Poštnina plačan* ▼ gotovini.
Leto LXXTV,. št. 18
Ljubljana, četrtek 2&* januarja 194*
Cena Din it—
OTENSKI
Izhaja vsak dan popoldn« izvzemal nedelja In praznika. — inseraO do 90 peUt TTSt a DlD 2, dO 100 VT8t k Din 2.50. Od 100 do S00 vrat A Din a. večji lnaeratl petit
rrsta Din 4.—. popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenakl Narod«
velja mesečno T Jugoslaviji Din 14.—, za InozemztVO Dlfl ?6j    L ROKOplSl SS OS VTECaJO.
UREDNIŠTVO IN UTBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ollca št 5 Telefon: 81-12. 81-28, 51-24, 81-25 in 81-28
Podružnice; MARIBOR, Grajski trg- tt. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cest**
telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon flt. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101*
SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg S. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351.
Po zavzetju Tobruka napad na Deru©
Po kapitulaciji Tobruka bodo angleške čete po poročilih iz Londona brez odmora prodirale dalje in pripravile napad na Derno — Z zajetjem posadke Tobruka so izgubili Italijani dve tretjini svojih čet v Libiji
Lrondon, 23. jan.  e.  (Reuter). Službeno javljajo, da je Tobruk kapituliral.
Kairo, 23. jan. s. Zadnje uradno ćoro-čilo o položaju pred Tobrukom je posebni komunike, ki ga je nekaj minut pred polnočjo objavilo poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu. Komunike se glasi:
Kmalu po poldnevu so v sredo avstralske čete vkorakale v mesto Tobruk. Očiščevalne akcije v zapadnem delu trdnjav-skeira sistema se nadaljujejo, ostali deli mostnih utrdb pa so v naših rokah.
Kairo, 23. jan. s. (Reuter). Izgleda, da je sedaj skoro ves italijanski odpor v To-bmku že ponehal. Angleži so že doslej zajeli več tisoč ujetnikov in mnogo vojnega materijala, med drugim več topov.
Potek angleških operacij
Kairo, 23. jan. s. (Reuter) O pričetim ofenzive na Tobruk prihajajo sedaj Z bo
jišča novi podatki. Uvod v ofenzivo je tvo- I ril bombni napad angleških letal na To- ; bruk v ponedeljek zvečer. Napad je bil iz- t
redno močan in je traja)! dve in pol ure.
Letalsko bombardiranje je nato zamenjalo angleško topništvo, ki je eno uro neprestano obstreljevale utrdbe. Medtem so se angleški tanki in pehota zbral* k napadu.
Zjutraj so angleški oddelka prelij v ofenzivo. Vojska, ki je izvedla naped, je bila sestavljena iz oklopnih oddelkov iz Anglije, avstralske pehote nekega pehotnega polka iz vzhodne Anglije ter mehaniziranega po!ka iz severne Anglije Glavna sila nup;>da je bila osredotočena proti točki med Tobrukom samim in pristaniščem. Najprej so avstralski saperji odirranli žične ovire, nckar so tanki prodrl: skozi nastalo vrzel. Angleško topništvo je medtem ves čas dajalo zaporni ogenj, za katerim je pričela prodirati avstralska pehotna brigada. Prvi cilj avstroIsikega napada je bila postojanka italijanskega topništva v bližini. Ze po d veru m i borbi je postojanka padla, čeravno je poveljstvo angleške vctske računalo, da bo za izvedbo te naloge potreben čas štirih ur. iMcdtem so zajeb Avstralci tudi že prve ujetnike. Italijansko topništvo je namreč s postojank v notraniesti tobru-
skega obrambnega sistema dajalo zaporni ogenj, tako da se oni italijansk- vojaki, ki so bili v prednjih postojankah. <>p!oh niso mogli več prave časno umakniti. Teh vojakov je biflo več tisoč.
Po tem prvem uspehu je nastal premor več ur. Popoldne pa je avstraKka vojska obnovila svoje prodiranje Že do 14. sta padli Angležem v roke dve močni utrdbi v zunanjem obrambnem sistemu med njima Fort Filastrino. Nad Tcbrukom samim pa se je ves ča* dviga" g t »t črn dim. najbrž zaradi požarov v bencinskih skladiščih. Potem so angleški odde'ki motoriziranih nosilcev Bremovih pu*k. oklopn avtomobili in pehota pod zaščito ttpov>*kega ognja prodrli dalje ter prispeli do večera že v neposredno bližino mesta Tobruka samega. V t ob ruškem pristanišču so tedaj opazili velik potniški pamik in petrolejsko ladjo v plamenih. Več manjših potopljenih ladij je štrlelo iz vode. Baterija šestih težkih italijanskih topov v pristanišču je še ves čas strel ja.lfl_
Zvečer so boji ponehali. Angleške Čete so preko noči poiskale zavetišča v izsušenih rečnih dolinah. Zjutraj sx> Angleži zo-
pet prešli v napad in, kakor pravi zadnje poročilo, prodrli tud-5 v meste samo.
Poročevalec United Press« opozarja, da na italijanski strani v bojih skoraj sploh niso stopila v akcijo legala Pomanjkanje letal se je Italijanom posebne cbčutno poznalo pri dirigiranju topovskega streljanja.
Nadaljnje prodiranje proti Derni
Kairo, 23. jan. s. (Columbia B. S.). Po zadnjih informacijah so boji pri Tobruk u takorekoč že končani. Pričakujejo, da bodo Angleži sedaj brez vsakega odpora v najkrajšem času prodrli do trdnjave Derne, ki leži 130 milj (220 km) dalje proti zapadu ter pričeli z njenim obleganjem. Obenem pa napovedujejo v nekaterih krogih, da bo general VVavell poslal sedaj lahko del svoje kopne vojske tudi na pomoč  Grkom  na  boji&ča v Albanijo.
Uspešna taktika
Kairo. 23. jan. s. (Reuter) Posebni poročevalec  angleške radijske  družbe pri-
orba za oblast v Rumu®
V ozadju nemirov v Rumnniji je borba za oblast med legionarji in režimom generala Antonesea — Rumunija dobi vojaško ali legionarske diktaturo — Bojazen Madžarske
New Yorkt 23. jan. a (Columbia B. S.)
Poročila, ki so prispela davi o položaju v Rumuniji, pravijo, da se boji med iegio-narji Železne garde in vojsko nadaljujejo ter da je bilo zopet mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Cenijo, da se je samo v Bukarešti uprlo proti generalu Antonescu okoli 30 tisoč legionar j ev.
Zdi se, da je podpredsednik rumunske vlade Horia Sima še vedno v Berlinu. Domnevajo, da bo do nadaljnjega os/fcad tam, da počaka razvoja situacije. Verjetno je, da tudi nemški uradni krogi zavzemajo napram dogodkom v Rumuniji čakajoče stališče. Za primer, da se Antonescu posreči obvladati položaj, bi Nemčija ne nasprotovala, vLa ostane Antonescu še nadalje na čelu 'lr/;ive. Če pa se izkaze, da bi pokret Že-
Icznc garde zmagal potem naj bi prevzel ofrtest Mrria Sima. .Modrem poročajo iz Budrmpešte, da vfla-
<i*i tudi tam vznemirjen je zaradi položaja v Rumuniji. Baje zbira Madžarska čete na rumuni-ki meji. Ena verzija pmavi, da bi hoteli Madžari izkoristiti položaj v Rumuniji
ter zasesti še tudi južno Transilvučja Ta verzija pa se zdi manj verjetna nego druga, ki pra-v-i. da se Modžari boj«, da ne bi legionar j i Žel ezne garde poskusili vkorakati v mad/aroki del Transilvanije in ga zopet priključiti Rumuniji Prav zeiradi tega se najbrže hoče Madžarska zavarovati za
vsak primer.
Najbrže ni brez zveze s položajem t Rumuniji dejstvo, da je madžarski vojni minister general Barih nenadno odpoto\-aJl v Berlin. Vojnega ministra spremlja več madžarskih general štab ni h oficirjev. Pričakujejo, de bo Bartha sprejel tudi kan cedar Hitler.
London, 23. jan. s. (Reuter). Polcžaj v Rumuniji je rx> najnovejših xx>ročii:h še vedno nejasen. Izgleda, da so leiri ion-rski uporniki še v posesti radijske postaje v Bukarešti. Prav tako so legionarji darji položaja v Rloestiiu. nadalje oa po informacijah iz balkanskih orestolic tudi v Koristan ci. Jaši ju. v večjem delu Mol-davije, predvsem Da v južni Transilvaniji. Tam baie pomagajo legi on ar jem pri usta-škem pokretu tudi delavci in kmetje. Po nekaterih rxnvx:ilih so legijonarji v Bukarešti baie zopet zasedli rx>štni in brzojavni urad.
Proglasi, ki jih izdajajo legijonarii. r>o— zivajo med ni^im na bo-bo proti Zidam in komunistom ter se izrekajo za obnovo starih rumimskih mej.
Prvo manam sko i£radno
Bukarešta, 23. jan. e. Tajnik ministrstva za propgando Viktor Medrea je predstavnikom tujega tiska dal izjavo, v kateri je ostro obsodil zločin nad nemškim majorjem Doringorn. Poudarjal je, da so
velike manifestacije, ki so v Bukarešti nastale   povodem   tega   zločina, spontan
izraz protesta legionarske Rumunije. Prav posebno je poudarjal, da med državnim vodstvom in legionarskim gibanjem ni nobenih nasprotij in da bodo vsi spori urejeni v miru na obojesiransko zadovoljstvo. Upravitelj države general Antonescu je obljubil, da bo šel lesionarjem na roko in da to -i'^tranil clr/r.vr.era podtajnika v zunanjem ministra L v u polkov-
nika RiosJana. Izjavil je nato, da so mnogi temni in subverzni elementi poskušali izkoristiti položaj zase, povzročajoč izgrede in demonstracije, pri katerih je bilo žal tudi več oseb ubitih. Incidenti so bili v Bukarešti, Braili in Ploestiu. Ob zaključku svoje izjave je prečita! proglas upravitelja države, v katerem poziva general Antonescu legionarje in ves narod, naj ohranita disciplino, red in hladnokrvnost. Proglas končno naglasa, da ne gre za varnost države in njenih meja, ker nad njo bdi zvesta in uadana vojska.
Antonescu gospodar položaja v Bukarešti
London, 23. jan. e, Londonski radio javlja: Zanesljivo se zve, da se je generalu Antonescu posrečilo obvladati nemire v Bukarešti in da je položaj od včeraj po-
poldne zopet v njegovih rokah. Disidenti Železne garde, ki so prejšnji dan zavzeli več državnih poslopij, so bili včeraj prisiljeni, da so jih zopet izročili redni vojski.
Kaj pišejo rumunski Usti
Bukarešta, 23. jan. e. (Tr. Pr.). Vsi bu-karestanski listi objavljajo proglas upravitelja države in ostro napadajo vse hujskače in povzročitelje neredov ter jih imenujejo sluge angleško-židovskega frama-sonstva. Lasti pravijo, da so to sovražniki rumunske nacije, ki si prizadevajo, da bi povzročili državi težave in bi radi državo
pahnili V državljansko vojno. Vsi ti ne- ■ gki radio je včerai objavil, da je glavna redi pa SO imeli Samo lokalni pomen  in | gila turške armade sedaj zbrana v Traciii,
daljno poostritev situacije in povečanja napetosti.
Atentator ni Grk
Atene, 23. jan. (At Ag.) Demeter So-ranto, ki je v Bukarešti ustrelil nemškega generalštabnesa maiorja Doringa, ni grški državljan. V Grčiji je absolutno nepoznan. Soranto, ki je imel samo grški vizum za prehod od grškega konzulata, je prispel v Grčijo iz Italije 13. junija 1940 in je zapustil Grčijo 16. junija istega leta.
Turčija pripravljena
Ankara, 23. jan. s. (Reuter). Uradni tur-
pominja k zavzetju Tobruka. da se je ta zopet uveljavila povsem ista taktika, kakor pred Bardio. Zopet so sijajno sodelovale kopna vojska, vojna mornarica in letalstvo. V vojaških krogih poudarjajo velik uspeh angleške vojske, ki je zavzela ves močni trdnjavski sistem v T ob ruku že 36 ur po pričetku napada Pri tem so imeli Angleži pri zavzetju Tobruka, kakor pravijo zanesljiva poročila, sorazmerno zelo malo izgub.
Maršal Graziani je izgubil doslej dve tretjini svojih čet
Kairo, 23. jan. e. (AA. i Reuter). Kak r se izve, je bila v Tobruku najmanj ena popolna italijanska divizija in manjši del druge divizije, kakor tudi čete redne to-bruške posadke. Topništva je mnogo. Kakor je bilo povedano dopisniku  Ri uterja,
bo maršal Graziani, ko bodo zajete tudi te sovražne čete, izgubil od pričetka angleške ofenzive dne 9. septembra dVC tTO-tjini svojih čet. Dozdaj so sovražne na tem odseku razpolagale z 8 divizijami črnih srajc in tremi divizijami iz Libije.
Malina in Hudiste, kjer so grške čete večkrat naskočile sovražne položaje, toda BO naletele na močan topniški in strojniški ogenj. Sploh so grške čete naletele na velike težave. Težko italijansko topništvo na pogorju Mokra ima dominanten položaj nad Izvirom reke skumbe in prav tako nad Podgradcem in Ohrid.skim j«.-7v ronu Na odseku pri Podgradcu je vos dan trajal topniški ogenj in čulo se jo reglJanja strojnic. Pomembnejše so bile tudi akcije v zraku. Angleško letalstvo je bombardiralo važne sovražne strateške položaje, zlasti cesto Klisura-Berat. s čemur je oviralo sovražnika pri oskrbi In koncentraciji čet. Italijani so bombardirali grške položaje okrog Tepelenija in ob izviru reke škumbe.
posrečilo se Je, da so bili odstranjeni vsi
neodgovorni elementi. Položaj je tak, da ni nobene bojazni za kako eventualno na-
zlasti na najnevarnejših roložajih, Turčija popolnoma pripravljena čaka na nadaljnji razvoj dogodkov.
ESaliranski protinapad pri Klisuri odbit
Grki pa pričakujejo novo velikopotezno italijansko protiof enzivo ter se nanj o skrtnu
pripravljajo
Willkie na poti v London
New York 23. jan. AA (Havas). De. Willkie, ka je s Clipperjem odpotoval v
Evropo, bo danes opoldne prlsool v Lizbono, od koder bo nato tako i  krenil da;)'.*
v London. Kakor znano, nosi Willkie s seboj Rooseveltovo sporočilo Churchillu. V svoji izjavi pred odhodom ie Wi enkrat izjavil, da se bo na vsak. na lin 5c-sial z voditelji in upravitelji Anglije in da. se bo zlasti razeovarjal   z   ministrom za
delo Bewinom. Dodal ie tuili. da je obs'aj Anglije najboljše jamstvo, da ostanejo £e-
dinjene države izven vojne.
Atene, 23. jan. s. (Asa. Press). Po podatkih, ki jih ie dal zastopnik grškeaa vojnega mmistrstva. so izvedli včerai Italijani na srednjem odseku bojiši>a v Albaniji štiri več i e protinapade z namenom, da bi si zooet prisvojili važne strateške postojanke. Vsi ti napadi r>a so bili odbiti in Italijani so pretrpeli tako hude izgube, da so morali z operacijami odnehati.
150 ujetnikov, ki jih omenja erško vojno poročilo, tvorilo vojaki b?rsaljerskih in
alpinskih polkov. Vsi ujetniki so bili v zelo slabem zdrav'stvenem stanju.
Po ooročilih vojnih dopisnikov z bojišča so grška letala včeraj zjutrai in p^roldne ponovno nanadla veliko ita^jansko motorizirano kolono na sredniem odseku bojišča v Albaniji ter jo uničila. Na ozki cesti sredi skalovja so bombe razdejale veliko število italijanskih motornih vozik
Grško vojno poročilo
Atene, 23. jan. s. (At. ag\). Grški generalni Štab je objavil sinoči naslednje 88. vojno poročilo:
Naša vojska je izvedla lokalne operacije, ki so se končale v naSo korist. Zajeli smo 150 ujetnikov in velike množine
vojneg-a materijala so padle v nase roke. Na5a     letala   so  uspeSno bombardirala
objekte na bojišču. Vsa naša letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Letalski napadi na grško zaledje
Atene, 23. jan. s, (Ass. Press.). Grško notranje ministrstvo javlja, da so italijanska letala včeraj bombardirala podeželje pri -Tanini Napadi niso povzročili niti škode niti žrtev.
Italijani dovažafo nove čete z letali
Atene. 23. jan. s. (Reuter). Po grških informacijah pripravljajo Italijani menda t
Albaniji večjo protiofenzivo. Zadnje dni je bilo v severni Albaniji izkrcanih več novih divizij italijanskega vojaštva. Id so prispele iz Italije. Prepeljanega ie b*lo tudi mnogo vojnega materijala in municije, večinoma na malih ribiških ladjah. Grške informacije nraviio. da prevažajo Italijani alpinske oddelke iz Italije v Albanijo s transportnimi vojaškimi letali. Atene, 23. jan. s. (Tašs). Assoeated Press
javlja, da so po poročilih vojaških opazovalcev Italijani v preteklem tednu prepeljali v Albaniio 18 novih divizii voia^tva.
Novi uspehi Grkov pri Klisuri
Atene, 23. jan. s. (Tass.) Tuka^nji list >Katimerini« piše. da se boji v Albaniii kljub po'drugi meter visrkTnu snegu, kljub mrazu in dežju, nadaljujejo Na srednjem delu bojišča so Grki zopet napredovali in so pri Klijuri zasedli nove važne višine v gorovju.
V pričakovanju italijanske protioSenzive
Atene, 23. jan. e. Na italijanski in grški strani se pripravljajo za ocUocilno bitko, ki se pričakuje vsak čas. To se laKko
vidi iz akcij na obeh straneh, ki jih izvajata zadnje dni, Dočim gTške Čete vsak
dan naskakujejo strateško važne tOčKe, da bi dosegle tigodnejSe položaje, se Italijani žilavo upirajo in dovaiajo vedno nove čete. Včeraj so divjali boji na vsej fronti, najbolj srditi pa okrog Tepelenija In ob Izviru reke Skumbe, kjer so se vršili boji moža proti možu z velikimi izgn-bami na obeh straneh, toda brez pomembnih uspehov. Grkom se je posrečilo, da so na posameznih točkah pomaknili svoje črte naprej, toda te točke ne pomenijo večje strateške vrednosti     Po popolnem
zavzetju pogorja Ostravica je Grkom bilo omogočeno krajevno napredovanje ob De-voli, kjer so bili tudi včeraj hudi boji. Hud topniški ogenj ob škumbi je trajal ves dan. Na tem odseku je prišlo tudi do boja med večjimi edinicami med vasema
Do julija 33.000 novih letal
Vashington, 23. jan. s. (Ass. Press.). Predsednik odbora za nacionalno obrambo Zedinjenih držav; Knudsen je izjavil včeraj, da bo v Zedinjenih državah do julija leta 1942 izdelano 33.000 vojaških letal. Od tega, bo Anglija prejela 14.O0O aparatov. V preteklem decembru je bilo v Zedinjenih državah izdelanih 799 letal
oeseveltov odposlanec prispel v Beograd
Polkovnik D eno van ostane v Beogradu dva dni, nato
pa bo odpotoval v Atene
Beograd, 23. jan, e. S snočnjim simplon ek-spresom je prispel iz Sofije v Beograd posebni odposlanec predsednika Zedinjenih držav polkovnik Wiiliam Donovan, osebni prijatelj g. Roosevelta. Na beograjski postaji so pozdravili polkovnika Dono-vana ameriški poslanik A rt h ur Blues z vojnim     atašejem   Louisom  Fortierom ln
konzulom Robertom Macatiem. Ameri-Ske^a odposlanca so takoj obkolili domači
in tuji novinarji. Polkovnik E>onovan je na številna vprašanja izjavil: Da, že vem! Vidite, saj sem šele prišel!  Na pripombo,
da prihaja iz Sofije in Aten, je odgovoril: Da: Na vprašanje o nalogah svoje misije
je rekel: To bomo šele videli! Neki ameriški novinar je omenil nezgodo, ki se mu
je pripetila pred odhodom iz Sofije, namreč, da je izginil njegov potni list. Polkovnik Donovan je to potrdil rekoč: Da, nekaj minut pred odhodom vlaka sem opazil, da nimam s seboj potnega Usta. Morda sem ga izgubil, ni pa izključeno, da je ostal v naSem poslaništvu v Sofiji. Nato je povedal, da je bilo s posredovanjem ameriškega poslaništva v Sofiji tan-
koj urejeno, & ,8 lahko brez potnega lista potoval v Jugoslavijo.
Ves razgovor je potekal v veselem tonil, kakor da bi se polkovnik Donovan in novinarji že dolgo poznali. Na vprašanje, ali je bil v Sofiji sprejet pri kralju Borisu, je odgovoril: Da, nas razgovor je trajal poldrugo uro. Na vprašanje, koliko Časa   ostane   v   Beogradu,   je   izjavil: Ne
vem, to ni odvisno od mene. Na to vprašanje bo lahko odgovoril šele jutri nai
poslanik. Ali boste nadaljevali potovanje
Iz Beograda v Budimpešto? so ga vprašali novinarji. Ne. vračam se nazaj preko
Aten. Po tem razgovoru se je polkovnik Donovan odpeljal v ameriško poslanstvo,
kjer je gost poslanika. V Beogradu ostane najbrž dva dni.
Tuđi v BttdiiiBpcšto?
Budimpešta, 23. jan. e. (^NB). Snočnji Usti javljajo iz Sofije, da bo polkovnik Donovan pri svojem informativnem potovanju obiskal tudi Budimpešto. S pristojne madžarske strani izjavljajo, da cbi^k polkovnika Donovana ni službeno napovedan.
P t ran 2
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 23. Januarja 19*1
Štev. 18
Letalska vojna na zapadu
Nemci so izvrSli le posamezne palete nad An&I jo, Angleži pa so &3mb2?:*2i?ali cemJka oporišča in liidustarii-
&i*a središča
London, 23. jan. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so preteklo noč angleški bombniki napadli r^zne cilje v DQs-scldorfu in okolici.
V drugem poroci!-i javlja, letalsko ministrstvo, da so včeraj popoldne izvedla angleška lovska letala dva napadalna poleta na f.ovTažne postojanke med Dovr^ko ožino in reko želdo. Angleška letala so s strojnicami obstreljevala sovražna letala nd letališčih in postojanke protiletalske obrambe. Letala nikjer niso naletela na sovražen odpor In so se vsa nepoškodovana vrr. ila.
London, 23. jan. s. (Heuter). V napadih an^'.eških lovskih leta' na nemške poft_>-
jr-nke ie vte-ai ooroldrie sodelovalo lest eskadril lovcev tipa »H; ^Ticane«. Angleška letala so pcJeg letališč napadla trudi oddelek nemške vojake in nemška motorna vozila.
Berite, 23. jan. s. rOlumbia B. S.). Po nemSkih uradnih podatkih so angleški bombniki preteklo noč napadli nekatere predele zapadne Nemčije, vendar so napali povzročiU malo škode.
London, 23. jan. 8. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem  j "ranjem komunikeju:
BovraZna I laka aktivnost med Anglijo ie bila preteklo noč zelo majhna. Nekaj bomb ji bito vrženih na vzhodne angleške grofiji. Povzročena Skoda je i^elo maihna. O človeških žrtvah doslej ni poročil.
London, 23. jan. s. (Reuter). Nemška letala so preteklo noč metala bombe samo na eno ali dve izolirani točki ob vzhodni anglefkl obali. Vrsnih Je bilo le prav malo bomb in povzročena Skoda je malenkostna. V Londonu zopet vso noč ni bil dan letalski alarm tor se nad prestolico že tretjo noč zaporedoma sploh niso pojavila sovražna letala.
Ameriški rušilci prispeli v Anglijo
IFoshington. 23. jan. AA. (Reuter) Mornarski mimsrter Knox je na današnjem se-
j Stanku tkska izjavil, da je 50 rusilcev, ki so jih Zedinjene drŽave c-istopile Br tamji, že I  iw   druiji   strani   oceana    Po^kocnal   se je ' samo cn  ru:i!cc.  ki se  je  nekam zaletel.
1 toda ta okvira ni resne j šeg? zna-^a is Knox je dej je izjavil, da so netočne vesti, da je britanska vlada zahtevata rud: ameriške križarke tipa »\Vaycita«.
Kredit za 400 novih ladij ameriške vojne mornarice
VVashington, 23. jan. A A. (Reuter) Predstavni jka zbornica je včeraj sprejela zakoniki predlog, ki odobrava za narodno obrambo kredit v višini 908 milijonov za izdelavo in nakup mi njših vojnih po-mrskih edinic, t. j. za torpedovke in podmornice in za zboljšanje ter popravila ostalih vojnih :ndij . Določeno je, da bodo zgradili 400 takih i.anjših enot vojn^a brodovja. Sedaj so ta zakonski prediog poslali senatu.
Sav;
otanije
Fogoj za obnovo tfiplematsfcih pogajanj je vrnitev imetja in ladij baltskih držav
Stockholm, 23. jan. e. (Europa  t Ve se) V
tudoajaajah kresih, ki so dooro obveščeni o politiki Sovjetske unije, se izve, da vlada v Moskvi nima namena prevzeti iniciativo za zboljšanje odnosa jev nod Angbjo in Sov-j e I - k (> K usi jo. O b veič cm kn^- v M o^k vi poudarjajo, da so vkuii Velike Britanije dobro znani  pogoji   za   n-c*mialix.aci Jo med
oboma državama. G. Eden je bi! o tem ponovno obveščen, ko jo prevzel zunanje mi-
nii^trsTvo. Majski je v imenu sovjetske vlade obvestil Edena, da Sovjetska unija ne more z Anglijo stopiti v diplomatska pogajanja, dtider ne bodo izročene ladje baltskih držav, ki &o j^h Angleži zap'enili.
Prav tako .Moskva rudi pričakuje, da stavi Anglija Rusiji na razpolago imetje bivših baltsk-ih dVž<tv, ki je sedaj b-lokirano. Po!ea tega je Maj&lci preduvz«! Edenu se nekatere druge zahteve, med katerimi je tudi ta, da Anglija ocpusti mornarje baltskih držav.
Cilj politike SSSR
Moskva, 23. jan, e. (Tass) Povodom komemoracije obletnice Leninove smrti v moskovskem verkem £:e\ta >ču je eovxn-il tudi prvi tainrk komunistične stranke za Moskvo Šeerbakov. Obširno je razpravljal o gospodarskem napredku države in nato prešel na zunanjo politiko izjavljajoč, da je v svetu izbruh v'!a druga vcliia vojna,
pe-šar. čigar v' v  vse kraje sveta.
>:-SR   se   ne   u«Jele£uje   Te  vojne,   držeč se
strogo poIit;J:e miru in ivtnfinostL Tako politiko se  ih^-r   ,oc\:     ino todjj, če jo
vidno podoira stvarna moč. Naslanjajoč se na svojo vojno in gospodarski moč vod: Sovjetska zveza popolnoma nec*-visno politiko, ^loiiečo samo na interes?h države. Sovjetska zveza razpolaga e močno vojsko za obrambo države. Po«skrbeia je, da je opro.ni'a to vojske z ^"sciii porrebnimi tehničnimi sredstvi in jo usposobila za obrambne pridobitve narodov' SSSR. Ako je SSSR izven vojne in vodi politiko nevtral-
no&Ti, to ne pomeni, da je Sovjetska zveza ravnodušna nepram dogodkom izven svojih   meja.   Sedanji   mednarodn;   položaj je
zelo zapleten in pušča odprta vrata za razne možnosti. Pod takimi akoiuCinaini je
treba, pridno delati za pojačanje zunanje varnosti in pojačanje vseh pozicij SSSR sploh. Zato mora biti eden glavnin in najvažnejših ciljev politike SSSR vprašanje državne obrambe.
1 I.
ITI-T)
ElelitrlFLkaclJa Bolgarije
Sofija, 23. jan. AA.  (DN'B)  Mnister za javna  de'a je  predložil  sobranju zakonski osnutek o elektrifikaciji severne Bc4garije, odruvs.no njenih železnic. Gre za kredit K milijonov levov.
Kairo, 23. jan A A. (Reuter) Gr.;ka vlada je odredila mobilizacijo vseh gr-k h državljanov v Egiptu, starih 20 do 45 let. Ti Grki  bode sestavljali gtrško kolono v F.j-iptu.
To je bilo storjeno v sporazumu z egipt-sko in britansko vflado.
gsssu spm veljajo
t žeitiio ćrZ&vzte usiužbQttc& pri objavljanju
Ljubljana, 23. januarja
2e veC obtoženk se je v zadnjem času pred senatem okrožnegu sodišča, prepričajo, da tudi ženslcam ni dovoljeno kaicr-šnokoli vedenje do predstavnikov oblasti-Sicer pravijo, da so ženske bolj razburljiva in čuvstvena bitja kot mc^.ki, toda. paragrafi o kaznivih dejanjih zoper državno obiai>tvo veljajo ne samo za moške, temveč tud za 2enske in zagrožene kazni so precej hude. § 127 k. z. dolča kazen atro-geg-a zapor H ^apora za tiste, ki o,-irajo državnega .bon ca    pn opravljanju
. •    :<0'a. -  K-or  pri  te--i  še gude
ravna z državnim uslužbencem ali ga celo
Škoduje, se pa po § 128 k. z. kaznuje z robijo ali zatočenjem do 5 let, kolikor ne prehaja tako ravnanje v še težje kaznivo dejanje. V posebno težkih primerih se kaznuje storilec z robijo ali zatočenjem do 10 let.
S jiim veseljem se nekatere ženske spra. nad stružn"--\ ki morajo skrbeti za mir in red ponoči. Meka groapa z Viča je nedavno občutila težo ;\iragrafa 12S k. z., ker je skupno z nekimi ponočnjaki napadla stražnika. Ponočnjaki so stražnika podrli na tla ter začeli udrihati po njem, pridružila se jim je pa tudi tovarišica v krokarju, ki je še s posebno vnemo udrihala po stražniku. Pri glavni razpiavi je ka;'pa.a trdila, da je nedolžna toda neka priča kakor tudi stražnik sam, sta izno-vedi'la obremenilno in obtoženki so sodniki prisedili primerno strogo kazen.
Tudi natakarica Anica, ki se je včeraj zagovarjala pred senatom, se je pravila nad stražnika, ko je le-ta pomagal izvrSilnernu ci ganu izvesti rube ž en v neki gostilni v Prešernovi ulici- Stražnik je povedni, da ga je natakarica napadla in mu zasadila svoje nohte v lice, mu zbila čepico z glave in ga prav grdo ozmerjala. Obtoženka se je zagovarjala, da jo je stražnik sunil v prsa. nakar se je razburila in se zagnala v stražnika. Razprava je bila preložena. so:"išče bo zaslišalo še.nekaj prič, ki jih je predlagal obtoženkin b-anllec. Razburljive nerazsodne in bojevite ženske naj puste sUažnike v miru, kajti paragrafi,
ki državne uslužbence ščitijo, mso zapisani
za salo, posetno huda pa lahko prede v takih  prinierih,  če  se   pridruži   §§   127 in
12S k. z. še § 302 k. z., ki ščiti čast državnega uslužbenca,
V ZADNJEM TRENUTKU SE JE POKESAIj Kleparski pomočnik Franc Papež je sprva pred sodniki malega senata, ki mu je bil preiseLjiik s. o. s. Julij Fellaher, tajil, da bi odnesel s podstrehe zavarovalnice >Save« vse št^ ilrie predmete, ki so bili našteti v obtožnici. Priznal je samo tatvino manjše kcl.iirie starega železa, katerega je zanj neki vajenec prodal za 20 din. Toda vse je kazalo na to, da je Papež kriv natančno tako, in v talcem obsegu, kakor je bilo zapisano v obtožnici. Tatvina je bila storjen-,, v aprilu lani, ko so kleparji popravljali streho zavarovalnice. Vlomljeno je bilo v podstrešno shrambo zdravnika dr Zalarja in v shrambo dr. Volovska, zavarovalnici pa je tudi izginile več kovin-nastih predmetov, ki so bili shranjeni na podstrehi.
Morda bi sodniki upoštevali Papežem zagovor. Če ne bi obtoženec imel tako pisanega kazenskega lista. V njem kar mrgoli večjih in manjših kazni lz predvojnih, vojnih in rx>vojnin let. Razen tega so Papeža pripeljali na zatr-^iao klop iz kaznilnice, kjer se pokori za grehe, ki jih je storil v aprilu lani. Tedaj je bil zaposlen v nekem mestnem podjetju tn si je prilastil za več tisočakov orodja. Prisodili so mu 10 mesecev strogega zapora, katerega je prestajal, ko je prišla Papeževa pod-stz^šna tatvina na dan.
Ko so sodniki že odrraja'i v posvetovalnico, je Papež spoznal, da bo kazen milejša, če vse ler>o prizna saj je priznanje največja ol a j silna okolnost pri odmeri kazni. Obtcženec se je v zadnjem trenutku spomnil svoje žene. ki leži boma v bolnici in svojih otrok, ki Jeo ve kje čakajo na svojega očeta. In je F^pež v zadnjem trenutku priznal, da je ukradel s podstrehe vse kovinske predmete ter jih prodal, ker je bil v stiski.
Manj kot leto dni robije mu sodniki klub
temu niso mogh prisoditi, ker je bil že tolikokrat kaznovan. Po kratkem posvetovanju je Papež zvedel, da mu je bila združena kazen, katero zdaj prestaja, in nova kazen za nov zločin v enotno kazen 20 mesecev robije, častne državljanske pravice je izgubil za dve leti. Papež je kazen ^prejel.
Šmartno ob Savi
že več let deluje v naši vasi Društvo kmetskih fantov in deklet, katerega vsestransko delovanje je zelo tog a to in koristno ter med ljudstvom splošno priljubljeno. Saj je to kulturno ognjišče, kjer se zbirajo ljudje, ki se živo zanimajo za vse življenjske probleme, tako za kulturo, gospodarstvo, higieno, proeveto itd.
Delovanje tega društva je bilo do pred kratkim malo onemogočeno zaradi odsotnosti večjega dela članov, ki so bili ali na orožnih vajah ali pa iz katerega drugega vzroka odsotni iz domačega kraja. Zlasti pa je ljudstvo pogrešalo nastopov njegovega dramatskoga odseka, ki je prejšnja leta zelo uspešno in pridno deloval. Koder
koli so se pojavili ti igralci, povsod so bili sprejeti z zadovoljstvom in pohvalo. Vsakdo je dejal: ti so mojstri v burkah in v drami. In vsakdo ai je želel videti jih spet in spet. Skoda zanje, da nimajo trajno na razpolago ali pa svojega odra.
Letos pa nam pripravlja ta odsek zepet presenečenje. Naštudiral je Finzgarjevo dramo v treh dejanjih > Razvali no življenja«. Uprizoritev bo v nedeljo 26. t. m. ob pol 4. popoldne v Pevskem domu v Sneber-jah. Pri igri sodelujejo le najboljše moči pod izvrstnim vodstvom Izkušenega režiserja. V študij vlog so posamezni igralci kakor režiser vložili polno trud^, ljubezni in volje, tako da utegne biti ta nastop res pravo presenečenje za vse gledalce. Saj ie že snov drame, ki je vzeta iz pravega kmetskega življenja tako živa in zanimiva po svoji realistični tendenci, da se izplača ogledati si to delo v živi sliki na odru.
Vabimo vse ljubitelje lepe drame kakor tudi vsa tovari«ka društva iz bližnje okolice, da nas ta dan številno ob'ščejo. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tajništvu društva.
Tudi testenine na nakaznice
Glavne določbe banove nare&be o uvedbi uradnici nakaznic za kruli ali moko
Ljubljana, 23. januarja
Prvotno ni bilo povsem jasno, za katere vrste živil bodo 1. februarja uvedene nakaznice. Nekateri so pričakovali, da bedo uvedene za vsa najvažnejša živila. Po poznejših napovedih pa so ljudje zvedeli, da bodo nakaznice uvedene samo za kruh in moko.
Toda ljudje so se vpraševali. aU bodo nakaznice uvedene za vse vrste moke. ki so uporabljive za peko kruha, ali samo za pšenično krušno moko. Ko so pa videli re-produciianc nakaznico v nekem listu, jih je večina mislila, da bo:*o nakaznice veljale samo za pšenično krušno miko in kruh. Včer .j je bila objavljena banova ^naredba o uvedbi uradnih nakaznic za kruh ali uoko in o ureditvi prometa z žitom in mlevskimi izdelki v dravski banovini«. Čeprav se nakaznice glase le za moko ali kruh, banova naredba določa, da bo na področju dravske banovine od 1. ubru-»ri-5 dovoljeno p:x»dajati le na nakaznico ^kruh, testenine, moko in druge mlevske izdelke izuroo). ki se izuelujojo idi ^ -stoje v celoti ali s prLmesjo pšenične ali ržene moke«.
Vičimo torej, da bo naprodaj tudi ržeoa moka na nakaznice, odnosno da tudi rže-nega kruha rte bodo smeli prodajati brez nakaznic, a važno je, da tudi predaja testenin ne bo prosta- To3a ena in ista nakaznica i>0 veljala za kruh in moko, teste-
nine in zdrob. Kdor bo torej kupfl toliko
moke, za kolikor se glasi nakaznica, ne bo mogel kupiti kruha, zdroba in testenin. Kdor bo izrabil nakaznico za moko in kruh, ne bo mogel kupiti testenin. Prodaja testenin je precej razširjena zlasti v mestih in z uvedbo nakaznic bo znatno omejena.
Poizvedovali smo pri posameznih družinah, kaj sodijo o nakaznicah in ali se jim zde določene količine moke ali kruha na mesec primerne. Večina revnejših diuzin je zadovoljna z uvedbo nakaznic. Ljudje pravijo, da bodo zadovoljni z določenimi obroki, če bodo tudi vselej lahko dobili toliko. Bclje je nekoiiko manj, če je zanesljivo, da lahko toliko redno dobiš. Te količine bi pa bile premale, če bi ne bila naprodaj prosto koruzna meka. Revne družine porabijo mnogo več koruzne moke kakor pšenične. Polenta jim nadomestuje drage testenine in čelno tudi kruh.
Z uvedbo nakaznic pa seveda niso posebno zadovoljni tisti, ki so doslej kupi-čili živila v svojih hrambali. Ner.idovolj-stva sicer ne morejo pokazati, sami p«ri sobi se tolažijo, da imaio v zalogi dovolj pšenične moke, dokler bo trajal sistem prodaje na nakaznice. Mislijo, da vojna ne bo tako dolgo trajala. Toda skrbeti bi jih moralo, če se jim ne bo moka pokvarila,
preden bo konec vojne. Sčasom se pa bodo tudi oni navadili koruznega krulaa.
Učifsšjstva za zboljšanje svsj^ga
v 5-
2 z&or^va^ša učlteljstva sl^lelffškega okraja
Skofja Loka, 19. januarja
Večina   učiteljstva,   ki   je prisostvovala
sobotnemu    stanovskemu zboru v Škof ji
Loiii, je prispela v mesto že na predvečer.
V prometu Sc.o*.    in Poljanske doline so nastale   velike   moaije.      To   tudi  je biio vzrok,  da je bila udeležba  manjša nego '■ičajno.
Vodil in otvorii je zborovanje v zboro-valnici deško šole predsednik g. Vojteh Debeljak, ki se je v daljnem uvodnem na-jovoru med drugim spominjal rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Situacijsko poročilo je podala tajnica JUU Andreja Grumova. Učiteljska organizacija je posvečala vso pozornost vprašanju zvišanja prejemkov. Storjeni so bili v tej smeri vsi mogoči koraki. Nase zahteve so skromne in upravičene, kajti cene življenjskim potrebščinam nepreste.no naraščajo. Vsako povišanje cen pomeni hkrati znižanje na-feih prejemkov. Državni uslužbenci in upokojenci razumejo položaj, v katerem živimo zaradi obče zunanje politične napetosti in smo brez dvoma prvi. ki smo voljni doprinašati tudi največje žrtve. Smatramo pa, da moramo biti za te žrtve tudi fizično in psihično sposobni. Ta sposobnost pa zaradi bede že močno popušča. Razmere
zahtevajo nujno pomoč, ki bo uspešna le, če se zvišajo naši prejernki.
Učiteljska napredovanja potekajo redno
in presnje se rešujejo tekoče, zastaja le
dostavljanje ukazov in odlokov. Poleg ureditve  drvarlne  in  kuriva  e  za učitelstvo
zelo važno stanovanjsko vprašanje, ki pa je zelo težavno. JUU pripravlja posehno
anketo, ki naj omogoči, da bosta informirana najširša javnost in odločujoča obla-stva o pravem položaju našega stanovanj-
skega vprašanja. Učiteljskemu stanovanjskemu vprašanju se ne posveča pozornosti, kakor bi bilo treba. Celo pri novih šolskih zgradbah se gleda skoro z^oij na
učilnice, dočim je stanovanjsko vprašanje rešeno le polovičarsko — Če sploh je.
Organizacija je mnogo delala na ureditvi vprašanja izplačila stanarine z ne-učitelji poročenim učiteljicam, zlasti pa stopa v ospredje akcija, da se učiteljstvu brez zadržkov in pogojev omogoči po treh letih službovanja v serii skupini, prestop v peto. Zadeva je bila na najboljši poti. ko je iznenada prišla smrt prosvetnega ministra, upokojitev njegovega pomočnika in ostavka načelnika za ljudsko šolstvo v ministrstvu prosvete. Rešitev tega vprr sanja se bo zopet zavlekla.
Učiteljski organizaciji je uspelo pridobiti stalen kader predavateljev. Delovanja Mladinske Matice je prav zadovoljivo, vprašanje kontraktualnih učiteljev je srečno rešeno,    postaja pa zopet aktualno
vprašanje monopoUzacije šolskih knjig in učil. Monopolizacija naj bi se povsem odpravila. Državni nameščenci naj bi imeli v prehranjevr Inih od" orih svojega oficiel-ne^ra zastopnika.
O pomenu Rdečega - križa, zlasti iz ozi-rov na bolni Carski tečaj v  Škof ji Loki. ki
doživlja najlepši uspeh, je referiral g. Vojteh Deboliak, poročilo o banovinski skupščini in biarrajni pa je imel g. Lovro Ko-renčan, predavanje učiteljice gdč. PavČe-ve pa je izostalo, ker zaradi ustavitve avto vožnje ni mogla v mesto. Po rešitvi nekaterih notranje stanovskih in organizacijskih vprr-š.anj je bilo sklenjeno, da bo prihodnje zborovanje 5. aprila.
Ia Ce*53
—c Na ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob 20. pisatelj Miško Kranjec o temi »Književnost in njene naloge do sodobnosti«. Vabimo občinstvo, da se udeleži tega zanimivega predavanja v čim večjem številu.
—c 4493 hI piva so popili Celjani lani in ne samo 2493 hI, kakor je bilo včeraj^ob-javljeno. Konzum piva je lani zelo narasel, saj je znašal leta 1939. samo 2640 nI. Ker je vino mnogim predrago, pijejo rajši pivo.
—c Koliko smo pokadili ? Na področju glavne zaloge tobaka v Celju so lani pokadili za 16,oo9.052.75 cSn tobačnih izdelkov naiproti 13.820.482 din v letu 1939. Lani je šlo torej 2.569.560.75 din več v zrak nego predlanskim. Največja potrošnja je bila lani v decembru (1,771.449 din), ni      u. ša pa v februarju (995.364.50 din).
^-c lWe nevarni obiskovalki trgovin. Okrožno sodišče v Celju }e obsodilo 271et-no tovamižko delavko Marijo Kojčevo iz Celja zaradi tatvin na 2 leti, 251 etno delavko Erno Bevčevo iz Celja pa zaradi tatvin na 1 leto m 6 mesecev strogega zapora. Obe sta tudi obsojeni na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Kojčeva in Bevčeva sta lani 24. oktobra v trgov aah rno istinj Anice Karbove tn Karoline Koširjeve v Gosposki ulici v Celju pri izbiranju kLcbuiiov izmaknili več da makih klobukov, perila in drugih stvari.
— Zlet slovenskih smučarjev v Celja preiojeti: Za 24. do 27. t. m. dotočeni L zlet slovenskih smučarjev v Celju, združen s tekmovanjem za slovensko drsalno prvenstvo, je zaradi neugodnega, vremena preložen.
Iz Metlike
— Prijave bioikiov in   motornih vozil.
Vse lastnike biciklov se opozarja, da imaio do dne 10. febmarja t. 1. pri pristojni občini izvršiti tozadevno prijavo in oddati prometno knjižico s pologom predpisane takse za tiskovino 1 din, kolek 5 din in za državni cestni sklad 10 dan. Ob tej priložnosti se ne sprejemajo pri občini nobene prijave ali odjave o spremembah lastništva kakor tudi ne prijave. Raztrgane knjižice se morajo zamenjati z novimi, ker se knjižice z iz^:'ajccimi Usti ne bodo sprejema-el- Lastniki motornih vozil se rn»crajo po odredbi osebno zglasiti na sreskem načel-stvu radi prijave svojih vozil.
— Važno Opozorilo. Ugotovljeno je, da se je v ziniskih mesecih uporaba vode odnosno električne struje za pogon Čipalke podvojila predvsem radi tega, ker so mnogi uporabljali vodo tudi za napajanje svoje živine. Opozarja se V3e, da brezvestno ne tratijo vode, ker bo sicer občina primorana zvišati vodtrinske pristojbine, predvsem pa se opozarja da je strogo prepovedano vsako napajanje živine ob javnih vodovodnih zlivkah, ker to nikakrr ni v skla:"u s higienskimi predpisi! Naj se zna, da za napajanje živine sploh nihče ne plača nobene vodarinske pristojbine! če poslednje opozorilo ne bo v zadostni meri urpoStevano, bo občina primorana pristopiti k strožjim ukrepom. Tako razglaša županstvo.
— Koncert mestne godbe. Kakor smo poučeni bo mesima g10*** p::redila na sveonico v Sokotekem domu koncert, po koncertu pa presto zabavo s plesom. Važno kulturno delo, ki ga imenovana godba pod vodstvom svojega kapelnika g. Drob-
nica vrši že skozi desetletja, upravičeno zasluži pczornost vsega prebivalstva, saj je bilo neštevilno prilik, ko je godba nastopala z vsem po žrtvovanjem pri javnih prireditvah, promenadnih koncertih in dru-rrače v čast Metifki in Metllčanom! Koliko tihega in nepriznanega dela ter žrtvovanja članstva je obseženega v glasbeni sobi mestne godbe, bo vedel samo oni, ki je kdaj enako sam poizkušal. Kljub temu pa smo preprkVni, da ga ne bo Metlica na ali okoličana, ki bi ob priliki te prireditve ne priskočil godbi v pcnioč in s svojo udeležbo skušal prispevati tudi h gmotnemu uspehu od katerega nmogv> odvisi nadaljno nemoteno cielovanje in razvoj mestne godbe, ki je navezana na lastno vzdrževanje! Dokažite vsi, da ste svoje godlje tudi vredni!
— Zvočni kino. v soboto ob 20. ter v nedeljo ob 15. in 20. bo v zvočnem kinu Bela Krajina predvajan velefilm iz življenja Emila Zola »Savjest čovječanstva«. Je to eden izmed enih vele filmov, ki si jih >■ podjetje pravočasno preskrbelo za ktošnjo zimsko sezono. Vabijo ni!
$}e£ e" niča
KOLEDAR Danes: Četrtek, 23. januarja: Marijina zaroka, Rajmund Penjafort.
DANAŠNJE PRIREDITVE Razstava kiparja Patrih* in »Uitarja Ivrr-garja v Obcrsnelovi galeriji, odprta od 8. do 18.
Sokotako društvo Ljubljana-Moste »Pogumni Tonček« ob 20. v dvorani kina Moste.
DEŽURNE LEKAilNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Tm-koezv ded., Mestni trg 4, U star, delenbur-prova ulica 7.
Zoper lovec aii nimi\xle nimamo nobenih pomislekov. Zoper njihovo društvo tudi ne. Kaj bi pa počeli recimo TrnovČB ni ali vobče kmetje, če bi lovcev nc bilo? Saj bi jim zajci pckon.čali vse zelje, repo in solato Pa tudi divji prašiči, srnjad in jelenjad bi se razpasla tako, da bi bilo joj. Glede lovcev smo si torej na jasnem, da so potrebni in koristni še boi j kakor drugji poklici tn stano\n. Zeleni braio\'šCim se ne mislimo zameriti, ker jo visoko spoštujemo in cenimo.
Je pa nekaj, kar na vse protege sili tko-zi sito, da nikakor nismo mog/j preprečiti, da bi ne padle skozi. Kriv je neki ljub-Ijanski trgovec, da se je to zgodilo. Tele fonind nam jet da se je zgladilo pri n
mstopst\"t> Lc*\*skega društ\'a <t pro.vn/o. n > bi  prispeval  po sxfojih  močeh  ta tO
štvo, ker pripravlja menda piti u!i m podobnega. ZaCudil se je nn-i in r...
je sporočil svoje začudenje. Dejul je />.«. d t se ne  bu prav nič čudil, če se  Tff&si juin pri njem zastopstvo    Dtušt\'a itldl in veletrgovccv ali Društvo bančnih dov z enako prošnjo. T u Ji mi se nc bo no
čudilit ker je v teh Cudmh či^sih vse p i če.
Za pevzdigo ssšjer-stva v Trbovlf&iJs
Trbovlje, 22 Januar Nedavna letna skupščina trboveljske rn~ dru±nice Sadjarskega in vrtnarskega 'I štva je pokazala, da se je v Zadnjih letih sicer storilo mnogo za povzdiTo sad v našem kraju, vendar bo treba v Vod i i vzbuditi med naS;m prebivalstvom 5e več zanimanja in skrbi za to gospodarsko nogo, ki bi slasti v velikem indupii. kraju  bila posebno dubičkiro zbor je bil slabo obiskan. Poslovno p°ro-
čilo je dal predsednik g. Peenik. ki j
drugim poudarjal, da je BU
sestniki in kmeti premalo zanimanja I ■
sadjarstvo, čemur prUnoniO Je tudi fitev I i
društvenih članov( ki jih ^ kljub rane
posestnikom   komaj   73.   Društveni c
je   bil tudi  lansko  leto  zelo  ag.len.  M d
drugim je bil prirojen tofiaj u koniervii rije sadja in zelenjave, kj je oU dobro obiskan ter ie imel zadovoljiv usp^h. Ov> so društveno delo poHprle z denarn'mi snevki. 3anska uprava je pri        'n 10 0 dinarjev, srečki kmetijski odbor 1000. i -
boveljska občina pa 500 r?tn. Za r. : slado3oka je bil nabavljen moderen st"
zator. Od banske uprave      bilo ISOOtlO-vano 150 kg" semenskega kromplrj -  1 11 volitvah je bil izbran nov odbor .s pr d- <i nikom   Rudolf on   Ahacsnv podpredfl kom  Jožetom  Pečnlkorru tajnikom pom Majerjem in blagajnikom Jo£fl Petkom. Na občnem zboru SVD bodo ] družnico zastopali g-g". Drago Ifiajer, F-Grižar in Rudolf Ahac.
Soglasno je bil sprejet predloer p. Omar« ze o novem delovnem  načrtu, ki naj hi obsegal akcijo za povečanje član« \ a. z: ditev sadnih sušilnic in prireditev ■. razstave. Vobče je bila izražena želia, da društvo s predavanji in raznimi prireditvami razširi krog- umnih sadjarj >v ter rtu \ njimi posrlobi tudi potrebno s rok   v ^ nje. Najbolj potrebno je nabavi4 i &i • zadostno število škropi mir. Teh sedaj ^>'"-nas občutno primanikuje ter ja le n 1 posestnikov tako srečnih, da re na poni1 1 priborijo do tega tako potrebnega Orodji, Prav tako bi bilo koristno prirediti prt D m kratke praktične tečaje o sposnavCnju <,r>-brih in slabih sadnih vrst.  prM       i  * t tistih, ki tu najbolj uspevajo. D^nes fe po naših kmetijah m posestvih %o'i če mnofro sadnega drevja, ki slabo rodi, ali na d slab sad. Po zaslugi sadjarskega dru'* pa Je bilo sicer res posnj^nega po n^ži'/i r >-bočjih že mnogo žlahtnega mdnega (' ja, vendar pa je treba to drevje, zlesti v prvem času. tudi pravilno grojiti. Mnogo takega mladega drevja je nri rrs precej zanemarjenega. Za sadno «-u«i!~!,oo sh» rir.i-štvo bori že več let. Nas veHkj  kraj bi nujno  potreboval   najmnni   dv?   sušilni 'i. Gospodarska korist je v dandanaanjth časih še posebno na dlani. Trboveljski <~-b-čina je stavila v proračun prispevek 0900 dinarjev, banska uprava pa je ra to namen tudi obljubila d?narno pomoč. Gradben] stroški bi ne bili tako ve^ki in za naše razmere prav lahlvO zmog-luvi.
Novi odbor bo gotovo utrl nove noti, da pride sadjarstvo v Trbovljah do svoje prava velja\-e. Pcbro sadje fa ime'o na naaem trgu vedno c-diemalce. Do sedaj smo morali za dra* denar kupovati sad le iz dni-sdh krajev. Prav bi bi!o, da n°m umno sadjarstvo nudi domač, svež pridelek, kt bo Sel pri nas vedno v denar.
Stev. 18
»SLOVENSKI NAROD«, Mrt**.
Btrmn 3
DNEVNE VESTI
— rroračun&ko leto s© prične 1. Januarja namesto i. aprila, v  kruUcem sLopi
v veljavo nov zakon o državnem računovodstvu. Novi prev.pisd o di^žavnem računovodstvu prinašajo nekatere spremembe pa tudd glede državnega proračuna. Državno proračunsko leto se bo v bodoče ujemalo s koledarskim letom in se bo torej pričenjalo s 1. januarjem ter končalo z 31. decembrom. Doslej se je pričenjalo proračunsko leto s 1. aprilom in končalo z 31. marcem. Ce stopi uredba o državnem računovodstvu pravočasno v veljavo, bi dobili državni proračun samo za 9 mesecev, in sicer od 1. aprila do 31. decembra 1941. ker po tečejo sedanje dvanajsine 31. marca. Novi proračun bi ap ne bil uveljavljen v obliki proračunskih dvanajstin, temveč kot proračun za skrajSano dobo.
— Kdo bo novi guverner Narodne banke ? V gospodarskih krogih v Beogradu se govori, da bo za guvernerja Narodne banke imenovan bivši guverner dr. Milan Ra-dosavljević, ki je bil prej načelnik trgovinskega ministrstva, pozneje pa glavni tajnik beograjske borze. Guverner Narodne banke je bil dve leti. V gospodarskih in finanč.nh krogih je znan kot strokovnjak.
— Pripravniška fc<Ha za zvaničnike finančne kontrole. Finančni minister dr Su-tej je izdal na predlog načelnika oddelka za finančno kontrolo odlok, da se pri finančnem ministrstvu ustanovi pripravljalna šola za zvaničnike finančne kontrole. &ola bo pod neposredrtrm nadzorstvom oddelka za finančno kontrolo.
Nemški znanstveni zavod v Beogradu. V Beogradu je pričel te dni delovati NemSki znanstveni zavod, ki mu je namen medsebojno kulturno pospeševanje ter poglobitev kulturnih stikov med Jugoslavijo in Nemčijo. Zavod je osnovan na rtrogo znanstveni podlagi in tudi njegovo delovanje bo izključno znanstveno. Vodi ga vse-učlliški profesor dr. Gerhardt Gesemann.
— Ođpogf] janje paketov z živili v Nem-<HK>. Decembra je bilo odposlano v Nemčijo skozi Maribor 25.000 zavojčkov z ma-. m, mesnino in podobnimi živili na naslove zasebnikov. Pred dnevi je bilo vrnjenih v Zagreb 3-45 zavojčkov, ki so bili oddani v Nemčijo. Zavrnile so jih carinsko Oblasti zaradi nnkr»terh nepravilnosti.
— Okrog tri vag°ne sladkorja je bilo zrp'enjeno v Prevaljah. Sladkor je bil za-plen j en zato. ker so trgovci iz prevaliske okolice že prej dobili dovoljene količine blaga.
— Konferenca o zunanji trgovini. Dne
T.fruarja bo v direkciji za zunanjo trgovino ko:Jerenca v smislu predpisov uredbe o tej direkciji, da se svet za zunanjo :no mora sestajati z zastopniki gospodarskih zbornic, zadružnih zvez in dru-b gospodarskih organizacij. Na dnevnem redu je razprava o razvoju in organizaciji zunanje trgovine.
— L* stana vijanje tekstilnih tovarn. Kljub
hudi krizi naše tekstilne industrije, ki je zaustavila že nekaj starih, dobro uvedenih i t irn, se .-e vedno ustanavljajo nove teksti' -.e tovarne v nadi državi. Težko si je pojasniti to protislovje ter nered. Za. pri-
ra r nenavadnih razmer v naši tekstilni Industriji nam služi ustavitev obratovanja veli ce tovarne nogavic v Sarajevu (lUjuč) da je bila te dni ustanovljena v Beogradu delniška družba za tekstilno stroke z g) Lvnico 10 miT Jonov dinarjev. Nekateri si razlagajo ustanavljanje tekstilnih podjetij s tem, da je zdaj obilica investicijskega kapitala in da kriza zaradi preskroo-vanja s surovinami ni tako huda za vsa podjetja.
— Tedenski turistični pregled Tujsko-
prometne zveze v Ljubljani v ljubljanskem liu bo v petek 24. t. m. ob 14.10 obravnaval škofjo Loko in njeno okolico.
PeHe<no punčko zdravo, dobro razvito odda za svojo oče, ki ima več ctrok. pa jih ne  more  čez zimo prehraniti. Naslov v i.vi »Slovenskega Naroda«.
Dunajski volesejem bo letos v času ob 9. vO 16. marca. Putnik sporoča, da je odobren za obiskovalce dunajskega vele-sejma na naših železnicah 25* <> popust, na nemških pa 60''^ popust. Vizum je brezplačen. Postopek za prijave obiskovalcev letos poenostavljen in se je v vseh vpra-ijSh obiska dunajfllcega velesejma obr-niti na Putnika v Ljubljani.
— Vreme.  Vremenska napoved pravi,
da bo oblačno, brez bistvenih sprememb sedanjega vremena. VC raj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Ni:mboru in Dubro\Tiiku. Najvišja tempe-ratura je znašala v Splitu, Kumboru in Dubrovniku 15, v Zagrebu in Sarajeva 12, v Beogradu in Rabu 11, na Visu 10, v Ljubljani 5.2, v Mariboru 4.2. Davi je kazal barometer v Ljul ani 751.0, temperatura je znašala 2.6, v Mariboru 1.0, v Beogradu 5, v Sarajevu 6, na Visu 7, v Zagrebu in Rabu 8, v Splitu 11, v Dubrovniku  12, v Kumboru 15.
— Dve nesrrei. 421etna rxvsestnikova žena Alojziia Hren iz Žužemberka ie včerai zakurila v kmečki peci. legla na nio in trdno zaspala. Prebudila se ie šele. ko je bila že močno opečena do vsem životu in p 3 rokah. Hrenovo so prepeljali v bolnico.
V Mačkovcu oa ie padel na po'edeneli cesti 5S'etni posestnik Ivan Pečaver. se pobil do hrbtu in dobil tudi notranje poškodbe, •
— Sneg kopni, vode naraMaJo. Zaradi
toplega iužngea vremena ie nričel sneg kar vidno kopneti. V mestu te nastala huda brozga do vseh ulicah, še huiše oa je na deželi. Ceste so nonekod poplavljene in je vožnja z vozmi otežkocena vožnja s sanmi Da je postala sploh nemogoča. Na Gorenjskem so zaradi hitrega kopnen j a snega narasli vsi Dotoki, narasla Da ie orecei nad norma]o tudi Sava. Ker ie vmes tudi precej deževalo, ie včerai Sava pri Trbovljah narasla že za toliko, da ie ovirala betonska dela ob Savi. danes oa so morali delo sploh opustiti. O manjših poplavah nam poročalo tudi z Daleni-k^ga. kj^r ie Slasti narasla Bistrica pri Mokronogu in deloma preplavila polje. Tudi manjše doline v okjlici Grosupljega so Dod vodo. Voda le počasi odteka, ker ie tam zemlin že sama po sebi zelo močvirna. Precei nad normalo ie narasla tudi Božna v Polhovem gradcu in pa Gra daščica.
— Razpisana služba bo no vinskega cestarja. Bi ruska uprava razpisuje ori okra i -nem cestnem odboru v Liubliani službeno mesto banovir-skeea cestarja in sicer na banovinski cesti II. reda št 141 P^hov Gradec—Crni vrh za proso od km 6 00 do
km 12.450. Prosrne ie treba vložiti najkasneje do 10. febrna^-iT r> i okrajnem cestnem odboru v Ljubljani.
— Iz    Lepoglave    so    pobegnili trije
kaznjenci. V Lepota vi so trije kaznjenci Franjo Saboti. S*4epan Bizovič in M*-lan Udorovič napadli paznika, mu iztrea-h" puško z naboii in pobegnili v ffozd. Sa-boti je bil ebsoien na 16 let in 6 mesecev težke ječe, BizoviČ na 14, Udorovič pa na osem let
— V smrt z~»rar?t  terVe živčne bolezni.
V Zncrrebu se ie včerai sasrrw^la z lizo-lom hi.^nn jpOBOfltnicfl Marila Limn. stara 57 let V smrt ie ^3 zaradi težke živčne bolezni, ki ji je že dolgo grenila življenje.
— Čudna pri?a. V Vara/dimi so imeli včerai razprave in kot priča ie bil zaslišan Tomo I.evak. Ko ga predseotnlfc senata opozer4!. da mora govorit1 čisto resnico, se ie dvakrat onesvestil. Šele potem so ga lahko žanrisesli-
— 40 0°0 din pohabil v stranišču. Železniški policiji v Subotici je trjsfovec iz Malega IdjoSa M'rko Balaš priiavil, da je med vožnio iz Suboti ce proti Beogradu izgubil 4n ono din. Balaš pravi, da je imel denar v aktovki, ki jo ie vzel ceboi na stranišče, kjer jo je pozabil. Ko se je vrnil,  ie ni več bilo tam.
— V mo-*:u najdeno truplo. V ponedeljek so našli v zalivu Lokrum ori Dubrovniku že razpadajoče truplo. Mrlič je imel okrog sebe rešilni pas, na roki pa tetovirani začetnici L. N.
—lj Smrt n»Se zveste naročnice. Davi je po dolgem trpljenju izdihnila ga. Ana Potokarjeva, vdova po mestnem policijskem nadstražniku. Stara je bila 74 let. Pred štirimi leti smo se je spomnili ob
70Ietnici, ko je bila še čila in zdrava. Življenje pokojni Potokarjevl ni prizanašalo z udarci. Od 13 otrok jih ji je umrlo 10 in zdaj žalujeta za njo še hčeri Vlada in Tinka ter sin Milan, znani telovadec Ljubljanskega Sokola. Pogreb blage in dobre matere, ki je bila 44 let zvesta naročnica našega lista, bo v soboto ob 14. iz hiše žalosti. Cojzova cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spom'n, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
—lj Predavanje SPD »Pestri svet v barvah«. V letošnji seziji predavanj je Slovensko planinsko društvo priredilo že dvoje predavanj o barvni fotografiji, in sicer prvo predavanje g. Kocjančiča »Planina cveten in drugo predavanje g. prof. Pet-kovška »Z jadranske obale na Durmitor*:. Obe predavanji sta pokazali uspešnost fotografiranja z naivnimi filmi ter sta poslušalce-gledalce prijetno presenetili. V torek 4. februarja bo tretje tako predavanje. Fotoodsek osrecbvegi društva SPD je izbral okrog 200 barvnih diapozitivov, ki jih ie prispevalo" 12 ljubljanskih foto-amaterjev; posnetki so z raznih področij in mnogi naravnost odlične kakovosti. Kratka pojasnila k posameznim slikam bo dal predavatelj g. dr. inž. France Avčin iz Ljubljane. Predavanje bo v dvorani Delavske zbornice 4. februarja ob 20. Planinci in ljubitelji lepe fo+ogrsfro. prihranite si ta večer za to izredno zanimivo in privlačno prireditev.
—lj Tatvine v mesta. Iz stavbne barake Za gradom je nekdo ukradel inž. Antonu Umeku par gumijastih škornjev in dolgo ročno žago vredno skupaj .50 din. — Iz Lebnove krojaške delavnice na Novem trgu je bila ukradena listnica z 90° din. — V Dalmatinovj ulici je t't odnesel iz avto-mobJa inž. Pibernika rjavo aktovko, v kateri so bile razne knjige, par smučarskih rokavic, samovezn;ca in nekai drugih malenkosti. Inž. Pibernik ie oškodovan za okrog 400 din. — Tz nodoficirske čitalnice v vojašnici Vojvode Mišica je tat odnesel 3000 din vreden rad\^ski aparat znamke >Tngelen«r. — Iz stanovanja železniškega uslužbenca Martina Novaka v Drenikovi ulici pa je tat odnesel par finih moških čevljev, vrednih 500 din.
—I j -^ospa ministricam, duhovita Nuši-ćeva veseloigra zabava obiskovalce šentjakobskega   gledališča  prav   tako kakor
Mestni  pogrebni zavod Občina LJubljana
t
Umrla je naša zlata mama. gospa
tarifa Po tokar
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Cojzova c. 9, na pokopališče k Sv. Krizu.
LJUBLJANA, dne 23. januarja 1941.
Globoko žalujoči: MILAN, LADA, TINCA — otroci; MARTIN — zet: MILAN — vnuk.
9" *
lani > TJ jež c. Skrbno pripravljena ifTa in izvrstne kreacije sodelujočih so imele tak uspeh, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Igro bodo ponovili v soboto 25. ta v nedeljo 2«. t_ m. ob 20.15. Priskrbite si vstopnice že v predprodaji od jutri dalje v Mestnem domu. Kot naslednjo novost pripravljajo šent j alt občani izvirno domače delo like Vastetove dramo iz Prešernovega življenja >Visoka pesem«, katere premiera bo na obletnico pesnikove smrti 8. februarja.
—lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO!
—lj Naznanjam otvoritev dobre meščanske kuhanje. Sprejmem tudi abonente. — Priporoča se Josipina Tomec-Jekler, Kongresni trg 3,T. 45-n
—lj Učite se ruske in francoske knhin'e! Jutri se p'ične v resta%*raciji pri Keršiču na Celovški cesti tritedenski kuharski tečaj, v katerem se bodo udeleženke — morda pa tudi udeležencev ne bo manjkalo — seznanile z dobrotami francoske in ruske kuhinje. Ljubljanskim gospodinjam se nudi lepa prilika, da se nauče nekaj novih receptov in novega načina, zlasti še, ker bo poglavitni smoter tečaja, poučiti žen.-ki svet, kako se dobro kuha za majhen denar, kar v teh časih drasrinje nikakor ni majhna rr5. Pohitite s nnjavami. ki jih spreiema restavracija Ker*ič.
—lj rkradena listnica. 2ena pečarskoga
podjetnika Ana Plmatova z Gline je pri-
j?,vilai da ii je v tor- k izginila iz kuhn'cke kredence listnica, v kateri je bPo 950 d'n. Listnico je kmalu našel na dvorišču domaČi hlapec, ki je na to onozoril šp dva druga delavca. Listnica jc bila izpraznjena in so naši*; v njej le nekaj doknro^tov. Oškodovanka je tatvino prijavila pciciji. ki je nekega osumljenca že aretirala, ven-dir zadeva še ni po-asnjena.
—lj Na cesti se je onesvesti. Predsnoč-njim se je pred glavnim kolodvorom na Masarvkovj cosii nenndom.3 ztrmdil kleparski vajenec Janez Hribar, doma iz Za-dobrove. uslužben pa pn K^rnu v Ljubljani. Slučajno je pričel mimo rdrr.\nik dr. Arko. ki je nezavestnega fanta preTled^l in ugotovil, da grre najbrž za zastrupljen j?. Ko mu je nudil prvo pomoč, so obvestili reševalce, ki so Hribarja prepeljali v bolnico
—lj Društvo inženjerjev v Ljub! ia/ni pi-redi v torek 28. t. m. popoldne ogled palače univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Zbirališče udeležencev ob 15. pred vhodom palače v Turjaški ulici. Vabljeni so društveni člani in povabljeni interesenti.
—lj Profesorski zbor juridične fakultete je namesto venca na grob ^o^p^ Marije Dolenc in Marije Sajovic poklonil Akademskemu podpornemu društvu na univerzi kralja Aleksandra T. znesek <^50 din. Pokojnicama bomo ohranili v častnem spominu. — Darovalcem iskrena hval\!
—lj SDdiu&euje čevljarjev v Ljubljani poziva gg. člr_ne. da do 31. t. m vlože prošnje za pa/v šal r»i davek in prijave za obrambni sklni. Eventualno naj se zglasl vsak v zdnižernu  TJfJCOTS. 44—n
—lj Ukradeni kolegi. I^nrecl Gor-rčev? gostilne na Gosposvetsfci cesti 12 ta: odpeljal 1200 din vredno, modro pleskano kolo znamke »Puch< Muradu I<mjatovigu — Iz veže davčne u*>rave na Vodnikovem
treni t*a ^e no1-i o tzkrsule] 1500 d:n vredno, črno pfesfearto kMo znamko »Elfa« Alojzu Hol^bu.
—n   Poiemrvka,   namočena,   S. Kham,
Konirresni  tr«f 8.
Š h ff
— Občni 7bor Centralne »a Saliovskega kluba bo drevi ob 20. v klubski sovi k .varne vZvezd.i.. Polncštevilna udeležba j? članska dolžnest.
Curih, 23. -Januarja. Beograd 10.— P.iriz 8.20. London 16 10. New \rork 431—, Bruselj 69.—. ] lian 21.70. Madrid 40.—. Amsterdam 229.—. Berlin 172.50, Stockhoim 102.775. Oslo 98 50, Kopenhagen SC.oO. Sofija 425.—. Budimpešta 85.—, Atene 300.—, Carigrad 337.5, Bukarešta 215.—.
Pri nas ni epidemije hripe
Ljubljana   23. januarja
Ko se je pred dnevi tako naglo in zelo spremen Ho vrem©. so ljudje sodrK. da se bodo zelo razširil« razne sezonske nalezljive bolezni. Nekateri na le govore o epidemiji hripe v LjuMjani.
Pred tedni je brla bripa rdo ntzsrrjena v Zagrebu m ljudje pri nas so se bali, da se bo razširila tudi k nam. V resnici j« precej ljudi obole'o za hripo v mnogih naših krajih, toda ne šele zdaj zaradi zadnje spremembe vremena.
V Ljubljani zdaj ni številnejših obo'enj za hripo in mkakor ne moremo govoriti o epidemiji. V resnici jc mnogo ljudi obolelo z« hripo prej:nji mesec. Največ iih je bilo bolnih. kakor so nam povedati na mestnem fiz^catu. v drugi polovici decembra, zlasti med božičnimi prazniki. O šte-vilneiših obolenjih za hripo bi smeli govoriti samo od srede decembra do treh kraljev, torej, ko je bilo naimrzlejše vreme Hrrpa se navadno razširi med mrzlim vremenom. Tci kaž?jo izkušnje ;z prej^nvh let.
Seveda pa tako negi a rn teme! "ta vremen
ska sprememba pomeni veliko nevarno«* za zdravje, rtesrfi. če se ljudje ne varujejo Z^flj je mno*«o ljudi prerdalenih s številnih resnejših obolenj ni Tudi druca infekcijska obojlenja so redka Kaže torej, da ju/no \Tcme ni tako nezdravo kakor se zdi
S A KO t
VIII. smučarske tekme SSKJ
Kranj. 21 januarja. Kakor smo že poročali, bodo 1. in 1 februarja v Kranjski gori in v Planici velike sokolske smučarske tekme, ki bodo uvodna prireditev v seriji sokolskih prireditev V Petrovem letu. V naslednjem prinašamo podrobnejša navodila, ki jih je že izdala organizatorica tekem kranjska sokolska župa: Ob prihodu vlakov bo zbor vseh udeležencev pred postajo (pozlrav zastavi). V soboto 1. februarja bodo ob 16. tekme članov (tek izvidnici. ist< časno bo tekmoval tudi moški narasčai (tek izvidnic), in to mlajši in starejši. Prav t^ko bo start tudi za člance in ženski naraščaj ob 16. za izmen^'i tek (3>2 km). V nedeljo 2. februarja bo prvi start ob 10. in to za člane (veleslalom), moški naraščaj (isto). r. d-em ko je proga za mlajši naraSčaj lojena članice (veleslalom) in ženski naraščaj (isto kakor članice). Ob 16. je start
za čianice in ž;n.-k; naraščaj začetnice? (smuk 1 do 2 km V Ob 14. bodo skoki za moški naraščaj, ob 14 30 za člane in istočasno tudi za starejši naraščaj.
Vodstvo tekme je poverjeno br. Kovaču in s. Skalarievi. strukovnu vodja tekem pa je br. Rivhekir. načelnik smučarskega oćscka sokolske tiupt Kranj. Znaki poaa« mezziin cdsekov so tile: »a vod tvo troboj-nica, sodniki: modri traki stanovanje in p:vhrana: r umeri trak. informativni od-:  rdeč trak. Pisarna za informacije,
kjer bo dobiti vsa pojasnila, bo namesčona v tujskoprometrsi pisarni. Sodniki za posamezne discipline so že določeni in naj kdo pravočasno ohveati svojo odinico ali župo q udeležbi na tekmah« Tekmovaicj naj se točno drže navodil, da ne bo nepotrebnih zrkasnitev. člani tekmova'ci naj prinesejo s seboj oprtnike za bremena., ki jih dobe istočasno s številko. Ob ugodnih vremenskih prilikah bodo tekmovalne pio-ge v Rovtih nad »Petrovim«, če bi bi1 o pa snežne prilike slabe, bodo proge prirejene na Preseku.
ShaScatae te&roe škofiefcriUdb S^teolov
Škofja Loka. 21. januarja Na prijazno ravnico onkraj Vincarjev, kjer si je postavil pred leti škofjeloški Sokol smučarsko skakalnico, je v nedeljo popoldne hitelo sckolstvo in sokolsivu na-
klonjeno c>bcinsvvo. V kolikor ie bilo to potrebno, so Sokoli že v poletju skakalnico restavrirali, kakor da so že tedaj slutili letošnjo ugodno smuko. Most skakalnice ie bil ovit v državno trobojnico. pri skokih, ki so trajali nad eno uro. oa je nastopilo deset tekmovalcev. Razveselil nas ie pogled na sokolske brate, ki dosegajo rudi na tem področju društvenega udejstvovanja tolike uspehe. Vsak tekmovalec ie imel tri skoke. Med tekmovanjem je moral odstopiti 00 prvem skoku br. Urh Kalan, ker so se mu zlomile smuči. Po gracioznosti in eleganci skokov ter tehniški dovršenosti, ere nedvomno r>r-venstvo br. Stanetu Konstantinu in Rudiju Baldermanu. Prvi se ie tudi pov/pel na vodilno mseto s svciim 40 metrskim skokom. Ostali skoki so se sukali od 14 do 35 m.
Tekmovalci so se plasirali takole: Konstantin Stane je dosegel 216 točk. Balder-man Rudi 178. Paulus Slane 152. M?jnik Miloš 136. Sti^lic Franc 134. Vodopivec Loize 96. Leben Aci 94. Porenta Ivan 90 in Pevec Bosomir 86. Tekmovalci so bili deležni velike pozornosti in simpatij številnih gledalcev. Prejšnjo nedeljo so tekmovali Sokoli — člani in mešati naraščaj v sla'omu in smuku. Tekme- so bile celodnevne in so tudi v teh tekmah Dokazali
Sokoli, da nravilno Doimuiejo sokolsko telesno vzgojo.
Naše ?!e33lišče
DR AMA
Začetek ob 20 uri Ćetrtek. 23. januarja: Na dnu. Gostovnnje mariborskega    Narodnega gledališča. Izven. Cene od 30 din navzdol.
Petek. 24 januarja: ob 15. uri Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Cene od 14 din navzdol.
Sobota. 25. ianuarja: Othello. Izven.
Nedelja. 26. januarja: ob 15. uri Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri Krog 8 kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 27. januarja: zaprto.
★
Ne zamudite prvovrstnega kulturnega dogodka, gostovanja mariborskega gledališča, ki bo drevi v Drami. Uprizoritev Gorkega drame »Na dnu« je dogodek, ki bi ga ne smel nihče zamuditi. Kritike o uprizoritvi te drame enoglasno potrjujejo, da spada to delo med vrhove, ki jih je ustvaril mariborski ansambel. Ker imamo le redkokdaj priliko, da pozdravimo naše severno obmejno gledališče v naSi Bredi, ki kaže visoko umetniško raven našega slovenskega gledališča. Zagotovite si vstopnice!
OPERA
Začetek oh 20 url
četrtek, 23. januarja: Vesele žene \vind-
sorske. Red četrtek. Petek. 24. januarja: zaprto. (Generalka).
Sobota, 25. ianuarja: Hlapec Jernej Krsina
predstava. Red Premierskl. Nedelja. 26. januarja: ob 15. uri Carmen.
Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Ob 20. uri ^Pri belem konjičku«.. Izven.
Iz Tzb*ve!}
— Zasavsko lovsko društvo bo imelo svoj redni občni zbor v nedelja 2 februarja ob 9. dopoldne v gcstilni Susnik Trbov-lje-Retje z običajnim dnevnim redom. Iz lovskega življenja bo pre aval g. Franc Adamič, davčni inšpektor v p. iz Laikega, medtem ko bo dodal marsikatero zanimivo iz lovske prakse zasavski nimrod gosp. Ivan Deisinger iz Zidanega mosta, člani lovci vljudno vabljeni k polnoste\-ilni udeležbi.
— 60. redni občni zbor bo imela Prostovoljna gasilska četa in reševalni oddelek Trbcvlje-rudnik 26. t. m. ob 16. v prostorih gasilskega doma z običajnim dnevnim redom. Dolžnost gasilcev, je cia se skupščine udeležijo polnoštevilno.
ALI OGLA
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda a In l.—
davek posebej.
ia pismene odgovore glede malih oglasov je creba priložit znamko  — Popustov za male oglase ne priznamo
PRODAM
ieseda 50 par    j*rvek posene) Nalmanl$i ^nesefc S.— din
POZOR!
Popravljam, vulkaniziram gumasto obutev, prodajam in ku-aujem vse vrste moških čevljev — da so le zadnji deli dobri. KLAV2ER. Vošnjakova 4. 401
r. ■
OGLAŠUJ
»Slov. Narodu«
ZA VSAKO PRILIKO
lajcoljsa in najcenejša oblačila si   nabavite pri
P R £ S E C R
Sv. Petra cesta i:   2. T.
SNLŽNE ČEVLJE in gaioee popravlja >EXPRESS« brzopopravljalnica,  Sv. Petra cesta 6. 407
Beseda 50 par. Davek posebej Nalman1ši zneseh H - din
PRODAM
Berkel tehtnico in steklen nastavek za delikateso. Polzve se pri Pepi Bogataj, Jesenice.
405
JABOLKA
lepe mešanke (gambovci) in druga bela in rdeča kg 7 din, druge vrste po din 5 razpošilja po povzetju franko Slov. Bistrica 2urman, Slov. Bistrica.
404
POUK
Beseda 50 par. Daven posebej.
NajmanjSi znesek 8.— din _____ __
zganite* se pravočasno in pre-skrbite otrokom dobrega inštruktorja. Ponudbe na upravo lista pod >Profesor<. 2674
S LUZB E
Beseda 50 par. Davek posebej
NaimaniSI znesek 8.— din
GOSPODIČNA
stara 19 let, z malo maturo in trgovsko solo. z znanjem stenografije in strojepisja, zmožna vseh pisarniških del, iSče službo v pisarni ali kot bi aga j ni-Čarka. Nastop takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na upravo SI. Naroda pod ^Hvaležna«
405
2ena je ona. kri določa ofcus in kulturo
svojega časa.
Za sodoben dom si Izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
ORION
RADIO ISO
RADIO d. z o, z,, LJUBLJANA, Miklošičeva c ?.
RADIOV AL, LJUBLJANA,
Dalmatinova oL 13.
ANTUN BREMEC, CELJEL Miklosičeva al 2.
L. LISICKV, MARIBOR, Koroška a IL
Stran 4
>SLOVENSEI NAROD«, četrtek ». Romarja 1M1
Štev. 18
Sedem glavnih vzrokov draginje
Po mnenju
jih je Se več
Ljubljana, 23. januarja.
2e na<i ieto dni traja razprava o vzrokih draginje. Še vedno ni prave jasnosti o draginji zato tudi niso mogli biti ukrepi proti nji dovolj učinkoviti. Razumljivo je,
da bi moraij poznati dobro vzroke draginje, če bi jo hoteli zaustaviti, čudno je. da doslej ni bilo nobene povsem zadovoljive
ter natančne teorije o vzrokih draginje.
Celo strokovnjaki se še vedno prerekajo o tem, kaj je povzročilo dandanašnjo draginjo. Ali res nimamo strokovnjaka, ki bi raziskal vzroke draginje z znanstveno zanesljivostjo? Ce so pa vzroki tako j:1 sni sami po sebi, da jih ni treba še posebej raziskovati, zakaj jih hoče vsakdo iskati drug-je.
Nedavno je objavil gospodarski list >Na-
rodno blagostanje« razpravo c glavnih vzrokih draginje. Po tej razpravi bi sklepali, da bi oblasti lahko zajezile draginjo, ki je naraščala predvsem zaradi tega. ker ukrepi proti nji v začetku niso bili dovolj učinkoviti.
Na to kritiko politike pobijanja draginje so v začetku odgovarjali na pristojnih mestih, da je treba iskati glavni vzrok draginje v podražitvi uvoznega blaga, to se pravi, da smo brez moči proti draginji, ki je povzročena v tujini. Kljub temu p^ mnogi gospodarstveniki mislijo, da je bila pomanjkljivost osnovnih predpisov proti draginji eden glavnih vzrokov naraščanja draginje. Velika pomanjkljivost je bila namreč, da se je kmetijsko blago v začetku podraževalo brez vseh zadržkov. To velja tudi za tako imenovano luksuzno blago. Cene blaga vseh vrst so pa med seboj odvisne; če se podraži blago neke vrste, se bo prej ali slej podražilo tudi blago druge vrste. Vendar pa v »Narodnem blagostanju« trde. da uvozno blago ni vplivalo na splošne cene. češ da uvoz pri preskrbovanju prebivalstva nima posebne vloge in da smo predvsem uvažali blago iz držav z ustaljenimi cenami Upoštevati je pa treba še. da so morale blago uvažati tudi številne države na severu Evrope in da je bil uvoz tja precej dražji, pa vendar I draginja ni naraščala tako kakor pri nas. Vendar   morajo   strokovnjaki   upoštevati 1
strokovnjakov je 7 vzrokov draginje, dragi pa trde, da
tudi podražitev uvoznega blaga kot enega
glavnih vzrokov draginje.
Pisec razprave o glavnih vzrokih draginje dvomL da je treba sami pomanjkljivosti vladnih ukrepov proti draginji pripisovati, da so cene tako naraščale. To
sicer drži le za uredbo o pobijanju draginje in  brezvestne špekulacije.  Uredba je
bila pomanjkljiva zaradi tega, ker v posameznih primerih, ko so bili prodajalci obtoženi prestopkov, ni bilo mogoče ugotoviti, ali se je blago v resnici podražilo zaradi prevelikega dobička. Posebno važno pa je. da se je podraževalo tudi blago, ki je spadalo pod nadzorstvo nad cenami Pozneje je bil ustanovljen urad za nadzorstvo nad cenami, toda tudi njegovo delovanje ni moglo zaustaviti naraščanja draginje. Čeprav so izpopolnili nadzorstvo, se je blago še nadalje podraževalo. Potemtakem bi morali soditi, da podražitev uvoženega blaga in pomanjkljivi ukrepi proti draginji nista bila edina vzroka naraščanja cen.
Nekateri so hoteli videti glavni vzrok draginje v zmanjšani vrednosti denarja. Toda tudi to ni bil edini in ne glavni vzrok Denarni obtok se je v resnici zelo povečal, kar pa ne pomeni inflacije, pač zaradi tega. ker ie mnogo denarja vzetega iz prometa. Ljudje so dvignili hranilne vloge in hranijo sami denar. To je pa mrtev kapital ter je dejansko toliko manj denarja v obtoku, kolikor ga je tezavrira-nega Ni mceoče ugotoviti, koliko denarja je tezavriranega, gre baje celo za nekaj milijard din. Toda tezavracija denarja tudi ne pomeni popolne deflacije, zato je vsekakor treba računati z nekoliko zmanjšano vn-ednostjo denarja.
Strokovnjak sodi, da je eden glavnih vzrokov draginje nepravilna politika cen. ki je pripuščala, da se je lahko podraževalo kmetijsko blago, odnosno, da so celo pospeševali podražitev, da bi si opomogli kmetje. Kmetijsko blago se je tako podraževalo brez vsakega sorazmerja s cenami drugih vrst blaga. Pri tem bi moral strokovnjak še naglasiti, da prav večina kmetijskega blaga spada med življenjske potrebščine, torej med blago, ki ga ne more nihče pogrešati Ce ga pa hoče kupovati.
mora imeti primerne dohodke. Zaradi podražitve življenjskih, potrebščin so se torej začela mezdna gibanja. Zvišanje mezd
in plač pa pomeni podražitev industrijskega blaga. To je že ples v začaranem Kro-
g-u. V dirki med cenami in mezdami so cene navadno spredaj, a čim bolj si mezde
prizadevajo dohiteti eene. tem besnejsi je tempo.
»Narodno blagostanje* navaja samo 7
glavnih vzrokov draginje: podražitev uvoznega blaga; pomanjkljivost ukrepov proti draginji; pomanjkljivo izvajanje precipisov proti draginji; povečanje denarnega obtoka; izločitev kmetijskega in luksuznega blaga iz uredbe o pobijanju draginje; medsebojna povezanost cen in  kmetijski pro-
tekcionizem. Nekateri teh vzrokov bi lahko imeli skupni imenovalec. Strokovnjak bi ne smel tudi pozabiti, da je eden glavnih vzrokov draginje v vseh državah zvišanje davkov in da v tem pogledu tudi naša država ni izjema. Zaradi zvišanja davkov so se povečali produkcijski stroški Vedeti pa moramo tudi. da se blago tem bolj pod ražu je. čim večje je povpraševanje po njem. odnosno, čim manj blaga je naprodaj. V času. ko je več ljudi pod orožjem, so potrebne znatno večje zaloge živeža za vojaštvo Tako n. pr. znaša poraba mesa na prebivalca v Jugoslaviji na leto 20 kg, na vojaka pa 85 kg. To je ogromna razlika Prav tako ne smemo pozabiti še posebnega razpoloženja ljudi med vomo. tako zvane vojne psihoze; ljudje kupičijo živila v strahu pred pomanjkanjem in podražitvijo. Pridelovalci zadržujejo pridelke ker se boje sami pomanjkanja in ker pričakujejo še višje cene, odjemalci bi pa radi nakupih čim več. Upoštevati moramo še. da je zdaj mnogo večje povpraševanje po življenjskih potrebščinah, ker jih zbirajo v svojih zalogah tudd številne ustanove, aprovizacije ter občine. Večje povpraševanje po blagu povzroča vselej podražitev tudi v normalnih časih. Morda je prav to glavni vzrok draginje, čeprav je treba upoštevati tudi druge. Skratka: vzrok draginje so vojne razmere — podražitev sirovin, večje povpraševanje po blagu, povečani državni izdatki in povečan denarni obtok.
Eni tako, drugi drugače
železniška uprava pa tudi ni da bi vsem ustregla
Ljubljana, 23. januarja Na čianck v >Slov. Narodu« pod naslovom »Ne ukinjajte novih vlakov« imamo dijaki, ki se vozimo vsak dan v Ljubljano, marsikaj pripomniti. Ne vemo. kdo je ta članek napisal, vemo pa, da človek, ki je to napisal, ne pozna dosti razmer na naši progi in tudd ne upošteva dovolj zakonov logike.
Deputacija dijakov, ki se je oglasila na direkciji v zadevi zopetne uvedbe vlaka ob 13.28 pri načelniku prometnega, oddelka g. inž- Podbregarju, je dobila* od njega obljubo, da bo. če bo le mogel, uvedel zaprošeni vlak, to pa seveda za ceno ukinitve vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.55 in obratno iz Kranja ob 9.10.
Ne vemo, zakaj se dotični gospod toliko poteguje za ta vlak, ki je skoro popolnoma nepotreben. Gospod utemeljuje svoje stališče tako, da se s tem vlakom vozijo v Kranj delavci, nameščenci in šolarji. Poglejmo, koliko drže te trditve! Delavci sploh ne uporabljajo tega. vlaka, ker se jim delo prične že ob 7. in vsi uporabljajo vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40. Tudi šolarji uporabljajo vedno prvi vlak, ne pa omenjenega, ker pride dotični vlak v Kranj šele ob 7.52 ter jim je radi oddaljenosti kolodvora od gimnazije nemogoče uporabiti ta vlak. če nceejo, da zamude pouk. Sicer se pa šolarji iz krajev ob tej progi večinoma vozijo v Ljubljano in se jih v Kranj vozi le neznatna manjšina, ki se sploh ne more upoštevati. Skoro isto je z nameščenci. Bolje je. da nameščenci počakajo eno uro na službo, kakor da bi dijaki popoldne prezebali brez kosila v Ljubljani tri ure.
Vlak, ki odhaja ob 9.10 iz Kranja, je pa še bolj nepotreben. Primeren je le za zaspance, kajti kako naj ljudje, ki imajo opravka v Ljubljani vse opravijo v pičli poldrugi uri, ko pa pride vlak šele ob 10-v Ljubljano in odhaja prihodnji vlak šele ob 11.50 na Gorenjsko? Smešna je zlasti trditev, da je ta vlak postal pravi dopoldanski tramvaj za ljudi izpod šmarne gore ter da se gospodinje z njim vozijo na trg v Ljubljano. To zlasti vidimo na popolnoma praznih vagonih tega vlaka. Kako se vozijo gospodinje s tem vlakom na-kupovat na trg, pa nam ostane nerazjašnjeno vprašanje, kajti po tej logiki bi mo-
rali imeti kosilo v krajih pod Šmarno goro najprej ob 2. popoldne, kajti nazaj pridejo lahko šele z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 11.50. Ne vemo, katera gospodinja bi se vozila s tem vlakom nakupovat v Ljubljano na trg.
Kar se pa tiče prestavitve vlaka na 13. popoldne pa vemo, da se to zgodi lahko šele ob uvedbi novega, voznega reda 15. maja 1941. Zato gre naš predlog na železniško direkcijo za tem, da ukine vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.55 in da zopet uvede vlak ob 13.2S. kajti ta vlak je tisočkrat potrebnejši od prejšnjega, še enkrat nujno aDeliramo ob tej priliki na direkcijo, da izpolni svojo obljubo, kajti položaj dijakov postaja že nevzdržen.
Dijaki iz kraiev ob gorenjski progi *
>Slov. Narod t je objavil vest, da namerava žel- direkcija uvesti na prošnjo dija-štva vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Gorenjski ob 13.18, ukiniti pa zato vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.55.
Vlak, ki ga namerava žel. direkcija ukiniti, je bil najbolj ugodna zveza proti Gorenjski oz. preti Kranju in se ga je posluževalo najmanj 100 uradnikov in privatnih nameščencev ter ravno toliko ali pa Se več
delavcev in dijakov, ki se vozijo v šole odu. so uslužbeni v raznih podjetjih in tovarnah od Medvod do Kranja. Po ogromni večini so to sami mali. slabo situirani nameščenci in delavci z družinami, ki se radi nedostajanja sredstev, nestalnosti in nesigurnosti nameščenja ter iz raznih drugih vzrokov ne morejo preseliti v kraj, kjesr so uslužbeni.
Vsi ti bodo primorani v primeru ukinitve vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 6.55 voziti se z vlakom, ki oahaja iz Ljubljane skoraj poldrugo uro bolj zgodaj. Ker so skoraj vsi celodnevno zaposleni in jim je povratek domov mogoč, šele z večernimi vlaki, bodo odsotni z doma od 5. zjutraj pa do 8. oz. 9. zvečer, kar pomen j a ogromen napor in nepotrebno ter brezplodno izgubljanje časa-
Vlak iz Ljubljane proti Gorenjski z odhodom okrog 7. zjutraj je bil na programu vseh voznih redov že desetletja, ker je po-menjal najbolj primerno in ugodno jutranjo zvezo proti Gorenjski. Sedanji vozni redi vlakov so bili izdelani glede na pre-
cejšnje število in gostoto vlakov. Radi dva-kiatnega reduciranja pa so poštah vlaki tako redki, da je nujno potrebno izpreme-niti sedanje vozne rede in pomakniti odhode iz Ljubljane na primernejši čas. Ce pa to ni mogoče, naj se vsaj sedaj še vozeči vlaki ne ukinjajo, za zopetno uvedbo dijaškega vlaka pa naj najde žel. chr. tako rešitev, da ne bo ukinjala vlaka, ki je najbolj potreben številnim nameščencem, dijakom in delavcem. Najbolj primerna rešitev bi bila nedvomno prestavitev odhoda potniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 11.50 na 13. uro. Nikakor pa ne gre popravljati škodo, povzročeno enim tako, da se povzrodi še večja škoda drugim.
Nameščenec
»Martin Na puhek« na Jesenicah
Jesenice. 22. januarja Naraščaj Sokolskoga društva Radovljice bo gostoval v nedeljo, 26. t. m_ popoldne
v Sokolskem domu na Jesenicah s špicar-
jevo pravljično igro >Martin Napuhek«. ki
je pri dveh uprizoritvah v Radovljici žela prav lep uspeh. Vsebina je vzgojna, ker nam dokazuje, da sta zdravje in mati največja zaklada in da je bogastvo" nič evo brez njih, ljubezen in bratstvo naj vlada, potem bo vsem bolje na svetu. V to resno snov je vpleteno petje s plesom, za zabavo
pa skrbita brihtna služabnika in kasnejšo, ministra Tine in Bine. Tako pridejo na račun oni, ki spoštujejo idejno in tudi tisti, ki ljubijo zabavno stran. Igra tedaj ustreza starim in mladim, mlada dramska družina pa tudi igra, da jo je vredno pogledati. Upamo tedaj, da bo v nedeljo dvorana, polna. Začetek je točno ob pol štirih.
NEPOBOLJŠLJIV
— Toda dušica, zagotavlja mož svojo ie* do, aaj sem ti že »tokrat povedal, da je zame na svetu samo ena žena
— To? — odgovori žena solznih oči. — Toda ie nikoii mi ni&ć povedal, katera j« tO.
Možje čudovitega spomina
Največ jih je med glasbeniki — Nemec, Ki je govoril 230 jezikov
Ce je označil nemški filozof Friedrich J odi izobrazbo za skupnost tega, kar smo pozabili, menda ni mislil tega doslovno. Seveda je pa dolga vrsta tega, kar se morejo človeški možgani z največjim trudom ali brez truda v številkah, dogodkih ali dojmih in kadarkoli točno ponoviti, človeški spomin je v tej smeri se neraziskan. V vseh časih so živeli ljudje s presenetljivim spominom. Glede čudežnih možganov so na prvem mestu glasbeniki.
Pianist Frank la Forge je nedvomno spadal med nje. Znal je na pamet 4.000 skladb, brez not je lahko vse točno zaigral in v 25 letih svojega glasbenega delovanja ni na javnih nastopih nikoh rabil not.
Tudi sir Thomas Beacham po pravici velja za enega najmodernejših skladateljev najboljšega spomina, že ko mu je bilo 20 let. je znal na pamet blizu 30 oper. ki jih je dirigiral, ne da bi le enkrat odprl partituro. Pa tudi med sodobnimi glasbeniki se mnogi odlikujejo po izrednem spominu.
Italijan Pietro Guardije znal vso Dantejevo »Divino Comedlo« na pamet. Pri vsem tem je bil pa analfabet, ki ni znal ne pisati ne čitati. Gigantski Dantejev epos so mu nekajkrat čitali in tako se ga je naučil na pamet.
V Bombavu še zdaj živi Ind A n a d-h a n i, ki je glede spomina prava svetovna senzacija. On zna zelo točno reproducirati do 1.000 stavkov naenkrat, če jih le enkrat sliši. In to so lahko stavki v poljubnem jeziku, ki jih je morda slišal prvič v življenju.
V Edinburgu je 5e nedavno živel W i 1-1 i a m L y o n. ki je znal čez 24 ur reproducirati točno od besede do besede no-
vine, ki jih je zjutraj p recital, če mu je
pa kdo čital novine, si ni zapomnil skoraj nič. To je bilo torej samo Čudo optičnega spomina prav tako kakor je Ind Anadhani čudo akustičnega spomina.
Med ljudmi, ki so si izredno dobro zapomnili gotova mesta in ljudi ter njihovo medsebojno zvezo se je odlikoval s čudovitim spominom tudi pokojni crnogorski kralj N i k i t a. On si je zapomnil imena, starost poklic in družinske razmere večina starejših prebivalcev svoje kraljevine. Rad se je zatekel k tej svoji nadarjenosti, če se je s tujim' diplomati vozil po črni gori. Vsi so seveda strmeli nad njegovim poznavanjem rodbinskih razmer večine Črnogorcev.
Mec čudovito nadarjenimi poznavr. Id jezi>-a je treba omeniti italijanskega kar-oinaia Giuseppa Mezzofanttja. ki 1e gladko govoril 58 jezikov. Rekord 30 pa dosegel Elihu Burrit lz New Bi 1-tnina v severoameriški državi Conecticut. On je bil od leta 1865 do 1S70 član amo->-iške \lede in kot apostol miru je prepotovat, vso Evropo. Govoril je gladko 100 jezikov £e presenetljive jše je bilo jezu >v-no znane dr. Ludwika Haralda S c h d t 7 a iz Frankfurta n M, ki je u h voril 200 jezikov. Razumel je baje tudi nekaj afriških idiomov, za katere niti najbolj s*«\eči jezikoslovci niso imeli po-3 :bne označbe. Ko je nekoč v berUnJUcero cirkusu costopala skupina Indijancev, označenih za Siouxa. je ugotovil dr. Scn-i^z ki je poslušal njihov govor. d', niso Siou-xi ^enrveč Indijanci plemeaa Pnvee. Fe-veda so Indijanci sami najbolj sijali, ko jim je to povedal, ker so mislili, da ni človeka v Evropi, ki bi ve lel, kateremu plemenu pripadajo.
Lojze — mladenič SO let
Ljubljana, 23. januarja
Mi si umijemo roke — druge naj prime za ušesa, da so mu javno naprtili pet k rižev, našemu Lojzetu Novaku, šefu oglasnega oddelka >Jutra«. Saj niti sam ne verjame, da sta se danes srečala z Abrahamom, čeprav ima to zapisano v krstnem listu. Kako naj še verjamejo njegovi prijatelji in znanci, ko ga pa vidijo sleherni dan tako mladeniško čilega, urnega in podjetnega, da bi mu človek niti treh kri-žev ne prisodil? Pa bo menda le res, da jih bo nosil cd današnjega dne že pet, če je rečeno tako v krstnem listu in če so izdali to Lojzetcvo skrivnost kolegi iz 2-Jutrovega«: lu-edništva.
Srečanja z Abrahamom se vsak moški nekam boji. Zakaj, ni težko uganiti. Izgubiti kredit pi*i dekletih ni prijetno, posebno če veš, ca se izgubljeno nikoli več ne povrne. No, našemu Lojzetu se tega ni treba bati, kredit mu bo ostal neokrnjen, dokler bo tak fant. kakor je zdaj. In tak bo še dolgo, saj mu teče življenje v delu in vnemi za vse ierpo. Prijazen, postrežljiv, neumorno delaven, srčno dober in plemenit kakor le zelo redki med nami, uživa med  veliko množico svojih prijateljev in
znancev ugled in spoštovanje, kakor ga v polni meri zasluzi.
Poleg drugih vrlin odlikuje našega Lojzeta tudi skromnost in zato vemo. da mu ne bo prav, da smo se ga spomnili ob njegovem življenjskem prazniku. In ven lar storimo to v upanju, da mu bo na njegovi trdi, skrbi in dela polni življenjski poti vsaj v skromno zadoščenje, ko se pridružujemo dolgi vrsti njegovih iskrenih prijateljev in mu zakličemo: Se na mnoga leta!
Iz Laškega
— Rešilna p°Mnja nujno potre Ima. V Laškem zelo pogrešamo rešilno jx>ptajo In rešilni avto. Morda bi gasilno društvo v sporazumu in ob sodelovanju z drugimi v potev prihajajočimi ustanovami pokr. akcijo, da dobimo rešilno postajo.
— Za avtobusno zvezo Laško—Celjr. Neki domač avtopodjetnik bi rad uvedel med Laškim in Celjem avtobusno zvezo Laško ima z občino Sv. Krištof okrorr 10 tisoč prebivalcev. 6 tovarn, rudnik Hudo jamo, 10 državnih in samoupravnih ur 1-dov in znano zdravilišče. Kot izrnzito letoviško mesto bi pač moralo imeti avtobusno zvezo s Celjem. Celje je važno tujskopro-metno središče ter gospodarsko in trgovsko središče. Upamo, da bo prošnji avto> podjetnika ugodeno, ker je avtobusna eve-za med Laškim in Celjem res nujno potrebna zlasti zdaj. ko je bilo uk'nji n h ve8
vlakov.
— Kaj je z razširjenjem pokopališki." že lani smo imeli nadarbinsko komisijo v sporazumu z mejaši glede razširjenja pokopališča v Laškem, ki je že davno pretesno. V Laškem imamo letno 70 do 80 pogrebov. Izbiranje prostorov sploh ni več mogoče. Mnogi odkupijo že zastarele grot>-nice ob zidu, da lahko pokopljejo svojce. Pokopališče je treba čimprej razširiti.
— Laško potrebuje tržnic0. Ker je Laško letovišče, uradniško in industrijsko mesto, je poraba živil pri nas izredno lika. Prebivalstvo mesta se množi in zato ne morejo imeti vsi lastnih vrtov z zelen j. 1-vo. Mnogi so navezani na kmetijske pridelke. Ker pa Laško nima stalne tržnir- . kmetje ne prinašajo pridelkov na trg in zato so cene precej visoke. To vpraš
bi najlaže uredila občina sama v zadovoljstvo občanov in kmetov. Zdaj ima monopol za prodajo sočivja samo en stalen prodajalec in se zato ne moromo čuditi. <1 . cene za sedanje razmere naravnost neznosne.
A. E. Fielding
23
Črna mačka
--1 prinaša sreče
Roman
— Da, to zadevo izročim v Broađbendsu Scotland Tardu čim izvem za izid obdukcije, — je pripomnil polkovnik Warren. — Med nama rečeno, doktor Mor-lav je nam telefoniral takoj, čim je pregledal truplo, da je podlegel Batchelor zastrupi jen ju s ciankali-jem, ne glede na stekleničico, ki jo je držal v roki. Dejal je, da je o tem trdno prepričan.
— Seveda, če bi le imel čas razmišljati o tem, — je dejal Nuttall z opravičljivim glasom, — bi bil moral spoznati, da Batchelorovo truplo ne kaže običajnih znakov po zastrupljenju s strihninom, namreč otrpnjene ude, krčevito stisnjene zobe, navzdol zakrivljene ustne in podobno. Stekleničica v njegovi roki je bila tisto, kar me je zbegalo in pa železniška nesreča, ki se je pripetila istega dne.
— Višji inspektor Pointer je obljubil, da pride VSak Čas sem. Poslali so ga k nam iz Scotland Tarda, — je pojasnil Warren Galbreithu_ — Med zasliše-
vanjem je sedel v zadnji klopi. Morda ste ga opazili. To je zelo zanimiv dečko.
Galbreith je pa opazil samo znane obraze in še te le mimogrede. Kar je nekdo potrkal in na poziv preiskovalnega sodnika je vstopil plečat mož prožne postave. Napravil je miren in impozanten vtis. Višji inspektor je imel bled obraz in črne oči zastrtega pogleda. Navidez je bil dobrodušen, toda bilo je jasno, da nihče ne more spoznati, kaj prav za prav misli. Stisnil je roko Galbreithu, ki se mu je predstavil in prijazno nasmehnil.
Vsi štirje so govorili. Galbreith je bil presenečen. Kako hitro in spretno je izvabil mož iz Scotland Tarda iz njih vse, kar so vedeli o razmerah in prebivalcih Broadbendsa in o Batcheloru samem.
— Med nami rečeno, ne uradno, kaj sodite vi o tej zadevi, gospod Pointer? — je vprašal polkovnik končno. Pointer pa zaenkrat ni hotel povedati svojega mnenja,
— Kar se mene tiče, — je dejal Nuttall, — imam prav tako kakor polkovnik Warren vtis, da je hotel sir Henry s pomočjo strihnina odstraniti nekoga, ki ga je pa prehitel s tem, da mu je podtaknil zastrupljen mandelj.
Galbreith je komaj zaglušil krik odpora. Njegovo življenje je šlo tako mirno svojo pot, da se mu je zdel podoben položaj preveč fantastičen, da bi mogel biti verjeten. Warren je pa v znak soglasja prikimal. Govoril je o tej domnevi z INuttallom že pred zaslišanjem.
— In to je moralo biti storjeno preklicano spretno. Batchelor je bil najbrže v sobi sam.
— Zakaj najbrže? — je vprašal Galbreith, ki je kot advokat hitro vse razumel, toda v teh stvareh se ni spoznal.
— Batchelor je držal stekleničico kar javno v roki, — je pojasnil Warren. — Njemu, ki je bil v vojni, kjer je videl mnogo strašnejših stvari, se prizor v knjižnici, ki se je bil odigral tako, kakor je domneval on, ni zdel tako grozen, da ne bi bil mogoč. Hotel je podrobno pojasniti, kako si zamišlja vso stvar, v kolikor mu ne bodo nasprotovali z jasnimi dejstvi. Recimo, da se je hotel Batchelor nekoga odkrižati s pomočjo strihnina, ki ga je hotel najbrž priliti vinu v časi, ali pa kar naravnost v steklenico. Tisti ^nekdo« ga je pa prehitel s tem, da mu je podtakriil zastrupljen mandelj in tako strihnina ni bilo več mogoče uporabiti. Batchelor pred smrtjo niti toliko časa ni imel. da bi ga odložil. Vsa ta dejstva pričajo proti nekomu, ki so mu bile razmere v hiši dobro znane.
— Ali mislite na koga izmed služinčadi? — je vprašal Galbreith.
— Nikomur izmed služinčadi bi sir Henry ne bil ponudil vina, — je dejal Nuttall.
— Res je, — je pritrdil Galbreith tiho in se vprašujoče ozrl na višjega inšpektorja Pointerja, ki je zamišljeno gledal na konca svojih čevljev.
— Da, vse kaže, da je imel svoje prste vmes nek-
do, ki je imel dostop do mandljev, — je odgovoril Pinter na njegov vprašujoči pogled. Mandlji so bili v stekleni skledici, stoječi na mizici v jedilnici. Ko-mornik je izpovedal, da je vedno napolnil eno izmed štirih srebrnih skledic z jedilne mize s slanimi mandlji tako zvrhano, kakor je le mogel in vedno jih je odnesel v knjižnico sira Henrvja takoj, čim so dame vstale od mize. Naj je že morilec prebival v hiši ali pa samo prihajal v njo, je moral biti to nekdo, ki je dobro vedel, kje so spravljeni slani mandlji in za vsak primer, kje je spravljena stekleničica s strupenim praškom.
— Nekdo, ki je poznal tudi navado sira Kenrvja, da je po večerji vedno jedel mandlje v svoji knjižnici in ki je ;mel dovolj časa, da je pomešal med nje zastrupljen mandelj, — je pripomnil Nuttall.
— Ni pa mogel biti prepričan, da bo Batchelor snedel prav ta zastrupljeni mandelj. Moral je spraviti strup v mandelj, ležeč na Batchelcrovem krožničku v knjižnici, — je ugovarjal Galbreith.
— Saj to je tisto, — je pritrdil Nuttall. — Moral je spraviti strup vanj šele v knjižnici sami.
— V tem primeru bi ga bil moral sir Henry zasačiti, — je pripomnil polkovnik Warren hitro.
— George je izpovedal, da je prišel sir Henry v knjižnico sam, vprav ko mu je prinesel skledico z mandlji. Morda je bil sir Henry poklican iz sobe pod Dretvezo ali pa je odšel sam in da je zločinec počakal vprav na ta trenutek ter izkoristil priložnost, — je pripomnil Nuttall.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran J oran //   Za upravo in inseratni del lista Oton Christof J J Vsi V Ljubljani