Poštnina plačana v eofovfal Leto X, št, 218 Ljubljana, sreda ?8 septembra 1929 Cena 2 Drn tanemstvo 40 Dio. UrednUtTM Koa«©v* *ca 1 Teleta Hm 3122. »123. »124. »128 hi 3126. Maribort Afeksanta*« eesta M. Teleta St. «40. •*8e» ICoccoot« ta. Teleta IM. k«*opw m m vračajo. . (Vtal ae tarife Upravalilv«. UuHMa Pietcrnov* m M Tuleloo it 1122, 1123 «124. JI2S. 112« tajeralni oddelek l^uhltana Pfritrnov abca « Teletoo 14^2 Podružnica Maribor > (Msandrovi ecd *t Id reJch« to 4» Podružnica Celje: Itooonova olica to S. Telef«« Vt 100 Računi pri c»>*t &efc taviidiii Ltultljaaa Sit 11X42. Praha &slo TS 1S0 Wle» Nr t AS Ml Ljubljana, 17. septembra. Pred več nego tridesetimi leti je Ljubljana položila znamenit dar na oltar slovenske narodne kulture. Slovenska ženska omladina do takrat ni imela možnosti višje izobrazbe v narodnem duhu. V kolikor je je bila sploh deležna, se je to zgodilo ali na učiteljiščih, ki naravno služijo specijalni strokovni izobrazbi, in pa na raznih samostanskih šolah. Razvoj slovenskega naroda je •nujno zahteval, da se višji vzgoji njegovega ženskega naraščaja posveti čim večja pažnja. Napredek slovenske kulture, nacijonalni povzdig bodočih generacij je bil odvisen od tega, da dobimo v narodnem duhu izobraženo ženo in mater. Otvoritev mestne ženske dekliške šole s pričetkom šolskega leta 1896.''97. je bila za to kulturno dejanje prvega reda. Vsa za napredek vneta Slovenija se je te pridobitve iskreno veselila in vse dvome o bodočnosti novega zavoda je razpršila od leta do leta naraščajoča frekvenca in sijajni učni in vzgojni rezultati. Deset let do ustanovitvi. 1. 1907/08. se je višja dekliška šola spremenila v višje organiziran zavod »Mestni dekliški licej« ter nastanila v impozantnem lastnem poslopju na BIeiweisovi cesti, namenjenem »višji izomiki slovenske ženske mladine,« katerega zgradbo je z velikodušnim darom 100.000 K omogočil Josip Gorup-SIavinjski. V zvezi z Iicejem je bil osnovan internat »Mladike,« ki je postal pravi materinski dom generaciiam našega ženskega naraščaja. Z uprav sijajnim uspehom je ljubljan ski mestni ženski licej, ki se je po uje-dinjenju postopoma pretvoril v žensko realno gimnazijo, vršil svoje visoko poslanstvo. Dal ie našemu narodu izobraženo. napredno, narodno zavedno ženo in mater in je postal centralno izobra-ževališče celih generacij ženske omla-dine iz mest in z dežele. Naš »licej« (to ime mu je ostalo do danes in slovenska napredna javnost ga izgovarja z neko posebno simpatijo) se je imel od početka boriti z velikimi težkočami. Avstrijske oblasti so gledale narodno žensko vzgojevališče po strani in mu delale težkoče, kjer so le mogle. Klerikalizem je bil ves iz sebe od besa, da v bodoče slovensko ženstvo ne bo vec na milost in nemilost izročeno klo-štrskim šolam in v klerikalnem časopisju je bila prva leta organizirana ipravcata sramotilna kampanja, katere svrha je bila, prestrašiti starše, češ da so njihove hčerke izročene v Mladiki in liceju — moralični pogubi. Višek je dosegla ta brezvestna perfidija v nekem feljtonu »Slovenca«, ki je govoril o goienkah ljubljanskega naprednega in narodnega ženskega vzgojevališča kakor o — javnih ženskah... Nič ni pomagalo: ljubljanski licej je postal Dod vodstvom svojih odličnih voditeljev in voditeljic ter profesorjev najuglednejši ženski zavod v naši ožji domovini in na vsem slovanskem jugu in tudi najstrožje avstrijske nadzorovalne oblasti so mu morale priznati prvovrstno kvalifikacijo. Med vojno je vršil zavod med žensko omladino naravnost historično nalogo: zavestno in sistematično je vcepljal v duha svojih gojenk idejo tvornega in brezkompromisnega iugo-slovenstva, v dobi, ko so drugi zavodi z enako vnemo brzdali svojo omladino s cesarico Žito in vsakodnevnimi molitvami »fiir das geliebte allerhochste Kaiserhaus« ... Naravno je. da se je ugled »liceja« v svobodni domovini še povečal, število gojenk narašča od leta do leta ter je letos doseglo rekord 650, ki bi bil še znatno večji, ako bi dopuščali prostori. Vse te ugotovitve so potrebne v trenutku, ko se vedno določnejše širi vest. da bo mestna ženska realna gimnazija prenehala s tem. da država prevzame gojenke na eno svojih ljubljanskih realnih gimnazij. O tem ne ve nič ne direktor prizadetega zavoda, ne predsednik kuratorija zavoda, v občinski upravi se ni nič sklepalo, na magistratu in na prosvetnem oddelku se skrivajo za uradno tajnost in le g. prof. Jarc je menda informiran in utemeljuje prestanek mestnega liceja z argumentom štedenja. Reči pa moramo, da je licej predragocena posest ne le mesta Ljubljane, temveč naše narodne kulture, da bi se smela njegova slavna 30-letna zgodovina zaključiti z neslavno tiho likvidacijo. Gotovo ni pomislekov, da se zavod podržavi. Naša narodna država je poklicana naslednica onih kulturnih in nacijonalnih tradicij, ki so oživotvorile ustanovitev našega liceja in lepo je. ako se odloči, da prevzame breme, ki ga je toliko let iz nacijonalne potrebe nosila Ljubljana. Toda bil bi največji greh, ako bi se zavod, ki predstavlja po svojem ustaljenem ustroju, svojem odličnem profesorskem zboru, svojem pedagoškem in moralnem ugledu enotno celoto, kratkomalo razbil in demontiral. Pripoveduje se. da bodo starejši profesorji, torej ravno oni, ki so si v desetletjih požrtvovalne službe stekli neprecenljivo bogastvo izkustev in posebno kvalifikacijo v vzgoji ženske mladine, upokojeni in namerava se. ka- Kakšna bo naša nova srednja šola Najvažnejše določbe novega zakona o srednji šoli, njenih dijakih in profesorjih Beograd, 17. septembra, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o sred njih šolah, ki je stopil s tem v veljavo. Iz obširnega zakona, ki podrobno odreja ustroj srednjih šol, način poučevanja, kvalifikacijo in prejemke učnega osobja, vprašanje pri vatnih šol, internatov in dijaških organizacij, posnemamo naslednje podrobnosti: Nailsoge in tip srednjih šal Naloga srednje šole je, da skladno razvija sposobnost učenca, da mu da višjo in splošno nacijonalno izobrazbo, da ga utrdi v morali in značaju in učvrsti disciplino do dela, zlasti v socijalnih in državljanskih dolžnostih, da usposobi učenca za lažje in uspešnejše napredovanje v poznejšem poklicu in za strokovno izpopolnjevanje na visoki šoli ali univerzi. Srednje šole so popolne z 8 razredi ali nepopolne z prvimi štirimi razredi. Dele se v naslednje tipe: realna gimnazija, realka in klasična gimnazija. Realka in klasična gimnazija se lahko otvori kot poseben šolski zavod ali kot paralelni oddelek realne gimnazije samo v krajih, kier že obstoia realna gimnazija kot splošni tip srednje šole Prosvetni minister more zabraniti poučeva« nje v vseh privatnih šolah in tečajih, ki pripravljajo učence za srednješolski izpit, če to zantevajo šolski ali državni interesi. Otvoritev novih srednjih šol Srednja šola je državna ali samoupravna. Privatne srednfe šole ne morejo obstojati. Za otvoritev novih šol ali novih razredov, je predpisano naslednje minimalno število učencev: Ce se otvori več razredov naenkrat, je potrebno za I. razred najmani 50, za II. najmanj 50, za III. najmanj 45. za IV. najmanj 45, za V. najmanj 40, za VI. najmanj 40, za VII. najmanj 30, in za VIII. najmanj 30 učencev. Razen tega je za otvoritev nove srednje šole potrebno predpisano šolsko poslopje z vsem pohištvom in z vsemi potrebnimi učili, razen tega pa mora biti otvo-ritev predvidena v državnem proračunu, v proračun pristojne samoupravne oblasti (oblasti ali občine) pa potrebni kredit za redno vzdrževanje šolskega poslopja za kurjavo, razsvetljavo, učila, in mora biti na razpolago dovoljno število kvalificiranih učnih moči. Redukcija srednjih šol Popolna srednja šola se lahko reducira na nepopolno, če tekom 3 zaporedni.! let ob koncu šolskega leta skupno število učencev v višjih štirih razredih ne znaša več kot 90, a nepopolna srednja šola se lahko ukine, če je 3 zaporedna leta ob koncu šolskega leta v vseh 4 razredih manj kot 120 učencev. V izjemnih slučajih lahko prosvet* ni minister iz posebnin razlogov državne prosvetne politike v soglasju z državnim prosvetnim svetom odloči drugače. Samoupravne srednje šole Vsaka srednja šola mora imeti svoje poslopje z vsemi potrebnimi prostori. Otvoritev srednje 'šole se izvrši s kraljevim ukazom. Občina, v kateri se ustanovi srednja šola, mora dati na razpolago potrebno zemljišče za šolsko poslopje. Samoupravnim korporacijam (t j. občinam in oblastnim samoupravam) lahko prosvetno ministrstvo dovoli, da same otvorijo in vzdržujejo popolne ali nepopolne srednje šole, a tudi v tem primeru se otvori šola s kraljevim ukazom, dočim je za učno osobje tskih šol predpisana kvalifikacija, kakor za učno osobje na državnih zavodih. Srednješolski internati Dovoljenje za vzdrževanje Internatov za srednje šole, izdaje prosvetno ministrstvo. Vzdrževanje in vodstvo internata pa ne mo re biti na breme državnega proračuna. Učni načr ti Učne predmete obvezne in prostovo^ie bo predpisal prosvetni minister do zaslišanju glavnega prosvetnega sklepa. V vseh srednjih šolah se smejo uporabljati samo one knjige in učila, ki odgovarjajo predpisom zakona o uČHih. Šolsko leto Šolsko leto pričenja 11. septembra z vpi. sovanjem za vse razrede. Šolsko leto traja do 10 septembra prih. leta. Redni pouk prične takoj po končanem vpisovanju, a najkasneje 16. septembra ter traia v popol-niii srednjih šolah do 10. junija, v nepopolnih pa do 15. junija. Za učence VIIL razreda prenehajo predavanja 31. maja, za učence IV. razreda pa 10. maja. Šolsko leto se deli na 3 tromesečja, prvo od začetka šolskega leta do konca novembra, drugo do konca februarja in tretje do konca maja odnosno do zaključka šolskega leta. Letni učni uspeh se sporoči učencem na Vidov dan s primerno šolsko svečanostjo, Počitnice trajalo od 29. junija do 31. avgusta. Ob katerih praznikih (državnih in cerkvenih) se ne vrši pouk, določi ministrstvo prosvete. Šolska disciplina Posebno poglavje obravnava šolski red ter predpisuje tudi kazni za prestopke. Za večje pregreške se lahko kaznuje učenec srednje šole z izključitvijo iz dotičnega šolskega zavoda, za dobo 1 leta. Odlok o tem izda ravnatelj. V posebnih primerin se lahko izključi iz dotičnega in vseh ostalih srednješolskih zavodov v dotionem kraju za dobo I do 2 let po sklepu profesorskega sveta. Poostrena kazen je izključitev za do. bo 3 let, če za to glasuje dve tretjini profesorskega zbora. Najvišja kazen ie izključitev iz vseh srednjih šol v državi, kar pa mora odobriti prosvetno ministrstvo. Ocena napredka in obnašanja Pri oceni se vpošteva napredek in vedenje. Napredek se oceni z doslei običajnimi redi 5—1 (5 odlično, 1 nezadostno). Vedenje pa z redom 4—1. Kdor ima 2 leti zaporedoma nepovoljen red iz vedenja (l) izgubi pravico do nadaljnjega obiskovanja šole za dobo enega leta. V višji razred lahko prestopi samo učenec, ki ima iz vseh predmetov najmanj dober uspeh. Učenec, ki dobi ob koncu šolskega leta iz enega ali dveh predmetov slabo oceno. lahko polaga v septembru pred pričetkom novega šolske ga leta popravljalni izoit. Učenec s slabim uspehom lahko ponavlja razred samo enkrat Privatni izpiti Posebno poglavje govori o polaganja tkzv. privatnih izpitov. Šolsko kvalifikacijo iz posameznih predmetov lahko dobi vsaka moralno neoporečna oseba, ki ima s tem zakonom določeno minimalno število let in ki na letnem privatnem izpitu dokaže, da ima isto znanje kakor učenci, ki so redno dokončali dotični razred. Dijaške organizacije Zelo obširne so določbe, ki govore o dijaških organizacija'.!. Čl. 67 določa, da smejo učenci vsake srednje šole ustanavljati udruženja v cilju intelektualne, moralne. estetične in zdravstvene izpooolnitve. toda nobeno tako udrufenie ne sme bM zasnovano na plemenski aH verski oodlaj* Vse delovanje teh udruženj ie podvrženo strogemu nadzorstvu šolske uprave. Pravila teh udruženj odobrava prosvetno ministrstvo na predlog profesorskega zbora dotičnega zavoda. Izven teh ndruženj učenci srednjih šol ne smelo biti člani nobene druge organizacije razen Podmladka Rdečega križa. Pravice in dolžnosti nasiavnikov Nadaljno poglavje vsebuje določbe o kvalifikaciji postavljanju in imenovanju učnega osobja. Suplenti in začasni učitelji, k! še niso položili profesorskega odnosno učiteljskega izpita, se po štiriletnem službovanju odpuste iz državne službe, v katero pa se lahko vrnejo po položenem izpitu. Ose-)e, ki so dokončale univerzo v inozemstvu, se sprejmejo v državno službo samo, če je diploma nostrificirana na kaki domači univerzi. Po potrebi morajo tudi direktorji srednih šol poučevati po 5 ur na teden, direktorji nepopolnih šol pa do 8 ur tedensko. Za profesorje je predpisanih tedensko 18 učnin ur, za suplente 14 ur, za predmetne in strokovne učitelje pa po 20 ur na teden. Sfova ureditev profesorskih plač Suplenti prejemajo položajno plačo državni.! uradnikov 9. skupine I. kategorije. Profesorji se postavljajo v VIII-1 in napredujejo po 4 letih v VII-1 po nadaljnjih 4 "etih v VI-1, po 4 letih v V-l, in po 5 letih v IV-1. Po nadaljnjih 4 letih službe v tej kor poroča prof. Jarc, gojenke kratkomalo »prepisati« na dosedanjo III. realno gimnazijo, ki se sama nahaja v nezadostnih prostorih. Prof Jarc sicer tolaži, da se licej ne bo čez noč podrl, temveč da se bo demontaža izvršila v malih operacijah in da bo mesto »zaenkrat« še naprej dajalo na razpolago potrebne prostore. Kje ostanejo potem napovedani »prihranki« nam ni prav jasno. Efekt bo pa nesporno naslednji: mestna ženska realna gimnazija se v istem času demontira, ko se v njem neposredni bližini otvarja razred za razredom nove samostanske ženske srednje šole in Ljubljana izgubi povrh še eno od svojih dosedanjih dveh odnosno treh za moško (in deloma tudi za žensko) deco obstoječih državnih realnih gimnazij! Izvršena bo torej prav občutna redukcija ljubljanskega srednjega šolstva! Mi se nadejamo, da bo ministrstvo prosvete imelo več razumevanja za ta delikatni problem. Vprašanje ljubljanskega »liceja« je treba rešiti na drugi osnovi. Država naj prevzame zavod kot tak z vsem aparatom, z vsemi njegovimi dragocenimi močmi, z vso njegovo lepo tradicijo in naj na tem zavodu koncentrira višjo vzgojo naše ženske omladine. Tudi to se da postopoma izvesti in bo dobro s sta!'šča narodnih in državnih interesov. Eksperiment pa, o katerem nam poroča g. Jarc. je opasen in bojimo se, da bi mogel roditi najškodljivejše posledice. skupini, lahko napredujejo v IV-al s položajno plačo 18.000 Din letno. Naivišje napredovanje je mogoče po nadalniia 4 letih v HI-1. Direktorji nepopolnih gimnazij se razvrščajo kakor profesorji. Direktorji popolnih gimnazij odnosno srednjih šol se postavljajo v IV. skupino I. kategorije ter napredujejo po treh letih v IVa-1, po 3 letih v III-l po nadaljnjih 5 letih v IIIa-1, s položajno plačo 39.000 Din letno. Profesorji IV.a in III. skupine se postavljajo za direktorje v isti skupini Inšpektorji prosvetnega ministrstva in oblastni inšpektorji se postavljajo v IV.a-1 in napredujejo po treh letin v III-l, po nadaljnjih 5 letih v IIIa-1 Profesorji IVa in III. ter direktorji III. in lila skupine se postavljajo za inšpektorje v ministrstvu in za oblastne inšpektorje v isti skupini. Načelniki prosvetnega ministrstva se postav-Ijajo v III-l in napredujejo do 4 letih v IIIa-1. Posebne profesorske doklade Profesorji in supletni prejemajo poleg položajne plače draginjske doklade in pripadajoče stanarine še posebne doklade ki znašajo: suplenti 200 Din mesečno, profe-sorsorji VIII. in VI. skupine 523 Din, profesorji IVa in III. skupine 1200 Din direktorji nepopolnih srednjih šol 1080 Din, direktorji popolnih srednjih šol in inšpektor'! v ministrstvu ter oblastni inšpektorji 1720 Din načelniki III. skupine 1720 Din, v lila skupini pa 2120 Din mesečno. Predmetni in strokovni učitelji, dobivajo mesečno 520 Din posebne doklade. Načelniki, inšpektorji In profesorji srednjih šol dosežejo pravico do popolne pokof-nine po končanih ,'5 letih službe, vračunlji-vih za pokojnino. Po končanih 15 letih službe imajo pravico do 60% pokojnine, ki narašča vsako leto službe za 2% tako da dobe s 35 leti vse svoje zadnje redne prejem ke. Specijalna doklada pritiče vpokojencem z 20 leti službe v iznosu 50%, s 25 leti službe 60%, po 30 letih službe 70% in po 35 letih službe 100% zadnje doklade pred upokojitvijo. Šolske instance Obširno poglavje vsebuje določbe o šolski admimstraciji. Zakon predvideva kot administrativne instance razrednika, rzared ni učiteljski zbor, profesorski svet, šolskega zdravnika in profesorski zbor. Prehodne določbe Prehodne določbe predvidevajo, .ik An.dr.ra Vrvvč. Beograd, 17. septembra. AA. Inšpektor m;trstr-stva notrarvl '-h del Bra.n:;m:r je stopi! po dovršiitvi službenih let v pokoj. Krajj ga }e odU-lonva! z redom Karadjordjeve zvezde. ens cerkvene plašče v vredno- -.jene Din oddana v zagrebške policijske zapore za-ročnica lažnega grofa Pyelika Katarina Skarnič, ki trdi, da ni vedela za podvige svojega zaročnika. Pred meseci mu je sle-dila v Zagreb, kjer je bila zaposlena v nekem modnem salonu. Škarničevo so pridržali v zaporu. „Grof" Pvelik je plenil zaklade tudi v Dalmaciji? Split, 17. sept č. Z ozirom na najnovejša razkritja o pustolovcu »grofu« Pyeliku-Ina. ki je upleten v tatvino dragocenosti iz zakladnice zagrebške katedrale, so se razširile v Splitu vesti, da je lažni grof izvršil slične tatvine tudi v Trogiru, kjer je v tarnošnji katoliški cerkvi bogata zakladnica starinskih dragocenosti. Zato je b;la tekom današnjega dne v Splitu sestavljena komisija strokovnjakov, ki jo tvorita med drugim dr. Abramič in dr. Kareman, da pregleda zakladnico v Trcgiru in da ugotovi, ali so izginile iz te zaklsdn:ce kake dragocenosti in ali so bili podtaknjeni kaki fal-zifikati na mesto izvirnikov Pred cMimtivno likvMaciio jiigosL-^ioIgars^^a obrnej- Beograc. 17. septembra, r. Po vesteh iz Ženeve - prišlo na ponovnih sestankih med na ''m in bolgarskim zunanjim ministrom <'o nač-lnega sporazuma v zadevi ureditve obmejni vprašanj med lugoslavijo in Bodrijo. Bolgarska vlada ie na usta g B-irova izjavila, da v načelu sprejema iugoslovensko s+aii-š^e glede revtralne cone in srbde likvi-da cije dvolastnišk'h posestev. Jugoslavija je na drugi strani pokazala naoram Bolgariji največjo konc'Iiiantnost v vprašanju reparacij ki se bo definitiv-no reševalo na posebni konferenci ev-ror>sk;h držav za vzhodne reparacije. 17. septembra, č. Na povabilo nr^rfcedr^ka bol^rcVe vlade Liapčeva se bo orihodT'0 Hni šesta' Hicos'ovenski '-'osla"'^ v Sof,'i" f >'"ba Neš;č z Ljanče-vom. Na t,m -o~*pnV.. Cp <-aziJrav. :?1o o nfrot^kih konvencijah Ta rr ^ janja se bodo vršila na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen med jugoslo-venskim in bolgarskim zunanjim ministrom v Ženevi. Hlinka trdi, da ie Toka nedolžen Proces so priredili slovatCo'. evaageLki zovst slovaške kstolfce — S Ttekovo obtožbo bo strani a zrlžcbLa na slo tisoče glasov Praga. 17. septembra, gh. Na današnji razpravi proti dr Tuki v BratVv-i je zaključil državni pravdnik svoi obtožni govor. Tukov zagovornik dr. Gal-la je stavil predlog n:u bi se razprava odgodila do četrtka. Sodišče njegovemu predlogu ni ugodilo, tako da se bodo jutri pričeli govori obrambe. Glede stališča slovaške klerikalne stranke k Tukovi razpravi bi bilo omeniti. da se je danes vršila seja odbora koalicije osmih, katere se ie tudi udeležil zastopnik slovaške klerikalne stranke. Včeraj je prispel v Prago nisg. Hlinka. ki je obiskal ministrskega predsednika Udržala. nato pa nekatere važne faktorje vladne koalicije. Pozneje je dovolil uredniku glasila češk:h klerikalcev »Lidovyh listov« intervju, v katerem nastopa zelo ostro proti aranžer-jem razprave proti dr. Tuki. Hlinka tr- SpGpad lezija rrapr**a v "t* 1* 9 Beograd, 17. septembra. AA. O nesreči med rosta!ama Bačka Topola in Zedrik je kabinet ministra prometa izdal naslednji komunike: 15. t m. je izbruhnil v vozu KE štev. 147.029 vlaka št. 262 požar med po<"t?.jama Bačka Topola in Zednik. Vlak je bil zato zadržan pri vhodnem signalu postaje Zednik. Nato so bili trije vozovi odkloplisni in prepeljani na postajo, kjer so goreči voz izo!ira'i. Pristopilo se je takoj h gašenju. Voz je bil natovorjen z mazilnim oViem v sodčkih in z zaboji s katranovim oliem, z balonom solne kisline in z zabojem etera (10 steklenic) in teraertinskesia olja. Ko je bi' voz izoliran in ko se ga je sku"a!o gasiti. se je priretila silna eksplozija ki je ra razdaljo 50 m raztrosila ognjeno tekočino etera, terpentina in ostale-ra olja ter ranila 7 oseb težko. 23 o^eb pa la^.je. Tp?.je so bili ranjeni 2 skretničarja, 1 kurjač, 1 delavec in 3 zasebniki. Sodi se. da je iskra zažgala slamnati svitek okolu fca'ona s solno kislino, ki se je nabaial tik poleg 7afco;a z.eterom in tepentinskim oljem. Plamen je izzval eksplozijo etera in teroentina. ki sta se razsula na vse strani in zažgala tudi sodčke z oljem. Tudi Zagrrh i? dobil svoje letalo Za".reb, 17. septembra, č. D-nes ob 5. popoldne je pristal na zagrebškem letaH-š~u aeroplan tipa Havillapd. last zagrebškega aerokluba. Letalo je bilo nabavljeno v Angliji m bo služ:!o sportnopropagandi-stičnim svrham. Iz Londona ie letalo od-plulo že 6. senterrbra. a je bilo na potu zadržano zarzdi s'-be"a vremena. Pi'otiraI je angleški pilot C. R:'ev. a spremljal Pa je letalski rtrinravnik K Raha. Krst le*a!a se bo izvršil kar najsvečaneje. S to prireditvijo bodo združene ve1:ke letalske tekme in svečanosti v Zagrebu. Odkritje —^-^pV-n GrgurTu Nn^ieTU Pulit, 17- se-f-mbra. n 0-"-rI»e M^rov'-£ev~>a ^omenika Gr«nin'" Nmskemu w b" vršT'o 29. t. m. ter bo zdru?°no z veliMmi svečanostmi. Odkritju bo prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj. Vprašsnre kcmpatibi!ncsti rosst I— Th&r zs se za blagor BN Ženeva, 17. septembra, s. V četrti komisiji Društva narodov, ki se mora posvetovati o statutu za uradništvo tajništvi in mednarodnega urada de!a, je norveški zbornični predsednik Kambro precej ostro naoadel vodjo delavskega ur?, d a Alberta Thoma^a ter druge uradnike delavskegr urada, Ilam-bro je izjavil, da smatra za nedopustno, da bi imeli mednarodni uradniki politične, predvsem pa notranjepolitične govore v svoji domovini. S tem je Hambro namigoval na j Thomasov govor na medn-rednem soc'iaIi- I stičnem kongresu. Albert Thomas je odgo- j voril zelo temperamentno in na«r1a"al pred- i vsem, da bi bil samo upravni svet medna- i rodnega urada dela upravičen dv;rmiti proti njemu take očitke. Govorn;k je b'l socralist in je to tudi ostal, dasi se ž? več let ni udej-stvoval v politiki svoje domovine. Če gre za delo v korist Društva narodov, se n? boli iti niti k vra^u, niti k parežu. To oppzVo je kvitiral Hambro z ugotovitvijo, da bi Tho- Bolparske reparacija in Jnw!a,r!*a Sofija, 17. sept. AA. »Zora« ob;avl'a ^vodn'k o bc1garsk'h renaraciiah in izvaja med drugim. da ie ju«oslovenska vlada do-slei dokazala, da zahteva od Boloarrke najmanj v denarnem pogledu. JugosMviia je ed:na sosedni država, ki ie svoie ma^e-rijalne snore z Bo'«--?ko "redila že 1. 19°3 na konferenci v Softji. Mora se priznati, nadaliuie list, da je bila Jit«o-1avija tu-H v reparac-iiskem vpTaš-niu skrajno p.om:rl;i-va in da je pro?-n'a bo!g.-""?ke vlade za odlog plačila dveh r-^aracMsVh kvot zarad' potresa zadela v Beogradu na najmanjši odpor. Špijc^ini v Beograd. 17. seot. A Dn-s' dan razprave pi-p*? Dra«"+:nu D?n:ču. ki je obtožen zaradi šoiion^že v korist neke sosedje države, j" -potekel v č't"o'u dokaz"-"1?! ma-teriHa. Razprava ie bi'a javna. Dokazno gradivo cbsto;a v i»*».vnem iz izno**edi nrič. Raznrava se bo nadalje^^a iutri dopo'dne. Jutrišnja razprava bo deloma taina. Predpostavlja se. da b^do bTan:te'ii obtoženca tekom iutrišoje rarprave prišli do besede in da bedo kon""1i z zrsovor^m obtoženca. nakar bo sodni kolegij slriooal o tem, ali nai se nriče. ki so iTh nr«d'art"': boan;-telli. zact'?.;'o nepos^ed^o rr-ed sodnem aH ne, in ali se naj zato razprava odg~di. ali pa bo s">d:šče smatralo, da dosedan;a gradivo zadošča in da naj se izreče sodba. di še vedno, da je dr. Taka nedolžen in meni. da je dr. Tuko spravila na cb- j tožnico zarota, ki so ga uprizorili slo- j vaški evangsliki proti slovaškim katolikom. Glede stališča stranke naor? razpravi je Hlinka nastopal zelo previdno. Omenil je med drugim, da bo kongres slovaške ljudske stranke, ki se bo vršil 23. in 29 t m., po izidu razprave proti Tuki ukrenil vse potreime korake. Do tedaj o strankinih korakih ni mogoče izreči sodbe. Gotovo je. da bo kongres Izdal klubu polna poob'a- j stila. Z razpravo je stranka ogromno 1 pridob'la in Hlinka je prepričan. da bo pri prihodnjih volitvah dob'la na s n tisoče glasov več Začasno se zastoo-jyki slovaških klerikalcev ne bodo udeleževali nobenih posvetovanj z drugimi strankami. rušiva os i iri DN fn akfvn^a n<&vV~'m m bcji riti vzizzza n'ti hud'ča masa papež zelo slabo sprejel, če bi bil prej delal propagando z vragom. l|az©rsilfw^i nredlcg lorta Žer.sva. 17. sept. O predlcjm, ki ga je stavil angleški delegat lrrd Cscil se je vnela v odboru za razorežitev zanimiva razprava. Kakor znano ie !ccd Cccil predlagal splorio' zn:žanje sta'ne vojske skrn^s.anje vojaškega roka, omejitev vojnih dobav in vojaškega ma^ernala ter ustan.pv:+ev mednarodnega urada, ki bo nadziral in ko-tro-liral posamezne države slede izva'an:a prevze*'h razorož;tvep'h obvez Posamezni delegati so iznašali k tem predlogom zanimive izpopolpitvene predloge .Splošno mnenje je bi'o, di bi se moralo Cecilove predloge sprejeti en bloc. v • w • 1 «. 1 Bso«rzd, 17. sent. č. Zemt-n-kn elektri-na centrala, ki se je doslei n"^ajala v rokih domačen ka.p:tala, je prešla v Švicarske roke. Nonvnalna vrednost njen:h deTn'c znaša 100 D'n. V zr^piem časn so del-t-g"iva'e no 50f> D'p. « švi^Tski skuoi-ni so b;!e prodane r>o POO D'n. Ta švicarska sk'-"'na bo n«kupH-> tvd; električpi centrali v M;trov:ci in v Sfari Pizovi. S te-n bo prevzela e'ek4-"fkaciio celokupne«*« S-ema v svoie roke K"kor zoano prevzamejo Švicarji tudi ?T"rad-:tev nove velike električne centrale v Beogradu. Povrafteik vlade v Beograd B»>o«:rn^. 17. s^pt^mbra. AA. D?vi ob 8 50 se je vrnil iz Paraieva v Beo«r"d predsednik vlade general Peter Zivkovič. Vel.ko V-ndovje v nsš!h vodrh Šibenfk, I7. sen'PTnbra. n. Danes popoldne ie prispel v šibeniško pr^tanHče druga s^uoma sred—"mslte angleške mornarice. Angleška 4ra ob^la iz ruš;Ica ,»Dou«'Tasa« in 6 r>'irnderne'"5;h podmornic tipa »K< z mafčno ladjo »Lp. n"Jfti» r-d N-.rč'V, je ».Mi r,?.■Trc'-Vv r-.-Var Kari Peh-r, ki i« meii-> nroduk"i;r> -" ta- lr.OTniemv prebivalstvu o^nemoč"' ^^'o—.a z nasveti. de'oma pa s primernimi oblastvenimi ukrepi Za zlbsU^^^lf? r^ss^a iV * • * I e^ Beoirod. 17. septembra. AA. ?ren?i septembra a.!ii v z^četiVu oJrtc*-a bo na-bavilo m'nV?rsif»vo za n^Ve^eWo i,n vo^e p!emerr''e k^ko?; p'eTren Isihimd. aH d^.mrče 5'a'crtte. da j!.h bo kasneje porazdeH.'o v plrrrer^ike svrhe v or:h krarb. Ver je treba sed^a pTeniera na^mestšti z rn«. bol.jro!'. V kol-Tkor teh pVmerjV:h ko- j "e bo mo.-rnče r-abaviti v jr^ran^os*« države, se bnfo rtaJt-pp-ile v inozemstvu. ŽVrr^pka sre- ; ■d:65a, ki so že dcVčetta, bodo obdržnJa rzro- i cene pJememske koik^&i sa-rro do-tlc'. da se tam- | kal vzT-cle nova plemema, na'fo pa Vib bctfn vrn:Ia, ! da j'h bo rmvr"£e odd?ti v drt-.^e kra!e. Potrebno ]e. da se testoilki tak'b ko-koši Javijo s svojimi pon.uidbami. Začetek po!it?ese sszoas v H. — Praga. 16. septembra. Jesenska politična kampanja v Češkoslovaški se pričenja tam. kier se je poletna prekinila. Koalicija se posvetuje o programu prihodnjega zasedanja in vključuje v svoj delovni načrt samo rešitev detajlnih konkretnih vprašanj. Rešuje akt za aktom in se skrbno og-"b,:~ principijelnih vprašanj. Parlament se snide najbrž 24. t. m., tedaj tik pred razsodbo v Tukovem procesu. Zbornci se bosta pečali s pr-crcčunom za 1. 1930. in s provizC'rnim podaljšanjem stanovanjskega zakona. Vlada na vse napad? opozicije dosledno molči in tudi najnovejši poskusi j za razbitje vladne koalicije so doživeli popoln neuspeh. Kakor izgleda, se izpopolnjujejo napovedovanja koalicije, ki je izjavila, da bo toliko časa na vladi, kolikor se ji bo zdelo dobro in po-trrbno. Pozornost javnosti v ostalem ni usmerjena na parlament, marveč na bratislavski proces. Koalicije namreč ne ogroža n:č drugega nego nezanesljivost. ; ne resnost in razruvanost v s'ovaški i klerikalni stranki, ki ie t~žko udarjena s Tukovim procesom. Vodja stranke rrons. Hlinka men:a svoj nazor o pot~e-bi seda^era političnega položaia ne samo vs-^k dan. marveč nekoMkokrat na dan. Midžaronski prijatelji prof. Tuke sil'"o Hl:nko k iz;avi. da izstopi iz koalicije in di ra"b':e državo, sočasro na jav,:a v cfir'jcln-m komunkeju. da slovaška ljudska stranka ostare v vl?dni koaliciji in dn se b^do pcsled:ce Tuko-vooa proce~a razč;st'!e v vladi sami. »Slovak«, glasr'o stranke, grozi z novimi volitvami. ljud.:e iz HMnkovega krora pa poudarjajo, da so nove volitve ne samo popolnoma nepotrebne, temveč bi bile neposredno ro Tukovem procesu ce'o nevarne. Gotovo je. da je slovaika klerikalna stranka torišče krutih notranjih snorov in bojev, ki se bodo še povečali po bratislavskem procesu. ko pride gotovo do borbe med madžaroni in slovaškim življem, ki je 71 enoto države. Vloga, ki jo igra v sedanjem trenutku monsigr.or Hlinka. dokazuje. da je vodja stranke vedel mnogo o Tukovem početju, zato se ga sedaj ne more kratkomaV) iznebiti. Kriza v slovaški ljudski str?nki ogroža seveda vladno koalic'-'o. do k^ke mere. pa bo pokazala na:bl:žja bodočnost. Poleg t*h prl't'čnih zadev ima čsl. vlada težko zadačo. re-iti razna gospodarska vprašanja Predvsem vei;a to za obveznosti črl. države, ki izha:ajo iz osvcb^j',n•'a. Antanta je priznala Češkoslovaški delež na reparacijah le za č^s od 23. oktobra do 11. novembra leAa 1913., t. j. cd priznanja čsl. države do skleda premirja z Fe-rčf: te reparacije znašajo vsera nekoliko milijonov kron. Zato pa so bile novi državi naložene znatne obve^^osti pod naslovom takse za osvcbo:enje in plačala za prevz~to državno imovino bivše avstro-ogrslce monarlrje. f^asi so bila državna posestva no večini že preje last češke države in jih ie Avstro-O Trska dobila brezplačno. Na teh ta!rsah za csvobo-j^pio ima Č:škos'ovaška nlasati 750, Po^ska 226. J""-os'avija 17S Rumunija 2"5 in Itilija 59 milijonov zl. fr., O na-č'nu plačevanja in o končni določ'tvi viš:ne zneska bo obravnavala sedaj ' rodkomisija haaške konference v Parizu. Vse huiše teži gospodarsko življenje v Češkoslovaški kriza pn1'edelstva. tosnia žetev je povprečno slabša od lanske, dasi je v n:krterih krajih zavoljo intenzivnega obdelovanja pridelek naravnost rekorden. Kaxnstrofal"0 pa so pad'e cene pridelkom. Pri hmelju za celo tretimo. pri ž'tu pa celo za polovico in celo več. Poljede'ec ne dobi za žito niti torko. kolikor znašajo njegovi stroški. Kljub t^mu pa cena živ-ljenskih potrebščin ne pada marveč ponekod celo raste. Pri tem nastaja ta'co kričeče nesoglasie, da v krajih zele-niadne produkcije stane tnete^sk' stot kumar ravno toliko, kolikor v Pragi ena norčija v gost:lni. Zavo,:o takih bizarnih pojavov so poljedelci skrajno razburjeni in krza našega kmetijstva postaja vedno bolj grozeča. Agrarna strpnka stoji pred resnim položnem. Kakor se vidi. carina na poljske pridelke ni pomagala po'!ed"'cu. Krize v kmetijstvu se ne da reš ti kot vprašanje zase, marveč v skupnem kompleksu vseh gospodarskih vprašani. Agrarna stranka ie na zadnjem posvetovanju predsedstva izdala resolucijo baš v tem smislu in poziva na sodelovanje vse sloje v državi, povdarjajoč. da ji ne gre za to, da bi ji kriza služila le v agita-cijske namene. V tem resnem položaju vlada tedaj ne more mViti na nove volitve samo zaradi madžarofilskih Trko-vih pristašev, kakor to zahteva klerikalni »Slovak«. Trdi slovaško ljudstvo ima v tem položaiu tfru^e skrbi. n°go da bi se zavzemalo za Tuko in za ka-pricijozne želje msgra Hlinke. Grčija čaka i*t!gos!avens!dh Aten?, 17 septembra. AA ITd-i'ž-nte fr-š!:;h telov.-.dcev m atletov je iziavi'o, da še vedno prikuje, da nrispe:o iu^oslo- en-nki afleti v A*-epe :n da sodeli,:eJo na b'I-ka"s!;'h tek*"-h, renrav iv«*o 'iv-pski a'-letrki s s vez n? da p'.au r-d seb? Ta — '--"a saveaa ie izz"a' v h h kro"'h dok-;?.p5e trnrn'J-Ts» ker bi so te':me brez sod-rlov^n^ p"" h r*Je'ov ne mcg'e vrš"»i. V A+en-h se že n"haia:o ostale dp'epaci'e. R"ip"pija je odposlala 19 1 atletov, Bolgarska pa 15. Zveza slovanskih mest Varšava, 17. septembra. AA. Pat poroča da so predstavniki poljskih, češkoslovaških, bolgarskih in jugoslovanskih mest na včerajšnji konferenci sklenili, da se naj sestane komisija za savez mest teh štirih slovanskih držav. Novi savez naj bi zbliževal te slovanske države potom gospodarsk.h razstav, kongresov, predavanj itd. Protokol o tej konferenci s sklepi vred bo podpisan danes v Varšavi. Gsvorice o rekonstrukciji rcoliske v'as!e Vcršiva, 17. sept. s. Da razgovora med vlado in zastopniki sejma, za katerega je dal po nalor.u msrš?!a Pilsudskega pobudo ministrski predsednik Swit-alski, ni prišlo, ker so pristali na to konferenco samo zastopniki vladnega bloka, vladnih socijali-stov, levega krila narod-o delavske stranke in nemške frakcije. Danes ali jutri bo b-a'e izšlo uradno obvestilo, v katerem bo vla^a zavzela stališče glede odklonilnega stališča se:m~ke večine. »Narrz Przeolonr'« beleži vrsto govoric, ki krož'io v krogih poljske levič-.rske opoz'cije, da je odstop vlade Svitalskegi ve: kot gotov. Njegov nasle^mk naj bi poctal dosedanji vod:a finančnega ministrstva Matuszewski Namesto Zaleskena nai bi prevzel županji port-falj '"nspektor ce'okupne armade Sozonkow-ski. V zvezi s tem ra"una;o tudi z možnostjo, da bi maršal Pilsrdski odstopil vojno m:ni~trstvo in pridržal samo mesto generalnega inšpektorja v armadi. ZČT.zSfcv V « »vj *i e t •• ''"'C "-i--fvp f*1! S~fi'a, 17. sent. AA Da se olajša uledi-pien'e razkr"n1ien'h frakcij 7-Tilicrradnrške s^-anke, so člani g'-vnera odbora ski.'n:ne M"*aviev-Itev ^kTenili podati na današnji kopf'r«nci v Trnov« ostavke na svo;e do-sed'~:e p->V"a:e. Ogromna ve"i-a ra:'krnp-licp'h f-akcij in članstva je odločena, da se združ; v pnoten savez. ako bo na konferenci do~eženo soglasje med skirp-inama Mvravjeva-Iteva in Markova. Iz terta se sklepa, da so zemIjorad"i;k? vod;telii, ki se zbira;r> okro^ lista »Pladnje« pretrpeli poraz, ker so do zadnjega poskušali nre-nrer:ti ponovno zd-"ž:tev zem'ior.adn'ških frakcij s tem .da b^ b:'i svojo skupipo proglasili za tretjo frakcijo zemljoradniške stranke. umora Hi V 1 ft • • »• —^k/^pTiP fft 17 sent. g p-ed neka? dnevi je b!I i"-"kojen v>:a5ki prrvel;n:k S--jf:;e, pe-pe^al Laz^^vv. K-kor Tnino se ie general Larprov od''';no fdelež'1 7arofo, ki svole-o?-no nr'ved1a do na,'"a r"ž;roa 5»'ambo-lii^ke^a. ^--eoTpisje ž:vrh"o komentira nip-p.o-o ir—koHte" in zaf~'u'e. da ie sklenil m;niatrrki n-e^^edn:k L:apčev kon"nove-^.gf-rt-ti vse vezi te- se oprostiti vr-h k? c.-> se pkt:vno ud^lež1'" zarode r*p-> Q i"'i?a V 5^-ezl s ie pričakovati t-rJi unokovtve o^ner^a V? je igral pri takratnem prevra4« veliko vlogo. ¥a^astre*- - •»^mškeia * «1 _ FiaaEČna pemeč napadenim in ogroženim Ženeva, 17. sept. AA. Napori, da bi se j izgladila nasprotja v komisiji za razorožitev * glede vprašanja .finančne pomoči napadenim ali od vojne ogroženim državam, niso rodili uspsha Predlog francoskega delegata Masšiglija je bil odklonjen s 5 proti 4 glasovem Francoski delegat je izjavil, da vztraja pri svojem predlogu in da ga bo zagovarial v plenumu komisije kakor tudi v skupščinski seji Društva narodov. ScvjetsM manevri ob poliski ms'i Varšava, 17. sept. AA V bližini poljske meje v pedrajškern okrožju so se vršili manevri sovjetske vojske s sodelovanjem dobrovoljskih organizacij oddelkov za strupene pline, tankov itd. Na področju manevrov je bilo postavljenih 27 kino^pa-ratov, ki so posnemali potek manevrov v kasnejše propagandne svrhe. Atenlrt v o r>r*rlr s+i. j1* rr\'-i fo pir7i_ T—m®^ 1 ~ 7°' () j-«-,1 rj T-o^Vp^ov-rCi. c'^ i« r-4' s —da rflb (j-* ?a ^pi.^—iffl nod rp-^^Mp^ml. Jr°r co se vpp'i «,u'"ivi p''rf }n "oTe'e t"di n? 1-! Ig pn sn-=r" -p:I vpi p-.n^efl nro"»or v rovu v o^pt^po ri-'« n°'o v ro'^ sv. Karola bo začasno ustavljeno. P VI . 1 • •! • t - -— m ^-./irpu Afpv.?. 17 ^^'"sfvom se še vpd- po pi nos—gjTo t««»*i C'csovo ronarsko »rv'-v> P^-^b^o rf'''.o v-T'm'"rien;e zaradi H"Jž'-G"n^a. ki "o dovalei "iio iz kr?'a v krai. Č'"*'1 n'e-rtovp so ponitd-" ron"-;em 300 ti- so* Drn. di bi rfa izn'i-t;l:. toda rrvnarii so !'?avil'. d- ie +a vsota p*en:-Va. <*"'-p1 rodbin" "o s1''"-:'i ra to pov:šn+i Mkurn:no 7a '-"co" D!". tod^ o ronari:h pf v" . i»'-*n:ke pa pustili zastražene na vqm:h krajih. n. i «• i v. • t t • J''':!)ii)i v ki i° te o^or. p-> v«s'i n'č man? 1*ot 1 nm^^ov. V z"dn:-Tn ča'71 so nost"!11 ( bln-f.ti noz^T)o na ve1',"o 1'mri'ivost o*rok v t-r";iv Na-vr^ip in Ti~za,-'"rtu Fodaj se je f,,r?i r. 17. sentembra. Tu ie bil otvorjen m^nprn^oi Vop^res z',,"av":1-"ov Kongresu nriflostvi''«1 'zrodrjo voTi1:o š*°vi'o nemških, fra-ppskih in amerišHh zdravnikov. ^nS^vcsfi r>a CT š^em A ("ne. 17- sentembra. AA. Iz Kava^e ?>o-ro"a'o, da so t"mkai ugo'ovili 5 rrimprov cob"vost'. I''st; roro^a'0, da 60 b;1i v t°m-ka;*p'i oKoli'*i do«niani tudi nekateri primeri bolezni, ki je lani razsajala po vsoi Grčiji. Ekrelkvalir —konzulu v P2irTju Pr^i-pn-šta, 17 s^-iomVra A A. Korbiro norp«-'. ''a ;e re~ent Fort* v pr;s'a' na to. ^a rrosn. V. Milčič za konzula i-r?i'pvine SPIS v Pečuju. ---- « \ Peo^rr-i 17. s^^—bra. p. Pr°«ne*ro m:o!str-c.v-o 'e 75 rdst. popust, na vseh držav- nih ?e1ezrV?h r-deVžencem ken-sresa LkVuiEeT^a hsj^slov. ražeirčerjev :ti ar !r tek tov, ki se bo vršil v daeh 27. in 28. septembra v Sarajevu. 4 Literarni večer v Delavski L * * G L. Mrzel. boH znan rod svojim pisateljskim imenom Frigid, ie čita?^ sinoči v ves*'b"''i Do'av ke 7b"-p:'-*» pa M'k1Ps's<*vi cesti izbor svoje proze, odlomke in črtice. Mladi pisatelj je pesnik vsakdanjega živlie-ni*, ki se razvija brez bučnih, močno efektnih emocij, a je baš zaradi tega grenkejše in trpkeiše co svoil tratriki. V skladu z mi-lje;em ki ra prikazuie. ie tudi pisateljev način podajanja. To so sivi tori. občutja in mračna nastrojen.ia. Skromno, vendar dobro opazovano rodaia p'sate!.i svoie siže.ie. ki jih vedno preveva neka co2utni človeč-r:ost. Prav je, da ie pasto->i! s tem predavanjem: imel le dovolj in Ir^ezni: poslušalcev, ki priča'o. da ^^.iiTia~i> za iepo-slovje Pri ras še ni odpt v čenrav v!a-da!o glede te stroke ze o de"eri pa-pru Kakor čuiQmo. bo r. Mrzel v kratkem de-butiral tudi v »Ljubljanske n Zvonu«. ir v ^ • Kcčovie. 16. »eptpmbn. Kočevje se ie te dni zopet razž;v'lo. Dobilo ie 70pet preko tristo pov:'h probivaV^v — : študentov, ki iz"remin:a'o zrisna- ■ no H?p mesta. V nedelio s® ie vri^:,a mn?9 s1P7'-a bo?'°n. ki >o ?e opravil v m^tni žuoni cerkvi prof. M. Stanopik. V?r pogre- šam d'ial-i pri nas, je di'>ški se'°m. ki je vp^Hap skoro 00 vse^ drt!«r;h gimna7;''ah. i Iz vpHHb Pof!tn*e so se vrnHi v soboto v svoj zavod clarc'. Kavor smo poročal', so m"ra'i vsi odrasMi ?.'?pci zaradi nezad^tne dofaciie od otrapi države zavod s 1. *ul'i°ni t. I. zaou^titi. V zavodu je talro le še š0'nr>bvoz"a da«>, ki oa- i?re navadno r«ake ve'ike po?itn're iz z^vo-^n m svoie domov«. Š^a in zavod io sedaj pr'"Ql pod upravo lHibl?an«ke oblasti ki rri rbrre zavod z letno subvencijo. Ravnatelj v z^vo^u za slepe je sedaj po odhodu g. Ivana Metlike g. Dovrran V soboto je VPr'Torilo akademsko dru-š'vo v Kočev'u veliko de^ l eva Tol«+°'-a: Živi mrtvec. Drnma j° h Ha dobro na5*"di-rma. In-ratci so nastopili s s^unoetm TT^a-5?1 je zlasti Fod a (J. ftj»5'-o). Na v'š1rn so b'le drufR. četrta, opitt fn d°ec,ta sliva. Toro je rož:ral akademik J^ip Se«ko. Ob čin«tvo je b;lo z iTo n."d vre zadovoljno. Dvorana v botpbj 7>Trsts:, k:°r se j= \k?plana šele drugo leto o Šmihelovem Zagorfe, 17. septembra. Med žrtvami strašne rudarske nesreče v Rtanju je tudi 35!etni Gašpar Koprivšek iz Kisovca. V rudniku v Rtanju je delal že 8 let in je s svojo vestnostjo postal celo jamski paznik. Vedno je bil s svojo službo zadovoljen, ko pa je pred par meseci prišel na obisk k svoji materi in sestri, je pripovedoval, da sicer sam ne ve zakaj, a da bi vendarle čimprej odšel iz Rtnja. Nameraval se je je izseliti na Holandsko in se je glede izselitvenih listin tudi informiral v Ljubljani Ker pa je bila izseljeniška kvota izčrpana, se je vrnil na svoje staro službeno mesto. Materi, sestri in drugim je dejal, da gre težko. Sam se je temu čudil. Sedaj ga je zadela žalostna smrt v rovu. Vest o njegovi smrti je rojake še posebno pretresla zaradi analogije najtežje rudarske usode. [ Ravno pred 10. leti se je ponesrečil tudi ! Gašpariev oče France Koprivšek. V rovu , so ga zmečkali vozički. In kakor nekdaj I oče, tako je sedaj tudi sin zapustil ženo in štiri otroke. Nevaren sunek Zaslužka. Hrastnik, 17. septembra. V našem kraju, ki se pač ne more pohvaliti z mirnim, prijetnim in enoličnim življenjem ter z enostavnimi življenskimi zadevami. praznujeta dva zelo zaslužna moža precej visoke obletnice brer vsakega slavja v neumornem in tihem delu. Pni je šo>ski upravitelj g. Fran Lebar, ki ;e pred 30. leti maturiral in že 27 let službuje na naši ?o'i. Na šoli. k ima tako burno razvojno dobo in ki se še danes bori 7 raznimi težavami, pomeni tako dol-pra 'Itižbena doba irredno veliko. G. upravitelj pa je tudi mož. ki se ne straši nobenih težav ter gre mirno vztrajno in požrtvovalno no začrtani poti. Ustanovil je ve-levažno obrtno šolo, obnovil otroški vrtec m vse svoie moči zalaga za novo šolo. Vsem učencem ni samo naiboljši vodnik v naobrazbi, temveč tudi v življenju. V de'u za šo'o mu vneto in uspešno pomaga dru? jubilant g. Karel Malovrh, ki je že 20 let ravnatelj Konsumneea društva rudarjev. Pod njegovim premišljenim vodstvom je društvo zelo napredovalo, glavna treovina je dobila dve podružnici in postavila se ie moderna delavska parna pekarna, ki zelo dobro obratuje. G. Malovrh je ^svetovalec za Hrastnik v trboveljskem občinskem odboru in r>o njegovi inicijativi se je lani jrraail v Hrastniku dom rudniških upokojencev. Odkar je Malovrh načelnik krajevnega šolskega odbora, deluje ta odbor v nainooolneiši slogi s šolskim vodstvom za dobrobit šole in mladine. Prizadevanje načelnika šolskeea odbora in Šolskega upravitelja za zgradbo nove šole je veliko in resno. Končno se prebivalstvo še nadeja, da se Pri astmi in boleznih srca, prsi m pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitn* žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josef-ove greneice« velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri je-fičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavaio s pomočjo »Franz Josef-ove vode«, ne da bi se pojavile driske, ki se jfa vsak bolnik boji. Franz-Jozefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in spec. trgovinah. stopil pred Abrahama. Zato pač Narodna tiskarna ob današnji njegovi častni obletnici zgledno zvestega službovanja lahko zaupa vanj, da ji bo ostal zvest še do zlatega jubileja. Tiskarski stroki se je ravnatelj Jezeršek posvetil spomladi 1897. v Klein-mayerjevi tiskarni. Ko pa se je vrnil od vojakov, je 18. septembra 1904. vstopil v Narodno tiskarno, kjer ga imajo vsi radi od prvega početka. Pravijo, da ni bilo lepšega, pa tudi spret-nejšega fanta od n11 re di Betainova« je napravil pisatelj B. Calvi, publikacija je izšla v Turinu. Izdala jo je Mednarodna založba (Societa editrice internazio-nale). Prevajalec, ki sam pravi, da je prevel dramo v celoti, je dodal knjigi kritičen uvod, obsegajoč 47 strani (knjiga šteje vsega skupaj 119 strani). Calvi se bavi v njem 6 primerjanjem virov, ki so pomagali Cankarju 6novati dramo. Štirje avtorji in štiri dela so po njegovi sodbi vplavala na Cankarja: Shakespeare (Hamlet), Gorkij (Potepuhi), Nietzsche in Ibsen (Strahovi). Tako obširne Študije o >Kralju na Betajnovk niti Slovenci nimamo, čeprav se je baš o tej Cankar- ljalo. Primerjajoč glavne osebe »Kralja na Betajnovi« z imenovanimi pisatelji in deli, prihaja prevajalec do zaključka, da Kantor ni nietzchejanska osebnost — dotika se torej problema, ki ga je naša kritika dovolj podrobno obravnavala. V prevodu je nekaj netočnosti, ki pa gredo na račun prevajalčevega nepoznanja slovenske publicistike. Zaradi lažjega umeva-nja j Calvi izpremenil slovenskega Krneča v italijanskega Cherneza, Lužarico v Luscia-rizzo, Hano pa v Ano. Prevajalec, ki si je s tem delom stekel hvalevrednih zaslug za spoznavanje in priznanje naše kulture med Italijani, obljublja, da izideta v doglednem času še njegova prevoda >Podob iz sanj« in knjige »Moje življenje«. Morda bodo prišli potem v Italiji le do prepričanja, da nismo Slovenci tako »barbarski« narod, kakor strašimo v domišljiji nepoučenih sosedov. »Dorian Grey< — opera. Češki skladatelj Karel Flick - Steger je dovršil opero z naslovom »Dorian Grey«. Libreto je prirejen po istoimenem romanu O. Wildea. Opereta iz zagrebškega življenja. Nadarjeni splitski komponist Ivo Tijardovič, avtor operete >Mala Floramy« in sketehev iz splitskega življenja, piše opereto iz zagreb- nad lfiO lepih in za kopanje ugodnih dni. Statistični podatki prav nazorno' kažejo, ka- i £,IBviviei«v ko ee ie množil konzum niva v vr™h Paarov šofer — m še preden so cenjene dame utegnile klikniti od strahu, je avtobus že zavil navzgor in spremljan od ropota vej, gibajočih po strehi in šipah zmagal Okroglo. Prvič. — Gospod so doma? — O, seveda so. V svoji sobi čitajo. S tako veliko in vdano spoštljivostjo, kakor je dandanes pač že redka, se je deputacija podala v gradič. Čvrsto in zravnano še vstaja s stola 90 letni starček, zvesto posluša čestitko prvomest-. nika Hudovernika in ves vzradoščen — ko se je množil konzum piva v vročih poletnih dnevih. V zadnjih osmih mesecih do 1. septembra je Ljubljana konzumirala 828.746 litrov piva. V posameznih mesecih je bil konzum naslednji: januar 37.758 litrov. februar 29.950 j, marc 25.887, april nesla dvorna dama gospa Franja. škega življenja »Jurek in štefek« Nekatera Tijardovičeva dela so sprejela v svoj repertoar češka gledališča. Fašistični indeks. Italijanski podtajnik za notranje zadeve Bianchi je poslal prefek-tom okrožnico, s katero naznanja, da se imajo zapleniti dela Gorkega, Gogolja, Do- . stoievskega, Tolstega, Turgenjeva in Jacka i »Oho, fantovski rožmarin pa dekliški Londona, ker služijo propagandi, ki se ne nageljni!« — objame veliki šopek s svi-strinja z osnovnimi smernicami fašistične lenim trobojnim trakom, ki ga je pri Italije. Kronos žre lastno dcco. Boj, ki se je začel | v ruski komunistični stranki zoper Buharina, ' se je v zadnjem času prenesel tudi v druge stroke. Sovjetski tisk je otvoril srdito kampanjo proti lastnim poetom, imenoma proti Zamjatinu in Pilnjaku. Kaj ee je zgodilo? , Ruski emigrantski listi so objavili, emigrant- ; ske knjigarne pa natisnile sestavke teh dveh avtorjev, in sicer povesti in črtice, ki so jih ! sovjetski listi zavrgli ali odklonili. Zaradi tega je predlagal publicist Boris Volin. naj se oba pisatelja nemudoma izključita iz Zve- i ze sovjetskih književnikov. »Krasnaja Gaze- j ta« je v zvezi s tem predlogom celo razpisa- j la anketo, ki pa .je propadla. Večina vprašanih pisateljev je namreč izjavila, da je izdaja Zamjatinovih in Pilnjakovih del v emigrantskem tisku zasebna zadeva obeh pisateljev, ne pa monopol sovjetske države. i Parodija na Remarcqea. Nemški filozofski pisatelj dr. S. Friedlander je izdal brošuro »Ali je Erik Marija Remarcque sploh živel?« V njej obravnava pisca knjige >Na Z padu nič novega« s posebnim ozirom na 1128 Pianina pri Rakeku Okrožni zdravnik Dr. Mo Perpar zopet redno ordinlra 6©©6666©6©6©©6 * Novi lesenski ln zimski cenik 1929-30 največje trgovske in eksportne tvrdke Kastner in Oehler v Zagrebu je pravkar iz Sel. Cenik prinaša zopet v največjem obse gu vse novosti jesenske in zimske mode ter vsebuje tudi druge predmete, ki so potrebni v domu in gospodinjstvu. Neštete slike imajo tudi podatke o ceni in o mož-nosti odplačevanja. Ta cenik ima 120 stran! in se lahko smatra za najboljšega svetovalca pri nakupu. Citatelji »Jutra« ga dobijo s pozivom na to notico od tvrdke Kastner in Oehler takoj in brezplačno. 1173 * Kinematografski podjetniki, restavra-terjl in kavarnarji! Problem godbe v Vaših lokalih je rešen z novimi speciialnimi gra mofoni. Čitajte današnji oglas tvrdke »Gramofon« A. Rasberger, Ljubljana. 1168 * Obledele obleke barva v različnih barvah In plls!ra tovarna Jos. Relch. •Chrlstofov državno-koncesilonlran! zasebni učni zavod v Ljublianl. ustanovljen 1. 1904.. vpisuje še ves september na Domobranski cesti 7-1. Vpisnina 10 Din. šolnina nizka; revni ln pridni gojenci imajo popust. Na železnici imajo gojenci popust enako dijakom srednjih So!. Zavod preskrbuje absolventom službe. Pričetek pouka 1. oktobra. n28 Novo! Danes! Najlepša žena Amerike očarljiva Billie Dote v filmu ljubezni in lepote Živo prodana Premijera! Ob 4.. pol 6 . pot 8. iti 9 ari. ELITNI KINO MATICA Te'efon 12-*. BMmBM KINO IDEAL Wotqa9 VoCga . Po znani ruski baladi Ob 4, %8 n V410 * Skrivnost trupla brez glcve oo?asn!ena Beograjska policija je po štirimesečnem ra-ziskavanju ugotovila, da so truplo brez glave, ki so ga 10. maja našli na železniški postaji v Nišu v navadnem prtljažnem zavoju, in glava ter noge, najdene na obali zapadne Morave, telesni ostanki Niko!a'a Petroviča, strojnega ključavničaria, bivšega trošarinskega uradnika beograjske občine in tainika b'vše mestne komunistične organizacije v Beogradu. Preiskava se zdaj nadaljuje Sam način usmrtitve kaže, da je zločin de!o več oseb. Nesrečni pokojnik zapušča ženo. dva otroka in sivolaso mater, ki živi v Gornjem Milanovcu. * Ogenj v Malem Potok« pri SodražIcL V Malem Potoku nad Sodražico ie v ponedeljek zvečer pričelo goreti v skednju posestnika Josipa Lušina. Ogenj je zanetil po nesreči gospodarjev brat France, ki je v hlevu naliva! v vžigalnik bencin ter si 'hotel prižgati cigareto. Ker je ravnal neprevidno. se je v h'Du užgala v skednju nakopičena slama. France je skušal ogenj zadušiti, kar pa se mu ni posrečilo in je moral ves opečen zbežati iz skednia. Ves iz sebe je nato bega] po vasi. nakar se Je neznano kani izgubil in se še ni nojavi! med ljudmi. Na pomoč so prihitela številna gasilna društva. Ker je primanikovalo vode. je bi'o gsš«nie močno otežkočeno ]n so si morati gas'lci pomagati celo z gnojnico ter z vodo iz m'akuž. Končno pa se iim je vendarle posrečilo osrerij omejiti in doseči, da se ti? razvf! na bližnja Doslooia. * Roparski umor v beogra?skem pred-mestiu. V ponedeliek zjutraj so v Vojvode Putnika ulici našli umorjenega znanega podjetnika Savo Stoiilkoviča. V nedelio zve čer je bil priše! h kolarju Sretenu Kokiču ter se ž njim pogodil za dobavo raznih lesnih predmetov. Kot aro mu je izročil 500 Din. Stojilkovič je Kokiča končno naprosi!, da bi sme! pri njem prenočiti. Napravili so mu ležišče v delavnici, ki nima ne vrat ne okna V ponedeljek zjutraj so Stojilkoviča našli kakih 150 metrov oddalieno od njegovega prenočišča mrtvega, brez čevljev in suknje z razgaljeno srajco vsega krvavega. Znano je bilo, da je umorjenec bogat človek, a zelo skop, zaradi česar Je z delavci pogosto prišel v konflikt. Kakor se pripoveduje, je Stojilkovič ime! pri sebi 10.000 Din. Denarja niso našli pri njem. V pone-deljek ni prišel h kolarju na delo Nikola Starčevič. Zato je nastal sum. da je on izvrši! zločin. Starčeviča so aretirali ln je aretiranec baje že priznal svoj zločin. * Društvo zobnih zdravnikov za Slovenijo v Liubljani bo imelo svoj redni mesečni sestanek v petek, 20. t m. v stranski sobi restavracije »Slon« ob po! 21. Zaradi važni« razgovorov se ga naj udeleže tudi iz-venljubljanski člani! Razgovor zaradi even tuelnega kurza o protetiki. ki bi ga imel docent dr. Kdhler iz Nemčije 1170 f-* ! *™M*«ar?jrsi Otvoritev dramske sezone. Za otvoritveno predstavo Gopthejevega »Fausta* v Funtkovem prevodu so se začela pripravljalna dela že ob koncu prošle sezone. Ta monumenialna tragedija stavlja velikanske zahteve tako na artistični kakor tudi dekorativni in tehnični del na«ega gledališča. Režijo vodi prof. Šest. Scena, po načetih prof. Vavpotiča, je stiliziran misterijski odf>r srednjega veka, ki omogoča, da mnogoštevilne scene brez pavz slede druga drugi. Vlogo Fausta kreira g. Levar. Je to ena največjih vlog, kar jih je kreiral do e«iaj. Marjetiea _ gospa Nablocka Mefisto _ g. Skrbinšek. Premijera bo v soboto 21. t. m Zavoljo izrednih stroškov, ki jih je imala uprava s tem delom, so sobot ie cene mini malno zvišane. Ker je delo zelo težko, vabimo tudi naše abonente, da prisostvujejo premijeri. V nedeljo 22. t. m bo premijera ljubke in izredno zabavne francoske komedije »Velika Abecedam, z gospo Nablocko !n Cesarjem v glavnih vlogah Ostale vlog« so v rokah gg. Lipaha, Zeleznika, Kralja, Gre-gorina, Potokarja in drugih. Režijo "odi prof. O ftest. o— Udruženje Jugoslovensklh Inženlerjev In arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane arhitekte in inženjerje gradbene in sorodn:h strok na č'anski sestanek. ki bo v petek 20. t. m. ob 20. v društvenem lokalu v Kazini Na dnevnem redu bo razprava o važni komunalni zadevi. u— Dramski tečal ZKD bo obsegal letos dva letnika. Prvi je namenien začetn;kon. in Ijrbiteliem gledališke umetnosti, drugi pa onim, ki so že obiskovali podobne tečaje Pouk se bo vršil vsak torek od 7. do 10. zvečer na srednji tehniški šoli. V tečajih se bo razpravPalo o deklamaciii. mimiki, reži-ii. fonet'ki. Predavanjem bodo sledile prak. tične vaje. zvezane z nastopi. Vpisovanie v Kazini II nadstr. od 5 do 7. ure zvečer. u—- Mestno središče Hn^i^ns^e trern<* mladine naznanja vsem svotim članom in članicam, da se bo vršil prvi kurz Iz alkoholnega vpra?anla v soboto 21. t. m. v preddvorani De'f"ske zbornice ob tričetrt na 5. f"fro(T \z M!frfo§ičeve ceste) u— V^ovldev V'«f» v L'«'bl'»«t bo otvo-ri! začetkom oktobra svoje večerne nčne tečaje, kier se bodo predavali vs' predmeti nižje gimnazije (meščanske šole) in predmeti višje gimnazije. S temi predav^nii se nudi članstvu čim širša izobrazba. Pismene prijave z označbo tečaja, katerega se namerava udeleževati, je vposlati do 22. t. m. na naslov kluba »Šola na Ledini v Ljub- (pouk \ivifi mikov (francoščina, auzl-eJčina. italijanščina, nemščina, španSčina) v skupinah in za posameznike. Vpisovanje vsak dan od pol 8. do pol 7. zvečer v Beethovnovi uiici 7, pritličje levo. VMctvo! Prof. S. J. .Teras - G a— Mariborski gledaPškf abonenti se pridno priglašajo, ker si obetajo — po an-samb'u in repertoarju sodeč — zelo lepo sezono. Tudi so cene abon-naiu tako nizke, da si ga lahko privoščj pač vsakdo. Abonma se plačuie v osmin mesečnih obrokih Cene uradniškim obrokom so od 10 do 63 Din mesečno (po prostoru), neuradniškim od 14 do 75 Din. Vpisi za abonma se sprejemajo nri dnevni gledališki blagajni do sobote 7\ senfembra. a— FHm ZKD. V »Graiskem kinu« predvaja ZKD najimnozantnejši športni film »Beli stadion« Krasni prirodni posnetki, veličastni prizori z največiih tekmovanj, novi rekordi presenečenja in mojstrovine naisloviteiših športnikov vsega sveta na-n podaja film v najnopolneišj obliki in velja za najboljši produkt sodobne filmske umetnosti. a— Prevoz trgovca Pauserfa v Ribnico na Do!en*sko. Na tracičen način ponesrečenega trgovca Ludovika Pauseria iz Novega mesta bo mariborski mestni pogrebni zavod v četrtek 19 t. m. prepelial v njegov rojstni kraj. Ribnico na Doleniskem. a— Nov sts»uov?lec n*>d državnim mostom Je par dn! sem delavec Miha Jernuš z ženo in dvema otrokoma. De!ož'rati jin je da! iz stanovanja v Vetrinlski ulici št 8 hišni lastnik g. Karel Scherbaum. Priš!' so najprej s celo svojo robo ored mestni s^cialnopolitični urad. ki jim pa žal trenutno ne more pomagati, ker ie vseh 59 zasUn'h stanovanj, ki jih Je mestn-> občina adantirala v bivši dragonski voiašnici v Jezdarski ulici, že polno zasedenih In bf-mo?el priti v poštev šele 1. oktobra v novih stsnovan?ski'.i h'šah v Jadranski in Delavski uHc!. Podobnih obnnatiM revežev je v mestu še 300. stanovanj bo pa na razpolago samo 64. Jernuš se Je po vz?!edt< mnogih prednikov začasno nodal pod most da je vsM nod nlegovo streho. a— Smrtna o^sn**.* nred r»t-»ril)orskn poroto. Danes tik pr*d 12. je konča'a razprava proti Ivanu Reoatecu. ob^olženem umora nad Ivanom Veronikom. Porotniki so potrdili vprašanje o krivdi radf umora in sodni dvor ie Ivana Repateca obsodil v smrt na veSalih. a— Smrtno ponesrečeni vinski voznik. Včeraj popoldne je voznik vinskega trgovca Kovačiča iz Jezdarske ulice vozil težko natovorjen voz vina po kamniškem klancu. Ko Je hote! voz zavreti, je zdrsni! z voza in padel pod kolesa, ki so ga tako močno poškodovala, da je med prevozom v bolnico umrl. a— Nezgode. Pri kolesarskem treningu je pade! s kolesa, 19 letni Andrei Neureiter, in se občutno poškodoval na levem laktu, levi roki in levem kolenu. — V Počehovi pa si je 45 letna Marija Holcerjeva pri padcu v svojem vinogradu izvila !evo nogo in so Jo morali prepeljati z rešilnim avtom v stanovanje v Mariboru. — Neki voznik je na Kralja Petra trgu prevrnil 52 letnega Mihaela Šturma. Povrh ga je še konj uda- ril po glavi s tako silo, da ga je moral rešilni avto odpremiti v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato izročili v domačo oskrbo. a— Z avtomobilom v motorno žago. Na Tržaški cesti se je zalete! neki osebni avtomobil v motorno žago, katero je vozil 26 letni Anton Valentan iz Počehova. Ka-rambol je bil zelo silen. Vendar pa je Valentan odnesel razen rane na prstih leve roke zdravo kožo. Zadostovala je pomoč n» rešilni postaji. Iz Celja e— Na naslov vodstva mestnega Mna_ Več obiskovalcev kina iz Celja se je obrnilo na nas s prošnjo, da bi opozorili vodstvo Mestnega kina na velik vtis in zadovoljstvo, ki ju je povzročilo pri slehernem posetniku zadnjega filma »Divna laž Nine Petrovne« umetniško spremljevanje ravnatelja celjske Glasbene Matice g. Sancina na vijolini. Stalni obiskovalci Mestnega kina so mnenja, da bi vodstvo vsakomur nad vse ustreglo, če bi moglo pridobiti ravnatelja g. Sancina za večkratno spremljevanje pri predstavah. Naj pride lepo glasbo ljubeče občinstvo v Celju vsaj parkrat v letu do itak redkega umetniškega užitka, če ne na koncertnem odru, pa vsaj v kinematografski dvorani. e— Iz cel?ske Strelfačke družine. Opozarjamo javnost, da bo danes zvečer ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma občni zbor celjske Streljačke družine. Pred občnim zborom bo tamkaj vpisovanje novih članov. Kdro želi vstopiti v to pomembno orgnaizacijo, naj se zsdasi pri dr Meiaku. e— Elektrifikacija Westnovlh uradniških hiš. Tovarna VVesten je zaprosila celjsko sresko poglavarstvo za oblastno odobrenje za položitev električnega kabla od tovarne do novih dveh velikih uradniških stano. vanjskih hiš v Gaberju pod okoliškim pokopališčem. Komisijonelna poizvedba in obravnav bosta v soboto 10. t. m. ob 10. dop. s sestankom pri tovarni v Gaberiu. e— Umrla Je včeraj zjutraj v celjski javni bolnici 84 letna prevžitkarica Helena Zupanova 'z Zabukovce. e— Slabo sta začela vojaški stan. Na celjskem kolodvoru Je bil aretiran 21-letni rudar Josip R.. ki je že v saviniskem vlaku med vožnio do Celja krepko nakresan psoval sprevodnika. Isto si je dovolil tudi v Celju napram policijskemu stražniku in detektivu. Podobnega junaka oa so prijeli na Glavnem trgu v osebi Avgusta B^ 24-le'nega dehvca iz okolice Laškega. Ker sta bila obs fanta nesposobna za kolovra-tenie po ulicah, so ju spravili do zore v luknjo, zjutraj pa so ju oddali vojaškemu oblastvu, ker morata nastopiti svojo kadrovsko službo. e— Srečke razredne loterije fV. razreda so prispele in nai iih oni, ki so kutrili svoje srečke pri podn>7n'c? »Jutra« v Celiu čimprej obnovijo. Žrebanje fV. razreda bo že 7. oktobra, termin za obnovitev srečk pa poteče že nekai dni prej. e— Tudi globe so brez pravega uspeha. Zaradi peklenskega ropotania z motorji v nedeljo ponoči na Krekovem trsru so stražniki ovadili dva Mariborčana ?n tri zagrebške motocikliste. Pri tel priliki le neki mo. focikHst vspodbujal svojega tovariša, ki Je sproži' iz izpuVia svojega motoria pravo kanonado, v nemščini izzivalno z naslednjimi besedami: »Kar naoravi krava!, 100 Din g!obe p'ačarr> jaz'« Očividno se gotovim ljudem godi pr! nas preveč dobro in tudi pred oblastvenimi kaznim! nimajo re-špekta več. Zvišajo naj se globe v korist •nestn'h revežev e— S?len koknš'1 pokolj. V kurnik Šolskega sluge Ivana Hartmana v celiski okoliški šol? sta vdrla v soboto zjutrai dva velika s'va ovčarska psa fn raztrgala kir 6 kokoS! Tri peteline so našli napo! mrtve in osku-bene v smeri oroti Gaberiu. 16 koko pa mrtvih H°e *o1ckega n'ota O netalih 10 kokoši nI nobenega sledu. Očividno ima neznan priiatelj perutnine nalašč zato dres?-rane pse da ga preskrbujejo s svežo ko-košio n»>čenko. e— V znamenin noža. Včeraj te bil z dopoldanskim vlakom nrinelian v Celje 18 letni čevHarski romočnfk Ignac Marin Iz Moravč. ki Je bil zadnii čas sh<*ben pri čev-'iarskem motstru Andreju Kukcnbergu v Trbovljah. Marin je sta! v n^nede^ek zvečer pred žuono cerkvijo v Trbovljah in se razgovariaj z nekim svoiim priiateliem rudarjem. Kar naenkrat pa je n1->n;1o proti fantoma 6 temnih nosfav. rab^kalf so se noži in na tla sta se zgrudila Marin !n njegov prilMelj. Napadale! so pot^-n Izginili v temi. Oba ranienca, k! sta močno krvavela Iz ran na gornjem d®1ti teleca. so nemudoma orenec!? v rudarsko boJnVn kier 'ima ie b'1a nndena notreb»iq no-noč. Marin 'e doh*1 s-lobok s«nek z no?e«i v b^bet In ima težko poškodovana n'inča, dočim fe n»egov tovariš rvdar zaboden na 1®"! nrsnf *tran! in gre rana v smi»rt srca M^rin fe bfl vč»ra? snrelet v celfsk? favn? bo1n'c? na zdravlienie, ker ga trboveliska rudniška bolnica, ki je namenjena le rudariem ni mogla sprejeti. NOGAVICI !kljuc Najboljše, najtrdnejše, zato 13 najcenejše! si Mrzlo-mokro vreme Pospešuje nastop prehlajenj to njihov prenos. Ustno in zrelno duplino razkužirje pastile ki so zalo najbolj prikladna pri tem pa okusne to neškodljive. \ Sz Kranja r— Smrtna kosa. Predvčerajšnjim je preminul g. Ivan Jenko, sedlar in jermenar v Kranju. Dosegel je 60. leto. Naj mu bo lahka žemljica! r— Za nedeljsko tombolo, ki jo priredi ▼ tradicijonalnem obsegu domače gasilno tfruštvo, vlada veliko zanimanje. Na glavnem trgu so postavili ličen lesen paviljon, v katerem sta razstavljeni tudi dve kompletni spalni opravi poleg številnih lepših dobitkov. r— Uspešna gasilska prireditev. Nedeljska slavnost gasilcev v Bitnjem pri Straži-šču. kjer so blagoslovili novo malo motorno brizgalno. je nov dokaz krasnega razmaha gasilske organizacije v kranjskem srezu. Motorki, ki je delo tvrdke Rosen-bauer. je kumovala gospa Dora Hcllerjeva, soproga tukajšnjega tvorničarja. r— Potrebna ureditev nedeljske zdravniške službe. Prejeli smo: Več nedelj zapo-Tedoma se je dogodilo v poslednjem času, da ni bilo popoldne in ponoči dobiti v Kranju niti enega zdravnika, čeprav jih imamo pet. Ako upoštevamo to, da se baš ob nedeljah pripeti v Kranju in okolici največ nesreč, zlasti na cestah, ko vlada na Gorenjskem velik promet, je pomanika-nje zdravniške pomoči ob nedeljah najbolj občutno in tudi lahko usodepolno. Da se top ravično reši, ker razumemo, da pntre-buiejo tudi zdravniki nedeljskega počitka, naj merodaino oblastvo to uredi na ta način, da bodo zdravniki v turnusu vršili permanentno službo. 7 s— Ssja občinskega zastopa na Jesenicah. V nedeljo popoldne se je vršila na magistratu seja občinskega zastopa. Med drugim se je sklenilo da občina prevzame po prostovoljnem gasilnem društvu na Hruši-ci 45 000 D.'n dolga, ki si ga je društvo naprtilo pri gradnji novega gasilnega doma. Občina naprosi železniško upravo za potrebni prostor za tržnico in tudi za polovično vožnjo onim prodajalcem, ki bi blago dovažali iz oddaljenejših krajev. Vse okoliške občine pa se bodo opozorile po razglasih, da se bodo vršili na Jesenicah tržni dnevi v torkih in sobotah Kot tržni prostor se določi tro^oar od brivnice gospoda Mežnariča dalje proti osnovni šoli. Nadalje se je sklenilo, da se dovoli vsem strankam, ki si grade nove hiše, napeljava občinskega vodovoda, tako tudi Katoliškemu delavskemu prosvetnemu društvu in So-kolskemu društvu na Jesenicah. Sklene se na predlog g. župana, da se takoj pomladi prične z zgradbo novega občinskega vodovoda ter naj se že pozimi navozi za to potrebni materijal. Osnoval se je tudi stalni krajevni odbor Matice živih in mrtvih SHS. V odbor so bili izvoljeni gg: Javorski Jože, Smolej Pavel, Poženel Franc, Tancaf Martin. Torkar Franc in Hafner Ivan. s— Velike gasilske vaje na Blejski Dobravi. V nedeljo 15. t. m popoldne so se vršile na Blejski Dobravi velike gasilske vaje, katerih so se udeležila gasilska društva z Jesenic, Hruštce, Koroške Bele in Blejske Dobrave ter tovarniški gasilci z Jesenic in Javornika s skupno preko 130 gasilci Vaje, katere je vodil načelnik jeseniških gasilcev g. Karel Neuman, so potekle brezhibno in pokazale velik napredek, predvsem kar se tiče organizacije, izvežba-nosti gasilcev in tudi kompletnega gasilnega orodia. Žal pa vse te dobrine gasilstva pri vajah na Blejski Dobravi n so prišle do popolne veljave, ker je za tako velik aparat gasilstva prehitro zmanjkalo vode. Upamo pa, da bo tudi Dobrava v kratkem času preskrbljena z vodo, ker se že nahaja v delu rezervoar, ki bo obsegal 70 kubičnih metrov vode, kar bo B'ejski Dobravi brez-dvomno v veliko korist. «— Dovoz peska za posipanje trotoarjev ■e je v nedeljo pri izmaniševalni javni dražbi oddal g. Francetu Balehu, posestniku in gostilničarju na Jesenicah kot najnižjemu ponudniku. in to za trotoarje od gostilne Davorina Tancarja do osnovne šole. h IJfm i— Iz našega športnega življenja. V nedeljo se je srečal naš domači SK Lifiia, ustanovHen šele letošnjo pomlad, s SK Dobrna iz Trboveli na novem, lenem igrišču, na tranvku g. S'snca pod Orbinom. Tekma je bila dokaj živahna. Trboveličani so J prednjačili po lepi kombinaciji, vendar so nekaj lepih momentov os ta vili neizrabljenih. Rezultat je bil za Litijo, ki je še mlada, kaj časten: 4 : 1 (polčas (2 : 0). Gole so zabili gg. Mihelčič 1. Vidk 1, Bezenšek 2. Sodil je domačin g. Elsner, ki mu manjka še urnega pregleda. Sličnih, re& prijateljsko odigranih tekem si želimo še več! Iz Hrastnika h— Sokolski nastoj- se bo vršil v Hrastniku 6. oktobra. Opozarjamo na to vsa hrastniška društva in sosednja sokolskadru štva. h— Uradni dnevi. Uradni dan g. sreske-ga načelnika iz Laškega se vrši v petek 20. t. m. popoldne, v soboto 21. t. m. ves dan bo pa uradni dan okrajnega sodišča — v pisarni občinske ekspoziture v Hrastniku. h— Prekoračenje policijske ure se v trboveljski občini, tako tudi v hrastniški kotlini, ne bo več dovoljevalo na plačilni dan in en dan po plačilu. Na plačilni dan bo seveda policijska ura še nadalje ob osmih. h— Zapostavljen Hrastnik. 2e več let se govori, da se bo na postaji napeljala električna razsvetljava. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je imela letos 100.000 Din v proračunu za napeljavo električne razsvetljave po postajah. Ta fond je porabila direkcija na petih drugih postajah. Pogoji za to so pri nas dani Glavni vod pelje že mimo postaje. Vsakdo 'ahk& uvidi, kako potrebna bi bila električna razsvetljava na postaji s tako velikim prometom, kakor je pri nas Pa tudi izdatki za moderno razsvetljavo ne bodo tako veliki, kakor za zastarelo zdravje kvarljivo petrolejsko razsvetljavo. Bencinske cene v Ljubljani in drugod 0z pripovedovanja slovenskih a-tslomobiMstov »letnikov.) Cene bencina! Koliko se le že o teoi govorilo te pisalo, koliko napora Je stalo stremljenje tukajšnjega Autoktoba. da Imamo danes v LjubSiani bencin po 6.50 Dfa liter, dočim je bila cena Se v zadnji pomladi 8.50 Din. Toda kako, da saoio v Ljubjam, zakaj ne povsod drugod, saj je biia vendar znižana trošarina na bencin za ce! dinar ki vendar taka razlika v cenah! Res je, trošarina je bila znižana in to seveda po vsej državi, toda mnogim automobilisitom in drugim vozačem motornih vozil, ki opazijo na Dunajski cesti, malo dalje od kavarne »Evrope« bencinsko črpalko z lepim grbom Avtomobilskega k hiba kraljevine SHS ni znamo, da Je pravzaprav ta črpalka kljitč do danaSnje znosni ve cene bencina v Ljubljani, seveda na velik« zadovoljstvo naših automobiii-stov. No, prepričanj smo, da bo to zadoščenje še večje a.ko navedemo cene v nekaterih dragih mestih. Iz pripovedovanja avtomobtiistov, ki so se vr-mM z izleta Avtomobilskega kluba po severa Srbiji preko Bosne domov, doznamo, da so bencinske cene drugod višje, ponekod celo občutljive visoke. To celo v krajinah, ki tež« bližje profe vodnim mestom kakor pa Ljubljana. Že nemškim gostom ob priliki letošnjega poseta ADAC-a se je zdelo nepojmljivo, da so morali plačevati ponekod cene. ki so se jim zdele bajno visoke v primeri s ceno bencina v Nemčiji, dočim so na drugi strani pomilovali naše a trtomob;liste, neprimerno občutljivejše obtežene z izdatki za pogon. Če pridamo. z o^irom na naše slabe ceste še izredno hitro obrabo plaščev, pa tudi vozila samega, tedaa tehnično dobri igri obljubila postati v bodoče prav dober igralec. OstaM igralci Ilirije so pokazali veliko Dožrtvovalnost. pač Pa s svojim enostavnim stilom ni^o mo^H usoeti proti boli rutiniranim Igralcem LSK. V snlošnem bi svetovali Hirijanom. da zamenjajo svofe lesene lonarje z turnirskl-ml, ker 7 lesenimi so mo?ni samo prav enostavni udarci, kar zelo škoduje učinkovitost! tere. Miron in Marko Bleftves ter PiccoH <0 nokazall. da jim primanjktne treninga. Pri turnirju Marpthrr (Zagreb) prrtl L.ib'jiri so mnogo bolje tarali. Tudi za Z?'ca velja ona opomba o lesenih lonariib. O. Dacar Je pokazal k'jub svo" rrecejšnji rutini ne-si^urno in nervozno iero. Prijetro je Iznen^dil mali Prelov?ek. če prav zsfettilk In novinec v turnlr«kl Inri, se Je drž?l prav dobro. Po "rvih dveh iz-mbMenih igrah je v ostalih S+irfTi zmafal 7i lahkoto in do^ejrel v teh r»i^o'iše rezultate turnirja. Obeta postati odličen icralec. Turnirla so se t'd»le?ile tudi dame o^ph ''■'libov. Ko+ ra'To'Jša se je 1'kaznla ?rdč. Hien^ova (T CTC 7 7m?"i\ nato gdč. Deč-rpsno^T fn Tratni^o"^ (T. ro t rma^o) in frdr5. 2vtirr?kova (L?KV Odč Hiengova je dobi'a 1 dni pa je prešla večina delnic v čvrste in podjetne domače roke. in sicer je pri tej skupini novih posestnikov mečno udeležena znana firma A \Vesten v Celju Firma A. V/esten v Celju ima veliko tovarno za pločevinasto posodo in potrebuje za svoje izdelke znatne množine drobne pločevine. Ta sirovina finih pločevin se doslej v naii državi ne izdeluie. Potreben je uvoz znatnih mnežin tega blaga. Mislimo, da je pravilna naša sodba, ako spravljamo to izpremembo posesti v zvezo z dejstvom, da se nameravajo preurediti fn razširiti tovarniške nanrave Kranjske industrijske družbe na Jesenicah novim modernim potrebam nrimerno. zlasti tudi tako, da bo mogoče kriti rolrebe domsče produkcije s sirovinami, ki jih doslej uvažamo Povdir-ja se v zadnjem času prnvPno. da potrebuje naše gospodarstvo oploditve s povzdigo obrti in industrije, pa je v gos-oiarskem pogledu izvršimo izr>rem?mbo vseVakor pozdraviti, zlasti zategadelj, ker sp bodo no-množ!le prilike za delo in z?sli:ž»k na Gorenjskem v tistih kraJih, k^er je nremalo zenilje. da bi preživli?la gosto obljudene kraje. Krarpska industrijska družba ima razen tovarniških nanrav na Jesen^a^. Javor-niku in Dobravi tudi še tovarniško nosest v Bistrici v P.ožu na Koroškem, kjer je tovarna za žico in železne vrvi. Zbor sodnikov JSH (službeno). Prvenstvene ha,ženske tekme na teritoriju LHP sodijo v jesenski sezoni naslednji sodniki: 22. septembra: SK Mara—SK Ifirva v Murski Soboti. Peterka j (rez. Balitesar); !SSX Marbor—SK Ptuj v Mariboru. Cizelj (rez. Keresztury); 29. septembra: SK Ilirija—ISSK Marbor v LJi-bVanJ, Sanc!n (rez. Dofcrkt); SK Mura—SK Ptuj v Ptuju, Peterka (rez. Cizelj): 6. oktobra: SK ITrriJa— SK Pntf v Utnfcl'atii. Keresztt?ry (rez. Sanc'r); ISSK Mar:bor—SK Mura v Mariboru. Schneller (rez. Dcbrlet). Deleg'rafni sodirčki oziroma rezerve morajo najmanj tri dni pred tekmo pismeno sporočit5, če so zadržani na naskv: Ante S:hnel-ier. Ljubljana. Slomškova 7-II. Spremembo b:va-T»ča morajo sodniki tudi takoj javiti na gornji naslov. — Predsednik. SK Ilirih (no*Toni"tm sekc'?a). ~ Dares ob 17. trening sktx>:ne II. (Irniorji) Jutri, v četrtek ob istem času trening sk-np'ne I. (I. moStvo te rezerva), t>o trenvigu pa ob 19. strogo obvezen sestanek skuptee I. v vrtnem salon« restavracije »Pri Levu*. — Načeistvo. SK Svoboda. Danes od 17. ure d?Ve trening I. skapine. V petek istočasno trening II. skuipine. Pros:m točno vsi. — Načelnik. VRFM*ws!C0 UROČILO Meteorološki znvod v L'nbl;ani. 17. septembra 1929. Višina barometra 8088 m Kraj Čas Barom. Temper. "S os Liubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 765 4 76 -7 7f6i 7 6-9 765-6 •15 li 15 13 15 80 80 70 8> 70 mirno V\V 4 ESE 8 mirno ESE 8 3 1 7 1 1 SkoplJe / 715-4 15 70 S 2 10 1 Split 76-3 n F0 NE 8 3 Padavine Vrsta DeZ v mm da 7. ure 2-6 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 23.5 C. najn'2ja 11.0 C Solnce vzhaja ob 5.41, zahaja ob 18.9, luna vzhaja ob 18.21 zahaja ob 4.40. Dunajska vremenska napoved za sredo: Nespremenjeno. SMi P JE PRI JELŠAH. Sadni ogled priredi tukajšnja rodružnica Sad'«rskega In vrt-narskerra drušlva 29. t. m. Zaradi zelo dobre sadne letine v naš?m okraju, je naša dolžnost, da ral božji blagoslov pokažemo ne s?.mo domačinom, amnak tudi kupcem iz drugih krajev. Člani nodružnice se vabijo, da prinesejo svo.'e sadie na rar^tavo že v netek 27- t. m. Vsa nadaljnja obvestPa dobijo v pisarni okrajnega zastopa. Razstaviti smejo le Člani podružnice; ako pa ž°li kdo drurri razstaviti, lahko to naoravi. ako plača članarino pri okrainem zastonu. Dne 29. t. m. bodi naš praznik, saj je to prva prireditev te vrste v šmarni, h kateri so vabljeni vsi šmarčani in prebivalstvo sosednih občin kakor tudi V6i oni od blizu In daleč, ki se zanimalo za Iece sadne pridelke, ki iih bo v obilni meri na ogled. Vse sadje bo poimensko označeno. Pri otvoritvi bo poučno predavan ie, ki bo vsakega sadjerei-ca zanimalo. Tudi godbo bomo imeli. V nedeljo 29. t. m. vsi v Šmarje I SV. JUBIJ OB ŠČAVNICI. Društvo kmet-skih fantov in deklet pri Sv. Juriiu ob Ščav-nici je priredilo skupno s Sokolskim društvom v nedeljo 8. t. m. veseloigro >PrI belem konjičku«. Kljub temu, da je nastopila skoraj sama kmetska mladina, ker mora ves dan težko delati ter si le zvečer lahko odtrga par ur za vaje, je igra dobro usnela. To je pokazal aplavz tudi boli razvajene oublike. Režijo je vodil gosp. Sentočnik. K dobremu uspehu so mnogo pripomogle dobre maske, ki iib sicer pri naših podeželskih diletantih, žal. le poredko vidimo. Videlo se je, da so izrod spretnih rok po6p. prof. Bratka Krefta in pa rež"ser'a. Ponovno bosta naslonili društvi v nedelio 22. t. m. v Radencih v dvorani gosp. St»rni§e z tetim programom ter upata na obilen obiek in uspeh. «= Slovenski trgovci in revizija Taksna o zavarovanju delavcev. Predsedstvo Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo je na svoji nedavni plen-rni seji v Celju razorav^lo tudi o reviziji zakona o zavarovanju delavcev, o kateri je jx)ročal zvezni tajnik g. I. Kaiser. V svojem poročilu ie med drugim omenil visolce upravne stroške zavarovanja, ki so skunno z odn;si v štirih letih od leta 1922. do 1926. znašali 137.7 milijona Din. Praksa zadnjih let je pokazala, da centralističen ustroj zavarovanja ni deber In da je pri reviziji predvsem zaMevati popolno decentralizacij zavarovanja, pri čemer ie treba upostaviti ponolno avtonomijo okrožnih uradov pod paritetnim vodstvom gospodarjev in dejavrev. S'over>sko trgovstvo ponovno povdarja zahtov« po nopa'ni avtonomiji Tr-Rovsk^^n bo?n;ško?ra in podnorn^ga društva v LjnbPani. ki naj rostane za vs-* trgovske na—eščence obligatorna zavarovalna insti-tnri-a. = Rcntnikom Pc!fo'ninsfcrga zavoda. Od Pokojninskega zavoda smo prejeli: Glede na časopisne vesti o p!:Ieou izrednega obč-nerra zbora Po!;o'n'nske?a zavoda zaraii izplačila eromeseCne rent® ob priliki deset, odnosno dva''s?tIe*n!oe P^kojioskeffa zavoda, priporrirn^mo. ''a je ta sklen vpzan na presojo rarel«tva. rli {e moke. ne da bi dobil za to kritie. Pri^onrvt' na moramo, da ie Pokojninski zavod zadnje dn' izvedel prevedbo vseh rentnikov na nov pravilnik ter i da je načelf.tvo dalo zavarovalo - tehn:č-nemu oddelku naTo«\ naj presHHira vprašanje, a1! in v kalt«nem ob^e^u je mogoča nova vpi"r!Z?"Ma in tavo pov:~3"'e rent. — Vr*na odredba o dobavi živil za vojsko V zadn;?m času so b'!e v časooi«;u obiav-liene netočne vesti o do^vah ž:vil za voj sko od strani rrdu!:t!vn5h zadnirr. Produktivne zadruge so se doslej smatrale za posredovalce. pa kot ta'*šne n'so mo^le do-bavljati brez lieitacne ž-v'la za vojsko. Po intervenciji novega mir^tra za trgovino in industri'o dr. Demetroviča se je ta odredba spremenila, tako da se sedaj produktivne zadruge ne smatrajo več za posredovalke. ne2.5. Nadaljnji zaključki: Union mlin po 155 in Isis po 17. Devize in valute LInMjnna. Amsterdam 22.7975. Berlin 13 5375, Bruselj 7.9014, Budimpešta 9.91— 9 94 (9.925), Curih 1094.4—1097.4 (1095 9), HnnaJ 7.9«S. «025 (8 01) London 275 65. Newvork 56.765, Pariz 222 51, Praga 168 33, Trst 297.45. Zagreb. London 275.25 — 276.05. Newyork 56.665 _ 56.865. Pariz 221.51 — 223.51. Milan 296 427 — 298427. Curih 1094 4-1097.4, Berlin 1352 5 — 1355.5. Dunaj 799.5—802.5, Praga 168.03 — 168.83, Budimpešta 991.72 do 994.72. Curih. Beograd 9.12625, London 25.1525, Newvork 519, Pariz 2031. Milan 27.145. Berlin i23 60. Dunaj 73/«, Praga 15 36, Bukarešta 308. Budimpešta 90.56, Sofija S.755, Varšava 58.20. Dnnai. Beograd 12.47875 — 12 51875. Berlin 168.89 — 169 39. London 34 39625 do 3449325, Milan 37.13 — 37.23, Ne\work 709 35 — 711 R5, Pariz 27"5125 — 27 85125, Pra-ra 20.98375 — 91.06375. Orih 136.70 do 137-20; dinarji 12.435 — 12.495. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 12* d.. Praštediona 855 d.. Kreditni 170 d.. Vevče 130 d . Ruše 250 — 260, S^vbna 50 d. Sešir 105 d. Zasreb. Državne vrednote: Volna škoda aranžma 4"5 — 407, kasa 405 — 407, za december 416 — 417. investicijsko 85 — P5.5, agrarne 52 — 53 5: bančne vrednote: Praštediona 860 — 870. Union 202 - Kreditna P3 den.. Prpska 155 den.. Ju?o 81 do 83. Narodna 8150 _ 8"00. Ljubljanska kre-d:tna 123 den.. Poljo 15 75 — 16: industrijske vrednote: Narodna šumska 40—41. Gut-mann 189 _ 195. Plaveks 9Q _ 100. Slavonija 120 — 140. Šečerana 497.5 — 440. Urron 1.50 _ 155. Vevče 130 — 145. Tsis 17 _ 18, Dubrovačka 405 — 430. Oceanija 200 den, Trbovlje 43" 5 - 487-5. Beograd. VoJna škoda 405*75. investicijsko 86 _ 86.25, Narodna banka 8200. S>l«i uta gevfta tržišča Žito 4- Chieago (17. t. m.) Pšenica notira za september 131centa, za december pa 148 in eno osminko centa. -f LJnbl'anska borza (17 t. m.) Tendenca za ž'to nespremen'ena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica: (slov. rost., mlev. tar.. rlač. 30 dni) • baska stara. 80 kg. 2 % no 252 r> do ■\55 nova «0 81 kg. 1 % po 252 5 _ 255; ta 2 % po 247 5 - 250: srem«ka, «0 ka. 1 % po 242.5 _ 245 : 77 kg. 2 % po 237 5 — 240; slavonska. 77 kg 2 %. po do 237 5: rž: 72/73 kg po 222 5 - 225: moka »0«. fco Liubljana. plač po prejem-j po 365 — 370; kornza: baška. slov postaja, mlevska tarifa po 237.5 — 240: navadna tarifa po 240 — 242.5; oves: baški, slov. postaja 215 -217 -f Novosadska blagovna borza (17. L m.) Promet: 25 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena. 62 vagonov ovsa, 114 koruze in 6 vagonov moke. Pšen«ca: barska 190 — 195, ladia Tisa 205 — 207.5. ladja Dunav 200 do 905. sremska 187 5 — 192.5. banatska 185 da 190. Ječmen: baški 125 — 130. Oves: baški 152 5 — 157.5. Trrščioa: baška. banaška 'n sremska 155 — 160. Moka: baška »02« 270 — 280: »5< 245 _ 255: »6< 220 — 230- »7« 180 — 190; »8« 120 _ 133. Otrobi: baški In banaški HO _ 115. Tečaji so splošno nekoliko popustili. + Dnnajska borca z». kmetijske proizvode fl6. t. m.) Na razpoloženje dunajske borze Je vplival znaten podeč tečajev na budim-neštanskf termlnskl borzi. Kročija ee je gibala v naježiJ^ mejah. Penvdba je bila neznatna. Imetniki so v splošnem popustili v svojih zahtevah, ne da bi T^šlo to do izraza ori zakUučVh. Za iu^oslovensko potisko pšen'"co so zahtevali 142 Fč ex šlep Dunaj. Uradno notlrafo vključno blagovnonrometni davek Jn carina: pšenica: domača 32.50 do ?3 50. mizarska not'ska 36—36 75: m^rch-Mdska 26 ?5 — 27: i*čmen: izbrani 37 do 38. prvovrstni 34 — 36; turščica: 28.50—29; oves: domači 24 — 25. Les + LlubPanska borza (17. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 13 vagonov, in sicer 6 vagonov bukovega oglia, 5 vagonov bukovih drv, 1 vagon hrastovih drv in 1 vagon tramov Živina + Dnnajfki goveii sejem (16. t. m.) Do-gonr 21r8 glav. med njimi 170 iz Jugoslavl-Ob ž'vaknem prometu se je podražilo 'zbrano in prvovrstno blago za 10 grošev, vse dru-a Nakuoovalci plačuiejo sedaj 110 _ 1.15 Din za komad. V Berlinu so v soboto notirala Jugoslovenska jajca 9% do 10 rf en Igo v napram 9 _9 % pfeniga koncem zadnjega tedna. Turška kraljica lepote Tudi Turčija je dobila po vzorcu za* padne Evrope kraliico lepote — miss Angoro. Ta čas je doletela Feriho Tev* tik Hanumo, 201etno dekle plavih las z velikimi sinjimi očmi. Na konkurcnčs ni tekmi, ki io ie razpisal ooslanec Na* dy bej. osebni prijatelj Kemala paše in lastnik lista »Djumhurijet«. se je po* tegovalo za prvenstvo n^broj žena. samskih in poročenih. Odlikovana je bila Ferima Tevtik Hanuma. ki je na* pravila na komisiio nailepši vtis de* fcliškosti in mladostnosti. Lepotne tekme so tud' na Turškem nekaj novega, vendar ima izbor tur* ške lepotice v Angori še večii nomen nego slične prireditve v evron^kih de* želah. Pred netimi let? so bile Turkinje zakrite. Mnbamedanski verski običaii niso dopuščali, da bi se Turkinia sli* kala. Zdaj je Kemal naša odoravil naj* čolan in v tem pogledu izenačil mod~r* no Turkinio z ženami evronskega Za* pada. Edino, v čemur zaostal sodobna Turčija za Evropo in Ameriko ie. da ne citiraio komisiie kandidatk za Ienot no nrvenstvo predse v — ko~iIni obleki. ITm^r mAd čitani«m rnmsin^ V Eberswaldu blizu Berlina se je od* igral umor v zelo nenavadnih oko1 išči* nah. 60l-?tna vdova Mariia Ellebrando* va je prodajala cigare Kadar ni imela kupcev, si ie pregan?a'a čas s čitanjem detektivskih novesti. Nekega iutra so jo našli sosedie mrtvo, vse njene pri* hranke pa izropane. Istočasno z njenim truplom, je na« šla kor-.isiia na mizi odprt kriminalen roman. Knjiga je pripovedovala o do« živliaj'b zločinca. Dobesedno: »Tiho, zdaj nrihaiajo .. ^ Na tem mestu pr; poveduje istorija, kako se stvar raz« plete dalje :n zaključuje- »Se tisu dan so našli njeno truplo. A nihče ni vedel povedati kako se je izvršil zločin in kdo ie bil storilec.« Očividno je bila starka baš na tem mestu, ko je vstooil neznani zločinec in izvršil svoje delo. 7abodel je Ellen* Drandovo na vč mestih z nožem da je umrla brez krika. Pamphta o^^ba Podoba ie. da so se Pražani nasitili hrupa, vrišča in kričania vsak'' vrste. PoseMio v zadniih desnih letih so se tozadevno razpasle velike razvade: v vsakem stanovaniu 'e lahko hr^5čal gramofon in vpil radio*aparat kolikor se mu ie lfnbi'o K vsemu tnnu sta se« kundirala električni trarnvai z ncznos* nim zvnnenjem i" nepregledne vrs+e avtomnl>;lov s trobil' Ker so se nritož* be iz občinstva neprestano množile, ie napravil mag;stTat sklep, ki nomenia konec trušča in brupa za dogled^n čas. Zabranil je sieberno bučno reklamo na ulicah in izdal natančne prednise glede omeiitev gramofonskega hrešča* nia. Lastnikom radioaparatov ie nred* pisano, kdai moraio zanreti okna v stanovaniu, da s prenosom koncertov, predavani in sličnega ne motijo pasan* tov na ulici. Nenava«^ znamenja ljubezni Najnovejša moda med zaročenimi ljudmi je ta, da ne nosijo zaročnih pr* stanov, temveč kakšno drugo zname* nje svoje kandidature za zakonski stan. V Ameriki so n. pr. prstane za* menjali s tetovacijami in mnogo zaro* čencev se postavlja v tem pogledu na naravnost izreden način. Tako je ne* koliko prenapet jenki (Janckey) pred* lagal svoji oboževanki. naj bi si dala oba vtetovirati neko vrsto zapestnice na levi roki; in ker ni bila nič manj prenapeta od njega, je privolila. Teto« vacijo je izvršil neki umetnik v roža' sti in modri barvi in jo iznolnil z amo* reti, gorečimi srci in inicija^ami. Drug zaljubljen par se je zadovoljil z majh« nim vžganim srcem in imenom partner* ja. To znamenje si je — dekle zakrilo s široko zlato zapestnico. Neka Spanjolka, ki je ponosna na svoje malo stopalo, si je namesto pr« stana nadela zlat obroč okoli gležnjev in obroč je bil zak'enjen z majhno zla« to ključavnico, do katere ima ključ srečni ljubimec. Mnogo zaročencev pa nosi na podoben način zaklenjene za« pestnice in ključe si potem medseboj* no zamenjajo. Znan ameriški atlet je nosil bogat pas. v katerega je bilo v zlato vdelanih nekoFko las niegove izvoljenke. Neki romantični angleški mlad nič pa si je onvVil kar celo ogrlico iz 'as svoje za« ročenke in na koncu te ogrlice je viselo zlato srce. ki ga je nosil v malem žepu Neka Američanka si je omislila d;« jamant, ki si ga je dala vdelati med oba sprednia zoba. Tsto je moral sto* riti nje zaročenet. Ko sta se poročila sta si dala dragulje izbiti jn vdelati v poročni prstan. Neki znamen;ti igralec ie dal svoi1' zaročenki nenavaden dar. Po ne7«od; je izgi'M'n noht na četrtem prstu leve roke. Tedai ii ie dal nanravi+i noht s svoiimi in nien;mi začetnimi črkami, ta noht so ji dali na prst in je tam tudi ostal. Raiketa, k* vrt®*! y svetovni prostor Znani berlinski profesor Oberth, no* silec prve nagrade na pariški konkurenci za polete v svetovnem prostoru, je začel graditi raketo, ki ?o bo sprožil v prostornino in ki na i dokaže niego* ve znanstvene teoriie. Stvar mu finan* sirata »lTfa« in nie re?:s<>r Fritz T.srig. ki mu je Oberth nomada' kot znanstven ni svetovalec pri snemanju novega fil* ma »Ženska na luni«. ovrš" ki in zimske «ukn?e ter blago za suk-i'e, kakor vedno nri DR*GO ?CHWAB v na večji n zelo < enen izb!ri Albertinijeva eWvedicija v nevarnosti Albertiniieva ekspediciia, ki išče na evronskem severu ostankov Nobilove »Tfcalie« se nahaja že delj časa v opas« ni nepriliki. Blizu Nove zem'je je kito* lovec »Heimen-Sucai« obtičal v ledu in izgubil viiak, tako, da se ne more več premikati. Eksncdicija je takore* koč priklenjena na led. Nov© zdravljenje oaralize Praški zdravnik dr. Pollak je sporo* čil, dk mu je uspelo najti novo sred« stvo -za zdravi jen io progresivne paralize. To bi bile injekcije s koloidalnim žveplom, ki ie uporaben tudi za bol* nike s komplikacijami v notranjih or« ganih. Zadostuje baje 10 takšnih in* Odvetnik v Pturu išče starejšega pooolnoma izvež-baneea konciorenia za svoio p sarno Ponudbe na dr. TONE GOSA ^tuj. Curkova hiša. ,j2/i NABAVA BENCINA Di.rekci.'a drž. rudnika Velenje nabavi na dan 30. septembra 1929. :000 k o bencina 0 720/25 Natančnejš' pogoji se dobiio pri podpisan'. Ponudbe je predložiti v dveh izvodih ter kolkovatj s 5 Din. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Ve-lenie št. 9051/11, tre« Vse šolske potrebščine: knjge, aktovke, nahrbtnike, ris. deske, b oke in ris orod e nud« ^iceneje trgovina H. SllŠftik Sv^elra1^"? 52 ■§s ims Potrti »eirmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresnjočo vest, da Je naša iskrenoiijiiblijena mati, oziroma soproga, tašča, stara maiti, gospa j*laiil8a Korman roj. plevel veieposestatea ki gostilni čarka danes v torek, 17. septembra 1929 oi> ori v 49. ietn svoje starosti, prev klena a toiažnli sv. vere mimo » Gospod« zaspala. Pogreb MUKtta.bne pofcojmice se bo vršil v četrtek, dne 19. sept. 1929. ob 10. od u hiše žalosti na pokopalli&če Device Marije v Puščavi. Sv maša zadušnica bo darovana v če'-tek 19. septembra ob 10. mri v farni cerkvi pri Devici Mariji v Puščavi. Na Cinžata, 17. septembra 1929. CILKA OAJŠEK roj. KORMAN, ha, DORE GAJŠEK, zet. DOlCEK GAJŽEK, vouk, FRANC PLEVEJ, oče, JOŠKO KORMAN. sopro«, POLDE KORMAN, sta. •ekcij. Koloidalno žveplo spada med rvarine, ki povzročajo mrzlico, učinku« ;e torej podobno kakor malarija, ki jo '"njicira dnajski profesor Wagner«Hau* regij pacijentom po svoji sloviti me* •odi. Sreda, 18. septembra. lTIRLI 12 30: 9. pTOd-uciraia glasia. — i3" Napoved časa, reprod. ?!asba. — 13 00: Poročila z dnevn:kov. — 17: Koncert radio-orke-st-<>. — 19: Otrožk: kot:ček. — 19.30: frivno oifldavainje. — 20: Prenos ko«icerta tz Pr.\;e. — 22.30: Napoved časa ia poročila. Četrtek, 19. septembra. LJUBLJANA t'J M.'. ReproducT^na ilasba. — 13 Napoved časa. tvrza, reprod z!as»,a — 17: Koncert radio-orkf t>tra — 19: Predi/a>K ••» mravljah. — 20: Ksvft eod.be Dravsw divizije — 22 Napo.""i časa jn poročila. ZAGREB 1130 Reproducn-ana ;Id%na. — 17.30: Popoldanski koncert radro-o-rbestra. — 19 30: Prosto za prenos. — 22: Lahka jsodtoa. — BEOGRAD 17 30: Prenos Izmenjave straže na dvorn. — 20: Prenos ia opere. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19 05: Koncert orkestra •nandoFn im kitar. — 20: Program iz Brna — 21: Koncert. - 22.20: Lahka godba. — BRNO 17: Popo!dansk; koncert. — 19: Večerni kon-;ert. — 20: Psrod je in pesmi. — 21: Godba za ->les. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — >0 30: Gnd6a na pehala — 22.45: Godba za r>!es. — Dl'N\J 11: DopoManski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20 05: Delibesova opera La.kmž« — BERLIN 17: Popoldansk' koncert. — 20: »Son«'. slnhoigra naše dobe. — Godba za ples. — FR^NKFURT 16.15: Prenos koncerta h Stuttgarta — 20: 0'fickova opera »OrfeJ :n Euryd:Va-«. (Prenos !.x gledališča). — 22.30: Plesna godba — LANOENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20: Nesmrtn: glas Carusov. (ItaWan-c.ke pesmi na gramofonskih ploščah). — 2045: Vese-K,gra. — Lahka godba in ples. — STUTT-GART 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere 'z FranMurta. — BUDIMPEŠTA 9 15: Dopo'dansk: koncert. — 1715: Madžarske nar. pesm;. — 17.50: OrkestraVo koncert. — 20.15: Dramslc večer. — Ciganska godba — LONDON 19.45: We5an program. — 21 10: Reprod. glasba H pretekrh časo440 Fotograf, pomočnika 'obroga retušprja in kopi-sta »prejme D. Rovšek v Ljubljani. 32671 V robcu zavit znesek od 248.50 Din se je izgubil dne 30. avg. t. 1. ra pro-ri od Gornjega DoliSa do Mis'inj. Pošten najditelj naj ga odda An-toni'i Mežnarc, Mi^linje — proti nagradi. 32648 Sostanovalca sprejmem v veliko zračno sobo na Stareiu trgu 321. 32669 Prazne sobe z električno razsvetljavo in posebnim "bor,om. v sredini mesta, pripravne tudi za pisarniške loka'e. takoi oddam Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 32570 Zapravljivček dobro ohranjen, ter močan navaden samec kupim. Naslov j>ove oglasni oddelek »Jutra«. " 32627 T r«? sot^idntea špecerijske stroke ž»Ii mesta v mn.nufa''turni trgovi ni v Ljubljani. Cen!ene r,o-ntidbe na oglasni oddelek »-Tutra« pod »Siguren stop«. 32331 Dobro ktdiarleo s večletnimi sr-rlčevali — ersTeim^nj na F.im^ki re«ti It. 13.11 32011 ZastopniVe želi proti m11 ečni nrpmHi in r.roviz:'' E!ektro'n? za »ton^tvo T^bna L,inb1:fTin Mest«! trg 25. 32374 Ne obupajte! ako nimate vložka v hranilnici. kajti to je mnogo manj neprijetno, kot če nimate posteljnega vložka ki e'" dobite najceneje pri Fr. S t a p i c i v Ljubljani, Gosposvetska ceeta št. 1. Istotam dobite tudi kopalne banje, klozetne garniture, vzmeti za modroce. morsko travo, žimo in vso železnino 168 Več pletlllk dobro f7u-irnib * ako? tudi ne!-"?? učenk =irpime za =taln > Romilda TIribar. slro:no pletene — T/uhl:ana, Hradeckega v,v št. 34. 32675 Sobo z 2 posteljama in električno razsvetljavo oddam ta'oi ali p 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32621 Več brivskih pomočnikov za Ljubljano in okolico 5š?lera. Posredovalnica 7ab-jek. Ljubljana. Cerkve-a nI. 11 32573 Aktovko pobrano v ponedeljek po kosilu, oddaj nemudoma v ogla"nem odde'ku »Jutra«, druga č-e aretacija! Poznam Te! Nesramnost! 32719 Po^re^pfco ki bi no-i'1 ko-i'o ob V. "a 2 in več^rto 'z TS!M,vpi-rove rp^tp v »rtvo- ra«. n-oti dobre- mu T^ačilii Na.-lov v n-t oddelku »Jutra«. 32659 Trg. lokal v Kranju oddam s 1 oktobrom — Na=lov v oglasnem od-'plku »Jutra«. 32534 Gospod ■■.<■• pro^t. -. znanjem itaM^-^kca in ezika. irč" n-im°rne :vp. ponudbe ra oddetpk »Jntra« nod i t?0O.<. 32G62 Jedilno mizo slike in več drugih stvari prodam Igriška ulica 6. Ogled od 9.—5. nre. 32170 2 va?enca za £peci'a!no "ftrkoeTr-a--:tve snre'T» takni Ln "vil; *tru*el:. Lbtbljana, Tonska c;~ta 11. 2 opremljeni sebi •skupaj ali posamezno oddam takoj boltšim osebam v Mostah. Naelov v OTias. odde'ku »Jutra«. 32600 s 3 podružnicami, vse z modernimi inštalacijami in stroji ža likanje oW«'ke im klobukov, ze-lo do>bro vpeljana, je se-lo poceni 11.250 Trgovino čevljarske stroke dobro idočo. v najvpčipm kopa'išču gornjega Jadrana prodam Pism»na vnra-šanja na og^sni oddelek »Jutra« pod šifro »P K.c Trgovski pomočnik mlad dob! takoj službo v msnufahiurni trgovini 1. C viki. Ptaj 32338 P?»r s^o Tlfn tfnevno vs-^kem-n ln r>ov=od kot sfaTen Tin^t-ansVi zasln S^nkovnega zr»anTa e1! V f* i: ci zahtevam •To« Vfl-^an. Krl^ovniška 5. Otomane \ divane, peresnice in žimni-ce izdeluje Anten Ko!e5a, Flo-rijanska ulica štev. 23. 32i>22 dobro izvežbanega sore'me Ivan K o v i č i č. Maribor 32714 St^re?Š9 kuharica Seli k mani'-i obite- Iji — Naslov v og^asnpm oddelku »Jutra«. 32624 Spalne fotelje in kanapeje patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo nri 1 RUDOLF SEVER, Marijin trg 2. Opremljeno sobo lepo. e separatnim vbodom oddam s 1. oktobrom t Florijan^ki ulici št. 31 T. 32650 CONTINENTAL« Saldo-konfista zanesljivega i?£* a, takoj veliko podjetje. Ponndbe na orla;-, oddelek »Jutra-: po^* iKonio«. S2492 radi družinskih razmer. Ponudbe na fnterrekiam, Zagreb. Marovska 2S, »od br. K-12I5. Trgovski romočnik vojaščine prost. — zmožen slov. in nomškejra jezika, dober in spleten prodajalec ter izložbeni aranžer. dobi meeto v manulakturni in modni trgovini. — Ponndbe na poštni preda' 81. Celje. 32701 tjosfovodie plsarniške<-a aTi "O-pe^ar-ura"nika l«?e 38 let star gospod, s trira;-stletno trgov ko-~o-po 'ar=ko ir 4-letno bančno prakso Naslov pove oglasni od^eVc »Jutra«. ~ 32163 Komn?etno soalnico in veliko gostilniško kredenco proda Be.rnik, Rimska ct«ta Si. 32656 Maihen lokal ra trgovino ' om-emo !n -'tanovanipm takej po nizki ceni ""dd-im v in''« tr '-ra'n z l«om — Jama 16. Dvor r>nVn i-kf OrlP',a -p istotam do 25. septpm bra 32519 2 orazni sobi velik', z balkonom, narke-t;rani in » e'ektr. raz=vpt-'tavo. na "P^-lipvi c«sf'' 301 'akoi o^dam mirn!ma. so-'i^n^a. m^a^ima zakonce, ma b-pz otro-lc, s čistjm nohištvom. 32590 —Pm v popoldnevih ri-"^. 1Vot v ogla'nem od-1^"-., ■Jnfra«. S2620 Obrisi) c;a P^^fll^ •':'-"Tn ^a 'tfl^e Tlfl ^TJ—f,-^ r>f»nroTP Ta 'Vt*n 'O 11 7T '11—-'I- m- T.^ r.Jnl O. ""'ir.tfiT n-t ^n-1-! ^A^n-n- TS-n—^ Obiličev nae b- 25 najboljši pisalni stroj nad 400.000 v rabi Samo- prodaja- IVAN LEGAT, Maribor, Vetrinjska ulica 30 Telef. int. 2434. Takor tudi kuhanja in šivanja, nemščine ter klavir^. želi služb? k boljši ■ ružini izven Lfubl -'ar.e. — Nastopi take'. Ponudbp na 0"'as. oddelek »JatTa« pod »Guvernanta«. 32683 Starejša vdova s 6 let starim nečakom, dostojna, želi sobo s štedilnikom ali gre kot sostanovalka. ovent. prazno sobo z uporabo kuhinje. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »444«. 32667 Cestni lokal event. s oritiklinami. z ali brez iz'ožbe. na najpromet-ne'š\ cesti v centra m"sta išč^m s 1 oktobrom. Ponudbe z navedbo ve'ikest'. Ipge in najemnine pod šifro »L. K. Z r na ogl. oddelek »Jutra«. 32716 Šolske in pisarn, potrebščine kupite najceneje pri Ivan Bahovec. Stari trg 20. 33381 Fižol, krompir, čebulo, česen, zelje v glavah. Jabolka in orehe ku pimo franki, vagon, vsaka naVadalna postaja. — Ponudba na Nahavlja'no za drugo uslužbencev držirv nih železnic. Šiška Liub-Ijana. B2068 Kotlar. pomočnika sprejme takoj Jos. Otr.re-pec. tjnbijana. Za Gra'om št. 9. 32C49 Potnike (-ce) za deta:Ino prolajo pletenin spre:mem. Dober za služek. Naslov v po'ruž Jutra v Celju. 32611 Parni kotel s kompletno armaturo — kurilno"evni ali Btoječ. od 4—10 m1 kurilne ploskve, v dobrem stanju, v 6vrho impregnacije kupim Dopise z navedbo cene, teže itd. poslati na naelov: Tomo Rakočevič, pilana. Kolašin. Črna gara. 32529 Steznike in nedrčke najcenele nudi tvrdka A. Be-ednik. L'ub!;ana. S»-lenburgova nI. 6 202 Učenko siirejmem v modni atelje Na lev v ogla? od^e^u »Jutra-s. 32(j39 Abso'vent 4. gimn. razreda bi rad v-topil k zobotebni'"u. v dro"eri'> a'i v slieno podjetje. Naclov v ogla-neni oddelku »Jutra«. " 32702 Preorosto sobo v pritliEjit. strogo fepari- rano. v centru mesta želim s 1. oktobrom. Ponndhe na o "las. oddelek »Jutra« pod »Cel dan odsotna«. 32681 Krompir 20.000--S0.000 kg lepega in zdravega Imam naprodaj H. Kittener, Marenberg S26I3 Fiksum ln provizijo nudi potnikom za obi k privatnih strank z vzorci manufa' turnega blaga za Ljubl:ano in okoMco. v t-ij stroki vodeča Vgia. Na-;'ov pove oglasni odd"lek »Jutra.. 32686 Uj>rava Državnih Monopola nabavne putem I. ofertalne licitacije, koja 6e se održati na dam 25. septembra 1929 godine ti kancelariji Uprave u 11 časova pre podne 100.000 kg faltšahteikartona u bobina-ma za štanc i druk - aparate fabrike Duvana u Nišu za izradu kutija za pa-kovanje cigareta »Vardar«. Usfovi. mastre kao f sva ostala obavešten.ja mogu se dobiti n kancelariji Ekonomsko« Odele-n.ja — Odsek za Kupo vinu — ove Uprave svako« radnog dana od 10 do 12 £asova pre podne. Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola EM, Br. 16.820 od 17. avgusta 1929 godine n Beogradu. 10982 Pisbasto perje ka 00 38 Din razpošiliam rK) novzpijn naimani 5 kg >otpm či-ti h«-li :.iih t« D n 300 kg L Brozovič fcp mička čistil nr oeria 7,a greb llic» S2 (83 Mlajša natakarica Čedne zunanjosti, dobro iztirjena v src-ii!n:.-M obrti. .l.-.Ti! službo. Por.-Hbp s sliko. katera rrn°. na r.rl. 0^'le'e'k »Jutra« pol šifro »Natakarica«. 32638 Stanovanje sobe in kuhinje ali 2 sob išče za takoj sarnostoječi vpok. višii uradnik Ponudbe na ogla;ni oddelek »Jutra« pod značko »Pcn-sioaer 94«. 32194 Prazno sobo če mogoče s j>osebnim vhodom. iščeta 2 gospodični. Panudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod »Odsotni«. 32680 Krompirja več vagonov prodam. Ceni. ponudbe na oirlas. odde'efc »Jutra« ped »E.vport 1929« 32644 5Ozor, opekarnarji! Ustnik (Mundstflcls mit Vor-setzplatte) in mizo za od-rezovanje (Abschneidetisch) oboje za zarezni strešnik k stroju sistema Steinbrflck Graz. kupi opekarna Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano. 32C32 Klavir poučuje učiteljica Gre tudi na dom Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Metodično«. 32026 Šivilje vajene kr- r.a-s'va. sprejme Ssmko. Miklošičeva c. "t4. 32551 Otroški voziček star. poceni naproda'. Naslov pove oglasni oide-Tp!; »Jutra«. 32676 Trgovski potnik z l3-'tn;m avtomobilom, ki potuje po vsej S'oveniii —• išče kot sopotnika, šofira-zmožnega koTP"a —- za hhro potovanje. Kot odškodnina »amo po'ovična oo-aba tieneina. £icer brez-p'ačno i:ro*i šofiranjn voza Ponudbe na oglas. oddelQk »Jutra« pod »Soliden kolega«. 32706 Stanovanje 2 sob. verande kuhinje in pritiklin takoj oddam. Far-ket, elektrika in -vodovod. Kaučič, Rožna dolina 4/X. 32053 Sostanovalca sprejmem. Naslov v cr'a«. oddelku »Jntra«. 3269-J Gospodične ki s' hočejo šivati perilo, sprejme v nouk M ASešo-■ ec. Ljubljana. Cankarjevo nabrežje l/J. 32553 Vinskih cevi novih. 30 m ter sesalko za vino poceni pro"om. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a«. 32637 B!aga|rič?rko zsičetni-^o. pošteno in bro računari"o sprejn."'/i. P: ponudbe na 0^'as. ©''''elfic »Jutra« pod širro »Blaga jničarka«. 32657 Jabolka za prešanje cele vaeont dobavi najceneje Franc Rud Peteline. Šmartno pri S'ov. Gradcu. 32593 Lokomobiio »Wolf«. 50-130-73 HP. skoraj novo prodam. Kupim pa močnejšo lokomobiio 100-120-150 Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lokomobila«. 32515 Stanovanje 2 sob. s pritiklinami oddam takoj stranki brez otrok in opremljeno sobo 1 ali ž gospodoma. Na-lov v oglasnem ' oddelku Jutra. 32654 s posebnim vhodom, poleg sodnije od''am. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32718 Prva oblas« konces tontrana šoferska šola Cdiuermfc Liuhliana >Jago avto). Qunai.Ua cesta 36 fpiefon 2236 Strofeovnjaškt teoretični jouk in nra.ktičn^ vožnje n? razl-čniL mo ii*r nib avtomobilih, s pričet kom v„akee» prvega 254 G T h Rttiman Fotoaparat 9 X 12. optika Z-i- -Tessar f 4.5. compur zsk'orf-a. z vso op-emo ugodno pro-dam. Na s1 o v v oglatem oddelku »Jutra«. 3267S Sobo z 2 posteljama o^dam. Na»Iov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 32697 Stanovanje sobe in kuhinje iščem Plačam 400 Din mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »400 Din«. 32673 Za stare kovine je sedaj najboljši kupec tvrdka »Jugofurda«. Zarrreb Ttatinska cesta 5 32329 Sostanovalko sprejmem z vso oskrbo na Sv. petra nasipu štev. 43. 32699 Strojno pletiljstvo jo »itina ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega ^a^lužke in ta-tnega pod jetja brez posebnih -troš-kov m zamude časa Učnr tičaje s- iahko nastoai •sak '•ar. Najboljši pletilni stroji- »Waiter« vedno v veliki izbiri na zalogi K Kos. Ljubljana. Zidov^a št 5 191 sprejme takoj podjetje Ing. Jos. Dedek Celje, tovarna A. Westen n29 Kupujem s'ike £tare in nove ter stare antične ctvarf. Pismene ponudbe na naslov: Antikvar. Bled. hote! »Park«. 32633 Sobo s kuhinjo s souporabo kopalnice — elektr. razsvetljava, parket in separiran vhod — takoj oddam. Ponudbe na oala". oddelek »Jutra«. 32695 Tivoii-park nvala za pismo, ki sem ga dobil nprav po odpo"iijatvi mojega. Srčno pozdrav' !a Ivo. 33539 :fc/>tt»t'/ j - F, Stanovanje mirno, v (sredini mesta iščem proti primerni najemnin:. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Duševni delavec«. 32690 Učiteljskj zbor III. državne realne gimnazije v Ljubljani sporoča tužno vest, da je dne 16. septembra 1929 umrla njegova članica gospa Stavbne parcele od 400— 500 in 800 kv m velik« v predmestju Ljub liane prav ugodno prodam. Podatke: Zaloška cesta 21. 32379 Francoščino Pouk. konverzarijo, korespondenco in prestavljanje po umerjeni ceni Ponudbe na oirla= oddelek »Jutra« pod šifro »Parafin«. 32647 Neupravičeno dvignjeno. rirnnr™ TiiTiTTinn'' Znanja želj mlada vdova, brez otrok in neomadpžcvane preteklo, sti. s svo:o obrtjo. 7. hol'-šim cos-nodom. rajraie drž. n-a^nikom. Dopise na o^dplpk »Jutra« pod šifro »Srečno življenje«. 32641 Avtomobili Cbevrolet Tomdn*. mode! 19?7. v najbo"=pm »tanjn vožen ca lS.ooo km — luksuzna izvedba. nsn!a ta prevleka 2 rpzprvni kolesi. Din 33 000: <-t.PVro'et Tou-In". mode! 1928 2 rp?prvni ko'esi, •-rpvožcn 13.000 km — r»:n ono-r,'"t 5"1 Snn-t. zavore na i ko1e.--a nove gu me Dii S=> ooo ; Pi"a!i Pnort Tou-r'"", štirisedežen. Din 30.000; Nemščino poučuje učiteljica po nizki ceni. — Naslov v oglasnem od^p^u ,Jutra«. 32656 in bila dne 17. septembra položena k večnemu počitku na mestnem pokopališču v Mariboru. Predrago tovarišico in vestno, dobrosrčno učiteljico bomo obran li v najlepšem spomin«. Profesor prevzamp Instrukcije za vse sredn'e5olske predmete — Privatno pončiib- tudi rm "čino. s!ovenEč:"o. sr^ohrv. češčjno in ru"č:,io. V v«a !