ečii slovenski dnevnuT^l * Združenih državah
* Ve|ja za rte leto - • •	$6 00
fi Za pol leU .....	$3 00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
k

List slovenskih delavcev'v Ameriki.
largest Slovenian Daily L® i	the United States.
j Issued every day except Sundays J £	and legal Holidays.	jf
75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLAKDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CO&TLANDT 2876
NO. 20.
STEY. 20.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 25, 1926. — PONDELJEK, 25. JANUARJA 1926.v
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
ANGLEŠKI DELAVCI
Belgijski kardinal
PROTI REVOLUCIJI
Angleški delavci nočejo ničesar slišati o revoluciji. Dejansko soglasje delavske stranke s konservativci stavlja na laž vsa poročila o bližajočem se prevratu. — Značilno predavanje katoliškega duhovnika.
Father Ronald Knox, mlad katoliški duhovnik, ki uživa precej slovesa kot humorist, je dobil dovoljenje, da razširi potom radija po Angliji satiričen opis izmišljene revolucije nezaposlenih, dne i 6. januarja. Mnei>ja glede humorja te vprizori-tve so lahko različna, a zanimivo je, da je to predavanje vzbudilo majhno narodno paniko.
Vsled tega se je takoj pojavilo vprašanje: — Ce smatra tako veliko število ljudi to očividno šalo za resno stvar, kakšne so prilike za dejansko revolucijo? Na to vprašanje je mogoče le en odgovor: — Nekako ena proti tisoč.
Besedo revolucija rabijo tukaj v tradicionalnem zmislu oborožene vstaje. Ce bi rabili to besedo v bolj važnem pomenu, namreč v pomenu temeljite izpremembe v narodni organizaciji, bi se lahko reklo popolnoma resnično, da se vrši revolucija že sedaj in da sta se dva važna odstavka te revolucije razvila v preteklem tednu. Nikogar, ki pozna angleško politiko, ne bo presenetilo, da je prišel en razvoj od delavske, drugi pa od konservativne stranke.
Konservativna stranka izgleda nevarno radikalna, tudi če zremo nanjo s stališča liberalizma Gla v stona. Paternalistična je. Nanjo vpliva v veliki meri javno mnenje ter veruje, če že ne v vladno . lastninstvo javnih utilitet, pa vsaj v vladno kontrolo teh utilitet.
Dne 1 3. januarja so delavski izvedenci predložili komisiji za preiskovanje premogovne industrije skrbno izdelan načrt za vladno lastninstvo, kontrolo in obratovanje premogovnikov. Konservativni uredniki bi seveda naj raj še prokleli tako idejo, a kako bi mogli storiti kaj takega, ko je naslednjega dne objavil Stanley Baldwin, konservativni ministrski predsednik svoje načrte za vladno podpirano zastopstvo, ki naj bi kontroliralo ter reguliralo električne in druge naprave za proizvajanje sile po vsej deželi?
l ako ministrski predsednik kot socija^sti delujejo za isto temeljno stvar, — za združeno kontrolo postaj, proizvajajočih silo.- Razlika med obema obstaja le v metodi, kako naj se izvede ta načrt.
Angleško javno življenje pa priznava en vir nevarnosti, ko bo namreč dne 1. maja ugasnila podpora za premogovno industrijo, seveda le pod pogojem, da se ne bo dotedaj storilo ničesar, da se od-pomore krizi v tej industriji. Ce se bo to zgodilo, bodo lastniki premogovnikov objavili skrčenje plač katero bodo premogarji zavrnili, nakar bo seveda ustavljeno delo v rovih. Za enkrat ni še gotovo, če bodo ob istem času zapustili delo tudi železničarji in transportni delavci, kot so zapretili tekom zadnje jeseni.
Ce bi se to zgodilo, bi izbruhnila generalna stavka, ki bi imela za posledico velike izgrede. Med tem stanjem in revolucijo pa je velik razloček. Koncem konca pa je dejstvo, da je delavski razred v Angliji na boljšem stališču, da je boljše prehranjen in oblečen kot pa je bil pred svetovno vojno.
Mercier umrl.
V' Bruselju je umrl po daljši bolezni belgijski kardinal Mercier, ki je postal prav posebno znan tekom svetovne vojne, vsled svojega od-ločnega nastopa proti nemškim generalom.
BRUSELJ, Belgija. 23. jan. — Kardinal Mercier, belgijski prima*. 'ki je i{?ral tekom svetovne vojne tako važno ulo^o. je nmrl včeraj Utkaj v starostf štiri in sm-clenvde>etih let. Razpad njegovih telesnih sil, proti kateremu se jc dol^o časa boril z njemu lastno vztrajno;rtjo in eneržijo, se je pričel dne 29. decembra, ko je biln izvršena na njem operacija. Smrt je nastopila včeraj popoldne ob treh.
Dno 19. decembra je zbolel n« jrripi. Poročilo o njegovi bolezni je postalo znano vsled tega, <la ni mogel prisostvovati cerimoniji ročitve zlate rože. katero je podelil papež Pij belgijski kraljici Elizabeti oh priliki praznovanja pet in dvajsetletnice njene poroke k belgijskim kraljem.
Kmalu nato je bilo objavljeno, da se bo moral kardinal podvreči operaciji.
V svojem pastirskem listu, je označil opea*acijo kot nenevarno. Njegovo bolezen so oficijelno o-znaeili kot trdovratno motenj«? prebave, vsled katerega ne more kardinal zavžiti redilnih snovi.
Dne 28. decembra so ga prevedli iz njegove nadškofovske palače v MaJines v St. .Tean kliniko kjor je bil naslednjega dne operiran.
Kmalu po deseti uri včeraj zjutraj so morali uporabiti že kisik da nekoliko podaljšajo življenji kardinala. Krog poldne so se zbrali njegovi sorodnik okrog bolniške postelje, in kljub veliki slabosti je mogel kardinal vsakemu posameznemu podeliti svoj blago -slov.
Stari prelat je postal nezave^tei: trkom ma<še. katero so čitali njegovi bolniški sobi. Pričel je govoriti svoj blagoslov, a je bi'1 preslab, da bi ga dovršil.
Kardinal je bil rojen leta 18.11. Leta 1906 j*' postal nadškof in na slednjega leta kardinal. Tekom za. sedenja .Belgije je izdal razne proti-ntmške 'pastirske liste.
Španski letalci so bili zadržani.
Španski letalci so bili zadržani, a so nadaljevali s poletom.—Hidroplan je v popolnem stanju.
Glavo umorjene ženske so našli.
Našli so glavo Miss Dietrich, a strašno dejanje, ki je bilo razkrito v Media, Pa., dosedaj še ni bilo pojasnjeno.
Rusi ne morejo na konferenco.
ŽENEVA. Švica, 24. januarja. Ruski državljani se ne morejo udeležiti kot privatniki dela Lige narfcdov. raz ven če bi se konference, na katere so povabljeni, vršile izven »Švice. V tera smislu je obvestil generalnega tajnika Lige, Sir Orumtnonda. ruski zunanji minister Oiferin.
Izjava, jc btla podana v odgo-i* dvortyivo ipknw, katero je
nu sveta, da povabi dva ruska profesorja na soudeležbo pri delu pripravljalnega ikoniiteja za svetovno ekonomsko konferenco.
Pleskarji so zmagali v stavki.
PETERSBURG, Fla., 34. jan. Organizirani pleskarji v tukajšnjem mestu so si po štirimeseeni stavki priborili zmago. Pred stav. ko so dobivali po osem dolarjev dnevno, sedaj jim je fla zvwana na devet dolarjev.
LAS PALMA S. Kana rsko otovije, 24. januarja. — Španski avi-jairki m> preložili nadaljevanj.-svojoga poleta za današnji dan.
Na Kanarskih otokih vlada veliko Tazburjenje vsled prihoda španekih lotakev in od daleč pn-jbajajo ljudje, da si ogledajo Ne •PIils Ultra ter njega špansko po sadko. Hidroplan je zasidran v no. trajijem pristanišču v "bližini me sta, o katerem izjavljajo zgodovinarji. da so bile nastanjene španske J^aravele na poti v Ameriko leta 1492.
Mesto Las Pabnas je priredilo včeraj zvečer avijatikom banket, Poveljnik Ramon Franco, ki načel ju je ekspedieiji. je reke\ vče-rajp. da jo deloval stroj popolno ♦er ga napolnil z upanjem na uspešni izid potovanja. Bil je v stalnem *liku z zemljo in španski
PHILADELPHIA, Pa., 24. jan. Glavo Miss Ane MavDietrich, ko-je razmesarjeno truplo so našli v nekem grmičevju v bližini Media, Pa. opoldne preteklo sredo, so dobili danes pod švelerji mps-ta Penn sylvamia železnice v bližini nekega predmestja Philadelphije.
Xa jr'avi ni bito nikakih znako\. vsled katerih bi bilo mogoče ugotoviti. na kakšen način je bila umorjena.
Preje do«la poročila so se glasila :
MEDIA, Pa., 23. januarja. — V zvezi z brutalnim umorom Ane May Dietrich, iz Norwood, Pa., koje razmesarjeno truplo z odrezano glavo in nogama so našli v bližini Media. bodo zaslišani danes neki trgovec in dva odlična zdravnika v Fhiladelphiji. Eden teh zdravnikov je David Marshall. kiropraktor, in trgovec je Nathan Warret, ki stanuje v Storehur>t apartmentih v Darby. Warren ima delavnico za pokrivanje streh nad prodajalno klobukov v hiši štv. 5817 German-town Ave., Philadelphia, v kateri je bila umorjena zaposlena 6 tednov. Kot se trdi. jo je Warren pogosto vzel v gledišče in k plesom ter se dogovoril ž njo. da bo šel ž njo v sredo zvečer na ples.
Oblasti nimajo dasedaj še nikogar na sumu in policija lioče le izvedeti vse podrobnosti glede dekleta.
Miss Dietrich je bila stara fJo let. a jo izgledala dof?ti mlajša. Oblasti so prepričane, da je bila umorjena v Philadelphiji in da so nato spravili njeno truplo v grmičevje pri Media. Policija so nagiba k mnenju, da je izvršil umor zdravnik, kajti glava in nogi sta bili odrezani od človeka, ki pozn» kii-umerijo. T'mor je bil izvršen ali v torek ponoči ali v sredo zjutraj. Mož. ki je zadnji videt Miss Db-f trieh živo, jc bil John Cleason i/J
Mnogo žrtev v hotelskem požaru.
Enajst ljudi je našlo svojo smrt tekom požara v zgodovinskem hotelu. Trupla nadaljnih zajetih se mogoče nahajajo v razvalinah starodavnega Lafayette hotela v Allen t own, Pa,
Philadelphije. katero<ja jo deklica poznala že več let. Kot je sporočil Policiji, se je sestal ž njo v tore-
ALLENTOWN, Pa.. 24. Jan. Rnaist trupel so spravili iz razvalin Lafayette hotela, najstarejšega v mestu, ki je bil zgorel včeraj zjutraj. •
Dvanajst ali več oseb pogrešajo ter se domneva, da se naliaja šf več tnupel v razvalinah poslopja, ki bodo diuamitirana danes zjutraj, da bo i&kanje manj nevarno.
Domneva se, da so našli nekateri pogrešani zavetja pri svojih prijateljih in da niso obvestili policije, a požarna bramba domneva, da bo naraslo število mrtvih na dvajset.
Trupla devetih so identificirali.
Trinajst ranjenih se nahaja v bolnicah.
Do danes je bilo nemogoče določiti izvor požara. Poročilo, da se je za vršila eksplozija v nekem nadstropju, je dislcreditiral nočni uradnik ter č asnikar M. Usaw. ki je stanoval v istem hotelu.
Usa\v, ki se je ravno vrnil z dela. se jc ustavil v pritličju ter go voril z nočnim uradnikom. Pogo-vou* je prekinil krtk "ogenj', ki je prišel iz gornjega nadstropja. Oba st a pohitela v drugo nadstropje ter vzbudila tam nastanjene goste. a plameni so sc tako hitro razširili, da sta morala bežati, da rešita svoje lastno življenje. Nikdo ni čul nobene eksplozije.
Gostje v četrtem in petem nadstropju niso mogli zapustiti svo-iih sob in ko je dospeila požarna braihmba, so se drenjaB pri oknih ter prosili za lestvice, s pomočjo katerih so jih rešili. Mrež ni bilo mogoče uroorabiti radi starinskega porča. ki se je stezal preko vsega prvega nadstroja.
Ivo so ojrnjegasei dvigali lestvi-ee. je padol neki star mož na streho pocea. Ril jc mrtev, ko so do-
speli do njega.
Omjegasci izven mosta, ki so
se isti večer udeležili nekega ban-zvečer krog šeste ure v nekem vTa-j)keta ^ poma?ali (1(ynia;im.
ku v Philedelphiji Ln rekla mu jr. da pričakuje nekega prijatelja r zajada, s katerim se hoče pozneje sestat L
Oblasti so mnenja, da je bila ljubosumnost motiv groznega zločina in da je bil morilec iz Pliila-dclpliije.
Norveški tovorni parnik se je potopil.
Ob obali New Jersey je kolidi-<ral norveški pamik "Solvang" «* parnikom "Vaeuum". "Solvang" se je potopil. Dva moža posadk-* pogrešajo, ostale je pa vzel pat-
Edwin Garger xz Allentown je spal in se prebudil v sobi petega nadstropja.
—	Stopil sem k vratom in ko sem jili odprl. — je rekel, — so bušknili noter plameni in oblaki dima.
—	Vrat nisem mokel zopet za p ret i. Pohitel sem k oknu, ki sp odpira na sedmo cesto. Klical sem na pomoč in medtem so prihajali plameni vedno bližjo.
—	Za ifienoj je bila razpaljeua peč, pred menoj pa globina petili nadstropij. Zlezel sem skozi okno ter se obesil za obzidek. Moral sem viseti kakih deset ali petnajst minut. a ta čas se mi jc zdel cela večnost. Konečno so prišli ognj*~
menta.
nik "Vacuum" na krov.
Parnik je bil zgrajen leta 1920	lestvico ter mi
ter je imel tri tisoč ton. deplac^"-
uaTger je bilo močno ožgan. Zgodovina poslopja datira več kot eno stoletje nazaj, kajti prvotno poslopje je bilo zgrajeno leta 1809 ter je bilo znano kot Rlack
mi bajnimi ladjami. naManjeninii ob poti med Palos in Las Palma*.
RIO DE JANEIRO, Brazilija. 24. januarja. — Brazilska vlada Dorse Inn. Prenovljeno je 'bilo le
je dala oblastim v Permambuco m drugod v Braziliji navodila, naj olajšajo na vsak mogoč način polet španskih prekooeeanskih zra-koplovcev p roko brazilskega o-zemlja. /
Brezžične postaje v Pernambu-co, Natl in Fernando de Noronha bodo v stalnem stiku x ozemljem Cape Verde otočja, kakrorhitro bp zrakoplov zapustil o toe j o ter so napotil proti Braziliji, v.
POLOŽAJ V ANTRACITNI STAVKI
Lastniki premogovnikov so sprejeli zahtevo premolar jev, da se prične z novimi pogajanji. — Načelnika skupnega komiteja, Markle-a, so obvestili delcklajalci,, da so pripravljeni razpravljati ž njim.
HAZL.ETON, Pa., 24. januarja. — Komitej antracitnih delodajalcev je sprejel povabilo, da se prične nova konferenca z zastopniki United Mine Workers kot jo je naprosil včeraj John Lewis, predsednik premogarjev. To je objavil Alvan Markle z tega mesta, predsednik skupnega komiteja. Rekel je, da bosta čas in mesto sestanka določena da-
nes.
ta 1909»_ to rej sto let potem, ko je bilo zgrajeno.	• /


Pašič bo resigniral.
BEOGRAD. Jugoslavija,- 24. jaguarja. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo Paaie, ki je sedaj star osemdeset let, resigno-ai. Kot njegova naslednika prideta vpo&tev: predsednik narod, skup-»čine Marfco Trifkovič m sedanji zunanji minister Ninčič.
ii i .... aa, xtzLjtit'
Kopferenca se bo najbrž vršila prihodnji teden. Glasi se, da se bodo delodajalci udeležili pod izrecnim pogojem, da nasprotujejo Lynettovemu na-i f uza uravnavo premogarske stavke, katerega je sprejel predsednik Lewis kot temelj pogajanj.
PHILADELPHIA, Pa., 24. januarja. — Vse kaže, da se bliža nadaljna antracitna mirovna konferenca.
Lewis hoče, da postane načrt, katerega je predložil serantonski časnikar Lynett predmet razprav :n pogajanj na novi konferenci. V pismu, katero je poslal včeraj iz Wilkes-Barre, je rekel, da je ta načrt v principu sprejel W. Inglis, načelnik komi-eja delodajalcev.
Medtem ko so premogarji na ta način skušali najti temelj za mirovna>pogajanja, so izdali delodajalci potom E. Parkerja, tajnika konference antracitnih delodajalcev ter načelnika antracitnega informacijskega urada, ugotovilo, v katerem obžalujejo od "zunaj prihajajoče predloge in načrte ter pravijo, da bi se položaj lahko uravnalo, če ->i pustili premogarje in delodajalce same uravnati svoje diference.
Lewis je v svojem pismu opozoril na dejstvo, da je bila na zadnji skupni konferenci v New Yorku, eprejeta resolucija, da ima načelnik skupnega komiteja polnomoč sklicati novo konferenco, na pro-šnjo premogarjev ali pa delodajalcev.
Na prihodnjem sestanku, katerega naj skliče Markle, hoče imeti Lewis tudi zastopnike časopisja, da bo splošna javnost sama lahko sodila, kaj %e vrši in kateri strani je treba naprtiti krivdo za sedanje mrtvilo.
V pismu se je glasilo:
—	Po odgodenju skupne konference antracitnih delodajalcev in premogarjev dne 12. januarja, je stavil Mr. George Hodesty, generalni manager Heading Coal and Iron Company, predlog, naj se sprejme naslednjo resolucijo:
—	Konferenca se odgodi, da se zopet sestane na poziv načelnika, ali na njegovo lastno inicija-tivo ali na temelju prošnje te ali one prizadetih strank.
DENARNA IZPLAČILA
v jugoslaviji. italiji in zasedenem
ozemlju
Danes to na£« cen« a]ede$c:
^	JUGOSLAVIJA:
1000 Dip. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00
Frl n«k»Tl1ih. U znašajo manj kot cn Umi dinarjev rafemamo »oMbef 1* eenUr za poštnino in drnjpe otročka.
BupofiOja na sadnje po&t« ln izplačuje Tetini fafcand ara*".
ITALIJA Ef ZASEDENO OZEMLJE'
200 Ur ..........$ 9.20 600 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir........... $43.00
Pri naročilih, ki saatej« nanj M M Br. rafcuuM pa II
sa počtaino in drug« •trafike.
BazpaftOja aa saduje pofite ln tipl.EaJ« Ijwktyn+m kreditna v Trsta.
Za pofiUjatre. ki presegajo PETTISOC DINARJEV all pa DYATISOC
LIB dovoljujemo poaiofo&MNti Be poMben popust. Vredne* Dinarjem in Liram sedaj ni aftalna. stenja ee referat ia neprt-takoraoe; is tega raitefa nam ni megeče pedali natančne ene vnaprej} računamo p« ceni tistega tee. ke nam pride psslani denar t raka.
PO&ILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam Je poslati najbolje pa Deasasti« Festal Msneu Order aH pe New Vsrk Beak Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
88 Oortlaadt Sfeeet
Jfrrftgh of Manhattan,	York Oifr, y. Y.
v&VAA H AI .OD1 "
1 JI«Mnf Dte Mzcovi	aa<2 ILd*do»n
Sftjpfe Iffe f»i/a tel a# 4» Komad* „___fcf.OC
*« lite , .	J0.00
---—-
Z« poJ Ula__________*J.5<
£a M««M|f«fl m mM _ $7.01
Z* pol Ufio -----
Subscription Yoarty $6.00.
os Agreement.
tfmroda" (thaja ««aM 4m
model j 4m
podpja* in osebnosti te ne pnoMij^". Denar naj ve ttoftroU poitljafi po Matmj Order. Pri fprenMaabi torn* narodni-da nam tudi prejtaye hivafcifte nakani. da tfftraje najdegu» neelomika.
"O L A 8 A K O D A", 82 Ccrtlandt Street New York, N. Y. Tdopkome: Cortlandt 2876.
KDO BO NAJDALJE VZDRŽAL?
AlŽ^e bo poročila z angleškim princem?


fttoj v Bggatiču t Srbiji.
V Boga t i ču v podrinjski oblasti v Srbiji se je dogodil 24. dec. ki-vav zločin. Uibit je bil upravnik potke Vladimir N«količ, ki je šete tri dni poprej nastopil svojq. sluz-' bo. Kritične noči je bil v družbi več prijateljev. Na povratku proti domu no padli nenadoma nanj streli. Ko so prišli zjutraj usluž-
janom Protičem aretiran in obsojen na 20 let težke ječe. O priUki poroke Aleksandra Obrenoviča bil pomLloščen. nakar se je čez leto dni ločil od .svojih tovarišev m stopil v samostalno radikalna stranko in bil do ujedinjcnja po-ibmec za valjevski okraj. Po ujeti in jen ju je vstopil v demokratsko stranko. a je izgmbil paslanišk; mandat in potem ni več kandidi-
benci v uradne pro>tore. so naslikal. Leta 1920 je bil imenovan zv-upravnika s prestreljenim sencem Vse stvari na pošti so bile sicer v redu, samo glabajna je bila odprta in ukradeno iz nje 70.000 Din. Dogodek je izzval v Boga t i-ču razumljivo senzacijo, iker tam že desetletja ni bilo nobenega slučaja uboja. Polieija ji- aretirala vse osebe. ki so bile usodnega večera v Nikoličevi družbi, med dru gimi bivšega upravnika pošte D. Nediča. ki je bil takoj osumljen, da je oii morilce ali vsa,i soudeležence. Pri hišni preiskavi niso na-Hi ]>ri njem ničesar obtežilucga. pač v hlevu. kjer je imel konja. 120.000 Din. Domneva se. da je bil to denar od čekovaih računov. kijZračni promet med Zagrebom in|feUka nam ,kažc ^-^o princezi ga je ponevenl. Polieija je nun-	Beogradom.	njo Astrido, 0 kateri st> goVori
•ija, da je Nedič izvml umor ra- (Jh.vni odbor beogradskega j da sc bo poročila z angleškim ■h tega. da opleni državno blasruj- Aero-kluba razviia živah
kraljevega namestnika na Ceti-nju. kjer je bil vsled svoje pravičnosti izredno priljubljen. Preteklo leto so mu črnogorski separatisti ubili edinega brata.
Veliki požar v Medjumurju.
Med postajama Caiko«vee in Src-dište je na novega leta dan Izbruhnil vsled iskre iz lokomotive velik požar, ki je popolnoma uničil največje ijxuslopje državnega posestva, ki leži ob tej progi. Posestvo je lastnina proscetncga od-dclka v Zagrebu. Škoda znaša nad 300 tisoč dinarjev.
«tV«TO^C View CO. N|w VOHK
Stavka autrseitnih premoga rje v se vrni naprej. Delavstvu so vraiaa večina v državni zakonodaji Pennsylvania je odklonila brez dvorna zek> zmerne predite republikanskega govemerja Pinehota. Pogajanja med la^tiuki premo gornikov ter premogarji So bila prekinjena. Kdor bo mogel naj dalje vzdržati, ta bo zmagal.
Medtem pa .so je og'.a»sU rudi predsednik Toolidge. On. ki se je dot>edaj tako »Lrahovitno upiral v^kemu '4 vmečavanju'*. smatra za potrebno ustavni amendment, da bi mogla vlada Združenih drža v prevzeti *nt raci t ne rove. Če «e bo zgodilo to. — je dal izjaviti potom enc«a svojih zaupnikov. _ bi bilo mogoče, tla bi vlada Združenih držav v časih kriz zaplenila antracitne premogo\*nike ter jih obratovala.
Predsednik ima pri tem v mislih načrt, katerega je že leta 1923 predložil milijonarski rudniški in/inir in vek-kapitalist. Jofcn Hammond. Na temelju tega predloga naj bi vlada določila mezde premo-yarjev. Proti tej vladni določitvi mezd naj bi ne bil mogoč noben priziv. Na«»protno pa naj bi imeli podjetniki pravico vlagati pri zvez nem .sodišču prizivc proti odškodninam, katere bi dovolila država.. Kapitalistom bi ne bilo treba zadovoljiti brez ugovora — kot delavcem, — z vladi um i odločitvami.
Ne bo pa prišlo niti do tega. za delavce tako neugodnega po-
močka v sili.
■
Predsednik Coolidge ve namreč, kako dobro stoji stvar za po djetmkc ter ne misli metati svojim pristašem polena pod noge. \\sled tega je absolutno nemogoče določiti, kedaj bo konec tega boja. Med tem pa jc narasla beda med premoga rji in njih družinami do svojega viška.
Stavkarji ne morejo plačevati najemnin. Kredita za živila <so bili zmanjšani, ker zahtevajo trgovci — vsled pritiska lastnikov premogovnikov ali iz lastnega nagiba. — plačilo v gotovini. Amerika delavska federacija je pričela konečno uvide vati potrebo vHike akcije solidarnosti, obsežnega zbiraoija pomožnih skladov. Včeraj je raapaJala dva poziva na krajevne unije, v katerih je naprosila za
hitro kolektiranje prispevkov ter za lokalna dovolila. _ Le če se
pomaga takoj, ne bo prepozno. — Da je treba sp4oh reči kaj .takega, je že samoposebi sramotno. Nič manj sramotno ni. da ni ektsekutiva ameriškega delavskega gibanja že prej spoznala te nevarnosti.
Sedaj pa pnde še vprašanje bolniških blagajn. Ne sme se zgo diti, da bi izgubili delavci, ki so mogoče desetletja pripadali bolniški blagajni, v«led stavke svoje pravice do bolniške pod|>ore in njih družine do JSnrLuine. V tem oziru je seveda stvar članstva priskočiti svojLrn tovarišem hitro in izdatno na pomoč, dokler nc morejo poseči vmes narodne oblasti.	^ '
\ sled tega naj delavci v ^Združenih državah izvajajo hitro in praktično solidarnost, kajti antrocitui premogarji ne suiejo ]M>dle-či! Njih por&a bi namreč občutilo cdokupno delavko gibanje -Združenih državah.
<Je sc daues posreči podjetnikom tuiičiti največjo delavko organizacijo dežele. United Mine Workers, bodo prišle jutri na vrsto druge organizacije in druge industrije.
V modernem ekonomskem življenju dežele je namreč opaziti iiebroj znakov, ki kažejo, da je oklenilo dobroo.nganizirano -podjetništvo dežele uničiti organizirano delavsko gibanje, deloma potom vrtanj* od znotraj, deloma pa potom pritiska od zunaj. Delavcem hočejo vzeti »jih pravico do stavke-in kakorhitro bo iagubljena te, pravica, bodo razpadle tudi organizacije, ki bodo postale brez pomena v gospodarskem boju med »podjetništvom in delavstvom.
Delavci nimajo nikakib resničnih prijateljev. raz\-en v svogih lastnih \-rstab in postali bodo razkropljeni in brec moči, kakorhitro se bo posrečilo i^podkopati njih organizacije ter jih izročiti indu-strijalnemu suženjst\Ti.
no aKcij" j
|za u.po-tavo zračnega prometa naj a je napravil kot bivši upra^-L:.ti Beojrra 1-Zabrcb. Za stvar sta i
no in tako jx»krije primanjkljaj.! ki
princem. »Stara je dvajset let.
vaLstvom ikojaztu. da je v prome
mk j k) s t e V Boga tleti.	j se zainteresirali dve finančni sku-1 m ,veC.je ^tovil(> ponarejenih tiso
,	. pini: v jZagrcbu so to večinoma j c.akov naglasa zagrebško redar
Samomor slovenskega rudarja v bauke v Beogradu pa privatni f.i-
1
tvo. da je v tem oziru strah od več. ker je faIzitikate zelo lahko ^ >)jxiznali. ker so tiskani na de be
Sr"biji.	nančniki. Prihodnji mesec se 1)-*
Iz Senj-kega Rudnika v Srbiji	vršila konferenca na kateri
javljajo: Dne 23. decembra, pol	nklene definitivni sporazum. Vvr j V št>n7 in ^..bšeni |»č.pi»->a in sploh
r e pred ,x>lnočjo. se je u trelil z	pih lja st. gradnja šestih avijo- {^^ vodenega omaka.
uuamitno patrouo Slovenec Ka- nov za potnike, pošto in lahko bl.t-1	, • - ,	, . ,,.
. t-, . , , , ,	, ^	:	1	Na ki uninalnein ockleHai se meu
•e! Dežela n k. doma od Sv. Leuar go. ki na i bi tekom ene sezone * ~ ,	, -
....	,	»	item se vedno nadaljnje zaslise
n pri I^skeiu. rudar v .Seujskem izvršili približno 400 poletov.	.	.	,, .	T
t	L, , ...	, .	j	r	f J	j vanje aretiranega Maduuiea. k
polagoma vse iprhcnava. Rezulta
p.i še ni znan. »ker se varuje «> njen
Rudniku v Srbiji. Vzel je dina-j
-uitno patrouo. jo pripravil, ka- Finančni stražnik ustrelil divjeg?,
^	lovca.
Drsen napad na bančnega
uradnika.
Ob belem dp.e>*u se je te dni pripetil v M<*ra*\-aki Ostfravi ro. paredci napad, -kakršnega še ne beleži lokalna kriminalna kroni-flea. Ob ^i-efe zjutraj sta stopila Iz «padruinice tanioanje #iyiio*teu«kc Ivanke dva ^cKporla. Eden je noal v rokah torbico, v kateri je bilo 700 tisoč e/čkib kron. Ko sta go opoda zavila okoh ogla bližnje u&ea, je «foačil k njima ateaaaaeo, iztrgal «onxeki torbico iz rak in
Umor pojasnjen po enem letu.
3erli«ski kriminaiiii ptpiiciji se je posrečilo pojasniti neki umor. ki je bil Lzva-aen meseca avgusta 1924 v Schnedenu. Izkazalo se je. da je bil umor izvršen iz političnih iftoth^ov. Umorjenega, nadgo-z^arja Jorisana, so namreč izahrbt-uo ust.relrli kamunisVi. Jensen seje peljal ponoči od seje društva boje\T»ikov »kozi gozd domov. — Nenadoma ga je zadel strel v hr-bat. da je na uefitu iadthml. Berlinska »polknjta je Ugotovila, da je ptxdja jromneajatione te-iwne	-3d je ie-
mnor na podtei^ sodbe taj-
kor je potrebno za obstreljevanju 'Henioga. jo polaž'1 na levo stran >: >i in vžgal. Pri eksploziji mu •e patrona ractrgala srce. pljuča n levo roko. \Vrnk strašnejra ?-u momora Deželaka ni znan. Xe.sree-iež je ostaivil sanvo pismo na nekega svojega tovariša, v katerem *a prosi, da naj sporoči njegovi •nateri. <la mu je bilo življenje neznosno.
'ožar v pravoslavni katedrali v Šibeniku.
Te dni je 'zbnilinil v zakristiji nravoslavne katedrale v Šibenrku DMar. ki je napravil velsko tkorlo. 36 dragocenih, starih cerkvenih
najstrožja tajnost. Razpečevale V okolici vela Kamen v Dulma- falzifikatov. ki so bili aretirani v ciji je tedni fuiaaični stražnik zn-; Zrinju. so že na potu v Zagreb Y'il nekega Maroviča v tujem lo- Policija je odredila pregled vsei višču. Ker je divji lovec začel be- /a'og tisočakov v bankah in za žati in se tudi na ikliče ni u-sta-vil. je stražnik streljal za njim in ga zadel v glavo. Lovec je oble-
žal mrtev.
Madžarska vrne Jugoslaviji hive.
i Zunanje ministrstvo s;> že ča.sa pogaja z madžarsko v
vodih in je pri tej priliki ugoto vila. da .* Zagrebu raiziui štirih ž» zaplenjenih ni nobenega falzi fikata več. zvezi z afero je bil !v Zagrebu aretirana neka oseba ar-j pri kateri .-.<> našli sedem komadov ponarejeni h tisočakov. Preiskava (|;Jlj -e nadaljuje in se je ugotovilo do-la.ck»	več. kakor se sluti, čeprav
S preni' garsko stavko je baš tako kot s prohibieijo.
Niti prve niti druge ne bo take zlepa konec.
Kakorhitro hi pa vlada nekaj ukrenila, da bi se bogatini ne mogli s premogom na zunaj in s pi-ačo naznotraj ogreti, bi bilo tatkoj konec premogarske stavke 211 konec prohihieije.
*
Ita'djani se radi posta\ijajo »n preveč govore. Vsakomur je znani, kukšlio vdogo so igrali v zadnji vojni. Vsakomur je znano. > kakšnimi sredstvi so se polastili našega ozemlja. Sedaj se pa ne -lisi drugega kot frazo: Naše nove meje so svete in nedotakljive. Priborili smo si jih s svetostjo in ? junaštvom.
Kaj bi rekli policisti ro]»arju. ki '»i jim brusil v obraz, da si je s vetostjo in juuaštvom napolnil v
rujem stanovanju svoje žepe? *
PrOhibiri.jski ura^lnlki in butle-rarji se tako podobno obnašajo, da človek res na prvi pogled n<-ve. če ima pred seboj prohibieij- j skecra uradnika .»li butlegarja. • Toda to naj ne spravi nikogavj v zadrego.
O.ba imata naprodaj pijačo i--
oba računata primeroma iste eem . j *
Lcjj^a mlada mati je rekla svojemu desetletnemu sinčku :
—	Sedaj, ko <i star <]esrt 1,-t. ik boš smel več spati v sobi. kj«*r spiva jaz in tvoj oče. Sedaj >:• do^ti velik.
Sinček se je zamislil ter odvi-11 il:
—	Ce pride j>ni tem velikost vpoštev. mora o^e odniufati v drn-
ijo tolio. kajti on je večji kot jaz *
Ženske imajo kljub temu svoje križe in težave.
R'>< je. tla lahko dobi lepa že:«-ka izmed dts<-tiii moškili <levet •noskih, ki s<» |»']u in bogat'.
Toda kaj ji to pomaga, ker po-navadi devetih noče. desetega pa dobiti ne more.
Slovensko Amerikanski Koledar
za leto!1926
ima sledečo vsebino
Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
vrnitve arhivov jugoslovanskih o- 1(' S('	taJU0-
blasti v Jugoslaviji. Ti arhivi s«^
knjig in mnogo drugih predmetov •e postalo žrtev ognja. Požar
Želerniška nesreča v Zagrebu.
Te dni je v bližini železniške mogoče spraviti na varno. Ma- kolonije v Zaigrebiu tovorni vlak
namreč estali v Barauiji za času '.nagle izpraznitve in jih ni bilo
, . , ..	„	J< džar-ka vlada je ugodila zahtevi imvozil nekega človeka in ga po
nastal okoli o«nih zvečer m ga je
u-vi opazil cerkovnik. Najbrže oadla i>od knjigo kaka žareča •vkra od sveče ali žigalice.	j
in odide že te dni v Budimpešto polnoma razmesaril. Ker m >rcČe posebna jug. deputaeija. da prev- ni nihče opazil, je truplo o-talo
, zame jugoslovanske arhive.
Smrt uglednega srbskega politika.
Te dni je umrl v Beogradu po daljšem bolohanju v 36. letu starosti bivši minister in narodni poslance. dr. Ivan Pavičevič. rodom iz Črne gore, eden izmeti redkih poštenih ljudi in politikov, nei*-.0rosen borec za drža vi jaj>sko svo bodo v slavnih dneh radikalnt-stranke. Po I van danskem atenf.s-fu je bil skupno s pokojnim Sto-
Papežev dar.
Ponrrejevalci tisočdinarskib ban-
1	kovcev.
I
Zagrebški polieiji se je 1» sreči-lo sedaj ugotoviti tudi identiteto tretje osebe, ki je zapletena v afero z racspeeavanjeni ponarejenih tisočdiniarskih bankocev. To je Marijan Jurčevič. krošnja*-, ro dom iz Studencev pri linotskcm v Dalmaciji, neoženjen, 169 cm sok. kostanjevih lst-s. okroglega o-hraza. na levi <#raaii prffta rti r.a 'kaKaleu desne roke po eno brazgotino. J ur Če vie se bavi s ti-hotc.pstvam. Za njegovo aretacijo >2 razpisoana nagrada. Vfhu tega je že ugotovljeno, da so vsi. ki so zapleteni v razpečevanje ponare-
Ko je praznovala belgijska kraljica 25. i obletnico ^voje poroke, ji je poslal papež v dar rožo,.3d jo viEte na rtikl Cv«ti in li^ti tso iz čistega data, dočim je vaza
j na progi in bilo povoženo še od j \laka. ki je prišel iz Koprivnice. Identiteto ponesrečenca so ugoto vili na ta način, ker je imel na roki tetovirano, da je vložil v bivši avstro-ogrski vojski pri 53. pp. 4. bataljonu in ime Lovro Dikmič Domneva s#\ da je ponesreče-'.:ee doma i/. Sesvet-ov pri Zagrebu
Pristanišče v Sisku.
Zagrel)ska trgovska zb«>rnica jt predložilo ministrstvu trgovine in industrje poziv, naj se skliče kor» ferenca strokovnjakov iz cele države. na kateri naj bi se razpra\ Ijalo o možnosti Izgradnje velikega rečnega pristanišča v Sisku o ustanovitvi -parobrodarske zve ze med Sisfeoni in Beogradom. V ministrstvu sedaj proučevajo ta
jenih tisočakov, krošujarji.
Ker se je pojavila med prebi- zanimi\i pixjjekt ____—
•i	PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
s p>arnikx>m "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom " PAR I S 22. maja )9.26.
Potnike I>o siiremljal nas uradnik pniv «1o Ljub'-j^iue. razil lm na prtljage in pltnlal rH>s4'l»nt» na to. tla hrtlo vsi |H»tuiki utlt>!>iio in l>rez-skhrno potovali.
Na ra/.iK»Ui«o inianut pose! m i oddelek za naše potnike. najl»t»Ijše kabine v sredini parnika z -.. 4. iu G. pt»steljami.
Vozni list stane do I^julfljane $11<J.77 z vojnim davkom in železnico vred. za tja in naz.*ij jia smuti f20<i.(Mi in $,"i.oo vojni tlavek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem imrtukoni. so bili zadovoljni x vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, sploh z vspiu tako. «lu so t;t parni k tudi drugim priporočali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila eiuiprej na:
FRANK SAKSER STATE BANK
tS Cortlaadt Street	New York. N. ¥.
V listih neprestano č it am o o To-, čit vali zakona. Rud o? F Valentin*-; <e j<% ločil, mi'lijonarka Weidener je ločila, vsak dan si- loči iiebroj gledaliških ijrralk in igralcev, j Ce bo šlo Jako naprej, bo treba i besedilo poučne cerimonije neko-1 'Lko ieipremcjiiti. Odstavek <;da bo^ta zvesta dokler vaju smrt ne j
loči". -
zvesta.
loči".
■ bo glasil: 4'Da si bosti: dokler vaju >odišče m-
Ko je stara ženska dvajset let. i se niti ne zmeni za triclfeset let ' starega ni<'škega.
Ko je stara trideset let. sina ' tra štirideset let starega moškega, za starega.
Ko je stara petdeset let, pa mi--li. da je še vedno niladii.
.*. . . I
K ženski najbolj vle<-e mo«ke
izgovor. — da nima ničesar obleči, j #
Znani belgijski kardinal Mer-cier je umrl.
Tmel je dvoje značilnih lastno-j
«ti. !
i
Zna.l je. (kot menda nihče drn- J gi. ljubiti svojo domovino in *voj j narod.
In znal je. kot menda nihče. d rug i. sovražiti Nemce. / *
Taki in podobni prizori se bodo dogajali leta 1.936.
Mati bo pospravljala stanova-J nje in nahrulfla moža: — Hej. ti. t vsaka stvar naj bo na svojem me-j stu. Zakaj si pus,til s?voj ovratnik v hčerini sul)i?
Tedaj se bo pa liči oglasila: — Mati. tisto ni očetov ovratnik.
Tisi o je moje novo belo krilo. * "
V Zagrebu so aretirali nad 250 komunistov, ke«* so bili baje zapleteni v ^zaroto, koje namen je bil -strmoglaviti obstoječi red v Jugoslaviji.	.
Vlada si povzroča s komunisti brezpotrebne skrbi.
Vlada bi morala v prvi vrsti to porohditi: Če ni Radič v dveh mesecih svojega ministrovanja uničil Jugoslavije, je tudi komunisti najmanj v dvajsetih letih ne bodo.'
Detektivska zgodba.
Svetovna mesia.
Divji konji v Montani.
Južen irska čuda preteklosti.
G mri j — noro zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji Yorku.
lačnega v New
Tam ža brezami.
Sibirske stike.
Ah del Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord f-ur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku.
Strup v■ kriminalistiki. Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje.
Amndsen o svojem polarnem poletu.
Hjalmar Branting.
Kitajska.
Sunjatsen.
Koliko sc popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja.
P avti Hindenburg.
Smrt Uoberta La Folletta. Doživljaji v diunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza
TJ poraba nekaterih rastlin.
zdravilnih
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
S mesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY
Br&nialav Notic:
v
OBČINSKO DEE
ROMAN POJEN&XA
(Nadaljevanj«.)
je Ke-
— Ve.stc kaj, gotovo fce (ftor igral ž njim. 1
in zares, kuharica Hleve v Su-po, kjer je ležal Kast or za razbs tim sodom, iu najde inoj čevelj.
Prefchnjajoč vse pse na svetu | nadowa »t^viL f**pej Milevi. je h'iii Obul čevelj in odšel prweč za od^>u*čanje prenisedinika in gospo in	t PK.A
glavah tega romana ni bilo .besede. je bil advokat Kiča, ki je tako srečno zagotovil go>pe Milevi varodtvo nad ogromno ded-sčkne.
Da se je advokat Fiča tako nenadoma prikazal. ni niti malo čud-na stvar. ali zahteva, ki jo je n*-
vem veselju! Zato ne mislite, da samo pri tem ostane! Sladka moja, jaz boter vse življenje nosila pri sebi to skrivnost In 2 njo bom legla v grotb. jpa .vse to za oriili deset dukatfov, ki «te xui jih dali takrat! To pa j bo vse t
—	Pa tudi gazdi Fiči sem jih dala petdeset, — .pravi obupno gor^ia ATileva.
—	Saj j Hi je tudi zasiužil.
—	In včeraj sem mu jih zopet dala sto!
—	Ker jifc je potreboval.
—	Ali misbta. da vama bom dajala vse življenje, kadarkoli vama bo kaj .potreba?
domu, |Vda takSne, da bi mogla vso nje-! ~ s usee za oupuscanje gwpodn.no	do temelja ^^iti	~ P* ***** ^ ™ bo
nii<ier* v -	v i	streha vse življenje. Morda prwic
misiji, h lea je namreč v nekohko odkri-«. , .	v A , ,
.ueupou>,,ia na tako lepo ljubezen to^nča* bc^dah ne požirajoč se' ' ° ** **** VeC potrebovala.
K. jo je raadrl čevelj, ali bolje',,.,	^ ZZ__I, J. i Po lak° Pazljivih besedah go-
GLAS NA&ODA 25. JAN. 1926. sesss
rečeno kurje oko. ali bolje rečeno
Kaator.
Uo-pa Mileva se sladko nasmeje. ko je slišala konec te žalontn^ zgocflie ui ponudi gospodu Vasi jabolko, a v čafco uiu nalije vina.
In tako sta pri jabolk ah in vinu .sedel« še nekaj časa in pretila na drujre rajqgovore. Gospa MLle-u jc povedala najprej, kako zna lepo umesti omelete, potem je pove* i ala, da bo dala zob plombirati in da nikob ne nosi poakrou-ljefiih s^Mdujili kril, a gospod Va-«a je aopet povedal o nekem $vo j jem njcu, ki divno tfvira na harmoniko. o svojimi tovariiu pisarju Peri, ki \es dan je v pisarni obla te. oue oitrogiLe za lepljenje u radii i h pisem. in o actoi, 'kako se zna sulno lepo drsati na drsalkah in da 4ua ua eni nogi napisati o> in ico na ledu.
1'OgovorUa sta se fie o drugih stvareh on gotovo bi ostala še dalj«' v prijetnem pogovoru, da ni u-i ra ua steni lularila pohjoči in da se ui Nedelj ko zadri ta«ko po vražje kot da «»» luiiiaju |mm.i pazduho Sirica Sreje na poti v Knnane. četudi je Njval v lepi zibki, pokrit k HVetloplavo odej ico iti z nikelnas-lim se na 4A om v i»*tih. Gospod Vasa vidi. da je čas oditi, seže po čevelj, ali na svoje veliko zaeude-Uje ne najde Čevlja pod mizo. kal je ni iskal. pomagala mu je tudi gospa Mileva, ali čevlja ni kjer.
Tako sta iskala čevelj do Štirih zjutraj, iu ko je odšel zjutraj xh! Vas* od go«>pe vdoviee Jo je vprašal. držeč jo v afojemU:
—	I*ovejte mi nekaj!
—	Kaj pa *
—	Kajiu*. tlii vi nimate v kisi jilk«|>s.» ?
—	Xirnaan ga. — odgovori ilovica sramežljivo in .skrije svojo glavo v njegova nodra.
Gospod Vasa se odpran zadovoljen domu. premišijujoi' med-potoana o tem. da mu njegovo kurje oko ni zmerom v škodo. _
OSEMNAJSTO POGLAVJE.
Neprijeten dogodek, ki tudi t vseh drugih romanih nenadoma nastopa, in to zmeraj takrat, ko ae nahaja junak romana v najne prijetnejšem položaju.
Vemo že, kako a»c glasi partija dolgov gospoda Vase v trgovini "Spaaiča in drug-a ". kakor tud: v inporvini "Bratov Dimitrijevi-cev". in zato nas bo tembolj »r.-lienadilo. ker so se v tej partiji na
mah ispremenili predmeti. _
modreev. pahljae, lamih i. gel, teneie in drugega, .se je gla Nila partija dolgov pri "Bratih Dimrtrijevičih" čez nekaj dui takole;
1- &>ffa ................ 8.80 K
2.	Ropotu I j ic a..........0.40 K
3.	iie^leki ............ 3.20 K
4.	Svilena dalka haljiea 5.— K
5.	Pletena ee.piea........1.30 K
Ker vsi čitatelji vedo, da go-
spod Vasa. pisar pri koniciHtcnt masi, ni M*sal iz .sesaloka. niti se ni igral z žogo ali ropotuljieo. in tudi ni nosil deških haljie ali pletenih čepic, potem se bodo lahko spomnili, da je gospod Vasa vst-to kupoval in nosil malemu IVe-deljku, ker je od onega večera zelo »pogosto obiskoval gospo Mi-'eno. ne boječ se niti malo, da bi še kdaj izgubil eev*\j.
T.Jco so minevali lepo in prijetno dnev« go spe j MHevi, kar se nekega dne — k*kor ae to 4ogaja tudi v drugih romanih — prikaže pred ojo nekdo, ki se ga ni nadeja-
na nika.k odnoseči se paragraf, po-
spa Mileva zopet prebledi, ker je
jasnil vdoviei. da je ona pravza-j ^ ^ ^^ v4ufcfaje'k prav .da, v njego«v,h rokah; ako ^ j<k ^. ^ nazaj ^
-amo hoče. lahko celo srtvar o o-traku raizodene sodišču in to n» bi samo razrušilo sreče gospe M>-leve. tenive« jo privedlo v kon fhkt z mnogimi paragrafi, ki na bi bili po&ebno razpoloženi in naklonjeni jros-pe Milevi.
čitatelji mi "bodo ve*or«'li, da »rospa Mileva pri teh FSoinih beae-<:ah poble>dela. T-n eetudi so ji !>!«■-da liea zelo pristojala. se zdi. da I o ni na. Fieo toliko vplivalo, kolikor bi recimo na gospoda Vaso, k<«r še naprej navajal razne pa-ragrafe, enega hujšega od drugega. Go<pn Mileva je posk^išala tu-«i i pa«ti v nezavest, ati gospod Fi-i"a je čisto ravnodnšno poeakal, da jo mine nezavest in je nadaljeval naštevati paragrafe iz vseh mogo-•ili zakonov, "ki so b>li v zadnjih 17, letih -sklenjeni v Srbiji. Ko je -lednjič izčrpal s:\-oje znanje, j*-♦a-ko-le končal pogovor:
—	In zato. dra^-a moja gospa, .mščeni vse drugo na stran in vas -amo prosim, da mi daste sto dn-katov. Roga mi. |>otrebujein jih: mogoče ne verujete. <la jih petr«. I.njem. «li ja/. se vam zaklinjaan pri \-\em na svetil, da jih potrebujem !
—	Ju! — vadihne gospa Mileva. in to s takšnim glasom, kot da ">i vzkliknila "ajoj"!
Gospod Pie h se še enkrat za-<olne. da mm je ta denar potreben. in začne zopet naštevati paragrafe, ki bi mogli hiti zelo n*.--rozpoloieui napram njej. ko bi on •samo hotel. N&'ta način prepriča go>po Milevo. da ue more d.m-gače. iu ona mu da sto dukatov, vadilmivši težje, kakor za svojim pokojnim možem. Pica ->e vzdigne zadovoljen in ji obljubi, da jo bo še posetil in da ne bo pozabil nanjo.
To je bilo kakor danes, a drugi dai — evo 4 i Pičine ženo. gospe Cajke, ki <>ravi. da je že od portj-da ni bilo. pa se je eato malo oglasila pri njej. Najprej (pogleda, kako napreduje Nedeljko in najde, da ni uročeacu da se otrok lepo razvija in zato ga opljuje dva ali tj-ikra*. Nato sede in začne govoriti o novih zobeh, ki ni jih je te dui d&U narediti apotekam ca, o tepieu dvojnega kliiieka, ki be ni prijel «ospej Savi. protmi ženi. in o tem, kako si je go«pa Arsinica dala obrniti svoj plašč, pa se poena, da je obrnjen.
—	In prosim vas. recite mi n sami odkritosrčno in se««trinski. ali ji pristoja obrnjen plane in na glavi — tepekik (ženski nakit n.n grla vi)!
Xa ta nač iu pride gospa Cajka v (pogovor na tepehik in ta4coj> pove, da -je njena edipa želja v življenju. da ima tepeiuk.
—	Ali mi ne bi lepo pristojal"
—	vpraša <goe«po Milevo in dvigne glarvo, -»kot 4a ga že ima.
—	Zelo lepo bi vam pristoj«1.
—	odgovori -^oapa Mileva čisto nedolžno.
—	E. pa vidite, sladka moja. — nadaljuje gospa Cajka brzo, ^ jaz miilkn, da mi za tako veliko uslugo, ki sem vacn jo »kazala, is qui tajco veliko .skrivnost, ki jo zaradi vas varujem, lathko in po vsej pravici -kupite — tepeiuk.
<ro*pa Mileva prebledi tudi' pred Fjeino ženo ravno tatko, kakor je pred Pico, ali Pičina žena sprejme to čisto ravnodušno.
—	Pa zaboga! — vzklikne elee^ njtč gospa Mileva. — ali vam n> sem za to že dala. in ee koiiko!
—	Moj Bog, gospa Mileva, — odgorvori gospa Cajka Čisto mirne
ANGLEŠKI KRONPR1NC SE UDELEŽUJE CERIMONij.
zato vzame petintrideset zla tov in jiii d^a gospej Ca j ki, da kupi tepeiuk.	i ■Goapa -Cajka se sladko zahvali in obljubi, cla se bo, noseč tepeiuk vedno spominjala dobre gospe Mi-Ieve.
Ali — ostalo ni samo pri tqm. Cez dva dni pojavi «e druga o seba, ki se dozdaj ae ni pokazala pred gospo Milevo. To je ibila stara vdovica ilaca, pri kateri je pu-^il Piča v oskrbovanju devojči-co, ki jo je rodila gOfpa Mileva.
Ko bi bil ta roman pisan po pravilih, ki se po njih pišejo romani, katerim je glavna vsebina tajno rojstvo tajnega deteta, potem bi bila morala ta Maca čisto drugače vstopiti v hišo gospe M Reve. ker je Maca izaupna oseba, pokroviteljica skrivni ost i. Maca bi morala. ograjena z -dominam, priti okoli polnoči j>red .hišo gospe Ml-eve. taan ^i morala o Wat i pred vrati, dva ali trikrat se obrniti na levo in desno, pa ker je nihče iu-opazi, trikrat potrkati na vrata. Malo kasneje bi se morala vrata odpreti, in stari sluga ji migniti z glavo, iu nič govoreč med potom a. bi morala iti naprej po skrivnih stopnicah, ki vodijo skozi skrivna Vratiea v sobo gospe Mileve.
Ali ker Maca ne ve nič o teh pravilih iz pravih romanov in ket sploh ni imela nikake literarne izobrazbe, zato je, kakor bi storila v>aka di u ga Mae a, 7>rišla ra^-uo opoldne in šla naravnost h gospej ^Milevi.
Gospe Mileve ni malo osupni! -ljen fprihod. ker po dogovora, ki ga je imela s Pičo, Maca ni smela vedeti. če.gav je otrok, ki ga negm je, temveč je imela samo dobivat: od Fiče po trideset dinarjev na me^ec. Medtem se je stvar takoj pojaspila, ko je Maca povedala Milevi, da že tri mesece ni prejela niti vinarja od Fiče, a ko se je nazadnje naveličal njenega nadlegovanja, jo je napodil h gospej Milevi.
Grešna vtfoviea ni vprašala nič več in je plačala Mac i za vse t ri mesec nazaj in dva v naprej in povrhu ji je morala (dati za krilo In ji pomagati, da plača .dolžno stanarino.
In zdaj, ko se je začel klopčifr rajzniotavati. se je motal in razvijati naprej. Ne mine mnogo Časa, pa je Fiča arpet potreboval 30 dukatov. gospa Cajka pa je zaželela pole;* lepelmka hneti še plašč, a Maca je bila vsak čas nad njo. ?daj xa "drva. roda j za stanarino, pa za to. pa za ono. In tako je šlo neprenehoma.
UNfiUWOOO « unoinoooc. N >
Pred leti je bila v Angliji ustanf. vljena bratska organizacija, ki se imenuje "Toe II*' ter ima sedaj na stotisoče članov }>o Angliji, Južni Ameriki, Avstraliji 111 ZdntženHi državah. Član te družbe je tudi angleški konprinc. ^lika nam kaže pn-stolona^lcdni-ka, ko se udeležuje čudnih vsakoletnih cerimonij.
Ruska revolucija leta 1825.
Huiska boljševiška revolucija, ii: je stimoglavila rusko cai-stvo in izpremenila litsko državo, tla s*> danes nahaja pred velikim dnevom novega, prosvetnega in svobodnega življenja, ni izbruhnila na en dan in ni nastopila vsled hotenja nekoldčrne socijalističnih teoretikov in revolueijonaivev, ki so se zbirali pred in med svetovno vojno ok^i Vladimir ja lljiča Ljeni-na. nego ima svoje korenine v raznih, skoro stoletnih pokretih ruskega razinu n išt v a. 1 it e ra t o\. naroda in dmižbe. Rusko ]>olitič-na, kakor go^poilarsko in kulturno zgodmiiio 19. stodetja lahko
so k resnici dostavljale se zhigane )>ovesti; ^ilovšno m> pripovedovali, da je Aleksander ]. umrl vsled zastrupijenja in da so velikega kneza Konstantina zaprli na Poljskem. V resniej pa je bil ]>odlegel Aletasander I.. ki ni bil ravno pri zdi*avi pameti in so je često |K>ti--pal	Rusije brez cilja, ti-
i^iifiii v prisotnosti carice Elizabete. nežne svoje žene. ki mu je -tii-di zvesto stregla do'za-dnjega diha Konstantin si je želel mirnega živ-njenja brez vladnih skrbi. \ Rusiji se je resniea mešala s fantazijo in legendami. Od leta 181") je bilo-ustanovljenih,več tajnih dru-
SKRIVNOSTNA TVORNICA
Leta 1923 se je pojavila v Osi-jeku skri\Tiostna t vomica duha-na. ki ni imela nikakih zvez z l*pravo državnih monopolov. vcTi-dar pa je delala pad ujeti o fiim«. in spravljala v promet zavitih rezanega tobaka z enakimi etiketami. kakor 1'prava državni limonti-polov. Končno pa je po>tala policija nanje pozorna, na kar., je odredila preiskavo in dognala, da j.-izdeloval utihotapljeni tobak in potvorje*ie< etikete Marjan Živ-kovič. ki ga nikakor	mcvgli
izslediti.
Celi dve leti Živkovič ni menjal svojega ]>oklica. Sicer ni iiuel Več poguma, da bi spravljal ntihotep ljeni tobak v promet, v paketih. temveč ga je prodajal na kilograme i>otujoč iz ni^sta v mesto, da ga policija ne bi izsledila, šele fel dni je bil aretiran čisto slučajno. Agent policije v Vinkoveih T»on jeglav ga je uvta\il na uliei in je našel pri njem dva kilograma nt.: hota.plje.nega toba ka. Od vedel je tjiikoj s seboj na policijo in do. gnal njegovo identiteto. Vider, da m> mu prišli na sled. je Živko. vič vse prizna! in izjavil, da je kupoval utihotapljeni tobak v listih in da*ima doma "troj. s katerim ga reže in prodaja potom od va-i do vasi. Hladnokrvno je pripomnil. da m<i je šla kupčija m-navadno v klasje in to predvsem radi tega. ker je monopol^ki tobak zelo drag in obenem slab.
- - 2iv spomenik.

Ko se je vidiki v Spokane. Wash., nek-t tsla^iost. je Vzbuja.]a veliko pozornost	(Juidinir .St ar. čistokrvna Indijanka. Preti mest.no liiso je stopila na kameilit podstavek ter zavzela v daljavo gledajoče Indi-jankc. Dolgo časa je stala mirno kot kip.
Rusija in
razorožitvena renca.
konfe-
imenujemo zgodovino ra,<toče ne-j štev. ki so znana pod i-me-nom d"-za-dovoljnost i z vsem Ln z vsako- i bakristov. Namen teh .>e bil pre-mur, ki je morala en dan in pri'roditi Rusijo in jo pripravit i za
eni priliki po zakonih socialnopsihološke akumulacije buntovnr škili Ln prevratnih razpoloženj eksplodirati. Boljše vi k i z Ljeninom na čelu so bili le isti reali-t.ični politiki, ki so eksplozijo izrabili za razbitje starega in za organizacijo novega gospodarskega in kultnrmega sveta. Kot rečeno, pn ima ruska revolucija -svoje predhodnike v davni preteklosti. Med temi predhodniki nahajamo de.ka-bmir iz začetka 19. stoletja vi njihov ustanek leta 1S25, kojega obletnico so-obhaja-li te dni. Glavni dogodki. te debaikristo\*ske revolucije. ki bodo zanimali čitate-lje, so sledeči:
Dne 7. decembra 1^25 je prispe-
mo<Lerno življenje. Dne 24. decern bra je moral veliki knez Nikola;) vsled rastočega nerazpoloženja zavzeti s*tališče. Rajzrešil je krizo na ta način. <la je prevzel oblast S|>eranekemu je naročil, da sestavi nastopni manifest, ki ga je pre čital v državnem svetu dne "jr>. decemibra. Dne 2G. decembra ** zbral v Zimski palači v Peti ogradit generale in visoke dostojanstvenike. da polože prisego. -Pri ti priliki jih je nagovoril s sledečim lako.ničnim stavkom: — Tudi če ostanem ear le za par nr. hočem dokazati, tla bom dostojeu carske oblasti. — Ta dan je držal besedo. Ko je prikorakal na trg. kjer so regimenti dcfilirali, priš-
la v Varšavo, kjer se je nahajal gaJ»č mu zvestobo, je zapazil, ka-vel»lci knez Konstantin kot gene i« moskovski regiment na po-ralni poveljnik vojske, vest o ne-jvcUo oficirjev <lal znamenje za pričakovani smrti Aleksandra I. prevrat Ln se začel nastavljati na Car je podlegel v Taganrovu b-a-1 senatnem trgu. .Množica je po-
(Dalje prihodnjič.!
DOBRO SLUŽBO
dobi Slovenka srednje starosti pri družini treh odraslih oseb. Biti mora zanesljiva, čista iu znati mora nekoliko kuhati. Pišite na: 82 Gortl&ndt fit., New York, K. T.
že t dFahJ— pa ono j« ink)
tako, v pr-
Prav ^sakdo-
kdor k»j išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit u
MALI OGLASI
v "gia* Naroda".
je neznani bolezni. Vojska je koj pozdravila Konstantina, starejšega brata umrlega carja, kot novega carja. V Petrograd pa je vest o smrti carja, Aleksandra prispela šele 9. decembra, nakar je mlajši brat carja Aleksandra, veliki knez Nikolaj, zaprisegel voj.-"ko in vi< visoko uradništvo za Konstanti 11 a. Dejansko pa se je bil Konstantin že odrekel carskemu naslovu že po umoru -svojega očeta Pavla F., leta ISOI. V skladu s tem jc stopil leta IS'JO v morjra 11a Hčni zakon 7. neko Poljakinjo. Car Aleksander in carica mati sta sprejela Kon-stantinovo odpoved leftmeno, do-eim je nista potrdila s svečanim javi<im in formalnim aktom. Na skrivaj sta sestavila poseben misled stveni red in ga shranila v štirih izvodih po arhivih. Po tem novem redil, ki ni odgovarjali ukoreninjenim dvornim tradicijam naj bi prevzel earst.vo veliki knez Nikolaj, ki pa ni poznal tajnega doikiumeata. Ko .ga je mati nekaj ur po zaprisegi vojske novemu carju opozorila na dokument, je vztrajal na tem, da se podredi naravnemu nasledtnrku in je še sam prisegel zvestobo bratu Konstantinu. Po običajnem pravu je prisega vezala podanike napram carju. vojake napram vrhovnemu i>o-veljniku. Kurir, ki je nosil v Pe-
irograd £onsia<ntinovo odpoved. _
je rntnl iz Varšave celih osem dni. Med tem časom tfo številne ve«ti -j) raasburjale javnost in narod, ki
zdravilsf zarotnike in klieala: — Živel Konstantin! (iologlav je nato car Nikolaj čital narodu manifest in pozval množico, da se odstrani. General Miloradovič. ki ju zbiral zvesto vojsko, je padel vsled strela nekega poročnika. Več tisoč zarotnikov se je strnilo okoli spomenika Petra Velikega. Polo žaj je jvostajal nad vse kritičen. Tedaj je Nikolaj za povedal na prigovarjanje svetovalcev, da naj vojska otvori ogenj. Sedem topovskih strelov in nekaj ky valerij skih naskokov je izpraznilo trg. S tem energičnim dejanjem je torej zmaigala vlada in preprečila revolucijo. Pred letom 1825 ni Rusija preživela nič manj kot dvornih vstankov. Reformatirji so pripadali visoki aristokraciji ali inteligenci. Zahtevali so ;^-4aaio\-i-tev velike skupščine ali konstitn-ante. nadalje odpravo suanosti in razdelitev posestev. Drugi dan po krvoprelitju pred senatnim trgom je bil Nikolaj prepričan, da je treba začeti -z reformami. Najvažnejši akti o tistih dogodkih se nahajajo v arhivu fraaicoskega zunanjega ministrstva.
Svet Zveze narodov je povabil sovjetsko Vlado, da se udeleži komisije. ki bo 1"). februarja zborovala v Ženevi v s vrh o izdelave predlogov za raizorožitveno konferenco. V tem povabil i poudarja Svet Zveze narodov, tla .i«- za izvedbo razorožitve Rusija tako zelo važna, da ne zadostuje, «"•♦> udeleži samo razoroži t vene konference. temveč mora sodelovati tudi pri delu komisije, ki bo razorožitev pripravila. •' Izvest ja *' pišejo v svojem odgovoru ua to povabilo, cla je sovjetska Rusija vedno pripravljena podpirati ak-ci.jo za razorožitev, vendar pa le pod pogoji, ki so za sovjetsko vlado »sprejemljivi. Ker bojkotira sovjetska vlada Švico zaradi umora svojega, poslanika, zato se njeni delegatje ne morejo udeležiti nobene komiije. ki zboruje na
ŠvicaiVvkeaii. — Svet Zveze narodov bo torej moral sklicati razorožit veno konferenco izven Švice, ee hoče. da >e je udeležijo tudi Rusi.
Pokret proti mcsnlslji odločitvi Turčiji.
Po poročilih i/. Aug' re -e vršijo po vsi j Turčiji, protestna zborovanja zop u* otlb čitev Zveze nn-ro 'ov v mosiilskom ^»rašanju. V Carigradu --o priredili vi.-.-okošolvi vel i k protestni -1»/m1. na katerem s<. sj » jeli resolucijo, v kateri /.a-gotavljaje. vlado, da -o pripravljeni žrtvovati >voje življenje za lomov ino.
Zaplenjeno orežje v Avstriji.
DI NA.r. Avstnja. '24. jan. — Policija v (rradeu je zaplenila štirideset zabojev strojnih pušk. mu-nicije in jvavadnih pušk, katere s« je skiusalo vtihotapiti /. Italije na Madžarsko preko jugoslovanskega in avstrijskega ozemlja.
Orožje je :bilo baje namenjeno eni onih fakeij na Madžai-skera. ki se prepirajo glede nasledstva na madžarski prestol.
Sarajevo brez vode.
V Saraje\ii je v .Sil vet rovi noči počila na Trebeviču glavna cev sarajevskega vodovoda. Mesto je bilo izaio -do naslednjega dopoldneva brez vode.
Ako pošiljate denar v domovino, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih;
—	želite dobiti denar iz starega kraja;
—	hočete naložiti svoje prihranke varno po 4% obresti;
—	imate rešiti kako zadevo tu ali v domovini;
—	nameravate spomladi ali kasneje v domovine;
—	rabite sploh kako pojasnilo v bančnih zadevah,
se lahko obrnete s polnim zaupanjem na priznano domačo
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c,
Kdor ga želi imeti naj posije znamke ali pa ' money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortland* Street,	New York, N. Y.
BELE ROŽE
GLAS NARODA, 25. JAN. 1926.
ROMAN V DVEH DELIH.
Za MGlas Naroda" priredil G. P.
(Nadaljevanje.)-
ognem zoperni servilnacti, katero je treba poleg toga še dobro plačati.
—	Čudno, — je menil Boris, ki pa ni imel navade, da bi dolgo časa razmišljal o posebnostih človeških bitij, ki se zadovolje s tem, da imajo naslove ter jih ne silijo vedno v osipredje. Takoj nato pa je dostavil: — Strašno sem lačen, stric. Vesela presenečenja uplivajo vedno na moj želodec. Čudna konštitucija, kaj ne? Ali si ti tudi lačen, stric? Kaj praviš ,k temu, če stopiva k l)oney-u!
—	Dobro, — je rekel 'knez, v katerem je vzbudil našemljeni so-
—	Olga. strašno si >e porušila. — je vzkliknil. — 1'ri tebi mora iti vse na komando, celo talent. Uboga Saša, ali se moraš -učiti pa*-tctiuga si-kanja le, ker je moderno. .
—	Bofc ze videl stri«', — je odvrnila Sa/_ša brezbrižno.
-- I"m t-i no.-t Saše je uspeh, t<> ti rečeni. Marcel, —m je posegla vmes generaliea. — Sedaj *lika obe Vrbski, krasno.
—	Obe Vi<bski* — je vprašal knez. — Torej sta dve hčerki? It: katera obožuje IJoris, starejšo ali mlajšo?
—	Tega ^inm ur vem, — je rekla Saša. — Prvič sita obe sestri dvojčka in drugič omahuje njegovo srce še vedno med obema kot — no, saj poznaš pregovor o oslu in šopu sena.
—	Saša, kakšne primere! Presenečena sem, — je vzkliknila ge-n. raLiea, a ker je videki brata smejati se, se je pričela tudi ona smejali. Naenkrat pa je obstala — Imam idejo. — je vzkliknila.
- Da. tudi ti trama moraš nekaj povedati, Olga, —r je rekel
kutz.
Ne smeš »e smejati, — je l-ekla in ker so medtem dospeli do kr.ixinwa javnega parka, je pokazala na klop ]>od mogočnim hrastom. Tukaj hočemo nekoliko počivati. Marcel. — in ti. Saša, po-vrloj. »V nam je voz počasi sledil, kajti žalibog ne stanujemo pred Porta del Pralo. temveč v Viale Regiua Margherita, kjer smo vzeli
v	najem vilo, tik ob Piazza Ca v our.
—	Ka ko m mogla storili to, — je rekel knez očitaje. — Moderne ceste in hiše lahko dobi S vsepovsod. Ce pride človek v Italijo, l>oišoe. kako staro palačo, če le mogoče v bližini galerij. ^
—	Neumnost, — je rekla generaliea, ki je sedla na klop. — Kaj me brigajo vse te stare špelunke z vso svojo zgodovinsko ropotijo in navlako, s katrre sc zabavate vsi, starinoslovci! Dobro se poču-1 im v Italiji šele v novih hišah, 'kjer si vsa j labko dam zakuriti, če me zebe. (Ilede tega pa ob drugi priliki. Kaj sem že hotela reči. — •<li je Saša dosti daleč:' Vedno brije norce iz mojih načrtov in če bi ne biLa tnj^o slrašno podobna pokojnemu Krištoforoviču! Kaj sem že hotela reči, Marcel, nočem pričeti z uvodi in nočem ti očitati, da
vi	še vedno samec. Marcel, star mož boš že, pet in štirideset let, gube ti delajo pod očmi in tudi sive lase imaš že, Čeprav jih ni mogoče videti pri tej frizuri, — reci mi. Marcel, ali ne veš, da je tvoja dolžnost poročiti se?
—	l*ravijo tako, — je odvrnil knez smehljaje, — a kaj takega draga Olga. je težko ukazovati in še težje prepovedati. V tem oziru >em mneuja pesnika: — Nobenemu človeku ni treba morati, vsaj ne v gotovih stvarer.
—	In nasledstvo ViŠjegradskikAli naj pripade mlajši črti ? §c t«*ga, nam manjka : — je rekla generaliea, ki je sunila s solnčnikoni energično v pesek.
Kaj me briga nasledstvo: V mlajši črti je dosti sinov. Tudi * drugim ljudem jc treba kaj privoščiti. — je menil knez ter se mimo smehljal.
<
—	Tega ne mores misliti resno. Marcel, — jc vzkliknila generaliea '
Tako se glase besede in misli so prilično iste. — je odvrnil miiin., a zamišljeno dostavil: — Sicer pa imaš ]>rav. VlSjegradiski
sledili skozi stoletja drug drugemu in v mlajšo erto je prišlo d*), ti krvi, ki nikakor ni izboljšala rodu. Jaz pa sem zamudil svoj čas. Postajajo star. Iz ljubezni mi ne bo podala nobena deklica svoje roke in n-obeuega nagnrnja nimam, da bi me katera vzela radi mojega n.i-s-nva. V-ied trga bo mlajša črta prevzela nasledstvo.
Bomo videli, bomo videli. — je rekla generaliea s skrivnostnim izrazom in kt*r so j«- prikihzaJa Saša z vozom, je dostavila: — O teiu luna »e enkrat govorila, kaj ne? To ni bila tvoja zadnja beseda? Naenkrat mi moraš obljubiti, da boš danes zvečer naš gost. To j<* moj jour fixe in videl boš. kakšen zanimiv mednarodni salon •matu.
Torej jc to še vedno tvoj ideal, ta kozmopolitska družba?
Prosim te. kaj ti bi moglo biti bolj interesantno? K meni prihaja tudi ljubitelj stare šare. kot ti, Mr. Marstone.
-	Ali jc moški ali ženski krojač ? — je vprašal knez. — Pri teh "innoecntrs abroad' ni nikdar mogoče tega vedeti.
Kako hudoben si, Marcel! — je rekla generaliea. — Torej prideš . Na svidenje!
SodU je v voz ter se s Sašo odpeljala po Via del L'mberto navzgor. v
-	Torej del moje lepe osebne prostosti je prodan in izgubljen.
je zastokal knez, ko je odhajal. — Le Rim ali Benetke m/» lahko
rešijo mednarodnih salonov dobre Olge. Kmalu se bo treba prijvra-\;ti na ikk. lu moja stara, lepa palača v Via Maggio, — res, nobenega čistega veselja ni na svetu!
Ko je dospel na trg Manin, je pričel razmišljati, če naj se odpelje v >an Marco samosian ali stopi v Palazzo-Corsini. Ko jc brskal v svoji listnici, da najde vstopnico, ki bi mu tudi ob polnoči odprla vrata palače, je rekel tik poleg njega neki glas: — Knez Višjegrad-s'ki. če se nc motim!
Presenečen se jc obrnil ter videl stati poleg sobe mladega mo-'a, visokoraslega in čednega obraza, a z naravnost nemogočo obleko. Vse na tem mladem možu je bilo karirano, od klobuka pa do nogavic. V ix>ki jc nosil paličicoffki bi .pristajala triletnemu dečku. Tako je stal pred presenečenim knazoni ta potujoči model prismuknjenega pariškega krojača.
Priklonil sc je.
—	Seveda, — jc rekel. — a ne vem s kom imam čast . . .
Se pre<žno pa je dokončal, mu je padlo karirano bitje krog vrata ter ga poljubilo na lice sredi ceste.	%
—	stric, ali me res več ne poznaš? Jaz sem Boris, — Boris Vasi-Ijevič Kristoforovič.
—	No, da. — to je bilo vse. kar je mogel knez izgovoriti v objemu toga nečaka m ko je 'končal mladi mož "izraze sorodnrške Iju-bemi, je resignirano utaknil vstopnico zopet v svojo listnico ter si prijel ogled-ovati sina svoje sestre.
—	Ti si toivj Bori*, biser hiše. — jc rekel. _ Hm, lepo oblečen
si na vsak: način.
—	Sami pariški modeli, stric.
—	lagleda tako. Ravnokar sem zapustil tvojo mater in sestro, s katerima sem se slučajno sestal.
—	Torej živtf tukaj inkognito. stric?
Ne, r tujsko knjigo se vpišem M. K. Višjegradski. To je celi
to j u togaito in natakarji in portirji me smatrajo za potnika v kari oN stroki ter me temu primemo cenijo. Ifer moj sluga tudi ne d. iu ker dobivam »voja pisma vedno na glavni pc«ti. se iz
Na zborovanju osrednjega odbora komunistične stranke je l-mel generaini tajnik stranke Sta-
3	. ,	^_ .	_	lin peturni govor o političnem pO-
rodnik smisel za humor. Odsm sta počasi nazaj na Via Toraabuon:, }(>žaiu Med arunim je dejal da proti najboljšemu restavrantu v mestu, kjer jc lahko, človek za/Vi- ^ je 2 lctošnji^ letom v soke cene izvrstno ;rdei.
RUSIJA IN PREDVOJNI DOLGOVI
ftretanje pamikov . Shipping News
tac
Ttmnc«,
Kmalu sta sedela pri mizi elegantneiga restavranta ter zrla ven ua cesto, kjer jc vladalo veliko vrvenje in kjer so blestela izložbena ckna prodajalen z umetninami.
—	In glej, tam je prihajalo eno "codes" Florence; starejši Amerikanec, ki je z visokega voza kueiral štiri in dvajset paroma \ proženih konj in ki jc unci navado povzročeno škodo vsaki mesec IX)vrniti občinski upravi.
—	Sto vragov, če bi imel toliko denarja kot ta človek! — je vzkliknil Boris Kristoforovič.
—	No, tvoj oče bi si svoj čas tudi laihko privoščil i »prehajati sc s tako vprego, — je odvrnil knez.
—	Oče, seveda. Njegov denar pa jo bil razdeljen na tri dele, za mamo, Sašo, in — mene in jaz . . .
Ni dokončal, kajti natakar jc prišel ter položil na mizo majhne paštete ter steklenico izvrstnega vina.
/ — Neprijetno je, da je denar okrogel, — je rekel knez med na-takanjem.	,
—	Res. ostudna lastnost. — je mrmral mladi diplomat. _ Mama ti je seveda že vse povedala, — je dostavil nezaupno, in ko ni knez ničesar odgovoril na to, je nadaljeval: — No, nekaj časa bo šlo še tako naprej in potem si borno že kaj izmislili. V mislih imajr« bogato partijo, — a se bojim, da ne bo ravno počlahtila našega plemena.
(Dalje prihodnjič.) -
P.:
K
nzi.
pričela zunanja trgovina s sovjetsko Rusijo. Amerika zahteva predvsem bon^baž, d očim kupujeta Anglija in Nemčija živila. Ovira za nadaljni razvoj ruske zunanje trgovine, pa je vprašanje carskih dolgov, ki znašajo po računih zapadnoervropskih držav 30 milijard rnbljev. Nikakor ni hov* jetska vlada v stanu, da bi izpra. menila revolucijske zakone iz leta 1917 o neplačanju carskih dolgov" in nacijonalizaciji industrije. Edino, kar more sovjetska Rusija storiti, je to, da proti koncesijam naredi za Anglijo in Francijo izjemo in da ibi dovolila bivšim lastnikom industrijskih podjetij razne ugodnosti in pravice, tpda le pod pogojem, da se vojni dolgovi popolnoma razveljavijo. — Stalin je nadalje izjavil, da ne veruje v uspeh londonskih pogajanj, ker jc prepričan, da bo Amerika s svojim vplivom ta pogajanja razbila. *
NEMŠKE ZABLODE
Nikoli se nisem prav rad smejal, sedaj pa še celo ne. Odkritosrčno se pa sploh nisem nikoli »smejal. Kadar me je prefekt -zla-sal in mi nategnil prav temeljito ušesa, sicer nisem jokal, dasi mi je šumelo in gomazelo po glavi, ampak režal sem se in gledal z za-J smehom iz solz v prefekta. Tako scan mislil, je najbolje,.
Danes je že precej dolgo od tistih dni in skoro pozabil sem že na svoje ljubeznive prefekte. In ker sem nanje pozabil, sem se pa3 oženil.
Žene so pa v strogosti vedno pred moukiani in v malenkostih celo. Omadežuj ji samo majhen spominček iz njene preteklosti. — greha ti nikoli ne pozabi, če te ne 'bo mučila vsak dan, te bo pa vsak twlen, pa takrat toliko bolj občutno.
l*og ne daj pa, da bi poizabil na njen god. na njen rojstni dan, na god njenega bratranca, strica in tete iz petintridesetega (kolena, ~ brezbrižne-/, si, smisla nimaš za družabno sorodniško skupnost, ali pa te še celo nahruli, da si ošab-než in da preziraš iz oholosti vse pripadništvo njene družine stricev. tet, svakov in nečakov.
Tako sem v ženi našel strogega prefekta, ki me vse drugače muči kot njeni predhodniki^ ^iti smejem se ne več, kako tudi.
Včeraj je bil njen rojštni dan. Bogve meni je popolnoma nerazumljivo, pozabil som na ta dan. Pozabil sem na njen rojstni dan, poročnega lista pa tudi nimam vedno pred očmi. Torej mi svet prav lahko oprosti neprostovoljni
—	Kaj? — Pa še izprašuješ?
—	Ja, povej no!
—	Da te le sram ni, tako ti misliš name!
—	Kako? Govori no bolj jasno!
—	Ti si čudak, pa še jpaviš, da merimaa Tad,
—	Jaz še sedaj nc vem, kaj je; t ak pove j no!
—	Ne klini se no, vendar! Cisto natančno veš, da je danes moj rojstni dan, pa ne, da bi se vsaj malo spomnil nanj! To se vidi, kako malo misliš name.
—	Ali draga, jaz nimam v glavi samo datumov, čisto sem zgrešil današnji dan, ki je slučajno obletnico tvojega rojstnega dne.
—	Ne, ne, soj mi ni zadrugo, vsaj da bi se bil spomnil, da bi vsaj omenil, tako in tako. . . no ja, vedela bi. da včasih malo misliš name!
—. Nate že m is Hm. samo na ta tvoj rojstni dan sem pozabil.
—	Je žc dobro!
—	AH je kaj večerje?
—	Je nisi vreden!
Rad bi se bil zasmejal, pa sc nisem, ob mizo bi bil rad udaril, pa sem se premagal, kaj sem hotel. . . nikdar več ne pozabim rojstnega dne.
Odslej imam njen rojstni dan neizbrisno v spominu in ga nikoli nc zgrešim.
^Včeraj sem kupil ženi nogavice in takoj hitel domov, da som komaj lovil sapo. Trdno sem bil u-verjen, da me bo žena pohvalila in dodobra pozabila na moj neodpu-stljivi greh.
V kuhinji je sedela v gostem
opravičljivi greh. Ampak ona ga mrafcu nc vcjn	ni p?ižgala
ni odpustila.
Šel sem k večerji soliden ob natanko določeni uri in vso pot sem premišljal: no, te dni sc pa držim, sedaj bo j a mir v hiši! Pijem ne več, kadim samo po potrebi in jem po razmerah. Ali ni to solid-nost že v idealni stopnji današnjega razumevanja. Če me še nikdar ni pohvalila ženica, pohvaliti mc mora sedaj. — Tako sem si mislil in pot do doma mi je bila čudovito kratka. Sicer mi za hvalo nikoli ni biio dosti, toda dobro bi mi le delo, če bi me ženica tako-le potrepljala: Janez, no ja. zdaj si se pa res poboljšal. Samo da ne kreneš spet v napačna pota.
V kuhinjo sem stopil ves vtop-Ijen v sladke misli. Iz misli me je predramil mraz. ki je vel iz kuhinje in ki jc sijal na obrazu žene. Otrok je pa že sfral. Miza je bfla prazna, svetilka je komaj brlela, niti nagovorila me ni žena Seso-del sem se ikot premrl na stol.
—	Kaj pa j$? — sem jeknil čez eas.
Ona je pa molčala.
—	I. kaj pa jc vendar? — .sem vprašal drugič.
luči. Otroka je imela v naročju in je že dremal.
—	Daj, prižgi no luč!
—	A ja! Čemu!
—	Nekaj sem ti prinesel.
—	Ne maram!
Jaz sem bil poparjen in izgubil sem ravnotežje.
—	Kaj pa ti jek za božjo voljo 7
—	E, kaj. kakšna hinavska nevednost je to?
—	Povej vendar"
—	Sram te bodi! OČe si, nisi vreden tako lepega otroka, pa se nič ne znofeniš za njegov god!
Osupnil sem in niti do besede priti, v motnjavi misli sem jel brskati po izhodišču: če bo šlo tako naprej, ne bom nikdar užival družinskega mirni. Jutri je lahko od tete god, jaz pa ne vem, in prepir bo v hiši. Joj. meni se pa hoče miru in poštene domačnosti. '
Danes sem sklenil, da sporazumno. z ženo sestavim register sorodnikov vseh kolen in pri vsakem napravim primerno opazko, kako za god, kako za rojstni dan ukreniti in storiti
Pred porotnim sodiščem v Ber-lin-Moabitu se je vršila te dni razprava proti 191etnemu Robei-. tu Lehrer ju. Priznal je. da je pred dvema letoma na sprehodu ustrelil nekega Mueller j a alias Dara-mersa in ga oropal. Izves*tno časopisje je obravnavalo obtoženca kot navadnega morilca in jc skušalo stvar predstaviti tako, da hoče obtoženec svojemu navadnemu zločinu natakniti politično obiležje. Našli pa so se dokumenti, ki pooblaščajo leta 1D23 takrat izletnc-ga R. Lchrerja-imenim "deutsch-voelkischc Freiheitspartei" za poizvedovale in organiziranje. — Voditelji in poslanci so podpisani. Morilec jc zatrdil, da so 1* vodl-tdlji njegovo dejanje odobrili prej in poslej. Nadalje morilec očita tem gospodom tudi, da so vedeli o načrtu umora proti pruskeniu notranjemu ministru Severing«. Toda kaj naj si mislimo o stranki, ki prenaša aia 17-letne fantiče organizacijske funkcije. Morilec, k» je svojo žrtev zakopal v gozdu, je bil ob.sojen na osem let ječe. — Pred smrtno kaznijo ga varuje njegova mladost. Obsodbe vredna je stranka, ki ga jc imela kot zaupno osebo.
V Nemčiji je polno organizacij nacijocnalističnega značaja. Prože-tc so nacionalističnega fanatizma sovraštva proti novemu sistemu. pOdložniškega duha prejšnjih oficirjev in vojakov. Nastale so razr no zveze, vabijo se uniforme, nabavlja se orožje, vršijo se vaje in sprejemni cereanotnijel je očarujoč. Nadporočnik Seliulz jc ustanovil "Schwarze Reichswehr". Bivši elan te drružbe pripoveduje :
Schulz vam je ukazal priseči na njegov meč. Bila je noč. Mesec je vrgel na staro trdnjavko zidov je sveČanostni svit. Šest nas je bilo. Opazili smo naenkrat, da nekdo prisluškuje. Tekli smo za njim po temnih hodnikih in ga ujeli. Takoj smo ga ustrelili in zakopali: Potem se je ponovila prisega na grobu na meč nad poročnika. . . Tajne organizacije kvarijo mladf-no, ki sc uči ubijali in kateri sc dovoljuje, da sme storiti vse, kar hoče. Takega duha je bal prevzet tudi Le&dcr. Nuunška mladina prihaja v zablode, in ako se ne za duše razne organizacije, bo nemška dnševnost trpela veliko škodo.
27. januarja: Suffren, Havt*.
29.	januarja: Martha Washington. Trat.
30.	januarja: Aqultaaia, Cherbourg;
Havre.
C. februarja:
Olympic, Cherbourg; Pre«. Rooae-velt, Bremen; Orduna. Cherbourg.
10.	februarja:
La Savoie, Havre.
11.	februarja: Weetphaiia, Hamburg.
IS. februarja:
Parts, Havre; America. Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
11. februarja:
Berlin. Cehrbourg. Bremen. Albert Baliln, Hamburg.
20. februarja:
AQuttanla. Cherbourg; Pre«. Harding, Bremen.
24.	februarja:
De Grasse. Havre.
25.	februarja:
Thuringia, Hamburg; Bremen.
27. februarja:
Olympic, Cherbourg.
3.	marca:
SuffrtMv Havre.
4.	marca:
I>eutsch!and, Hamburg.
6. marca: Berengariu,
1.
Muenclicn,
Cherbourg:
Havre: Orduna, Cherbourg; Bremen.
F ranee, Yorck,
10.	marea:
George Washington. Cherbourg In Bremen.
11.	marca:
Mount Clay, llantb
13. marca:
Majestic, Cherbourg; Bremen, Pro-men: Antlania, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam.
17.	marca:
La Savoie, liavre.
18.	marca: Cleveland, Hamburg.
20. marca:
L.eviatlian, Cherbourg; AquitarJa. Cherbourg; rittsburgh, Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, Bremen
22. marca:
De Grasse, Havre.	*
24. marca:
^Nirtha Washington, Trst.
24.	marca:
Pres. Harding, Cherbourg. Bremen.
25.	marca:
Columbus, Bremen; Westphalia, Hamburg.
27. marca:
Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg.
31. marca:
Berengaria,	Cherbourg; Suffren,
Havre; Arabic.	Hamburg; lt«.pubiic, Bremen.
10. aprila: '
Paris, Havre. SKI I'M IZLET.
22. maja:
Paris. Havre. SKUPNI IZLET. 22. junija
!'res. Wilson, Trst. SKUPNI IZLKT.
Hudičevo sv. pismo.
V kraljevi knjižnici v Stoek-holmu imajo izmed največjih knjig na svetu knjigo, *ki obsega 300 drobno z roko pisanih strani na debelem pergamentu. Za vsak list jc bila porabljena koža posebne vrste koze. Knjiga jc tako težka, da jo komaj trije možje prenašajo. Imeuje' se "Vražja biblija'", ker legenda trdi, da se je nekemu češkemu menihu, ki je bil na smrt obsojen, sam hudič pomagal, da je spisal to ogromno knjigo v eni noči. Knjiga je bila spisana v samostanu Podlovice. Kot avtor se imenuje Izidor Seviljski. Znamenito knjigo je odnesel iz Češke švedski general Koenig>mark leta 1648.
Konzularna poročila.
Ministrstvo za zunanje zadeve bo izdalo odsLej vsako leto zbirko važnejših konzularnih poročil gospodarskega značaija. Prva taka zbiuka je že v tisku in izide v kratkem.
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN Ž UST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
Izjalovljena komunistična zarota v Rigi.
k0** ^ejai; nikov.
Poljšaki listi poročajo o razkritju "nameravane komunistične zarote v Rigi, ki naj bi se bila izvršila v božični noči. Po navodilih lifevandkih komunistov naj bi se zarotniki polastili skladišč za o-rosye in onniicdjo. nakar naj bi vdrli v predsednikovo palačo. — Policija jc aretirala večino zarot-
STENSKE
KOLEDARJE
smo Tazposlali vsem našim naročnikom. Kra-sni so in umetniško zavrženi. »Sirka ria Koledarju predstavlja očete naše republike, ko se posvetujejo glede nameravane izjave neodvisnosti. In letos bo mnrlo 123 let izza onega pomemb-uega dogodka. Koledar jc torej tudi v tem oziru pomemben. Nekaj nam jih je pošta vrnila, ker so se naslovniki v zadnjem Času preselili. Tem jih bomo poslali, kakor hitro .izvemo njihove sedanje naslove. Kdor ga pa hoče poslati svojemu pnjatelju, naj nam sporoči ter priloži petindvajset centov.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New York City.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
blaznikovih
pr a tik
nimamo več, zato jih ne naročajte. Mesto PRAT1KE naročite Slo-vensko-Amerikanski Koledar za leto 1926.
"GLAS NARODA", 82 Cortlajidt St., New York City.
Kako se potoie v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor im mumjen potovati
stari kraj, I« potaebno, da ]« u tanCno poučen o potnih lltlfc. prt U&gl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki rmm jih auKma dati vsled cade dolgoletne IskoftUt Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pa> alta, ki laujo kabla* tudi t ni raaredu.
PMtUFi
ki je stopila ▼ veljavo s 1, julije« 1824, samorejo tudi nedrfcjTllar dobiti dovoljenje ostati t dasaovln eno leto ln ako potrebno tudi delj: toaadevna dovoljenja Izdaja grzv ralnl naselnlfikl komisar v Wssfc-lngton. D. G. FroSnjo sa tako de voljenje se lahke napravi tudi New Torku pred od potovanjem, t*, •s pošlje prosilcu v stari kraj mn nanoveJNs odredba
KAKO DOBITI 8VOJOH IZ STAREGA KRAJA
Kdor Sen dobiti sorodnika al svojca ls starega kraja, naj nas Prej pile sa pojasnila. Is Jugosla ▼lje bo prlpuKenlh t prlbodnjil treh letih, od 1. julija 1924 napre ▼■ako leto po «71 priseljeno«?.
XxMrilkl državljani pa samortt} dobiti sem lene in otroke do IS. 10 ta bres, da bi bili ftp£.» kvoto T rojene osebe ee tudi^Se Štejejo kvoto. Btariil in otroci od lflL * 21. leta ameriških državljanov t tmajo prednost v kroti PUBtS S pojasnila.
Prodajamo Toni Usta Ba vsS p*S
S«; tudi preko Trsta samoreje }» aoslovaril sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
83 OortUsdt «, How Yart
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt Strni	Ntw York, H. T.
———