski ožini so Japonci lahko dosegli uspehe s svojimi torpedovkami, dočim bi jim ne bile torpedovke na širokem morju prav nič koristile. Tudi ameriški admiral Evans se je izrekel v tem smislu. Evans meni, da bc Rusija na vsak način nadaljevala vojno.
Pariz 31. maja. „Matin" poroča : Japonska je pripravljena pod temi le pogoji skleniti mir: 1, Rusija plača 2 milijardi rubljev vojne odškodnine; 2. utrdbe Vladivostoka se moiajo podreti; 3. Rusija ne sme imeti nobenih vojnih ladij v pristaniščih Daljnega Vztoka; 4. Ja ponski se mora odstopiti otok S a-halin; 5. odstopiti se ji tudi mora Port Artur in del polotoka Liaotong; 6. del mand-žurske železnice preide v japonske roke in 7. Rusija prizna protektorat Japonske v Koreji.
Pariz 31. maja. „Matin" javlja, da je car Nikolaj vzkliknil, ko je dobil poročilo o porazu ruskega brodovja: „Mi moramo tem odločneje nadaljevati vojno inne PrQj odnehati, dokler si ne izvojujemo zmage!"
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega MMolIovegaSeiiUitz-praška'4, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 7-8
Dosti sovražnikov — dosti časti.
Se malokdaj s.» ponarejali kak izdelek bolj nego že 40 let preizkušauo Brazay Franeovo žganje. Zaradi izvrstne kakovosti in presenetljivega učinka je to žganje na svetovnem glasu in ni čuda, da se Francova žganja, ki prihajaj.) na trg, nikakor ne morejo meriti z Brazay Francovim žganjem. Pazite pri nakupu samo na to ime, ki vam je porok za pristnost in dober učinek.
strjeno in tešeče
,£e GriJJon«
najboljši cigaretni papir.
5       Dobivat ie povsod. 1079
Rogaški „Styria-vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču ZdavniSko
Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu In jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži
zdravilni vspehl. zaprtju bolečinam na jetrih.
Zahtevajte
ilnBtrovani cenovnik
naprgvcfa ipžo
belo m nežno«
Pobi se povsod.
poojetja za „Ideal"49
II u aro Pollak
DUNAJ, TI., Wallgasse 34.
Cena lepa svetloba brez instalacije in nevarosti. Poraba V '4 kr. na 1 uro.
Prirodna rudninska voda
Najčtš6i
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalničnt kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 13T7—8
Popolno prepričanje
da sta lekarnarja
Thierrvja balzam in
centifolijsko mazilo
nedosežno uspeBno sred« stvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo - posebej se pofilje zastonj
j       v        Ur knjižica s tisoči original-
' nih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 12 majhnih ali 6 dvojnatih   steklenic balzama 5 K, 60 majhnih ali  30 dvojnatih steklenic 15 K. 3175-31
2 lončka centi folijske ga mazila 3 SO K franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rorjatcu. Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje nnJboU*® priznana
Tafli-ciiiii Mtnra
katera oUrepeiaJe IfttilaeV, odstranjuje limite in prepreeuje Izpit* dane lar t steltlenlea z naiudom 1 K.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglčnlh obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarna Milana Lensteka
v Ljubljani, Reslje*a cesta it. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožofovega
jubiL mosta 21—22
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destllerija
Camis 2 M
Trst-BarkovUe.
1 l itMlMlCI I I'—,   Vi Itt
klHlCt K £60. — la prta] I
MljUl
Darila.
Opravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gdč. Zofija H ar in g iz Črnomlja 20 K katere je darovala bivša podpredsednica I. belokranjske ženske podružnice gospa Eraa Top o riševa o priliki svojega odhoda iz Črnomlja. — Gospod Fran Lavtižar, nadueitelj v ^martnem pod omamo goro 51 K. Skupaj       K. Živela!
Za Prešernov spomenik: Gospod Fr. Čebulj, c. kr. davčni pristav v Radovljici 14'22 K nabral v veseli družbi dne 28. maja pri „Franjceljuu" v Kadovljici. — Gospod Frar Lavtižar, nadueitelj v šmartnem pod bmarno goro 2 K. Gdč. Franja Kresal v Ljubljani 1 krono. Skupaj 17 22 K. — Živeli darovalci! Nazdar !
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. maja: Marija Hvala, sprevodni-kova hči, 8 let, Jenkovo ulice 8. j etika.
Dne 26. maja : Bogomil Dax, trg. sotrud-nik, 20 let, Cesarja Jožeta trg 2, jetika.
Dne 28. maja : Ivana Juvaiuie, gostila. 75 let, Florjanske ulice 38, Marasmus.
Dne 29. maja: liarbara Cvirn, delavčeva žena 61 let. Cesta na južno železnico 1, Marasmus. — Leopoldina Petro veič, šivilja, 42 1., Gradaške ul. 8, vnetje trebušne mrene.
V deželni bolnici: Dne 24. maja: Jožef Zupan, gostač, 72 L, ostarelost.
Dne 26. maja: Valentin Cerar, Šolski sluga, 52 let, Paralvsis cerebri. — Andrej Mu-žan, gostač, 66 let, Adeno carcinoma hepatis. — Anton Peterjev gostač. 61 let, Ervsepelas.
Dne 27 let, Margareta Bele, gostija. 70 let, Faralvsis cordis.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kum dun. bone 50. maja 1905.
Denar i Bl&gc
100-80
Stalošbeni papirji.
majeva reuta . . . r srebrna renta .... avatr. kronska renta
„   zlata „ ogrska kronski „   . .
„    alata      „   . • posojilo dežele Kranjske
4l a°.0 posojilo mesta BpHet .
iV/i       a «      Zad*r *
4V9° .A bos.-herc. žel. pos. 1902
■ 1
češka dež. banks k. o.
40' /o
* /s Io
41 o-i 3 /o
2. o.
zaL pisma gal. d. hip. b. ptšt. kom. k. o. 1. 10°/c pr.
41' °/
ali D * /i /o
:
4°/0 prior. dol. žel. SVo     „    juž. žel. kup. ',' t
100- 60 100*40 100*60 119*75
97-90 118-10
99-50 10050 100 —
101- 60 10015 10015 101-20
10765 100-50
100*60
100- 70 119*95
98*10 11830 101'—
101- 50 100 —
102- 50 100-60 100-70 102-20
100-50 10010
100-— 100-75 99'— 99-50 321 60 ICO 95
108-65 101-50
101-50 10105
100-— 323 60 101 95
t%b\. pisma Innerst. hr. „      „     ogrske cen.
dež. br.....■ •
z. pis. ogr. hip. ban. obl.  ogr.  lokalnih Železnic d. dr.....
i' ac 0 obl. češke ind. banke . 4° , prior. Trst-Poreč lok. žel.
(o
4Vi°/o »T8t- P08, " žeJ* p* °*
Brečlar. 3rečke cd L 1860«,   . . .      .   . 1864 ....
tizske.....
sem. kred. I. emisije
.      -   U- »
ogr. hip. banke . „ srbske h frs. 100* -
turške.....
Easilika srečke . . •
Kreditne „
tnomoške R    . . .
Krakovsko „   • ■
Ljubljanske        K •
▲vst. rud. križa   „    . . .
Ogr.    „     „      „    . . .
Rudolfov« „    • • .
Salcburške        n   * • « Dunajske kom. „
Delniee.
Južne železnice    .   . . Državne železnice    .   . • ATstr.-ogrske bančne deiniot Arstr. kreditne banke   . . Ogrske     „       ■      • <
Živnoetenske „ Premogokop v Mostu <Broi) Alpinsk« montao .... Praške žel. indr. dr. .   . . Eima-Muranyi   ,   . . Trbovjjske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbo . Češke sladkorne dražbo
Valnie
C. kr. < ."in ......
so franki.......
50 marke.......
Sovereigus ......
Marke........
Laski binkovti.....
BubUi......; *
Dolarji.......
Žitne cene v Budimpešti
Dne 31. maja 1905.
Termin*
Pšenica za maj   .   .   .   .  B 100 kg. K J
RŽ n oktober .   ,   . „  100 „   „ 1
Koruza   „ julij   .   .   .   . „  100 n   n 1
Oves      „ maj   .   .   .   .  „   100  „   „ 1
„ oktober .   .   .  „  100  „   „ 1
Efektiv.
Vzdržno.
Bfeieorologično poročilo.
Viilc« uad morjem 806'9.   Bredaj! mračni tlak 7S60 mm
I«l 11 11 it lir roj. ll ttllrr naznanja v lastnem in v imenu svojega sina Vttlterjift Ifltatira vsem sorodnikom, prgateUem in znancem prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, gospoda
Edvarda Mahr
trgovca
ki je po težkem trpljenju, previden b sv. zakramenti za umirajoče, danea 30. maja ob sedmih zjutraj v 75. letu starosti mirno zaspal v Gospodu
Pogreb bo v sredo, 31. maja popoldne ob 6. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. 1766
Sv. zadušne'maše se bodo služile v cerkvi Marijinega Oznaneuja pri frančiškanih.
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 30. maja 1905.
1r
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da je naš ljubljeni nepozabni sin, brat, svak iu stric, gospod
Anton Dulansky
c. kr. poštni asistent
danes dne 30. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 29. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v četrtek 1. junija t. 1. ob 4. uri popoldne v Stražišcu pri Kranju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Smartnem.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 1769
Straž išče, dne  30. maja 1905.
Anton in Helena   Dulanskv, starši. —   Marija   Tepina  roj. Dulanskv, sestra. — Franc Tepina, svak. — Franc, Minica, Tonček, nečaki.
88-10 667-25 648 — 664 50 7*2-60 446 — 6f0 -53275 2667 -.'»56 — 282--614- — 172 —
11-32 1908 23*48 23-96
117-27 9540
153 25 4*84
Zahvala.
V.-.-Mii prijateljem, znancem in so-čustvenikom, ki so ob priliki smrti na-H šega iskreno ljubljenega očeta ozir. W starega in prastarega očeta, gospoda
i Franca Karla Riedl
lovskega voditelja kneza Liechtensteina v pok.
s svojim dejanjem, prijaznostjo in navzočnostjo pripomogli,   da se je pogreb tako   dostojno   izvršil,   izrekamo tem B8 potem najpri>rčnejšo zahvalo. 1755
V Leskove«, dne 28. maja 19G5.
Žalujoči ostali.
ki bi izdeloval sekire, cepine in drngo orodje se sprejme pri Franc Pintarju, kovaškem mojstra v Mostah, poŠta Žirovnica. r/68
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami se odda s 1. avgustom. Več se izve v gostilni na Tržaški cesti št. 13. 1761-1
Stenograf
(za nemščino} z lepo pisavo, priučen knjigovodstvu išče službe. — Blagovoljne ponudbe pod A. R. 98, poste restante Radeče, Zidan most. 1754—1
ti
oziroma primerni prostori za takšno obrt, se iščejo v Ljubljani ali pa kje v bližini. 1703 -3
Pismene ponudbe pod ,,Kavarna" na upravništvo „Slov. Naroda".
Redka priložnost!
V živahnem trga z industrijo na Spod. Štajerskem, ki leži ob državni železnici, je naprodaf 100 let stara, na najboljšem prostoru stoječa
hiša za kupčijo
v najboljšem obratu.
HiSa ima z vsemi pravicami opremljeno gostilniško koncesijo z žganjetočem vred, tobačno trafiko, loterijsko kolektuto in lepo urejeno trgovino z mešanim blagom, pa brez oblačiluega blaga, ki se pa lahko uvede. K bisi spada lep zelenjadni vrt in dvoje njiv. Denarja je treba 16—200 K. Posredovalci izključeni Vprašanja sprejema upravništvo »Slovenskega Naroda*4. 1766—1
30 kron
odštejem takoj onemu, ki bi mi mogel dati pojasnila o onem nesramnem laž njivcu in obrekovalcu moje gostilničarske obrti na tukajšnem Dol. kolodvoru, ki že dlje easa z anonimnimi ovadbami na magistrat, direkcijo c. kr. drž. žel. v Beljaku in celo na deželno vlado, vso javnost za nos vodi, meni in načelništvu dol. kolodvora pa  veliko krivico dela.
Ker je v dotični ovadbi napisano zlagano, izmišljeno, dopisun pa s svojim podpisom ne upa na dan in ker vkljub intenzivnemu poizvedovanju obla sti temu „lopovu" do sedaj ni bilo mogoče na sled priti, prosim vsakogar, ki bi o teh ovadbah kaj zanesljivega vedel, da mi to takoj naznani, kjer dobi
17E9
Uršula Vider, s°stilniCarkana
Dol kolodvoru.
11 37
ie*io
23 56
24 04 117-47
96-60 254--6-—
•g	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	■ =. § e	Vetrovi	Nebc
30.	9. zv.	73*7	17 2	sr.8Vzhod	jasno
31. •	7. 2. pop	738 1 735 8	11 6 237	bL jvzhod sr. jvzh.	jasne jasno
Sredcla včerajšnja tornporatnra norr^aie: 15 8°. — Padavina 0 0 mm.
15 9°
ZL S SiL
v Spodnji Šiški, sv. Jerneja cesta 39 se proda. Obstoja iz treh poslopij z vrtom. Več pove lastnik Anton VVlsjan, sedlar v Spodnji Šiški št. 67. 1753—1
I Najugodnejši pogoji f
m z- zavarovanje.
pr EDINA
zavarovalna družba
ki ima   1757 1
glavnega
zastopnika v Trstu.
Zavaruje na življenje In na dohodke — na vse načine
po zelo nizkih postavkah.
Natančnejša pojasnila daje
glavni zastop za slovenske dežele
v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21, I. nad.
in njegova okr. zastopstva v vseh mestih in večjih krajih.
s
0
1763-1
0 «
O
0 O
t
P 0 0 0 0 0 0
Bogato zalogo
šivalnih strojev
za obrt in za domačo rabo
pisalnih strojev, voznih koles
n pr. Styrli,   DUrkopp, VVaffenrad
imata
Ivan Jax in sin
v Ljubljani
ll u   l»iinaj»ltl   crtati   Mlt'f. 19.
Predobro urejena delavnica za popravila v hiši.
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
_____ 0
0000fir«0«000000000000000000000
4«
Hlev
za 4 ali 6 konj t mesta ter podstrešje za krmo, se odda takoj v najem.
Več se izve v Florijanskih ulicah Št. 24, I. nad str. 1767—1
'Bi a
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Razstavljeno samo do vštete sobote 3. junija 1905: 1752 Najnovejši posnetki
in carska palača
Najznamenitejšo na svetu v več ko 500 raznih izbranih ciklih je po izreku znamenitih pedagogov eno najizbornejših sredstev za naobrazbo in pouk.
Odprto tudi ob nedeljah In praznikih od 9. - 12. dop. In od 2.-9. zvečer.
Na restavracijskem vrta
na Zelenem hribu
bo
na praznik, I. junija in v nedeljo, 4. junija
to! lašfl tmcer
godbe c.kr, pešp. kralj Belgijcev št 27.
Začetek vsakikrat ob polu 4. pop. —   Vstop prost. —
Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Fr-|n Remic
1762—1 restavrater.
1764-1
^ ponudba.
Premočen, olikan strokovnjak kmetijstva, gozdarstva in jem Spadajoče trgovine, nudi se rnu prilika dobičkonosno ve lepo-sestvo po prav niy^i ceni kupiti, se šeli ojeniti 3^načajno, premočno gospico ali vdovico. Jfa zahtevanje 5c predstavi. Samo resne ponudbe pod najstrožjo diskrecijo se prosijo pod šifro »zadovoljiva cenitev" glavna pošta Celje, poste rc-—stan te. 1
za srednjo gostilno na deželi, katera je vajena tndi nekoliko vrt obdelavati, sprejme takoj pod ngodnimi pogoji
VoncelJ Arko
Šmartno pri Litiji.   1710-3
Gospodična
iz dobre hiše, s trgovskim kurzom, ka tera že dalj časa deluje v kontorju, želi mesta v kaki trgovini ali pa v odv. pisarni. Vstopi s 1. ali 15. julijem.
Ponudbe na upravništvo „S1. N.* pod Šifro „E. J.1'. 1725-,
Radi rodbinskih razmer iščem tako] ne pod 30 let stare
poštene ženske
zmožne gospodinjstva, račanatta, pisav slov. in nem. jezika. Prednost imajo one ki so vajene mesarske obrti. Sprejme b tudi vdova z otrokom. Pla5a po dogovoru Ponudbe sprejema Joalp Jenih, mesa in posestnik v Medvodah. 1722-
Leno A
v soinčni legi, obstoječe iz 2 sob, ku hinje, jedilne shrambe in kabineta U s porabo perilnice in dela vrta je Dunajski  centi st. 6O tak
za oddati. usd
Denar za ranžiranje.
za vse častnike, vse uradnike, vse star ske osebe. Najkalantnejši pogoji in naj obresti Prikladno odplačevanje v 60 d   l -meseČDih obrokih.  Brez stroškov in hitra rešitev. Najvišji zneski na obresti, užitk in založene denarje. Natančna vprašanja v nemškem jeziku s poštnino  za nazaj p šifro (t8olide Geldquelle 9" na anončne ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj l.f R tenturmstrasse 9. 1786—1
Zavarovalna družba prre vrste išče
pp ni
in ak cizitepje izvežbane v tej stroki z obilim znanstvom.
Pismene ponudbe z referencam pod llZastopnlk"  na upravništvo Naroda". 174,—
Šivilj a
dobro  izurjena,   se  priporoča   za I delovanje  ženskih  oblek. — Sprt tudi izurjeno delavko. — Povpr^ naj se 1748-
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29, II
1758-1
rančišSovi
(Franzensbad.)
a z ni.
MU Dr. EMIL OLIVA,
em. asistent klinike prof. Rubeške In hospitant strok, klinik v Berlinu. Stokhcimu In Parizu Član I shoda srl. 2drav. v Bilgradu ordinuje zopet v FranČiškovIh Lažnih ,,Hotel Stadt Leipzig".
Odgovarja na vsakršna vprašanja, event. preskrbi stanovanje.
Št. 212.
Razpis službe.
1770-1
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti službeno mesto
I. mestnega komisarja
s prejemki III. črnovnega razreda magistretnih uradnikov, to je z letno plačo 2800 K, z dejalnostno doklado 500 K in pa s pravico do dveh v pokojnin vštevnih petletnic po 200 K.
Za podelitev te službe, ki jo bo nastopiti 1. dne januarja l. 190o*, so v obče merodajna določila § 5. službene pragmatike, ki slove:
1. dovršene pravno- in državnozuanske Študije in z dobrim uspehom pre* biti trije teoretični državni izpiti;
2. z dobrim uspehom napravljeni praktični izpit za politično službovanje. Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovršenimi juridičnimi Študijami In
dvema državnima izpitoma sprejeti pod tem pogojem za konceptne praktikante, če se v teku eneg;^ leta izkažejo, da so z dobrim uspehom prebili tretji državni izpit.
Taki prosilci se zaprisežejo šele potem, ko zadoste temu pogoju; ob svojem vstopu pa obljubijo le molčijivost (§ 30).
V teku dveh let po duevu zaprisege mora za konceptno službovanje vspre-jeti uradnik z nspehom napraviti praktični politični izpit, sicer se ga, Če mu Činski svet ne dovoli daljšega roka, lahko odpusti iz mestne službe.
Pred uspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v koncept-službi nikakor ni dopustno.
Izjeme od zgoraj omenjenih določb so dopuščene glede tacib služb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti in za katere se tudi v državni službi ne zahteva sposobnost za politično poslovanje. ^§ 29., odat. 2. obč. reda.N
Prosilci naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagajo pri predsedstvu mestnega magistrata
najpozneje do 10. junija t I.
Zakasnelih ali pa pomanjkljivih prošenj se pri oddaji ne bode vpoštevalo.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 25. maja 1905.
Sesalno-plinova naprava
(Gassaug Generator)
1723-3
16 HP normalno, se takoj proda radi povečanja tovarne. Vse podrobnosti daje tovarna pletenin Dragotin Hribar v Ljubljani, kjer je tudi videti stroj v teku.
Birmska darila
priporoča v bogati izberi 1726—8
FR. P. ZAJEC
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
v Ljubljani, Stari trg.
Ces. ki. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
IzirrodL Iz ^rozr^egra reda.
Veljaven od dne 1. maja 1905 leta,
ODHOD IZ LJUBLJANE jaž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 18. ari 24 m ponoči osobi i
vlak v Trbiž, Beljnk, (Celovec. Franzensfeste, Inom ost, Monakovo, E,jabno, čez Selathal v Anaeee Solno«rrad. čez Kleir.-Reithng v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 rt »jatraj osubui viak v Trriž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franiensfestb, Ljubno, Danaj, ces Selzthal v Solnograd, Inomost, ćez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Pisen, Marin .e /are, HeV Franeove vare. Pn\**o, Lipsko. čez Amstetton oa Dunaj. — Ob ll. ari 44 m dopoldne Obobnt vlak v Trbiž, Pontahol, Beljak, Celovec, Ljubno, Selethal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz Dunaj. — Ob 3. uri bS m popoldne " osobni w\ak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Eie d Reifiiug v Steyr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franeove vare,
Karlove v*re, Pra^<.    direktni  voz I.  in  II. razr.1, Lipsko,   na Dunaj eez Amstetten. — Ob 10. uri  ponoči  osobir   vlak    v   Trbiž.    Beljak,    Franzensfeste,   Inomost,    Monakovo direktni voz 1. in 11  razreda).   —   PROGA V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj i Sovo mesto,  iSfraio,  Toplic«,  Kočevje,  ob l uri 6  m pop. istotako. —   Ob   7.   un   8 m zvečer «  Novo   mesto,   Kočevje.   —   PRIHOD V LJUBLJANO  juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob  S.  eri 2? m zjutra« osobni   vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, direkt. voz I ,  II. raz). Solnogrart   Franzensfeste Liuc, Sreyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri tO m dopoldne osobni vlak z Imun i a   cez   Amstetten.    Prago   (direktni   voz   I.   in   II.   razred*),   Karlove   var     Heb, Ma-:. ae   vare,   Plzen,    Budejevnce,  Solnograd.   Line,    Steyr,   Pariz,    Ženevo,   Cnrih, Bregent. Iaomost,   Zeli   ob jezeru   Lend-Gastem,   Ljubno,   Celovec,  ismohor,   Pontabel.  — Ob  4, ur m popoldne osebni viak  z  Dunaja, Ljabna, Selzthala,   Beljaka, Celovca, Monako v ega, Ino-niosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. on o<> m zvečer osobni viak z Dunaja, Ljubna, Beljaka Ceiovca,   Pontabla,   čez  Selzthal  in   Iuomosta,  in  Solno^rada   čez   Klein-Reitiing, iz Stevra. Linca, Budejevic, Plzna, Mai. varcv. Hcha, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA  MESTA  LN  KOČEVJA.  Osobni vlaki:   Ob H. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ii Kočevja, ob 2. uri 32 rn popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja io ob 8. uri 3b m sveča istotako.    - ODHOD  12 LJUBLJANE drž   kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. ur* 28 ni zjutraj,  ob   S. uri  f>  m popoldne,  ob   7  uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponočf samo   ob   nedeljah   in   praznikih   -   PRIHOD  V   LJUBLJANO  drž.   kol. IZ KAMNIKA Mešani vlak*: Oh S. ari 43 m   z atraj, ob 1 .'. uri f>y m dopoldne, ob 6 uri 10  m zvečer Ob 9. r.ri 56  t ponoči »auui r>h nedeljah      praznikih  -   Čas prihoda in odhoda je osnažen od ire«--'     •     ^fce*r? rnsv   !•    *»       *; mm  jrp*i traievnilD ča«orr» v Ljubljani 1
Vajenec
za tiskarno se takoj sprejme v tiskarni
Fr. Iglic, Mestni trg. m
Brezplačno
se odda kakemu društvu soba za zborovanja ali vaje. Sprejme se tudi več oseb na brano in stanovanje.
Gostilna „Pri deteljici"
Florijanske ulice št. 24.   1712 3
Kdor išče dohodkov, kdor si želi postranskega zaslužka, kdor stremi za samostojno eksistenco, kdor bi rad zaslužil denar,
naj takoj i -i fin dopisnico na < 'brni. In-duHtrlet* eri*. Mebeiibliiru url Dunaju in naj zahteva brezplačno dopo slatev iluatrovanega kataloga. .Za eksistenco se imam zahvaliti Vam". Ig M v. A. „Škoda, da nisem vedel za VaS naslov že preju. F. L. v. W. Takih izjav je na stotine.
1 1464 -2
Varuj M
Za vsako rodovi no važno ,'ilustrovano knjigo o premno <<*n blagoslovu z otroki raz ^fclja s prepisi več tisoče% labvalnih   pisem  tajno **^ koo h v avatr. znamkah^ eospa A. KAIIPA 5 Berolin S W. 220,
L*ndenatraaa« h"
Vodni zdravilni zavod *K<»
kopališče Kamnik na Kranjskem
Postaja c. kr. drž. železnic. 1339-7
Vse vodno zdravljenje, solnčne, elektrifike kopeli in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, dietro zdravljenje. Prospekti zastonj Srzlja od tO. miiju do septeiiihr*. Zdravniški vodja dr. R. Wackenreiter.
»OB
*i*otikatait*no
imski vrelec
pošta Kotle, postaja Guštan
(juž. zel.) Koroško.
nepresežen pri obistnih in mehurnirv bolečinah ter pokvarjenem prebavljanju priznana slatina za otroke  Prava naravno natočena, veleflna namizna voda.
Alpsko zdravili šče in letovišče Rimski vrelec (Rdmer-Ouelle).
969-10
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: E. Kupan, LJubljana.
Varstvena znamka.
Novo!     Dunajska Novo!
splošna vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov
zavaruje
vsote po 50, IOO, 150, 200, 250, 300, 400 kron
___ ki se izplačajo v glačaju zavarovančeve smrti
v teku 24 ur
ca.orxa-6att©13\x   polične knjižice. ;zzz=ZZZZZ=    Mesečne premije so Jako nizke. =Z^^ZH^=^
Natančnejša pojasnila daje:
Otvoritev vrta.
"VI
Dne I. junija t. I. U^T* otvori
avarna
Jlirija'
I .i se poleg drugih pristnih vin tudi nejši cviče&t iz Gado%e pećš.
Piijazen senčnat vrt je na razpolago.
Za obilni obi3k se naj-udaneje priporoča
Avguštin Zajec
restavrater.
!
Vam. iL^mU; š&ru.
Liniment. Gaps.ci comp.
nadomestilo za  3048—37
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v Skatljicah z naso varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Kirje % m leUarnapri Zlatem levu v Pragi,
Kllitina o. b. Raspoiiljuije Taak dan.
99
svoj lepi in senčnati vrt
kjer se bode točilo vedno sveže pivo in pristna naravna vina. Za obilni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem ^j^^fiTol 1 Jakob Spunt, p^stilničar^j^^^J
rc dajalka I
rajena špecerijske trgovine in razpeča-vanja tobaka,  želi vstopiti v mestu ali deželi s 1. avgustom v kako trgovino. Naslov pove uprav. „S1. Narodau.
¥ restavraciji in kavarni
„pri Zajcu"
v MjIval»l.|ass£     1591 7
Rimska cesta 24
se dobivajo vsak dan sveži
B
ob praznikih., sobotah In nedeljah
vso noč odprta.
kavarnar 73—24 Kolodvorske ulice ŠL 22.
Glavno zastopstvo za kranjsko „Dunajskc splošne vzajemne družbe za zavarovanje pogrebnih stroSkov11
v KRANJ U.
Podzastopnikl z mesečno plačo in provizijo se iščejo za mesta z okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica, Krško, Lož, Metlika, Radovljica, Novo mestu in Škofja Loka, kakor tudi za vse večje občine na deželi.
Dober in trajen zaslužek za častito duhovščino, gg. učitelje na deželi občinske tajnike i. t. d. 1700—1
Zahtevajte' pri nakupovanju makaron in nudelnov Vam v korist edino le spodaj označene.
LJUBLJANSKE TESTENINE
jH'^Kli orioeznano najboljše!
Ljubljanska kreditna lian
Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
- j    Id prodaj u
vt*e vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-manaJnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsekemu žreb nju.
Akcijski kapital K 2,000.000*—.  Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zamenjava Io ekskemptule Daje predujme na vrednostna papirje,
izžrebane vrednostne  papirje in    25a^rar-u.3e sredico proti vnovčuje zapale kupone. lc-ajrzrs.1 lzg-u/loi.
Vinkuluje  in  dovinkulujo   vojaške ženitninske kavcije. 0^&*~   Etikompt ln inkasio inenf«. Burma naroči i». ~ltM
Podružnica v SPLJETU.
Denarne   vloie  m prejema
v tekočem račann ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obreatajo od dne vloge do dne vzdiga. 8—G3
Promet s čeki in nakaznicami.
RS« fi
Nizki
1C82
štifljelni
trpežni
komanditna družba O
prodaja Izdelke najpomembnejše tvornice za 6evlje v monarhiji.
Posebno priporočilno.
SO kr.
i Damski
štit ljetni
60 kr.
čevlji
na trakova močni
51
25 kr.
izoera   ^ moen.
' " priležnost
na trakove   nn k izrjav.usnja  JU   Ivi ■
IOO lastnih prodajal-
nih zalog
Mošk1 9 ~u 1
čevlji
na trakove usnje hojL.
izvrstna
Damski Zrrlfl
čevlji
na gumbe črni
25 kr.
Otroški in dekliški čevlji na trakove
ti moAnvga usnja od
ii
naprej.
Moški čevlji
na trakove.
1000 delavcev in uralnlJuNT.
ohevreau, go- 7c Lr dyear, ilvanl  19 Kii
minski
na trakove, eleg. in lični godyear, sir.
50 kr.
Dobra kakovost
Otrodki In M dekliški " čevUI na gumbe
Is Črn««« «11 rjavega uaifa od
lttl
Lil
naprej.
Zastopnica:
so
D
I
421911
Novi sejmi
v Mokronogu na Dolenjskem
se vrše vsak prvi četrtek vsakega meseca za prešiče in potem dva nova letna in živinska sejma in sicer prvi na soboto po prazniku Srca Jezusovega, ki pade letošnje leto na 1. julija, in druoi sejem tretjo soboto V me-seCU septembru vsacega leta. 638_4
©bimpki urad tt S^oSE^oaaogia.
Ustanovljeno 1362
Najstarejša tvornica
c- lair. dvorni
Telefon 584.
peči in ognjišč
mašinlst
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse.
1093-16
Specialni ka tal
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
a*—m
ta lir
Tli
rt!
It!
Največjo in najbogatejšo za- jf logo najnovejše in tudi secesijske  oblike ima in priporoča slav. p. n. občinstvu
po najnižjih cenah in z garancijo
Fran čuden
urar in trgovec
483 23 ifei
Frošsmove vilice,
Filialka: Jlesini Il'ft*.
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
J
1
7T
Ernest  Ha m mersch m idta  nasledniki 3474-27 trgovina zeleznio In kovin
Valvazorjev trg št. 6 — Ljubljana — Prešernove ulice št, 50.
Telita zaloga Mijsta orodja in ine omam
I
Na najvišji ukaz Njegovega tf& c. in kr, apostol. Veličanstva.
XXIV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina v Avstriji postavko dovoljena
_ ima dobitfiov v gotovini zz=z
v skupnem znesku 562.980 terori.
Glavni dobitek znsša
200.000 kron v gotovini
Žrebanje bo nepreklicno dne 15. junija 1905. Ena srečka velja 4 krone.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, traiikah, pri davčnih, poštnih, brzo javnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odje malce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto«
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
1415—7 Oddelek za državne loterije.
Ustanovljeno leta 1842.
^ ČRK05LIK4RJA, SUKAKJA'fJ
INAPISOV IN QRBOV   t*i p BRATA EBERL
cesta št. 6. ce št. 6 -
lHe*on št. 134.
Odlikovan z zlato kolajno
in častno diplomo v Parizu 1905.
Ivan Triller
stavbni in umetni ključavničar
na BMn, Gorenjsko
se priporoča za vsa v svojo stroko spa dajoea dela:  križe v oknih, ograje, železna vezna vrata, hodnike, obha jllne mize itd.      in9ž—3
po najnižjih cenah.
Pariška svetovna razstava 1900.
Svetevno8la«R3i ustns wr»da>
Dobiva se povsod.       1445—8
I Cene stanovanjem do I. junija in od 1. septembra 25\c pod tarifo.
Od 1. junija iiiterurhami telefonska zveza.
Sinili
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske * Toplice
Hrvatskem
Leta 1904 je bilo 5120 ijudi. Od za-g rjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel Grobelno - Rogatec, pa dve uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsakemu vlaku proge Zabok - Krapinske toplice, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. — 301 do 35° R (37\»° do 435° C) gorke ekratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični in členski revml in njih posledičnim boleznim, pri i s h i j i, nevral-glji, kožnih boleznih in ranah , kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, \>ri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (8udariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije , stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah.  Prospekte in pojasnila pošilja
1340—7      kopališko ravnateljstvo.
Le malo časa
se prodata zarad* opustitve trgovine 172—27
vse blago
pod tvormsko ceno
v modni trgovini
Rudolf Jesenko
Stari trg št. 13
Prodaja vina poceni.
Zaradi potrebnega izpraznenja kleti proda vlastelinstvo Dubrova, pošta Krapina
Toplice na Hrvaškem, vse vino lastnega pridelka, okrni 600 hI čistih nepokvarjenih belih vin najboljše kakovosti iz leta 18^6 in 1901. po najnižji ceni in opozarja na to u*o priliko zlasti gostilničarje   Odda se ga najmanj H hI skupaj. Prodana vina se postav; brezplačno na rogaSki kolodvor. VpraSanja na gorenji naslov 1637 - ?
Opr. št. A 51 5/2
1736-2
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori naznanja, da je umrl dne 14. n čana 1905 Franc Jančar iz  Dclerje vesi štev. 4
Ker je sodišču bivališče zapustnikovih sinov kot dedičev Martina in Antona Jančar neznano, se poživljata taista, da se v enem leta od spodaj imenovane«;, dne pri tem sodišču javita iu  zglasita za dediča, ker bi se sicer zapušćn obravnavala le z zglasivšimi se dediči in i njima postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori, odd. L
dne 20. maja 1905,
Dobro, ceno je in pije se lahko samo
Tin
iRGER
Sv. Petra nasip 37, poleg jubilejnega mostu.
Vedno sveže putigaiski marčno ii hnnh pivo.
Ob vsakem času koncert s pnevmatiškim piano orkestrlonom MPuck".   Fina godba.
I.«r|»l  prijay.nl |»rc>Mtoi*l.
Zima in morska trava,
modroce
po najnižjih cenah
Antona Ječminek v Ljubljani
na Sv. Petra cesti štev. 14.
1721
HLODI =S
Nora parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t hlode po sledeči ceni:
1 11
Hrastove
Bukove
Jelkove
Smrekove
Borovčeve
hlode od 25 cm debeline naprej po K .  28 „
„ 20 „
n n
ti a
M
ii tt ii
it ti ii
ii ii ii i' a it
;*o, 25,
14, 13,
16, 15,
17, 16, 16, 15,
dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo za kubični meter franko kol Ljubljana.
Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na Antona i) eliten g hi
V IJcihlJHIll. 767
1699—2
No. 802
Direktni promet z nemškimi poštnimi in brzoparniKi
prevažanje oseb v vse dele sveta
Odol>ito ua progah
»ertwe"NGii \ ork
o
Hamburg
11 im'nirk' Mehika
Htuiiiiiihl-k uti.i llainl<iirtf-Kr.«ii>.'o*,ko lt»iii!iurc--\iik: Ii H.imliurc-1 ontr.ilti i Amerika
liennv i-NV\> Yoik N«j|>(«:   Nfw \ ork (ien.ivi-L* 1'l.ita l»i>\fi It« Virrk Iliri botg*H «.■ w V ork
Hamburg-l>r»*ili la llauil>ur^'-l.:t Plafta Hamburg-V/bo.luja a/:, i II iinl»'ir_; a trika 11 :tml.ur._'- k ,iu.t la 11 .unliurt;-/.aliotliKi li.il i j a
i/. Autt vrpiiH v Kanado, Brasttjjo, La nato, Kaaoiajo ln.lij... Kubo,
Mehiko, Valioiinjo Amijo, iz II «*\ rn v Braattijo, / ihodnjo Indijo, Kabo, M o in k. <, < \ mtralaa a mi«" i k-. ,
iz Itoillo^uj* \,   Nn\   Ifork, Bnu
1'amtki Hntiilitir^ Amt-rika l.iuu- ii:i,Iih» ob fzl»«>rnt lirani |»r«--krusiio priliko /:i , , >| uko \  uit'itkr«»« j H La i Kajiluli
Zabavne vožnje po morju:
% <l  Indijo     v m'hth«1 krnic     |»o Mrt-doinu  nii»r |n
v Orli i« nit vcimiij « Itii-I    |>«» i;i\i«-ri
\, lslitii4li|o ui na S«»^ ara i ••«!»•    m Antii'skt), Irsko Školsko »o/nir v / ii MM «ii Ud kopiiMsin
Zdravilne vožnje po morju
Natančnejša pojasnila ilaji-jo tukajanie družbeno agenture m pa
oddelek za osebni promet
Hamburg-Amerika Linie, Hamburg.
V Ljubljani: Glavno zastopstvo Hamburg-Amerika Lmle
na Dunajski ceati St. 31.
olicitator
išče službe. 1704—2 Naslov pove uprav. „S1. N."
uri 1*-*» 8 kož0' kuo p° 1 eld»
»IJULA*^«* brez kosti po gld 110, ečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho eso po 80 kr.. prešičevi in goveji jeziki o 1 glđ., glavina brez kosti po 45 kr. o I a m A duna)8ke po 80 kr, alakra-dlđl Ikovske, fine po lg.d , iz šunke o priljubljene po gld. 120, kla ogerske, rde po gld. 150, ogrske fine po gld 189 1- Velike klobase ena 20 kr. 266 10 \\\ir\\/\f C* brinovec, pristen, liter »|!VUVI\CI| po gld. 120.— To priznano d blago pošilja po povzetja od 5 kil naprej prekajevaLc in razpošiljalec živil
Janko Ev. Sire v Kranju.
" novozgrajeni hiši na Dunajski jesti &t. 69, nasproti topničarski
vojašnici, je oddati še nekoliko
stanovanj
akoj ali za avgustov termin. Tudi se odda takoj
neblirana mesečna soba
posebnim vhodom, stilni ravnotam.
Vprašati je v 1679—3
1695 3
1HRD lil
obe trajnega opravila.   Dnevna plača .i spretne  delavce 4 K:  delavni Čas d 7.—12. in od 1.—6. s polurnim od i m za zajtrk. Ponudbe arhitektoma
Honigsberg & Dentsch
c. in kr. dvorna stavbnika
Posestva prodani
ali z-znes^am
iaradi moje visoke   starosti prodam »rostovoIJDo posestvo    gostilno, oh : ječe iz dveh m obami, 2 velikih
čega 63 oralov )'n s pitno v<fdo, Po tvo leži ob eesii tik kolodvora in rudniške posesti ter pripravno za vsako mrt in naprodaj pod roji. udi zamenjam posestvo v okolici lju lanski. — Več pove lastnik Gregor Južna v Zagorju oo Savi.    1674 2
Z§ Tvornica glinastih Izdelkov Ki
I Fran Steinklauber na Pragarskem t
—^3 . priporoča
~^f) iz prve vrste plastične gline z najnovejšimi stroji izdelane prešane zarezane streš-
nike (Doppelfalzziegel, Strangfalzziegel), žlebake, a la bobrov rep (Biberschwanz-
jS* ziegel) I. in II. kakovosti naravne barve, impregnirani ali glazirani, poslednji raznih barv.
_4§ I OtSIttao Jamstvo za stanovitnost proti vremenu. |
HS Edino zastopstvo za Kranjsko: 1649-8
3 RUDOLF ORO<S25Y v T^$\xtyl$£Lr\l.
pTTTTTTTTtTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT
e><5
Fotografski umetniški zavod.
Avg. Berthold,
Posnetki se izvršujejo vsak dan in ob vsakem vremenu.
Ljubljana
Sodnijske ulice 11.
1649—4
tte$t«or«c:ja „Pri panju" na Bleda.
Ob pričetku sezije si usojam slav. občinstvu in izletnikom ter slav. društvom Daznaniti, da bodem točil
več vrst pristnih vin
in
vedno   sveže pivo
iz   domače   p   ■   arne   11 Mayr iz Krau;a. Dobi rala se bodo ob vsa-ke-u času
ii ini gorkd in mrzla jedila. ■■■■
Na   razpolago  imam tudi več
tepih sob za tujce
=   in velik salon zzzzzzzz
najpripravnejsi za društvene izlete. Krasen razgled z gostilniškega vrta.
Točna postrežba, nizke cene.
za letoviščarje
a 4 gobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol are od postaje Lesce, ali 10 minut od Poljč, se odda za poletno sezono v najem.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1458-H
Gospodinja
vdova stara 40 let izurjena v večjem gospodinjstvu, zna dobro in varčno kuhati, šivati, razume se tudi pri kmečkem gospodinjstvu, mleku in poslih. Zeli mesta na kakem večjem posestvu blizu Ljubljane. 1708 2
Pismena vprašanja pod „Gospo dinja11, poste restante Ljubljana.
[vajama
LEKARJA PICCOLI-JA v/ LJUBLJANI
pospešuje prebavo in odperrje
telesa
Cent/t bnupfsćno.
I steklenica 20 vinarjev.
4 Naročila proti povzetju. 1521
Novo, lepo
posestvo
blizu mesta na Gorenjskem, z gostilniška, obrtjo, z lepim senčnatim vrtom in njivami se proda za 20.000 K ali da v najem. Pripravno je za letoviščarje.
Oddasta se tudi samo 2 sobi 1 kuhinjama v najem.
Vprašanja s priloženimi znamk;«!:i za odgovor na upravništvo ..Slov. Naroda-. 1643—4
Zaradi družbinskih razmer je v Ljubljani, Sv. Petra predmestje, ob novi cesti, po ugodni eeni naprodaj novo sezidana
lisa
Za obilen obisk in naklonjenost se priporoča
I > © ^ tU      Ml • gostilničar.
m
4 S
1651-4
ugodne lege, z vrtom, (18 let davka prosta) obstoječa iz 4 stanovanj, lepe prodajalne s pripadajočimi prostori, ugodna za gostilno, pekarijo, mesarijo, branj arij o itd.
Natančneje se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 1613-»'
Zaloga blaga firme C. GerhailSer V CjubljaSIl,
Resljeva cesta 3 (vogal Sv. petra ceste)
ki sem jo kupil vso skupaj in ki obsega: moško in damsko modno blago, perilo, različne preproge, posteljne garniture, platnino, dežnike, solnčnike, bluze in krila, batiste itd. itd. se bo od
sredef 24. maja 1.1. naprej v manjših skupinah po predpisanih cenah oddajata najboljšim ponudnikom, «m  . em •      v v
Z vetespoštovanjem ^nt. PrilTlOZIC.
897 2o
Zahtevajte pri nakupu
chicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamki
z znamko „jelen
Ono je $NF~ zajamčeno čisto ~M in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoČe dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
.SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082—89
L uši
99*
Dobiva se povsod!
Ustje (Češko)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
795^5931
Za poletne mesece se odda
lepa velika soba
s potrebnimi pritiklinami, v prav lepem in prijetnem kraju v najem. 1730—2 Natančneje se poizve v stari šoli v Smartnem pod Šmarno goro.
Popolnoma nov
stroj za pletenje
(Stric km as c hine)
je na prodaj pod jako ugodnimi pogoji.
Na ogled je stroj pri založniku I Jax & sinu, ki daje tudi pojasnila glede plačilnih pogojev. 1737—3
prašno izbero
za dame m deklice
X X
X X
X X
X X
X X
5 s
< XI
x xr
X
IX
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t_ d. 2 p rl|ioroea
iatos Sekt
Ljubljana
Špitalske ulice stev.
x x
X X
1 *J i i
x xl
xr
x X
'v.
X X
X X
IVAN ORAZEN
zdravnik t Xjj"u.*bl3sL.n.i
daje ca znanje, da je
na Turjaškem trgu št. 4 v i. nadstr.
ortogedio-zdraviM
v katerem se bode zdravilo: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, skrivljene, plos! e in čokaste noge, neenaka ledja itd.
Telovadili bodo tudi zdravi otroci, da se pri njih zabranijo taka 334_i7 pohabljen j a. (Proste vtje in vaje na aparatih.)
Masaža za odrasle.
Vse to se bo izvrševalo pod osebnim nadzostvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9.   10 dopoldne in od 2 — 3 popoldne
v Wolfovih ulicah št 12, I. nadstr.
Spominjajte se dijaške (n ljudske kuhi nje pri Igrah in stavah,  pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričako-vanih dobitkih. =
i —
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TELEFON 154.
X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X x Solidno blago. 5  Nizke cene. $
OOQ<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
i
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča za
birmska darila
svojo veliko zalop
zlatnine in s rebrni ne, prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih ur ter verižic za dečke in deklice
po najnižjih cenah.
aa#
W m te*
m
N/UFINEJŠE BARVE ZA UMETNIKE
DRfl. SCHOENFELDR & KO. V D(JS5ELD0RFG
FINE OLJNATE BARVE ZA
5TUDI JE   DRfl- SCHOEMFELDfl & KO. V DGSSELDORFCJ
(puška 20 vin) - MEClLfl,
APARATE, BARVE IM PREDLOGE ZA
ŽQ/?LNO SLIKANJE
VELIKO IZBIRO
LE5ENIH IZDELKOV
POTREBŠČINE    ZA VŽIGflNJE IM POSUKflMJE imata TOVARNA OLJNATIH BARV, LAKOV in FIRMEŽEV
MIKLOilČEYfl CESTA 6 LJUBLJANA.
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
C N
SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IN VSE DKUQE
2 O N
w
C/3
H
r >
Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Govekar  Fr.: Roliovnjači, uglasbil Viktor Parma, kom pletu«. K 10-70. Posamezno:
1. Onvertui a za klavir    .   . K
2. Kuplet  za moSki glas 8
klavirjem......,1
3. Zora vstaja, za sopran s
klavirjem.......,1
4. Cvetočih <leklie prsa bfl«,
samospev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-ljevanjj klavirja .....8
B. Miadi vojaki, keračnica za
klavir in petje  .  .  .  .  „ 1*20
B.a Oj zlata vin>ku kaplja , ti, samospev z moSkim | zborom. „ 3 —
b) Povsod me poznajo, sa- j mospev iz ,.Zdra?ic"
Govekar   Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11-20. Posamezno :
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesei za sopran s klavirjem   .   K U
2 V petju oglasimo, moški
zbor s klavirjem   ,   .   .   ,, 1 -
3 Kuplet za moški glas s
klavirjem......„ 1'—
4. Romanca, 8acnM-»pev (tenor
z moškim zborom cb spremljevanju klavirja  .      180
5. Ptička, repem  ra sopran
s klavirjem......, 120
6. Skoz vas, koračrrca.  P i
besedah J Stritarja. Za klavir'spetjem adlibitum^ „ 12
7. Sezidal sem si vinski hram.
samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz ,,Zdra«ic".....,,3
Dalje: -268-
Viktor Parma: Mladi vojaki, kora' niča s petjem ad libitum. 2e 9 iz daja.........K 1*80
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre    .   .      .   .   .   .   „ 1 —
Viktor Parma: Movan-ke cvetke, potpourri po slovanskih napevih 2'b*
Viktor Parma : Triglsrske rože, vaćek po slovanskih napevih........,25
Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir......, 3 -
Žirovnik Janko: Narodne pesni1 z napevi, I. ntaak K 1*80 pe pošti K 130.
Žirovnik Janko : SarocbfcC
z napevi. II. zvezek K i-, pc posti K 110
Največja zaloga muzi kalij v I^juMjar
Katalogi gratis in franku. Izposojevalnica muzikal:j obsega 10 000 številk Mesečni abonemeni a premijam RazpoRilia tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z muzi kali jami v IJubljan
■
!
Naznanilo preselitve!
Svojim cenjenim p. n, odjemalcem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
delikatesno trgovino
S Sv. Petra ceste =====
na Dunajsko cesto št. tt v Jrolichovo hišo.
Obenem naznanjam, da sem oivoril tudi
»»Ž- $ajtrkovalni sobi '-š«->--
kjer bom postregel s finimi vedno svežimi jestvinami in dobro pijačo.
Zahvaljujem se Za dosedanji obisk  moje trgovine ter prosim   nadaljne naklonjenosti z velespoštovanjem
Jfinl^o J{ieng
„Planinski J-anez"-
1731 2
o «5
CM
C
(U
O
Z/l
"- - '-4M-Arf
Karel Januš I
juvelfr in zlatar
Ljubljana, Židovske ulice 3
pr poroča kot 1240—4
birmska darila
svojo zalogo zlatnine in srebrnine,
kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, porodnih in dragih modernih prstanov, zlatih in srebrnih ur in ve rižic za gospode in dame, dečke in deklice, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.
F. P.VIDIC & Komp. Ljubljana,
ponudijo vsako poljubno množino
opekarna in tovarna peči mmmm—
u
zarezane strešne opeke 9 „Koroški model
1238-14 (Strangfalzziegel).
Barve; a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so pateitaiaii v vseh kulturnih državah. — Lastniki patentov: F. P. VIDIC & Kamp. in JOSIP MARZ0L1
B^T   Najličnejše, najcenejše in priprostejče strešno kritje.
\/a\ive in prospekte pošljemo ua željo brezplačno.  ^^i^^m Sprejmejo se zastopniki. BV Takojšna In najzanesljivejša postrežba.  "VB IMT  8prejmejo se zastopniki
Izdajatelj ia odgovorni urednik; D r. I t a n T v:«r,
L'J-a Iu       nVJirodne tiskarne"
D0$^