177. Številka.
Ljubljana, petek 6. avgusta.
VIII. leto, 1875,
LOVEN S KG NAROJ,
S*<*JfghVfe-Jr?!^!L ffifiSSV!? PH 501 yeija P« P«"} P^Jeman, zrn avatro-ogerake delale M celo leto 16 gold., ta pol leta 8 golo.
ta četrt lota 4 gold. - Z« LJubljano brez poBiljanJa na dom za celo loto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr. Za pošiljanje na i° «-Sllak. vel J ^-""-^ ?0kr'-aa- ££! let*' 1 Z» f-J» leto 20 gold., za%ol leta 10 gold. - Za gospode učitelja na Judsiihl ah
Ia aa dijake vetf* zelzaaa oana in eieer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leto 3 gld. - Za oznanila se plačuje od četiri-
atopno petit-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. rw..     »V?  a*j ■e.,BVoI° frankuati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo Je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". U»ravnistvo, na katero naj se blagovohjo pošiljati naročnine,   eklamacije, oznai ila, L j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Še en način podpiranja nemšku-tarstva.
(Poglavje o naših muzikalnih razmerah.) I.
Nameravajo ljubljansko c. kr. glasbeno učilnico prepustiti vodstvu iilharmoničnega društva in deželni Šolski svet to utvar prav živo podpira. — Ker je c. kr. muzikalna dola zavod, ki je namenjen na korist celej deželi in ne samo enej stranki, hočemo tu nekoliko razložiti nasledek izvirajoč iz tega, ako se ta Sola prepusti privatnemu filharmo-niČnemu društvu.
Filharmonično društvo je ustanovil leta 1702 Bertold pl. Iloffern z namenom, da bi to društvo gojilo muzi k o na Kranjskem, in Še v denaŠnjih pravilih stoji : „der Zweck des Vereines ist die Fflege nud Vcrbreitung der Tonkunst in Kr*inu. To društvo je v časih, ko še o Slovenstva skoro nič čuti nij bilo, tudi v domačem jeziku prepevalo, da, ko je gosp. Nedved pevovodstvo prevzel, bilo je na programih vedno nekoliko slovenskih komadov, ali ko so se na Nemškem demonstrativni in nacijonalni nSiingerfest-iu začeli, ki bo bili samo politični shodi na škodo Avstrije (leta 1866) in Francoske j (1. 1870) začelo je tudi malo število Nemcev, ki so bili udje tega našega društva, rogoviliti in združeni z domačimi odpadniki pošiljali so adrese in deputacije k pevskim slavnostim ▼ NUinberg, Leipcig itd. Na domačej zemlji skušali so pa nltragermanska pevska društva organizovati, kar hc jim pa nij posrečilo, kajti samo Tržičani so seli na njih nemški lim, povsod drugod jim je izpodletelo, ako-ravno so  se trudili z večkratnimi izleti slo-
vensko  ljudstvo   za  svoje  nemške nakane
pridobiti.
Ko so leta 1860 nekateri domači, rodoljubni pevci zaradi teh nemških demonstracij protestovali zoper te, slovenski narod sramotilne agitacije, začeli so prevzetni nemški pevci domačim zabavljati1*) in prišlo je do tega, da so slovenski pevci iz društva izstopili in pod vodstvom .lunja FleiŠmana organizovali pevsko kolo, iz katerega se je pozneje, leta 1861, rodil Čitalniški pevski zbor. Kar se ti (harmoničnemu društvu v teku 173 let nij posrečilo, namreč vzbuditi v našem narodu veselje do glasbene umeteljnosti, zgodilo seje na podlogi slovenskega pevskega društva v kratkem, kajti od leta 1861 do denes razširilo se je po domačih pevcih toliko lepih pesnij po deželi, da je veselje po slnšati naše deklice, ki ob večeru pod zeleno lipo domačinke prepevajo; kako vse drugače pa so tudi sprejeti bili slovenski pevci pri izletih na kmete, nego nemški, to vedo rilkaruionikarji sami. I>< banja v tiskanih letnih sporočilih in nemških časopisih, da ima to društvo toliko in toliko učencev, da je napravilo koncerte, v katerih so se prednašale kompozicije v višjem stilu, so prazne, ohole vrednosti; slepiti znajo le človeka, kateremu nij znano, da v orkestru sodelujejo igralci gledališke gedbe in piskači vojaške godbe, p> tem društveni učitelji in ostali kacih 8—10 glav so učenci oziroma ditetantje in še ti ne po društvu izšolani. Ako so večje solopartije, kličejo se na po-
•i Navedem tu lo eno psovko: Pri pevskej vaji razdelila se je Nrdvedova slovenska kompozicija „Domovina". Pri ilrugom t moru so oglasi No-mec tujec pri nas, ter vrže list od sebe z besedami: „In dioser H un dospracho werde ich nicht singen !u
moč pevci gledališča; zbor pa nij nič boljši od domačega«
Ako bi naši narodni kapitalisti hoteli toliko žrtvovati, da bi mogli stroške za tujo igralce poplačati, lebko bi tudi čitalnica ali „dramatično društvo" ali pa „glasbena matica" napravljali produkcije večjih klasičnih umotvorov, toda za zdaj, ko moramo najprvo prosti narod za glasbo pridobiti, nijso še ugodne, ker poslušalcu, nestrokovnjaka preumetna muzika ne dopada. ■) Ta kratki uvod se mi je zdel potreben,  da občinstva
narisam nekoliko delovanje tega društva. ■
Uže ena leta sem hira možki zbor filbarmoničnega društva, ker stari pevci so izgubili glas, ali so pomrti, ali jih je pa službeni poklic odtegnil sodelovanju, mlajših moči j pa malo dorasta, ker mladina, ako nij komandirana od c. k. predstojnikov ali pa nemčurskih gospodarjev, se rajŠe v slovenskem pevskem zboru raduje. Ugibalo se je tedaj, kako bi se moglo mladež za društvo pridobiti, in najprve se je poskusilo pri dijacih in pripravnikih. Prišlo je naenkrat povelje od ministerstva, da ne smejo dijaki v nobenem društvu sodelovati, in res strogo se je postopalo proti onim, ki so so predrznili peti v Čitalničnem slovenskem zboru. Ali kmalu so se vabili in nagovarjali k prestopu v zbor nemških liiharmo-nikarjev; temu vabila se je pa le prav pičlo število udalo. Pozneje so svarili pripravniki, naj nikar ne hodijo v čitalnico peti iu ker je gospod Nedved njih učitelj, jih jo bitro pridobil za okrepčanje oslabelega zbora.
Se ve, ta pomoč pa je le začasna, in
*) Vsaj tudi filharmonični poslušalci vzdihujejo in vzdčhajo od dolzoga časa pri sviranji klasičnih simfonij, ker jih ne razumejo.
M&tek.
Hči starega sodca.
(Izvirna povest, spisal Liberius.) (Dalje.) . VIII.
Junak zgrabi besen ostor meč in plane z njim kvišku morda nevedoma.
Ossian.
Kaki dve uri od glavne ceste, ki pelje od Ljubljane proti Dolenjskemu in dalje na Hrvaško, se prostirajo na desno in levo holmi obraščeni z vinsko trto. Le sem ter tja pretrguje kaka gošča pridno obdeLno zemljo in pričuje še dandenes, da bo se prostirali nekdaj tu, kjer so najlepši vinogradi, temni gozdi, katere je sekira stoletij nničila in spremenila v bogati zaklad poznim potomcem.
Sredi onih goščav je stal v začetku
sedanjega veka grad — pravega imena ne imenujemo z&radi njihovega posestnika — kateremu se je videlo vže tedaj, da so ga postavile roke srednjih časov bolj po posta vah varnosti in moči, kakor lepote in prijetnosti.
Dvigovaje se h svojim temnim zidovjem vrh malega holma in obdan krog in krog z gozdi in manjšimi vinogradi, bil je videti kakor velikan, ki zre iz višave ponosno pod se nad svoje podložne priproste kmetiške vasi z raztresenimi bornimi kočami.
Uže več let uij bival nihče v gradu. Le nekaj družine je še ostalo v njem za delo na polji in vinogradih. Njegov gospodar, ki so ga navadno klicali: gospod gra-ščak, le sem ter tja so je čulo njegovo po-italjanjeno ime Selvani, se je preselil po smrti svojega očeta, bogatega laškega kupca, tu in knpil graččiu<>, a živel je navadno le v glavnem mestu.
Ljudje, bližnji kmetje, grajski tlačani ga nijso pogrešali, družina tudi ne, kajti bil je, kakor vsi tedajni bogataši, zatiralec iu poni sen ubogemu kmetstvu.
Le zaduje dni ?e je mnogo spremenilo. Lepa Selvanijeva kočija je večkrat, kot je bila navada, pridrdrala iz daljnega mesta, in v zapuščenem dolgočasnem gradu je stanovala mlada, lepa gospa, o katerej družina nij videla, kdo je in kod. Ta je dejal : gospodova žena je, drugi je rekel : njegova sorod niča, in tretji drugače. Le v tem so si bili vsi edini, da so trdili, da je nesrečna, kajti vse dni živi za se v svoji sobi, in če jo obišče kdo nenadoma, obriše urno objokane oči in se dela vesela.
Akoravno pogostno gospodovo obiskovanje ne ugaja nikomur, vendar je tuja gospodinja vsem po godu, kajti prijazna je, tiha, o osornem zapovedovanju ne čujo nihče.
ko pripravniki odido, je drnštvo zopet v zadregi, ali vsaj pogreša nekaj dobrih močij, katerih nij moč z lepo nadomestiti. Zda-tno podporo ima društvo le po stalnih sode-lajočih ndih, kar pri uč. kandidatih nij in toliko manj, ker večina rada ne koketuje z nemškovalnim društvom. Kolikor je kdo pripomogel, storil je le vsi cd moralične prisile, ali iz nesvobodae politike. Pa razen jedaega, ki je naj boljša moč pri filharmoničnem društva, nihče nij dosegel dražega, nego večjo milost in uljudnejše obnašanje pri svo-godbenem učitelji. ,S slučajnimi neredno perijodičnimi močmi je le momentanno pomagano, in to je „fatalno."
Kako torej nevgodnostim v okom priti? To je pitanje, s kojim se društvena direkcija in njihovi privrženci uže dolgo vkvarjajo. Vse žile napenjajo, da bi društvo v „fior" spravili. Zdaj so jo uganili. Glasbena šola, veja vsega šolstva ljubljanskega, naj se od debla odseka, in vcepi na filh. drnštvo, ki samo ne more želenega sada prinesti, Še manj pa se vzdrževati.
Kdo naj torej pomaga? Kdo dragi, kakor c. kr. vlada. Saj ona baje rada podpira ono stranko, katera si da utrditi državne Čednosti, tako zvane nVerfassangstrene,u ki jo pa mi drngače zvati moramo. Neposredno pa pomagati ne more in sme, torej jej hoSe prepustiti godbeno šolo, ter skrbeti za to, da dobe učitelji primerno nagrado, višjo od sedanje, da dobi drnštvo odškodnino za porabo mnzikalij, vzdrževanje instrumentov, za sobano in svečavo itd. Taka podpora bi bila se ve, dokaj vredna, in uže 'se društvo veseli uresničenja te namere, imenuje uže učitelja in dela razne dispozicije. Dokaz temu se bere v uradni nLaibacher Zeitung" dne 20. julija t. 1. Tu naravnost priporoča necega glediinega baritonista Tillmetza, za učitelja prihodnej združenoj c. kr. filharmoniČnej šoli, akoravno se še ne ve, je-li Tillmetz tudi mož, ki bi znal in imel potrpljenje, začetnike učiti, ter jih izurjevati ne samo za društvene potrebe, nego v povzdigo domače muzike ■ploh. Iz tega se tudi vidi, da hočejo fil-barmonikarji, kojim solistov v zboru pevskem manjna, na račun državne blagajnice s časom celo operno družbo pod firmo „učitelji" engažirati; potem pridemo kmalu do tega, da dobimo c. k. operno gledišče t i l -harmoničnega društva, in vse zaradi kacih 300 nemčurjev v Ljubljani, nam pa, ogrom-
nej veČini ljubljanskih davkoplačevalcev ostane — — —!
Vstanek v Hercegovini.
Telegrami, kakor jih naša vlada po svojem priviligiranem korespondenčnem zavodu novinam privošči, barvani so s prijateljstvom turškim. Vendar nijso še apali si, povedati, da so vstaši tepent, kar samo uže kaže, da napredujejo.
Dalmatinski „Narodni list" ima telegram is Stona 28. jalija, ki poroča, da je bila velika bitka v Dabru bliza Stolca. Vstaši so bili zmagovalci. — Manjka jim pušk in smodnika, pristavlja poročevalec iz Metković. "_
Iz Zagreba se piše češkim „Narodnim Listom": „Na prvem mestu morajo biti Hrvati in Srbi, ki podajo Hercegovcem po-močno roko. Dobri sveti, kakor so na pr. oni, da bi se vstaši umaknili do nepristop-nih gora, kjer se morejo najdalje vzdržati, so malo koristni, — treba je hitrih dejanj! Hrvatje bi storili veliko napako, ako bi zaradi tega, da si ohranijo priljubljenost v Pešti, vteknili glede hercegovinskega vstanka roke v žep. Enako bi ne storili dobro Srbi, ko bi se nasproti Hercegovcem obnašali nede-lavno, ker razvijajo nad soboj zastavo avstrijsko in ne srbski grb. V važnem trenotku, kakor je sedaj, v trenotji, ko je za gotovo resnično, da si raja hercegovska in bosenska more kupiti s svojo krvjo, ako ne samostalnost, vsaj lažje stanje, morajo prenehati vsi razločki v političnih strankah in v veri."
Iz Dubrovnika se „Politiki" brzo-javlja: „30 vstajnikov je bilo podenih od preveč številnih Turkov, prestopilo avstrijsko mejo, in so bili razorožim. — Ali pri Neve-sinji so vstaši obkolili turšk tabor. — Posrečilo se je, vstaše na gorah Gradine Planine z živežem preskrbeti.
Iz Vrgorca v Dalmaciji se piše, ds cele množice žensk in zapuščenih otrok prihaja iz Hercegovine. Avstrijski žandarmi pak baje grdo ravnajo ž njimi, kljubu Hudiču,  na katerega Nemci npijejo.
Iz Carigrada poroča zadnji telegram: „Zadnja hercegovinska poročila konstatirajo, da je (vladna  turška) vojska imela dobro
opravilo v rasnih bojih z vstajniki pri Lju-bukši in Nevesinji. Več vodij vstašev je ubitih. Vojska nij velikih izgab trpela." Ponavljamo, da je to vladni turški telegram. Od početka so ves upor tajili, zmirom zdaj trdijo, da pojemlje, a vendar ne izgine. Jedna pest je Hercegovce v, a cel mesec jih Turčija nij mogla ugnati.
Politični razgled.
Motreanj« eleftele.
V Ljubljani 5. avgusta.
Na Češkem, bodo imeli oktobra meseca zopet volitve v državni zbor.
Na Hrvatskem je večina volitev dokončana in izpale ao, kakor je bilo prej misliti na korist narodno-vladne stranke. Dr. Makanec je izbran na dveh krajih v siseški okolici s 255 glasovi proti 12 (katere je dobil dosedanji poslanec Cop) in v mestu Samoboru jednoglasno. V Zagreba je bila 4. t. m. volite? iu so voljeni narodno-vladni kandidati Mrazović, Jakič, Krestič.
Iz tteke se brzo javlja, da je don Alfonzo tam prepotoval in ga je okolo 200 osob tako hudo insultiralo, da so morali vojake poklicati na pomoč.
Vdržave.
V zboru levega centra francoskih narodnih zastopuikov je predsednik Labou-laye zaznamoval sedanji program te stranke : odpravo obsednega stanja na Francoskem, kjer je še, svobodne volitve in spoštovanje republikanske ustave od strani uradnikov in strank.
Iz Španije se poroča: Severna armada je udarila iz Logronje in Karliste nazaj zapodila iz njih utrjenih prostorov pri Biani.
Iz Jierlina se poroča, da je škof Paderbornski iz svoje ječe ušel, ali kakor se tu lepše pravi „brez dovoljenja zapustil kraj svojega zapretja."
Dopisi.
Iz Trsta 2. avg. [Izv. dopis.] Mej tržaškimi Slovenci se uže nabirajo doneski za ranjene Hercegovce. Tudi tukajšnji Srbi so več novcev uže odposlali.
V Trstu se je začela po najnovejšej ne-veselej šegi kronika samomorilcev večati. Zadnjo sredo o pola dne se je razširila vest po Trstu, da so se tri hčere ravnateljeve užitnega davka usmrtile in sicer z ogljem v zaprtej sobi. Zvečer je bila cela družina po navadi skupaj na balkona vesela, a zjutraj ob navadnej uri ob 8mih tri gospodične nijso
Tako minejo neki tedni. GIzb o važnih bojih v korist domovine se raznese tudi na kmete in povsod.
Stoprv zdaj se jim zjasni ostra gospodova zapoved, paziti na mlado gospo in je ne pnščati same iz gradu — kajti prej ali pozneje se prične zopet krvavi ples z vsiljenim ptujcem.
Neko po p6lu dne sedi, kakor po navadi, grajska mlada gospa, ki nij nihče drugi, kot naša znanka, hči mestnega sodnika, Valerija, v z močnim ozidjem ohdanem grajskem vrtu, tiba, zamišljena, bleda, kakor obletujoče se jesensko cvetje po osamljenih gredah krog in krog.
Mej tem pridrdra po belej cesti kočija, se ostavi pred gradom in graščak stopi iz nje.
Stari sluga Peter odpira prepadenega obraza vrata pred graščakom,  kajti tacega
še nij videl nikedar. Bled je, razjarjen, strašen, notranji hoj se mu bere na obrazu.
rAli nij bilo tujega gospoda minule dni v gradu, ali nij govoril z gospo?" se Čuje oster graščakov glas nasproti sivemu sluga.
„Nikogar, milostivi gospod, nikogar nij bilo, verujte!" jeclja boječe starec in ne more umeti, kaj pomeni to nenavadno vprašanje.
„Ali si mar pustil gospo iz gradu, govori, ako ti je drago tvoje življenje!" kriči razjarjeni graščak.
„Tudi ne, milostivi graščak ! Gospa ne store stopinje, razun na vrt. Da jim je to menda neprijetno, pričuje, da imajo mnogo potov objokane oči."
„Lažeš hinavec, ti si podkupljen! Kdo ti je povedal, kdo je gospa,  in  ali je ža lostna, ali vesela."
„Bog me varuj kaj tacega, milostivi gospod!   Trideset let uže  služim v gradu,
bil sem tu nže, ko ste vi komaj odrastli, in mi nij nihče očital tacih rečij, tudi vaš ranjci prednik, milostivi graščak ne. Sam ne vem, kaj sem se pregrešil ravno vam, da me sodite tako ostro in krivično!"
„Molči zdaj o tem, Peter, niti besedice več !" pravi posled menda nekoliko ginjen starčevih prepričevalnih besedij, graščak, ter odide urno po stopnjicah v oni oddelek gradu, kjer je bilo Valerijino stanovanje.
„Gospa so na vrtu," kliče stari sluga za njim, da votlo odmeva po mračnih, kamenitih mostovžih.
Nekaj trenutkov pozneje korači graščak črez dvorišče naravnost na vrt in se niti ne ozre na boječe pozdrave delavne družine, niti ne prepriča o reji dveh patov lepih konj, katera ima za potrebno vožnjo iu druge priložnosti veduo na deželi.
(Dalje prih.)
vstale; mati jih pusti dalje t miru, nič slabega sluteča. A ko je bila 11. ura, trka mati na od znotraj zaprte deri prestrašena, nič se ne oglasi. Takoj pride bližnji mesar s sekiro, razbije duri, in strah! — vse tri postelje bile so še narejene in postlane kakor so jih prejšnji dan pustili. V drugej sobici pak so vse tri gospodične, ena 20, draga 18 in tretja 16 let stara, sedele mrtve pa navadno oblečene na tleh; v kotu je stala črepinja z ogljem, katero pa je uže vpepeljeno bilo. Kdo more popisat; obup staršev. Ljudstvo je vrelo iz celega mesta skupaj in straža je imela dosta posla braniti vhod k samomorilkam. Včeraj ob Va 12 uri peljali so vse tri na jed nem vozu na pokopališče; ljudstva se je zbralo nad 30.000 k pogrebu in gledanju. Čad do j« bilo videti tri rakve okinčane z belimi venci na jednem vozu. Uzrok samoumora se n« zna in se bode težko kdaj znal. Duhovščina se ni j hotela udeležiti pogreba, akoravno je Šla deputacija najodliČnejšib osob v škofovo palačo h korarju Schneiderju prosit, naj se pokopljejo po šegi. Zarad ljudstva in žalostnih staršev naj bi bil navaden sprevod. A nijso hoteli. To se razume, da je to ravnanje napravilo slab vtis mej ljudstvom. Načelnik policije je za to postavil 12 stražnikov pred škofovsko palačo, da se mir u i j kalil.
Zaradi slovenske zastave na Prošeku, došlo je povelje žandarmom, da ne smejo več nobene zastave odnašati, katera ima avstrijske trakove ali avstrijsko zastavo zraven. „Cittadino" je pisal prav razžaljlvo črez našega obče spoštovanega g. Nabergoja, to se ve, ker je ta iskreni Slovenec. Kadar pa lahon8ka druhal kaj naredi, molči „Cittadino" v svojem kačjem gnezdu, jezi se pač zrni mm le, da se po okolici slovenske tro-bojnice razvijajo, in ščaje vedno policijo na nas. Žal mu je in vedno očita, da se okoličani v Ljubljano obračajo, ker dobro čuti, da enkrat bo tist deželni zbor gotovo v Ljubljani, kamor bodo tudi tržaški Slovenci hodili. Res sedaj še ne, ni Čas ugoden za zdaj, ali priti mora na vsak način enkrat, kajti če prav se za zdaj še posreči vse napore Slovanstva zatirati, — naposled vendar pride dan Slovanstva in naš dan. Uničili nas nijste, ko smo spali, sedaj nas boste še menj, ko uže bdimo ali se vzbujamo.
Domače stvari
— (Ljubljanski mestni magistrat) nam (z napisom „j a vnem u listu," kakor da bi bili listi, ki nad 3000 gld. vsako leto plačujejo c. kr. davka kakor mi, tudi „ nejavni") pošilja „službeno" sledeče: „St. 10402. Razglas. Neki tukajšnji časnik (kako misterijozno! Ur.) je prinesel oklic, v katerem prebivalstvo kranjsko pozivlje doneske za podporo ustaje v Hercegovini dajati. Ker se za to javno nabiro dovoljenje ni podelilo, in ker je ta nabira sploh nedo-pustljiva, tak se taista vsled ukaza c. kr. dež. predseduištva za Kranjsko od 3. t. m. št. 1824'Pr. s tem prepoveduje, in se imajo prestopniki postavnega kazenskega postopanja nadjati. („Nadjati", kaka sreča! Ur.) Od mestu, magistrata v Ljubljani dne 3. avgusta 1875. Župan: Laschan." Ta ..razglas" je tu po ulicah nabit. Mi k temu pristavljamo, prvič: noben tukajšnji časnik nij prinesel oklica za podporo ustaje v Hercegovini,
ampak za podporo ranjencev in pribeglih na avstrijske] zemlji smo pozivali mi v ^Slovenskem Narodu." Za sirote in ranjene na avstrijske} zemlji s tem rrazglasom" privatno nabiranje nij prepovedano, torej naj se rodo- in človekoljubi ne dajo motiti. Mej boboj, privatno, nabiramo lehko, za kar hočemo, ker nihče mi menda ne more braniti, da svoj denar dam, komur hočem. Pa nas pred porotnike denite! Namen je tu le humanitaren. Uradna „Laibacherica" tudi „nabira" javno za „Schulpfennig," iz katerega se plačuje nemškovanje po šolah in zabavljanje na Slovence. Zakaj Župan „Laschan" „Laibacherici" prepovednega term ona ne pošlje? — II koncu še povemo, da je bil ta prepovedan „ukaz" poslan nam črno zapečaten, ne znamo, ali nam s tem hočejo simbolično napovedovati kazen, smrt in grozo, ali pak je preliberalni Župan Lašan hotel s črnim pečatom le svojo žalost izraziti, da nam po „prenesenem delokroga občinske avtonomije" mora tako neliberalne prepovedi pošiljati.
— (Izleta v Bled 15. avg. ne bode.) Znano je, da so nameravali Hrvatje priti letos 15. avg. na Bled in mi smo bili uže ustanovili odbor za njih sprejem. A sedaj, ko na jugu naši bratje Hercegovci kri prelivajo in trpe, nij Čas, da se mi veselimo! Denar, ki bi ga v veselje trosili pošljimo rajši za ranjence in sirote. Iz tega uzroka letos te veselice ne bode. „Obzor" piše : društvo „Kolo," koje bijaše spremno tečajem ovoga mjeseca posjetiti svoju slovensku braću u Ljubljani i na bledskom jezera, odustalo je sporazumno sa braćom Slovenci za sada od toga izleta, te će svi radje obratiti svoje sledi i prištediti troškove na korist jadnim obi teljim hercegovačkim, koje pirbjegoše a Dalmacija."
— (Za hercegovinske sirote), pri -begle na avstrijska tla v Dalmacijo je poslanih včeraj zopet druzih sto goldinarjev.
— (Iz Gradca) se nam telegraf uje: Ustanovil se je odbor za podporo ranjenih Hercegovincev. Nabira se pridno! Slovani čas kliče! Povsod delajte odbore, pomagajmo!
— (Beseda na korist kapelnika) gospoda Stbckla bode v saboto 7. avgusta na Čitalničnem vrtu. Ako bi vreme bilo neugodno ae preloži na dragi dan nedeljo 8. avgusta. Začetek ob 8. ari, vstopnina 30 kr. za osobo.
— (Na gom ilo) pokojnega slovenskega pisatelja Andrejčkovega Jožeta (Podmilšaka) položile so neznane rodoljubne roke pri sv. Krištofu marmorno nadgrobno ploščo si- zlatim uadpisom : Jože Podmilšak — AndrejČkov f 1874.
— (Vreme) imamo žalostno, zmirom dež in dež. Letina bode slaba. Sedaj v avgustu so noč; hladne in mrzle celo. Pred-sinočnjem so krdela divjih rac letela preko Ljubljane uže na jug, tudi lastovice zapuščajo deželo. Ubožice pratike ne znajo čitati in menijo, da je uže konec septembra.
— (Prezvest služabnik.) Piše se nam : Danes po noči potoval sem v Ljubljano. Ker sem v Logatec doŠel postoj ob 9. uri zvečer in tam gostilne črez 10. odprte nijso in tudi iz razloga, da ne bi zamudil vlaka, ki odhaja iz Logatca okolo 3. zjutraj, idem na kolodvor in necega slugo naprosim, da mi odpre Čakalnico prvega reda,   da  malo zadreuilj em.   V Logatcu so
namreč čakalnice vrlo praktično uredjene, to je 3 i 2 red skupaj (!), za prvega je odločen majhen prostorček posebej. Sluga ra-dovoljno mojej želji vstreže, a komaj sem vstopil, uže dojde nazaj, rekoč, da moram iti uradnika prosit za dovoljenje, da smem v prvem redu vlaka pričakovati, in da ga je zelo „šinfal," zakaj je odprl. Naravno, da sem na to zapustil čakalnico, ne hoteč se vklanjati trmasti prevzetnosti. Sicer ne rečem, da dotični uradnik nij korektno po §§. ravnal, a zdi se mi, da uljudnost nij njegova čednost, nego da vidi nekaj vzvišenega v sebi, vedoč, da ima oblast črez posta j i ne prostore v svojih rokah! — Toliko v svarilo drugim potnikom, da ne pozabijo iti se prikloniti globoko tema gospoda v sličnih prilikah!
— (Uboj.) Pretečeno nedeljo je bilo v Mošnjah pri Radovljici žegnanje ali semenj. Pri enacih prilikah je navada pri kmetskih fantih, da se ga naleze vsak kupico več, nego je treba. Zvečer ob 1). uri prepirata se dva pobalina, 17 letna dečka zaradi neke neumnosti; od druzih navzočih hujsk&na, sta bila hitra z besedami i udari ga! In res vzame eden nož, ga zasadi protivniku v roko in potem v desno stran zatilnika, da je vsled tega umrl, ker mu je krv odtekla. Zločinec oglasil se je sam drugi dan pri sodniji.
— (Popravek.) V včerajšnje) novici o imenovanji g. Mtihleisna in dr. Pflllgla je stavska tiskarna pomota. Končni stavek, o naučenji slovenščine, mora stati v sredi in zadeva le g. Mtihleisna v Ljubljani, ker g. dr. Pfltlgl zna dobro slovenski, da-si je Nemec.
Poziv!
„Glasbena matica" je dobila od več skladateljev cerkvene napeve, katere bi radi
na svitlo spravili, ker je mogoče mnogo, da bi zopet nekoliko pripomogli k povzdigi slovenskega cerkvenega petja.
Potrebno je, da se našim organistom in pevcem dobri napevi preskrbe, da se s časom odpravijo nespodobne melodije, ki se še gostokrat po deželi slišijo in božji službi nikakor ne pristujejo.
Prosimo torej čestite gospode duhovnike in organiste, kakor tudi drage prijatelje cerkvenega petja, da kmalu pristopijo našemu društvu, da izvemo, koliko iztisov bo treba preskrbeti.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1875.
Odbor „glasbene matice". Uredništva slovenskih časnikov prosimo, da bi blagovoljno priobčili ta poziv, da se oglasć od vseh pokrajin Slovenije novi udje.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Reyalesciere in Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-rila ta prijetna  zdravilna hrana, pri odraščenih i
jtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-liivljeuje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, mmenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, >tožuost, diabet, trganje, shuj Sanje, bledičico in prebujenje; posebno se priporoča za dojene« in je bolje, letfo dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzorja, g. F. V. Beneka, pra-rega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, (dravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Ur. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Urć, grofinje Castle-»tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih jBob, bo razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki Iskaz U 80.000 sprieeralov.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn, 10. jul. 1853. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi i> griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, itd. pri kamnju, pri prisadljivem a boltrhnem draženji v •calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje it in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušunji v grlu (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člei mnogo nčenih drnltev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne I nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal seui se sam gledi; vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam, .lam e h Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Kevalescičre du Rarr\ vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel stein, tajni sanit svetovalec.
M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo .št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-poluama zdrav.
Viljem Bnrkart, ranocelnik. St, 80.416.   Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v
,BerMner Kliniiche Wochenschrlftu od i. aprila 1872 to le: .Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-iica* (Revalesciere). Dete je v 1 mesecu vedno več n več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila djso bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaji »adravila popolnoma v 6 tednih.
St, 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldort. la dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizu de Brehan, bolehajo sedem et, na nespanji, treslici na vseh udih, shuj sanj i in lipohondriji.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-»uvljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.877. Mor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb-lika, VeUki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji iušnika, omotici i tišČanji v prsih.
St- 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša-elja višje javne trgovinske akademije dunajske, na *koroTbreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah itd.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter te pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na t ni, gledč hrane.
V plehatuh puiicak po pol fonta 1 gold. 50 k; , fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 ran »v 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
- Revalesoiere-Biaoniton v pusicah a 2 gold. 50 kr a 4 gold. 50 kr. — Rovalesoiere-Chooolatče v prahr a v ploščicah ta 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold
>> kr., J£ tas 4 gold. 50 kr., v prahu aa 120 ts<
0 gol(t, aa 288 taa 20 gold., — za 576 tas 36 goia
- Prodaje: Barry du Barry .t Comp. na Dn> ia|l,   fValltfaeligakaae st   8, v LJubljani Ed
1 u tir, J. Svoboda, lekar pri „zlatom orlu", r   SJradel   bratje   OOorauzmevr,   v Iim-
t»rnkn Dieohtl & Frank, v Celovel P. Birn-isaher, v Ix»n«l Ludvig Mfiller, v llarJi»oru H. Mori d, v Wer»un J. B. '1 too k h a m o n, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v <>r-uovicah pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz-m c y r, v TenieŠTarn pri Jos. v. Papu, mestnemu likaiju, pri C. M. Jahnerja, lekarju, v Varaft-•I i n u pri lekarju dr. A. Ualterju, kakor v vseh mestih pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja da naj oka hita na vse kraje po poštnih ^»hnttiieab <*H •■>ovT.f*tiih
■ rine cene
v LJubljani 4. avgusta t. 1. Pšenica 5 gld. 10 kr.; — rei 3 gld. 40 kr.;
— ječmen 2 gld. 40 kr.; — oves 2 gld. 10 kr.; — ajda 2 gld. 80 kr.; — proso 2 gld. 80 kr.; — koruza 3 gld. 40 kr.; krompir 1 gold. 50 kr.; — fižol 5 gld.
— kr.; masla funt — gld. 51 kr.; — mast — gld. 60 kr.; — špeh frišen — gld. 40 kr.; — špeh povojen
— gold. 43 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — teletnino funt 28 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 15 kr.; — slame cent 1 gld. 10 kr.; — drva trda 6 gold. 60 kr.; — mehka 4 t;Ul 80 kr.
.uukiitaja&Mi i-jiii/, 5. avgust«.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
zmotni dri. dolg v bankovoih	70	riđ	90
Enotni drž. dolg v srebru	. 74		10
	112	■	40
Akcije nSrodne banko   . .	930	n	—
Kreditne akcije ....	215	9	60
	111		40
	8	■	91
C. k. cekini.......	5		26
srebro ....       ,   .   . .	101		—
kr.
Uradno nnznuiillo.
6. avgusta 1875.
Javne dražbe t Jurij Jermanovo i/. Prolesja, 321 gld., 7. avgusta (III, Črnomelj). — Janez Meklenšeekovo iz Vinomera, 1895 gld., 7. avgusta (III. Metlika). — Janez Dorniševo iz Pako, 6060 gld., 7. avgusta (III. Vrhnika). — Matej Počkarjevo iz Razgorja, 2287 gl., 7. avgusta (III. Vipava). — Pavel Ko-bejevo iz Vrha, 100 gld., 7. avg. (III, Črnomelj). — A. Bencinovo iz. Travnika. 7. avg. (III. Ribnica).
Iz predavanja gosp. tira. Jiingra o koristi brezovega balzama
v oliranenje lu iioMficde vanje kožne lepote.
Dr. Juiiger je v svojem predavanji o ohranenji in lepotičenji kože omenil sledeče: nLepa koža je ozna-čenje notranjega človeka, fizičnega; ako se k njej še pridruži čvrsta barvitost, ali kolorit, povekšava, posobno pri ženi, lesk krasote. Brezovi balzam, kot sem se o tem v poslednjej dobi čestokrat prepričal, jo nam od prirode Hame podarjeno sredstvo in korist njegov nam pojasnujejo aromatične in eterične zakladne tvarine. Ker čisto rastlinska tvarina, baš tako lehka kakor glleerin, v glavno kužno potnice leze, ter tako kožno sestavo k večjej delavnosti izpodbada, dalje aromatični del vpljiva i na kožo, da slednja more živonjo sprejemati iz zraka, vsled česar hitro nastane barvitost, ter se pod kožnim površjem nahajajoča nečistota uničuje in odstranjuje. Iz mej \nvU nuni znanih in tako zvanih lenoticnili sredstev zasluži brezovi balzam prednost, ter izrekam mnenje moje vsled mnogih izkustev in ob enem pozivljcm k mnogobrojnim poskusom, da bi se vsakdo o resničnosti mojih besedij prepričal."   Cena a lončka 1 gold. 50 kr., po pošti 10 kr. več. (243—4)
Skladi ni'v ima v Uraden s gosp. II. Hielhauser, Sporgasse št. 3.
Loterij ne »ročke.
V Trstu 31. julija: 47. 85.   6. 72. 42.
St. 4441.
Razpis
službe organista v deželni po-silni delavnici.
V tukajšnji deželni potilni delavnici je služba urganista z letno remuneracijo 96 gld. za oddati.
Bazen orglanja pri dopćludanski in po-poludanski božji službi vsako nedeljo in vsak praznik in pri popćlndanskem cerkvenem opravilu vsako soboto in pred vsakim praznikom ima organist tudi vaje s prisiljenci v cerkvenem petji. (263—2)
Prošojiki za to službo naj svoje z do-tičninii dokazi obložene vloge iiroČd uprav-ništvu deželue posilne delavnice do a O. avgusta 1875. I.
Oi deželnega odbora kranjskega.
V Lj ubijani, 28. julija 1875.
v Ljubljani
so priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki in po imji»i>.ji coni, posebno:
1000 poštnih voznih listov ....
vsakih 1O00 več .....
100O voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolekom 2000 „ „ „
1000 za brzovoznlno s firmo in železniškim kolekom 8000 ; „ n „
1000 zavitkov (Couverts) v kvart s firmo 1000 n v oktav
ĆUr^.S>£^        ^ft r^1^?. rP 309".^8t<3L^L8b*^J
za e. kr. sodnije, občinske urade, okrajne zastope,  šole, cerkve in cerkvene urade, advokate in notarje, pobotnice za mesečne plače i. t. d.
5 gld.	—
3 „	20
7 n	50
13 i	50
	—
16 l	50
4 „	—
3 n	80
•o
ftS
g cd
O B"
*9 9 < <=• o
•d • i.
»z;
£ «2- o ,i—'
I * H« 8 S' » » ° s:«: o
■ mm w ^ oa s 5 s a 9
~ T= CD
r. s. e —«-• a ob
rt o.
ft PT-
£f a>
CZ2 O
B c>
B' p-
cd
F — er. S. CD i_
o er * i— « a
.5 S n
3-B fr
s
5. n g g
*P od 95
—11/.
5
u   e3 w
O
CD • ^
S  g*< on
g Bi
■L o
K p
Si «=i
< B"
oc ««S
I h B. Trs* b-<
P       o °
- r^M.
Pse tri §11?
5"*.^.      <» e      S oa« c
I 5 TO i- S § Eć;
^ j J o 5= " P-J^ «t
" Strfiefi p Saj g.Soj b j
>- S ti\2-    2 E;ar -i       ir • S 5^ 86
g »rs SI i«-31
S PJ« „ a o 93 H P c ^ — • c t; M
cr a- p 9
e-h CD •-j
5* O
t=!
oa
i
O P-
p'
3 S.
CD
ca)
CD O
"TJ
MS O
o
O
S
CD t—f-CD
t«
cr1
Isdajatelj in arednik Josip Jnrcić.
Liascniu« in tisa „Narodne U8karn«w.