Poštnina plačana v gotovinL 1
Leto XVL, št. 188
a
j
I^AOaoa, petek K. avgusta 193S
Cena 2 Din
opravoidtvo; Ljubljana, Knafijeva ulica 6. — Telefon 6L 8122, 2123, 3124, 3125, 8128, lnseratni oddeieK: LJubljana, Selen« tourgova ui.fi. — TeL 8482, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. »— Telefon St 2455. Podružnica Celje: K oceno va ulica St.
2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čisto 7&180, Wien št. 10f<.241.
Naročnina maša, mesečno Din 25.— Za inozemstvu Oin 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon st 244a Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. JL Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Prijava Rad. zajednice
Vlada je izvršila vse priprave — Oficielno obvestilo o vstopu SLS v radikale — Protiakcija opozicije
vršenem poslu, ni m po poroči java nove stran
Minister brez portfelja g. Djuro Jan« kovic, ki vodi posle za ustanovitev nove radikalske stranke, je v teku ted« na izvršil zadnje formalne priprave, da bo stranka mogla pri ministru notra* njih del v smislu zakonskih predpisov zaprositi za predhodno dovoljenje, da izvrši organizacijo na terenu. To pro* šnjo mora podpisati najmanj sto pred* lagateJjev. Priložena morajo biti orga« nizacijska pravila in program, iz kate* rega je razvidno, da stranka nima ne verskega, ne plemenskega, ne pokrajin* skega značaja in da se ne protivi ob* 6toječemu državnemu aH družabnemu redu.
Minister Jan kovic je program m sta* tut predloži gospodu Aci Stanojeviču v .končno odobrenje, nakar je g. Stano* jevič kot prvi podpisal prijavo za pred« ho-dno odobrenje stranke. Zadnje dni se je minister Jankovič mudil na Bledu kjer je poročal predsedniku vlade o iz« 'odpisi so sedaj nabra» ih iz Beograda bo pri* ce vložena 20. t. m. O pristupu bivše SLS je bilo v Ljub« Ijani v sTedo 14. tm. izdano sledeče
obvestilo:
:Danes popoldne ob 4 je dospel z Bleda v Ljubljano minister brez portfelja g. Djuro Jankovič in je imel kanferanco z g. ar. Natlačenam. ter z ranimi vodilnimi osebami fcčvSe SLS. Na konferenci se je razpravljalo predvsem o organizaciji stranke Jugoslovanske Radikalne Zajednice (JRZ). Po končani konferenci so navzoči podpisali predlog za prijavo stranke JRZ. Prijava nosi na prvem mestu podpis Ace Stanojeviča, na drugem dr. Milana Stojadinoviča^ ministrskega predsednika in zunanjega ministra, na tretjem mestu podpis notranjega ministra dr. Antona Korošca, na četrtem mestu podpis ministra za promet g. dr. Spaha. Tem podpisom sledijo podpisi naj-odličnejših predstavnikov iz bivše radikalne stranke, bivše Slovenske ljudske stranke in bivše muslimanske zajednice.
Iz Slovenije je ta predlog podpisalo 65 osebnosti. Poleg že omenjenega podpisa dr. Korošca so med drugimi podpisali prijavo tudi dr. Marko Natlačen, dr. Fran KuJo-vec, dr. Gosar. dr. Adlešič, dr. Leskovar, dr. Schaubach. dr. Juivan, dr. Miha Krek, dr žvokelj. Franjo 2ebot. Marko Kranjc, prof. Cestnik iz Celja, bivši narodni poslanec Brod ar. župan TJrrmik iz Šenčurja, minister Gostinčar, Mihelčič iz Celja, industrijalec Tone Rojina. Arher iz šent Vida, hotelir Gorjanc iz Kranja, Majeršič iz Tržiča, bivši župan Oražesm iz Most, Bur-g<*r iz Smlednika itd. itd. Med podpisniki se nahajajo zastopniki iz vse Slovenije in iz vseh stanov, tako, da je organizacija "bivše SLS popolnoma enotna in kompaktna za svojim voditeljem dr. Antonom Ko. rošcem.
Z večernim brzo vlakom, M gre čes Jesenice proti Belgradu. je nocoj potoval skozi Ljubljano ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič. Z njim je potoval z Bleda tudi prosvetni minister dr. štoševič. V Kranju je sprejel ministrski predsednik v salonski vagon predsednika bivše ljubljan-
ske samouprave dr. Marka Natlačena, bivšega ministra dr. Frana Kulovca in dr. Miho Kreka, s katerimi je imel konferenco do Ljubljane ter vseh petnajst minut, ko je brzovlak stal na ljubljanskem kolodvoru. Slovenci so v Ljubljani izstopili ter "biti ugodno razpoloženi, kakšnih podrobnosti o tej seji pa časnikarjem niso izdali. Dr. Stojadinovič ni sprejei nikogar drugega v Ljubljani
Iz Sarajeva poročajo, da namerava sedaj ustanoviti svojo stranko tudi vo« ditelj takozvanega etičnega pokreta v Sarajevu Milenko Vidovič. Stranka se bo imenovala »Etična socialna zajedni« ca«. Vidovič je že leta 1933. pripravljal ustanovitev svoje stranke.
Narodni poslanec Miloš Dragovič odločno demantira vesti o sporu ▼ vodstvu Hodžerove Narodne stranke ter izjavlja, da mu o kakšnem sporu ni prav nič znano.
Novosadski »Dan« javlja, da se bo bdvši voditelj hrvatske klerikalne stran ke bivši minister Stepan Barič z ne* katerimi svojimi prijatelji pridružil Radikalski zajednici. Ta njegov korak pa obsojajo ostali vodilni člani bivše HPS z urednikom »Hrvatske Straže« dr. Jankom Širakom na čelu in izjav* Ijajo, da g. Stepan Barič postopa na svojo roko in da se bivša HPS z njim nikakor ne strinja. Kakor znano, je »Jutro« že svoj čas objavilo informacij jo o preokretu v enem delu-»hrvatskih klerikalcev, pa nas je »Hrvatska Stra* ža« proklela kot framazonske intri* gante.
Skupni akcijski
odbor opozicije
V	Beogradu je pospešitev prijave Radikalske zajednice zelo razburila opozicijske kroge, ki smatrajo, da bo sedaj nova stranka pod zaščito vlade in s pomočjo njenih sredstev pristopi* ia k intenzivni organizaciji na terenu in silila v svoje vrste tudi ljudi, ki si* cer niso za njo razpoloženi. Smatra se, da bi bilo potrebno sedaj tudd s strani združene opozicije pristopiti k formal* neonu organiziranju pristašev. Pred* vsem se pa namerava izvesti sistema* tična protiakcija proti novi stranki po* tom shodov, sestankov in organizirane propagande. V to svrho bo sestavljen poseben skupni akcijski odbor iz pred* stavnikov bivše HSS, DS, SDS in biv* še zemljoradniške stranke. Naloga te* ga odbora bo izdelati načrt za izvedbo protiakcije, ki bo predložen dr. Mačku Ljubi Davidoviču in Joči Jovanoviču na odobrenje. Naloga tega akcijskega odbora pa ne bo, da bi proučeval vpra* šanje skupne strankarske organizacije, ki ni izvedljiva.
V	Beograd se je vrnil z letovanja bivši ministrski predsednik dr. Srškič, ki je imel v zadnjih dneh sestanke z nekaterimi vodilnimi politiki iz JNS. Prihodnje dni se pričakuje povratek bivšega predsednika vlade dr. .Voje Marinkoviča.
PREDRAZGOVORI V PARIZU
Pni sestanki Lavala z Aloisijem In Edenom - Anglija želi mirno ureditev abesinskega spora, še preden se sestane svet DN
Rudarska deputacija
pri kr. namestniku
Kr. namestnik Perovic je obljubil svojo polno pomoč
Bled, 15. avgusta Danes je bila sprejeta v avdienci pri kialjevem namestniku dr. Peroviču posebna deputacija, v kateri so bili po* slanci iz rudarskih revirjev gg. dr. Lov* renčič, Pleskovič in Mravlje, župani g. Jakob Kienovšek iz Trbovelj, g. Kari .Malovrh in Hrastnika, ing Ivan Dr* novšek iz Zagorja, občinski odbornik prof. Lojz< Uršič iz Kočevja in zastop* nrk II. rudarske skupine g. Fran Pliber* šek iz Trbovelj. Kraljevi namestnik dr. Ivo Perovič je sprejel deputacijo ob 10.15 v vili »Beli dvor«. Deputacija je predočila kraljevemu namestniku bedo rudarskega delavstva in težavni položaj v premogovnih revirjih, ki je nastal zaradi stagnacije v industriji. Opozorila ga je n- katastrofalne posle* dice, ki so neizbežne, če bi ostalo pri nameravani redukciji premogovnih do* bav iz naših rudnikov. Izročila je g. kraljevemu namestniku dve s pomeni* ci, in sicer se prva tiče vseh prizadetih rudnikov v dravski banovini, druga pa se nanaša na težavni položaj rudnika Kočevja. Deputacija je prosila kralje* vega namestnika za pomoč da se odvr* ne preteča nevarnost, ki ograža obsta* nek rudnikov in gospodarsko ravno* vesje prizadetih občin, še prav poseb* no pa Kočevja.
Gospod kraljevi namestnik je z naj* večjo pozornostjo sledil izvajanjem deputantov ter je obljubil, da bo rad priporočil kr. vladi, da se izvede revi* zija sklepa ministrskega sveta. V te* ku razgovora sq se člani deputacije
mogli preveriti, da gospod kraljevi na* mestnik dobro pozna naše gospodar* ske prilike in težave in vobče, da mu je naša ožja domovina zelo pri srcu.
Avdienca je trajala tri četrt ure in ob slovesu je deputacija odnesla trden vtis, da ima slovensko rudarstvo v ose* bi g. kr. namestnika dobrega činitelja.
S popoldanskim vlakom se je depu* taci j a vrnila v Ljubljano.
Intervencija direktorja dr. Vrhunca v Beogradu
Beograd, 15. avgusta ▼. Kakor smo že poročali, se je v sporazumu z depu* tacijo, ki je bila izvoljena na anketi gospodarskih in delavskih organizacij v Trgovskem domu , odpeljal direktor TPD g. dr. Vrhunc v Beograd, da iz* roči merodajnim činiteJjem spomenico in resolucijo o nevzdržnem položaju v slovenski premogovnikih, ki je na* stal po novi razdelitvi dobav premoga za državne železnice.
Drektor dr. Vrhunec je bil danes sprejet pri ministru g. dr. Korošcu, ka* teremu je izročal ves materijal, zbran na konferenci ter mu v daljšem razgo* voru še posebej pojasnil položaj, v ka* terem se nahajajo danes naši premo* govniki. Dr. Korošec se je za zadevo živo zanimal ter obljubil, da bo tekom prihodnjih dni govoril tako s predsed* nikom vlade dr. Stojadinovičem kakor s prometnim ministrom dr. Spahom, da pristaneta na revizijo od ministr* skega sveta odobrene razdelitve držav*
Pariz, 15. avgusta. AA. Po dosedanjih informacijah je Bden v svojih razgovorih z Lavalom jasno opredelil stališče Velike Britanije v skladu s paktom Društva narodov. V svoji odgovornosti ima britanska vlada samo en cilj, doseči spoštovanje obveznosti, izvirajo-čih iz pakta DN. Med Veliko Britanijo in Italijo ni nikakega posebnega povoda za nesporazum. Edina skrb Velike Britanije je, da se spoštuje pakt D. N. Zato želi tem bolj, da bi pariška konferenca dosegla mirno ureditev, preden se sestane svet DN 4. septembra, da prouči celotni spor med Rimom in Addis Abebo.
Tudi francoski krogi poudarjajo željo po mirni likvidaciji spora.V Parizu so posebno v skrbeh zaradi posledic, ki bi jih utegnila imeti afriška vojna v Evropi in še posebej za Društvo narodov. Francija ima pri razgovorih posebno kočljivo vlogo. Po rimskem sporazumu, ki je ustvaril med njo in Italijo posebno tesno razmerje, si ne želi kompromitirati prijateljstva z Italijo, nikakor pa se tudi ne more odreči obveznostim, ki jih ji nalaga pakt DN. V tem pogledu je popolnoma sporazum-
na z Veliko Britanijo, katere prijateljstvu hoče vsekakor ostati tudi zvesta.
Pariški listi si mnogo obetajo zlasti od Lavalove diplomatske spretnosti, ki se je že tolikrat pokazala pri težkih mednarodnih razgovorih. V splošnem so sicer mnenja, da je ozračje dokaj mračno in malo upanja za sporazum, ob enem pa tudi poudarjajo, da nikakor ne kaže izgubljati vseh nad v mirno rešitev abesinsko-italijanskega konflikta.
Angleški kompromisni predlog
London, 15. avgusta, d. Trdijo da je angleški minister za Društvo narodov Eden predložil Lavalu naslednji komp* Eden predlož'1 Lavalu naslednji kom* promisni predlog za ureditev italijansko
1.	Abesinija naj pristane na imenom vanje večjega števila italijanskih fi* nančnih in gospodarskih svetovalcev za svojo državo, katerih poslovanje naj bi stalo pod nadzorstvom Društva narodov.
2.	Abesinija naj bi dovolila Italiji go* tove rudniške, železniške in druge kom cesije, ki so bile predvidene že v po*
godbah iz 1906 in 1925, sklenjenih med Anglijo, Francijo in Italijo, ter v po* godbi iz l. 1928, sklenjenih med Italijo in Abesinijo.
3.	Abesinija naj odstopi Italiji po* krajino Ogaden, ki leži ob italijanski Somaliji, ali pa dovoli italijanskim ko* lonistom, da se lahko naselijo v točno določenih abesinskih pokrajinah.
4.	Na drugi strani naj Italija pristane na dogovor, po katerem bi dobila Abe* sinija bodisi preko angleške Somslije ali pa kje drugod izhod na morje.
Aloisi vztraja na italijanski tezi
Pariz, 15. avgusta, a- Današnji prvi razgovor Lavala in Aloisija je trajal dobro uro. Razgovarjala sta se sama in niso na sestanek povabili nobenega strokovnjaka.
Popoldne se je Lavai ponovno sestal z Edenom in mu poročal o svojem razgovoru z baronom Aloisijem. Mislijo, da ni razgovor z Aloisijem prinesel nikakega novega elementa za presojo položaja. Kaže, da je italijanski zastopnik dopoldne le rekapitulircl že znano italijansko tezo.
nih dobav premoga v korist zapostav* ljenih slovenskih premogovnikov.
Y zvezi s tem je doznal vaš dopisnik, da je predsednik vlade izjavil poslancu g. dr. Lovrenčiču da izločitev koče v* skega premogovnika od železniških dobav še ni definitivna in da bodo te* kom prihodnjih dni revidi.ani toza* devni sklepi v korist kočevskega rud* nika.
Volitve v Suzor in OUZD
Beograd, 15. avgusta p. Mmlster za so. cAatoo politiko in narodno zdravje g. Niko_ la Preka je danes dopoldne sprejel novinarje in jim dal daljšo izjavo o zadevah svojega resara. Minister je poudaril, da se pripravlja sprememba volilnega reda za ustanove socialnega zavarovanja. Ko bo novi volilni red dovršen, bodo čimprej razpisane volitve ravnateljstev okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Doslej so se volitve vedno znava odgodile, ker so bili stroški zanje preveliki. Volilni red bo po. enostavljen tn stroški 9e bodo zmanjšali. Nerešeno je še ostalo vprašanje, ali naj se sedanja ravnateljstva okrožnih uj-adov za zavarovanje delavstva odstavijo in imenujejo druga, ki naj izvedejo volitve tn izročijo upravo uradov novoizvoljenim ravnateljstvom.
Glede delavske zakonodaje je minister izjavil, da se ne bo spremenila, temveč le še doslednejše izvajala. Vprašanje zavarovanja za slučaj invalidnosti delavcev bo v kratkem urejeno. Za nezaposlene je minister odobril posameznim borzam, pri katerih je prijavljenih največje število delavstva, posebne kredite.
Nad tujimi delavci v državi vodi rolnL strsbvo strogo kontrolo, toda le tam, kjer je njihovo breme zelo občutno.
Kraljevska rodbina na letovanju ob Jadranu
Sfbenfk, 15. avgusta, m. Davi ob 8.15 so se z dvorskim vlakom pripeljali v Manda-lino, poslednjo postajo pred šibenikom Nj. Vel. kralj Peter, Nj. VeL kraljica Marija in kraljeviča Tomislav in Andrej, v spremstvu sina bivšega španskega kralja Alfonza, infanta don Carlosa in infantinje I zabele. Na postaj, so kraljevske potnike pričakovali ban primorske banovine dr. Ja_ blanovič, poveljnik mornarice admiral Marijan Polič, poveljnik mesta Milan Božič, zastopnik mestnega načelstva v šibeniku Marko BatrnSč in drugi zastopniki oblasti.
Iz vlaka sta najprej izstopila Nj. VeL kralj Peter tn Nj. Vel. kraljica Marija. Ban Jahlanovič je nagovoril kralja in njegovo mater Nj. VeL kraljico, z iskrenim pozdravom, v kateram jima je izrazil v imenu vsega ljudstva v Primorju ljubezen in udanost Ob 8.20 so se kraljevski potniki odpravili v luko, kjer so jih že čakali trije motorni čoirtL Z njimi so se odpelja- j 1 na križarko »Dubrovnik-t, ki se je predvčerajšnjim vrnila s svoje 14-dnevne tur- | ne je po Sredozemskem morju in je bila zasidrana sredi šibeniške luke.
Ob 9.20 je »Dubrovnik« odplul proti jugu. Pred njim je rezala valove Admiralska jahta »Vila«. Kraljeva rodbina bo letovala v novi kraljevski vili pri Budvi,
Zaščita kmeta
V razpravi finančno-ekonomskega komiteta ministro je predlog, zgrajen na osnovi individualne zaščite
Beograd, 15. avgusta, v. Danes dopoldan se je v finančnem ministrstvu vršila seja ekonomsko-finančnega ministrskega odbora, na kateri se je vršila razprava o ureditvi kmečkih dolgov. Predlog, o katerem sedaj razpravlja odbor ministrov, je zgrajen na osnovi načela individualne zaščite. V bodoče naj bi se zaščita dajala samo onim, ki za to prosijo in glede katerih bd biOi podani gospodarski predpogoji V vsakem posameznem slučaju bi se ocenilo celokupno imetje kmeta-dolžnika in celokupni njegov dolg. Zaščita bd se dajala v okviru z uredbo urejene minimalne in maksimalne granice. Od zaščite bi bali izvzeti oni kmetski posestniki, M dolgujejo manj nego 10 odstotkov od vrednosti njihovega posestva, pa tudi oni, ki so zadolženi preko gotovega odstotka (imenujejo se meje 50 do 60 odstotkov). V slučaju take prezadol-žitve bi nastopilo izvenstečajno poravnanje. Izvzeli naj bd se tudi dolgovi, na-
stali pri deditvi posestev ali iz obračuna med dediči, dalje zadružni dolgovi, dolgovi med kmeti samimi in dolgovi pri obrtniku in trgovcu za blago, ki ga je kupil kmet na kredit Rok odplačila naj bi bdi od 6 do 12 let.
Najaktualnejše je seveda vprašanje afi mora 1. septembra plačati kmečki dolžnik obresti in anuiteto v smislu uredbe od 13. avgusta 1934 odn. 3. februarja 1935.
V samem odboru ministrov pogledi na celotno vprašanje kmetskih dolgov še niso izenačeni Izgleda, da se večina mišljenj vendarle nagiba k rešitvi v smislu individualne zaščite. Ako se kr. vlada odloči za individualno zaščito, bodo glede posameznih odredb, kakor so zgoraj navedene, sigurno še nastale znatne spremembe. Uredba o individualni zaščiti bi po mišljenju vladnih, krogov mogla biti izdana še pred 1. septembrom.
Plavalni dvoboj
Jugoslavija : Italija SO : 47
Tudi drugi dan tekmovanja so bile naše plavalce večinoma v vodstvu in končno zasluženo dosede
zmago
Litvinov na češkoslovaškem
Praga, 15. avgusta. AA. Iz Marian-
skih Lažni poročajo, da je prispel tja ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov na zdravljenje. Že nekaj časa se mudita v Marjanskih Lažnih tudi ruska poslanika v Berlinu in Parizu Sulič in Potem ki n_	n
LJubljana, 15. avgusta.
Tudi danes Je vse dopoldne lilo, kar pa ni moglo zadržaiti občinstva, da ne bi čeprav v manjšem številu, prišlo gAedat skofcov naših in iitaMtjanskih skakalk. Pri tej priliki moramo grajati našo vrhovno plavalno instanco, ki ni opozorila khi-bov, da bi pripravili svoje skakalke za dvoboj. Tako se je zgodilo^ da srno za skoke 6 stolpa postavili samo eao tekmovalko in je Italija na ta način že dopoldne nadoknadila včerajšnji naskok Ju-g<^lavije.
Pri dopoldanskih skokih. M so ee pričeli točno ob 11. uri, sita s trianetrsike deske zastopali 'Italijo Anita Giairrai in Ginerva Paoli, Jugoslavijo pa Dana Ker-žan in Vera Pretnar. Na stolpu eta etar-tal i za Italijo njihova najboljša skakalka Gimrini in Tatjana Pertot, za nas pa edina Stana Dcrvč.
Dopoltiaosikl podrotom tetcfl so bili: S&oki z deske: 1. Giurina A. (It.) 66.63, 2. Keržam D. CJusg.) »2.33, 3. Pretnar V. (Jug.) 48.40, 4. Paofl G. (It.) 44.30. Točke: Jugostfavi&a 28, Italfja 26. Skoki s stolpa: 1. Giurini A (It.) 39.20, 2. Dovč S. (Jug.) 27,36, 3. Pertot T. (It.) 27.13.
Točke: Rai^Ja 32, JtagosSa^iUa SL Zvečer se je tekmovanje nadaljevalo ob nezmanjšanem zanimanju občinstva. Vreme je bik) zaključnemu večeru naklonjeno in ni bilo dežja. Zrak je bil zaradi dvodnevnega deževja hladen in so zaradi tega vodo v bazenu temperirali na 23 stopinj.
Ob velikem zanimanju se je prižela prva točka.
100 m prosto: 1. Lokar (It.) 1:18.7, 2. Groschel (J.) 1:19, 3. Dragič (J.) 130.1. 4. Ruzzier (I.) 1:20.6. Napeto zanimiva borba od starta do cilja. Groschel vodi. Obrnejo približno vse naenkrat. Groschel pri 80 m Se vedno prva. V finišu je Lokar hitrejša in prispe na cilj prej za udarec roke. Dragič potisne Ruzzierjevo šele v zadnjih metrih na poslednje mesto.
Točke: Italija 37. Jugoslavija 36. Stedflo je 100 m predvajanje metuljčkorogft
400 m prosto: Na št 1 do 4 so startale po redu italijanska prvakinja in rekorderka Toscati, poleg nje Košir, nato Toso in Bradač. Pri 150 m sta se prvi dve odtrgali m skupno vodita, nekoliko metrov pred Toso in Bradač. 100 m obrne Toscati v 1:29, 200 m v 3:13.5 Bradačeva je medtem prehitela Tosojevo. Zadnjih 50 m finiš. Koširjeva je hitrejša. 25 m pred ciljem je le na isti višini kakor Toscati jeva. Še nekaj krepkih zamahov in že je zmaga sigurna. Upoštevati je treba, da je Koširjeva prvič plavala progo 400 m 1. Košir (J.) 6:4a7, 2. Toscati (L) 6:51.1, 3. Bradač (J.) 7:06, 4. Toso (L) 7:13.2.
Točke; Jugoslavija ■fi, Italija 41.
Na sledečih 100 m prosto so m srečali Wilfan (Ilirija), Senjevič (Jadran) in Oe-rer (Kamnik). Zmagal je sigurno Wilfan ▼ času 1:02.4, Senjanovič 1:04.7, Cerer 1:06.2. Wilfan zopet brez trikoja.
Kot zaključita točtoa Je btta s napetostjo pričakovana štafeta 3X100 m mešano.
Prsna plavačica Bferova je končala s nekoliko naskoka, ki ga je nato WBan-rov-i povečala na 12 m in Slednjič Gro-schleva še na 16 m. Podrobni časd eo tfie:
1. Jugoslavija (Bier, Wimaner, Groschel) 4:30.9 (novi jnugosl. rekord, stari Iftri(Ja 4:36.4). 2. italitfa (Prekop, Ruzzier. Lokar) 4 .-41 J.
Končno stanje točk: Jugosfevfja 90.
Italija 47.
OGlej športno rribrfko.)
Varaždlneka Slavija v Gradcu. VSeraJ
je gostovala v Gradca S&avija ki V« dima In proti pričakovanj« tamo&njtan Stu-mmm 4:3 Je bdio 3000.
Povratek kr. namestnika Perovica v Beograd
Bled, IS. argvaba. m. Z1 kom se je g. tro
Iz programa blejske konference Male antante
Podunavje v ospredju — Ključ do rešitve podunav-skega problema je v rokah Male antante
»v. maša y proftijsH cerkvi, ki jo ie |	fiolofaf I
daroval prost g. Grajf ob številni VUa|Mm4ralll pillVMftJ '
Prizadevanje za sklenitev podunav* skega pakta, ki je kmalu po beneški konferenci italijanskih, avstrijskih in madžarskih predstavnikov obtičalo na mrtvi točki, je znova oživelo. Ev« ropsko časopisje ve dan za dnevom poročati o pogajanjih Francije in Itali* je s prizadetimi državami in tudi o ba* je že doseženih konkretnih uspehih. In* formacija, da sta obe velesili že izdela* Ji svoj načrt pakta in ga predložili srednjeevropskim vladam, se zlasti s strani Francije odločno demantira, pri* znava se pa, da so v teku razgovori, ki naj v doglednem času — govori se o mesecu septembru ali oktobru — orno* gočijo sklicanje podunavske konfe« -renče.
Iz tega neosporjenega dejstva pa lo* gično sledi, da obstoji vendarle že go» tov konkreten načrt, kajti brez take baze bi se diplomatska pogajanja mo* gla težko predstavljati. Zato se zdi, da komentarji o vsebini nameravanega pakta, ki jih objavljajo neki zapadni običajno dobro informirani listi, niso brez stvarne podlage.
Iz istega vira se predvsem izve, da se je prvotna zamisel pakta precej iz* premenila, ker se je predvsem izpusti* la določba o medsebojni pomoči, na ka tero je spočetka zlasti Italija polaga* la veliko važnost. Ta točka je naletela na odločen odpor Nemčije in Madžar* ske, ker je prva videla v njej sovraž* no ost proti sebi, druga pa iz vzrokov posebne politike ni hotela napram svo* jim sosedom vzeti nase take daleko« sežne obveznosti in tudi ne priti v na* sprotje z nemškimi interesi in tako stavljati v nevarnost svoje vezi z Ber* linom.
Da se je Italija v družbi s Francijo
v sedanji novi fazi pogajanj odločila za odjenjavanje, je pač znamenje velike* ga interesa, ki ga ima Rim na tem, da se pakt na vsak način v doglednem času sklene, če tudi v milejši obliki. In menda ni zmota, če vidi javnost v tem vzročno zvezo med evropsko in afri* ško politiko Italije. Dunajska »Reichs* post«, kateri se gotovo ne more od* rekati dobra zveza z rimskimi službe* nima viri, piše naravnost, da si Italija z obnovljeno podunavsko akcijo sku* ša kriti hrbet z ozirom na svoj angaž* man v afriških kolonijah. Na tej ugo* tovitvi ne more ničesar spremeniti dej* stvo, da so se nova pogajanja začela na iniciativo Francije, ki je tem raje pre* vzela vlogo sekundanta, ker je njej sa* mi garancija avstrijske neodvisnosti, glavni cili podunavske ureditve, zelo pri srcu. Zmagala je pri tem njena te« za. da se veže podunavski pakt z Dru* štvom narodov, teza, kateri Rim spo* čet.ka ni bil naklonjen.
Vkljub diplomatskemu forsiranju obeh velesil na izgleda, da -položaj ven« darle še ni dozorel tako daleč, da bi se moglo govoriti o zagotovljenem uspehu Zlasti je bila domneva o morebitni možnosti nemškega sodelovanja po vsej priliki nreoptimistična. Po komen* t^riih nemškega tiska sodeč, niso v Berlinu svojega stališča glede vmešava nia in glede svojih pogojev prav nič spremenili in se niso dali prepričati, da se ves aranžman ne obrača proti njim.
Ni dvoma, da nemška vlada in narod* no*socialistična stranka z napeto po* zornostjo sledita razvoju podunavske akcije, na zima j pa kažeta dokaj hlad* no rezervirano« t in se umikata za Hit* lerjevo formulo, da Nemčija ne more pristopiti nobenemu dogovoru, na či» gar pripravah ni bila že spočetka ude* ležena. Zdi se, da niti Francija, niti Italija z nemškim sodelovanjem več ne računata, ne smatrata te morebitne odklonitve več za oviro niti za sklicanje konference, niti za njen pozitiven za* ključ ek.
Težje bi šlo brez Madžarske, ker bi brez nje ostala vsaka rešitev samo del* na. Zatrjuje se pa, da je odpor Bu* dimpešte po italijanskem prizadevanju že premagan. Res je opažati v madžar* skem javnem mnenju neko umerenost in morda celo pripravljenost za dobro* hotno sodelovanje; oglašajo pa se tudi pomisleki, ki se še vedno gihajo v sme* ri starih pogojev, ki so jih njene so* sede že opetovano označile kot nespre* menljive. Vodilni madžarski krogi so slej ko prej nezaupljivi proti pojmu nevmešavanja, dokler nimajo zagoto* vila, da se bo za nje kuhala posebna juha pod krinko sikrhi za manjšine in tako zvane miroljubne revizije. Zato jih moti baje nameravana formulacija o zvezi medsebojnega spoštovanja suve* renitete, po kateri bi nobena država ne smela na svoji zemlji trpeti akcij, ki bi biile naperjene proti neodvisnosti in političnemu redu ostalih pogodnic. Tudi obveznost konzultacije za slučaj pogodbenih kršitev se zdi v Budimpe* šti kočljiva, češ, da vodi taika konzulta* cija skoro neizbežno do obvezne po* moči, ki jo Madžarska načelno odkla* nja. Vsekakor pa obstoji na madžar* ski strani v zvezi s podunavskimi raz* govori namen, načeti vprašanje ravno* pravnosti v oboroževanju, katero sicer ni predvideno v programu podunavske konference. Dokler vsa ta vprašanja niso razčiščena, ostane pač madžarska udeležba problematična.
Lahko se reče, da je izmed vseh pri* zadetih vprašanj Avstrija edina, ki brez resnih pridržkov sprejema pro« gram velesil. Zato ima njena vlada do* volj vzroka, da niti iz habsburške za* deve ne dela vprašanja, ki bi ogražalo sporazum. Kajti za Francijo in zlasti za Italijo je podunavsko vprašanje pravzaprav avstrijsko vprašanje, ni pa tako za neposredno udeležene po* dunavske države. Za nje je avstrijska neodvisnost pač važna, toda ne edina in morda ne glavna stvar. Da se ustva* rijo v Podunavju ustaljene razmere, je treba urediti vse, ali vsaj glavne ne* skladnosti, ki ovirajo solidarnost in od časa do časa motijo mirno sožitje. Brez take ureditve bi prevzemanje novih obveznosti ne bilo utemeljeno; kon* vencija, ki bi ostala nepopoln provizo* rij, bi ne mogla zadovoljiti.
Problem podunavskega pakta bo med drugimi vprašanji ena glavnih točk programa blejske konference Ma* le antante. Mednarodna javnost gleda z napetim zanimanjem temu sestanku nasproti, zavedajoč se, da je ključ do rešitve podunavskega problema v ro* kah Male antante.
Veliko gasilsko slavje
K proslavi 65-letnice ptujske gasilske čete so se zbrali gasilci in odlični predstavniki
Ptuj, 15. avgusta.
Včeraj in danes so bile v Ptuju velike gasilske slavnosti, ker je slavila ptujska gasilska četa 65 letnico in je z njo bil zvezan župni žlet gasilske župe. Ptuj je dostojno pokazal, da zna ceniti delo onih prostovoljnih mož, ki so žrtvovali že veliko za našo varnost pred požarnimi in drugimi katastrofami.
2e ves teden se je opažala v mestu izredna živahnost, v gasilskem domu pa je vrvelo, ker so se vršile zadnje priprave za dostojen sprejem milih gostov. V sredo zvečer pa si je Ptuj nadel svečano lice, okrasil poslopja z zastavami, prebivalstvo pa je okrasilo okna s cvetjem in zastavicami in je pri bakladi razsvetlilo okna z lampijončki in svečkami tako, da je mesto utonilo v morju neštetih lučic.
Pred mestno hišo je ogromna množica sprejela pokrovitelja proslave pod-bana dr. Pirfcmajerja in gospo. Učenka Breznikova, hči poveljnika ptujske gasilske čete, je gospej Pirkmajerjevi izročila krasen šopek, gospod podban pa je obšel častno gasilsko četo in jo toplo pozdravil.
Razvila se je nato povorka z bakla-do, na čelu je stopala železničarska godba »Drava« iz Maribora. Sprevod je krenil pred hišo ustanovitelja in častnega predsednika g. Steudteia, od tod pa pred proštijo, kjer je godba za-isrrala podoknieo ter se nato vrnila v Gasilski dom. Bakladi je sledila v Društvenem domu svečana akademija; ptuiski gasilci so strumno izvajali vaie s sekiricami in tehnične vaje pod vodstvom četnika Štefana Močnika. Predsednik g. Vidmar je pozdravil pokrovitelja g. dr. Pirkmajerja, sreskega načelnika dr. Bratino, mestnega predsednika g. Jerše ta, komandanta mesta
asistenci. Gospod prost je imel primerno vzpodbudno pridigo, pri sv. maši pa sta sodelovala pevsko društvo Cecilija in cerkveni pevski zibor. Ko so blagoslovili gasilsko orodje, je bilo na Tyrše-vem trgu slavnostno Zborovanje. Predsednik župe g. Musek je pozdravil strumne vrste gasfflcev ter jih vzpodbujal k nadaljnji požrtvovalnosti. Prisrčno sta nadalje nagovorila čete g. dr. Pirffcmajer in g. Jerše.
Popoldne so nastopili gasilci na Tytr6evem trgu s prostimi vajami s sekiricami in gre za uspeh zasluga četniku g. Močniku. Nastopila je tudi vrla vojska pod vodstvom podporočnika g. Bantola. Sledfla je nato še velika gasilska vaja na Minoritskem trgu. Slednjič se je razvila v Gasilskem domu prijetna družabnost. S slavnostnega zborovanja so bile poslane udanost-ne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vas. knezu Pavlu. Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu, ministru za telesno vzgojo dr. Komnenoviču in starešini Josipu Turku. — Veliko truda in požrtvovalnosti je stalo naše gasilce, da so tako dostojno proslavili svoj tako visok jubilej in naj bo na tem mestu izrečena prav vsem iskrena zahvala!
Beležke
Mačkov list v Sloveniji
Kakor smo poročali, nameravajo pri« jatelji g. dr. Mačka v Sloveniji izdajati tudi svoje glasilo. Pred par dnevi je g. Kocmur iz Ljubljane prijavil oblasti tednik »Slovenska zemlja«, ki ga bo izdajal in urejeval. Mi smo pojav no* vega Ms ta zabeležili pod naslovom »Mačkov list v Sloveniji«. Sedaj nam piše narodni poslanec g. dr. Dobovišek iz Celja: »Časopis, ki ga je baje prija* vil m ga namerava izdajati g. Kocmur v Ljubljani, ni nikako glasilo slovenske fronte »Združene opozicije«, ampak privatno podjetje g. Kocmurja«.
Pojasnilo škofa Rozmana o shodu v Komendi
Shodi v Komendi je izzval veliko pozornost ne samo v slovenski polit, javnosti, nego tuida med Srha to- Hrvnitri. Tako j® oibjavila Obširno poročilLa o tem zboru tudi »Hrvatska Straža«, glasilo hrvatskih klerikalcev to to Podi najstavcan »Zbor slovenske katoEške akcije*. Sedaj objavlja 1 Hrvatska Straža« pišimo ljubljanskega miitropoffliita dir. Rožmajna., v katerem pravi ta sledeče: »1. Slovenska katoliška akcija še ne obstoji. Obstoje škofijski odbori KA za ljubljansko škofij© v Ljubljani to škafitfski odibor KA za lavan-tiimsko škofijo v Mariboru. Skupnega odbora m obe škofijski KA mL 2. Prireditev v Komendi se ne more označiti niti kot prireditev ljubljanske škofijske, niiti ko-mendteike župnijske KA.
Nesoglasja v vrstah prijateljev dr. Spaha
Eden od voditeljev organizacije Spaho-viih muslimanov v Banjattuki, inž. Bešlagie' je sprejel zagrebške novinarje ter jim izjavil na vprašanje, čemu je glasoval e prijaibeflji proti spojitvi JMO z radikali, slodcičc •
»Resnica je, da sem glasoval proti spojitvi z radikal. Svoje stališče sam iizne-sel tudi na konferenci zajupnikorv bivše JMO v Sarajevu ter ga tudi podprl z argumenti. Stal eem to stojim na stališču, da eo interesi, politično prepričanje to čustvovanje ter staupatije bosanskih hercegovskih muslimanov proti vsto-v Radikalsko zajedlnico- Z menoj so iga mnenja tudii moji prijatelji v Banjaluki.«
v Istri
on pu
inž. Manojloviča, častnega predsednika 82 letnega Steudteja Ivana, zastopnika gasilske zajednice podstarešiino g. Ce-rerja iz Kamnika, tajnika zajednice g. Pristovška, poveljnika mariborske gasilske čete g. Ramšaka, zastopnike oblasti, uradov in društev. Orisal je J zgodovino ptujske čete od ustanovitve 1. 1870 do danes ter izrekel toplo zahvalo še edinemu živemu soustanovitelju g. Steudteju.
Nato je presrcno čestital g. podban dr. Pirkmajer, ki je še posebno poudarjal, da vsikdar rad s posebnim čuv-stvom pride v Ptuj, do katerega goji posebne simpatije, ker so mu dobro znane vse razmere kot bivšemu ptujskemu okrajnemu glavarju. V imenu mesta je častital četi v lepem govoru mestni predsednik g. Jerše, dalje sreski načelnik g. dr. Bratina, župni predsednik ptujske župe g. Musek Ljudevit, podstarešina gasilske zajednice g. Ce-rer, v imenu Sokola Ptuj in mariborske sokolske župe g. dr. Šalamun in predsednik mariborske čete g. Ramšak. Vsi pa so obenem tudi izrazili iskrene častitke g. Steudteju, ki se je ves ga-, njen zahvalil. Razvil se je prijeten družabni večer, opolnoči pa so se gostje razšli.
Danes na praznik je meščane že ob 5 zbudila budnica »Drave«. Ob 8 se je iz kolodvorskega drevoreda razvil sijajen sprevod. Godbi je sledilo šest zastav, potem predstavniki oblastev, starešinstvo, uradi, društva, zastopstvo Sokolstva in 51 gasilskih čet. V sprevodu je korakalo okoli 1000 gasilcev. Zastopane so bile župe Ptuj, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Ljutomer, Ljubljana, Celje, Dolnja Lendava, Kamnik. Sloven igradec. Murska Sobota -in Varaždin. Ob 9 je bila pomtifikalna j
Nacionalni
šahovski turnir
Ljubljana, 15. avgusta.
Danes se je pričelo predzadnje X. kolo amaterskega šahovskega turnirja. V A skupini je inž. Prek premagal Šiško, ki je nekorektno žrtvoval kmeta. Carev je hitro porazil B. Savica, Jonke pa je prav dobro igral nasproti Gabrovšku Collejev sistem in zmagal. Partija Grenčarski _ Nikolič je bila prekinjena in ima Grenčarski figuro in kmeta več. Partija Hren — Preinfalk je bila preložena. Milan Vidmar je bil prost. V B skupini, kjer je bil danes prost Matvejev, je C. Vidmar kot črni v indijski obrambi nad-igral v središnjici Šubariča in zmagal. Indijska partija Licul — Marek se je zaradi slabe igre slednjega, ki je imel že dobljeno partijo, končala z zmago Licula. Herbatin je v indijski obrambi hitro podlegel R. Saviču. Zelo dramatična je bila partija Šorli—Berič. Šorli je po lepi igri v otvoritvi imel že dobljeno pozicijo, je pa zaradi slabega nadaljevanja izgubil dva kmeta in je imel Berič dobljeno partijo. V končnici je pa Šorli s krasno kombinacijo nasprotnika ma-tiral. Partija Longer — Sikošek je bila prekinjena. Sikošek ima kmeta več. V nadaljevanju prekinjenih partij je Nikolič premagal Hrena. Remis pa so bile partije Herbatin — Licul, Hren — Gabrovšek, Šubarič — R. Savič in Grenčarski — Jonke. Gabrovšek in R. Savič sta že odigrala vse partije.
Jutri se igrajo samo prekinjene partije, v solK>to pa bo zadnje kolo.
Stanje po 10. kolu: A skupina: M. Vidmar 7, inž. Prek 6, Preinfalk 5 in pol (1), Carev 5 (1). Gabrovšek, šiška 5, Nikolič 4 (1), Jonke 3 in pol, Hren 2 in pol (1), B. Savič 2, Grenčarski 1 in pol (2); B skupina: R. Savič 7, Sikošek 6 (1). C. Vidmar, Matvejev 5 (1), Šorli 4 in pol (1), Herbatin 4 in pol, Berič 4, Longer 3 (2). Šubarič, Licul 2 in pol, Marek 2 (2).
Naročite — čitafte »LJUBLJANSKI ZVON"
Korporadjsko-gospodarski »vet za istrsko pokrajino je pred dnevi objavil statistične podatke o položaju v posameznih gospodarskih in socialno-politič-nih področjih ki jasno prikazujejo razvoje dela in produkcije v pokrajini. V splošnem so se delovne razmere iz znanih razlogov zboljšale in tudi indeks cen življenjskih potrebščin je nekoliko padel, na drugi strani pa se je poslabšal položaj pri denarnih zavodih.
Po uradnih podatkih, ki se nanašajo na meseca marc in april, je število nezaposlenih padlo od 3257 na 3089. Pri industrijskih podjetjih je število zaposlenih v primeri s povprečno zaposlenostjo L 1933 naraslo maja in junija za 200%. Plače industrijskega delavstva so ostale nespremenjene, povprečno 1.97 lire na uro. Posamezni delavec je bol meseca aprila zaposlen po 170 ur. Plače kmetijskega delavstva se od januarja do aprila povišale od 1.11 na 1.13 lire na uro. Meseca junija je bilo v Istri 6.947 tvrdk in podjetij, med njimi 3051 industrijsko-obrtnih in 3896 trgovskih.
Vloge pri hranilnicah in denarnih zavodih pa mesec za mesecem nazadujejo. Aprila so znašale nove vloge pri Poštni hranilnici 604.000, marca 783.000, aprila 1934 pa 832.000 lir. Pri puljski mestni hranilnici so znašale vse vloge skupaj
v	juniju 36,948.000, v maju pa lir 37,354.000 lir. V juniju je bilo vloženih 252 meničnih protestov v skupni vrednosti 712.000 lir, prejšnji mesec 234 v vrednosti 261.000 lir. V juniju 1934 pa 158 v vrednosti 63.000 lir.
Protiletalske obrambne vaje
V dneh 16., 17. in 18. t m. se bodo vršile v tržaški, reški pulski in goriški pokrajini velike vaje za obrambo ci* vilnega prebivalstva proti letalskim napadom. Oblasti so izdale v to svrho stroge odredbe. Vaje se bodo omejile zaenkrat na alarmiranje prebivalstva. Zato letala v posameznih krajih ne bo* do spuščala tudi nikakih slepih bomb.
Alarme bodo oddajali zlasti v ponoč* nih urah s posebnimi sirenami, zvono*
vi	in po radiju. Vsi ljudje, ki bodo te* daj na prostem, se bodo morali nemu* doma umakniti v hiše in zavestišča. Pri vajah bodo sodelovali gasilci in oddel« ki Rdečega križa. Na posamezne po* nočne alarme bodo morali v vseh loka* lih čimbolj omejiti svetlobo, po uli* cah in cestah pa se bodo morale popol* noma pogasiti vse luči.
Gospodarstvo
Gospodarske vesti
= Opozorilo izvoznikom sadja. Ker je nastopila sezona izvoza sadja, je potrebno, da so izvozniki točno informirani glede predpisov, ki so v zvezi z neoviranim izvozom sadja. Od merodajnih faktorjev smo dobili sledeče informacije: Vsako pošiljko sadja mora spremljati: overenje o izvozu, izjava pošiljatelja in fotopat certifikat, a) Ovenenje o izvoru izdaja komisar za pregled sadja v kraju, kjer se vagon naklada. b) Izjavo pošiljatelja izstavlja sam pošiljatelj in jo mora priložiti tovornemu listu pri. odpremi pošiljke. Formularje za te izjave dobi izvoznik pri dotičnem komisarju za pregled sadja, ali pa pri »PoJjoprLvredni ogledni i kontrolni stanici« v Topčideru odnosno v Zagrebu. c) FLtopatološke certifikate izdajo strokovnjaki, ki jih je ministrstvo za kmetijstvo odredilo za pregled sadja v obmejnih postajah.
V svrho fitopatološkega pregleda sadja in izdajanja certifikatov je potrebno, da se izvozniki postaj Maribor, čakovec, Radgona, Kotariba in ostalih postaj v tem delu države obrnejo na 2>Poljopri vredno ogledno in kontrolno postajo« v Zagrebu ali pa poiščejo njihove fitopatološke strokovnja- j ke (dr. Kovačevič željko, inž. Borjan Bu. j dislav in inž. Groman Ema), od katerih bo eden stalno bival v Mariboru za časa naj- ; večjega izvoza sadja (tel. 23-47), a drugi i v Čakovcu (sresko načelstvo).
= Naročilo železniškega materi jala v NeimčijL Nemški listi poročajo o naraščanju nemškega klirinškega dolga nasproti Jugoslaviji, ki je dosegel 7. avgusta že 308.5 milijona Don. Listi poudarjajo, da more Nemčija ta dolg odplačati le s povečanim izvozom blaga v Jugoslavijo. V tej zvezi poročajo, da bo Jugoslavija v svrho znižanja tega salda oddala Nemčiji večja naročala za dobavo železniškega materija-la. Trenotno rabi naša država za gradnjo , novih železnic 4800 ton ozkotirnih tračnic, 10.400 ton normalnotirnih tračnic in 3936 ton drugega železniškega materi jala.
= Jugoslovensko - madžarska turistična konvencija. Kakor znano, je bila nedavno sklenjena med našo državo in Madžarsko turistična konvencija, ki prinaša znatnejše olajšave zlasti za nakup plačilnih sredstev potnikom, ki potujejo v Madžarsko in obratno. Jugoslovenski turisti, ki gredo v Madžar- j sko, bodo smeli vzeti s seboj 450 pengov, i od tega do 100 pengov v efektivnih madžarskih bankovcih, sicer pa v obliki nakazila preko Narodne banke po tečaju 991 Din za

Drobne vesti iz goriške-
Pri Ljudski posojilnici v St. Vida na Vipavskem je bil imenovan za komisarja Stanislav Pertotti ( Pertot). Kakor izhaja iz dekreta kmetijskega ministrstva, ki je bil objavljen koncem preteklega meseca, je tijskega ministrstva, ki je bil objavljen koncem pre-pretek. meseca, je v tosvrho pismeno interveniral goriški prefekt, ki je tudi predlagal razpust upravnega sveta omenjenega denarnega yavoda. Pri Kmetski posojilnici v Šmarju pri Ri-hemberku, ki je v likvidaciji, pa je bil na prefektov predlog imenovan za novega likvidatorja Ju-ij Caioli Carrara z nalogo, da likvidacijo pospeši.
V	Gorici so pretekli teden umrli Josip Dostal v starosti 61 let, Florijan Gravnar, star 69 let. Anton Cej, star 35 Let, in France Pregelj star 69 let. Poročila sta se Karel Stanič in Ana Makarovič.
V	Komnu je zadela kap 44-letno kmečko posestnico Franjo Ostrouško. Z doma je odgnala kravo na pašo. Med potjo ji je nenadoma postalo slabo in se je zgrudila. Našel jo je neki deček iz Gabrovice, bila pa je že mrtva. Občinski zdravnik jo je pre iskal in je ugotovil, da jo ja zadela srčna kap. Njeno truplo so prepeljati v komen-sko mrtvašnico. Pogreb bo danes popoldne.
- tržaške • .......
V	Postojni z vso naglico gradijo novo zavetišče družbe »Italia Reden-ta«. Zavetišče bo dobilo ime po vojvodi Abrucov. V njem bo prostora za 150 otrok. Tudi v Bukovju bodo v kratkem pričeli graditi tako zavetišče. Baš sedaj pripravljajo potrebne načrte.
Tako zvano reško cesto bodo preuredili po novem načrtu. Razširili jo bodo v tesneh pri Famljah, Vremah in Ribnici. Preko Reke bodo zgradili štiri nove mostove. Cesta bo široka povprečno po 7 metrov. Cesto iz Lokve v Divačo pa bodo y kratkem betonira-li.
V	Trstu restavrirajo palači pokrajinskega glavarstva in policijske uprave. Vsa dela bodo v bližnjih dneh dokončana.
V	Št. Petru na Krasu ji j© lesno podjetja >SICLA« postavilo žago. Na žagi je zaposlenih okrog 150 delavcev.
-in istrske pokrajine
V	Jakovicih in Punti Križu eo, kakor znano, zgradili dve novi ljudski šoli. Tinjanska in nerezinska občinska uprava, ki sta jima upravno podrejeni tudi omenjeni vasi, sta ponudili zemljišči obeh šol državi v dar. Zemljišče v Jakovičih meri 1270, V Punti Križu pa 1356 m.
Novosadska vremenska napoved ra petek;
Deževno, temperatura bo še padla, f i
100 pengov. 40% vseh madžarskih terjatev iz blagovnega prometa v Jugoslaviji se bo lahko porabilo za financiranje tega tujskega prometa.
= Avstrijski dodatni kontingent ia jugoslovensko grozdje. Z Dunaja poročajo, da je bil odobren dodatni kontingent za uvoz 25 vagonov jugoslovenskega grozdja. Ta kontingent se bo razdelil v sporazumu z dunajsko kmetijsko zbornico in dunajsko ekspozituro našega Zavoda za pospeševanje trgovine med dunajske veletrgovce s sadjem.
= Ugodnejša avstrijska letina. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je izdalo cenitev o letošnji letini, po kateri je znašal letošnji pridelek ozimne pšenice 4.12 milijona metrskih stotov (lani 3.49), pridelek rži 5.62 milijona metrskih stotov (5.57) in pridelek ječmena 2.72 milijona metrskih stotov <2.95).
, Borze
Devize
Beograd. London 216.02 — 218.07, Pariz
288.53 — 289.97, NewYork 4310.03 _ 4346.34, Newyork kabel 4332.03 _ 4368.39, Curih • 1424.22 — 1432.29, Milan 357.17 _ 360.26, Praga 180.91 — 182.02, Amsterdam 2947.16 j
—	2962.76, Bruselj 734.18 _ 739.24, Varšava i 823.41 — 829.91.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.26, London 15.21, Newyork 305.125, Bruselj 51.6250, Milan 25.1250, Madrid 41.95, Amsterdam 207, Berlin 123.30, Dunaj 58, Stockholm 78.3750, Oslo 76.3750, Kobenhavn 67.85, Praga 12.71, , Varšava 57.90.
Efekti
Beograd. Vojna škoda 371.50 — 372 (371.60
—	372), za sept. — (373), 7% invest 81. den., 7% stabiliz. 80 _ 82, 4% agrarne 46.50, den., 6% begluške 66.25 _ 66.75 (66.75), 7% Blair 72.50 — 73 (71.25 — 72.50), 8% Blair 79.75 den. (79 _ 80), 7% Drž. hip. banka 75 den., Narodna banka 5870 den., PAB 233.50 — 234.50 (233 — 234).
e Blagovna tržišča
B0MBA2.
+ Iiverpool, 14. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 5.85 (prejšnji dan 5.93), za dec. 5.72 (5.81).
-f Newyork, 14. avgusta. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: zaseptll.il (10.93), za dec. 10.98 (10.78).

Maribor : Celje 3 :1 (2 : o)
Maribor, 15. avgusta Pred maloštevilnim občinstvom je bila danes popoldne na igrišču Maribora odigrana medmestna tekma Maribor : Celje.
Današnja tekma prav za prav ni pokazala pravega razmerja sil med obema me-stema. Mariborska reprezentanca, v kateri so manjkali igrači najboljšega kluba Železničarjev, je imela sicer dve tretjini igre v svojih rokah in če je končno rezultat pičel, je predvsem temu kriva klaverna igra napadalne vrste, ki je neštevilno povsem zrelih šans zapravila. V moštvu Maribora je zadovoljila samo ožja obramba, dočim ostali dve formaciji nista bili na višini*
CeJje je postavilo v polje zelo požrtvovalno emajstorico. Napad je prodiral le sporadično, vendar nevarno, tako da je imela obramba Maribora precej težko delo. V celjskem moštvu se je zlasti odlikoval vratar, ki je v prvem polčasu pobral pre-oej težkih žog. Tekma je bila precej »u nanuiva, po nepotrebnem pa v drugem polčasu tudi ostra.	v--— - •
Soda je g. Vasnauer, (
Maši kraji in ljudje
Najemnina v zrcalu davčnih napovedi
Ljubljana, 15. avgusta.
Mestni statistični urad je pred kratkim dovršil obsežno statistično tabelo, ki nazorno ilustrira gmotne in vobče življenjske razmere ljubljanskega prebivalstva — pregledno tabelo stanovanjskih najemnin. Svoje račune je statistični urad oprl na osnovo davčnih napovedi za leto 1935, in so torej številke, ki jih je dognal prav toliko verodostojne in dokumentarične kakor davčne napovedi same ter predstavljajo, razume se, minimalne številke. Po tem pregledu je v Ljubljani vsega skupaj 13.010 stanovanj, med katerimi ie 26 sob s štedilnikom, 5423 eno-, 4052 dvo-, 2383 tri-, 847 štiri-, 318 pet-, 147 šest- in 144 večsobnih stanovanj. Število najskromnej, ših stanovanj, ki obsegajo po en sam prostor, kateri služi za bivanje in za kuhinjo, je v statističnem pregledu nekam majhno, kar pojde pač na račun dejstva, da je ostalo mnogo najsiro-mašnejših bivališč v mestu, zlasti na periferiji in po raznih zasilnih kolonijah rezabeleženih, ker njih prebivalci za davčne prijave vobče ne prihaajjo v pošt ev. Vsekakor je značilno, da je v Ljubljani 11.884 stanovanj, ki obsegajo po 1 do 3 stanovanjske prostore, medtem ko je stanovanj, ki obsegajo 4 do 6 in po več sob, samo 1426, kar kaže, da je Ljubljana tipično mesto malega tn srednjega človeka.
Letne stanarine, ki jih je zbrala sta---"stik a v svojem pregledu, zavzemajo c-bsežno, strmo skalo od skromnih letnih
500 pa do 20.000 Din in še čez. Vsekakor je zanimivo, da je v mestu oddanih — tako kaže račun na osnovi davčnih prijav: 3 sobe s štedilnikom, 590 eno-, 200 dvo-, 58 tri-, 6 štiri-, in 2 petsobnih stanovanj, katerih letna najemnina znaša za vsako posebej samo do 500 Din. Da se dobi v Ljubljani za letnih 500 Din petsobno stanovanje, je vsekakor nemala senzacija.
Med onimi, ki veljajo več kakor po 20.000 Din na leto, je 7 tri-, 18 štiri-, 14 pet-, 13 šest- in 10 večsohnih stanovanj. Najpogostejši tip stanovanja v Ljubljani je. kakor kaže pregled, soba s kuhinjo (5423) in najpogostejši je v njem najemnik, ki plačuje na leto 1500 D: i (864). A tudi enosobnih stanovanj je v Ljubljani 142, katerih letne najemnine se gibljejo od 6.000 do 12.500 Din. Med dvosobnimi so najpogostejša (364), ki izkazujejo po 5000 letne stanarine, a 230 jih je med njimi, ki veljajo po 10.500 do 12.500 Din. Več ko zanimivo je, da je med trisobnimi stanovanji 65 po 500, 64 po 1000, 64 po 1500, 54 po 2000, 77 po 2500 in 82 po 3000 Din letne najemnine, a 146 jih je, katerih cene se gibljejo od 15.000 do nad 20.000 Din. Izmed štirisobnih jah je 105, ki so po 500 do 3000 Din, a 169 v cenah od 1500 do nad 20.000 Din. še celo petsobnih je 24, šestsobnih 19 in večsobnih 8, katerih letne najemnine znašajo komaj do 3000 Din, a nad 15.000 Din je cenjenih 77 pet-, 41 šest- in 33 večsobnih stanovanj.
Taborilo bo nad 2000 skavtov
Beograd, 13. avgusta.
Prihodnji mesec bo na zalo lepem in obsežnem terenu na Topčiderju tretje zvezno skavtsko taboren je, ki je bilo doslej vedno najzanimivejši dogodek za om-!addno. Tokrat je Zveza skavtov Jugoslavije prevzela težko in važno dolžnost. Po skavtiskem taboru, pri katerem bodo sodelovali tudi skavti iz raznib tujih držav, loče pokazati javnosti skavtsko ideologijo -.n njene praktične pomene. Taboren je bo '.rajalo 11 dni in bo na skavtski pokret opozorilo tudi one dele naše javnosti, ki
pomenu tega pokreta še niso dosti poučeni.
Zveza skavtov je zaradi velikega pomena letošnje prireditve ustanovila častni odbor, ki ga tvorijo najuglednejši državniki in javni delavci. Na čelu častnega xibora sta predsednik vlade Stojadinovič n vojni minister general živkovič. Častni 3>~ds&dnik taborovega sveta je vojvoda Peter Bojovič. Člani častnega odbora so nekateri ministri, vseučiliški profesorji, ugledni zdravniki in javni delavci. Vrhovno pokroviteljstvo tabora pa je prevzel pokrovitelj skavtske zveze in kuhi zvezne zastave Nj. Vel. kralj Peter II. Njegov dar — zvezno zastavo — bodo ob največjih svečanostih blagoslovili in razvili v taboru 6. septembra.
. Na taborenje se vneto pripravljajo vse organizacije naših skavtov in se računa, da bo prišlo na tabor preko 2.000 skavtov lz vse države, številne pa so tudi prijave gostov iz inozemstva. Na obisk k svojim
bratom bo prišlo 200 bolgarskih skavtov, številne delegacije pa bodo prišle tudi iz Francije, Poljske, češkoslovaške, Rumuni je, Švice, Danske, Anglije in Avstrije, pričakujejo pa se tudi prijave iz Grčije, Turčije, Belgije in Nemčije. Zveza skavtov je ustanovila poseben odbor za sprejem tujih gostov.
Tabor bo poleg TopSiderske Reke in bo zavzemal prostor od 6 ha. Razdeljen bo na župna taborišča naših skavtov, na taboriš, ča tujih skavtskih organizacij ter na razstavne telovadne in druge oddelke velikopotezne prireditve. Skozi taborišče bo vodila aleja z raznimi paviljoni in preko Topčiderske Reke bodo položeni mostovi. Velikansko taborišče bo najlepše predstavljalo pestro življenje in idejno moč skavt-skega pokreta. Skavti vse Evrope bodo pokazali svoje običaje, svoje igre in svoje simbole, prepevali bodo svoje pesmi ter prirejali posamezno po narodnih skupinah in tudi skupno razne nastope. Naši skavti bodo predvajali simbolično igro »Jugoslavijo«, pri kateri bo sodelovalo okrog 1.500 članov in članic.
Naša sikavtska zveza bo priredila tudi razstavo, ki bo pokazala zgodovino našega skavtizma. Pokazan bo ves razvoj skavtskih organizacij od ustanovitve do prvega zveznega tabora v Beogradu, do drugega v Zagrebu in potem razdobje do danes. Dne 10. septembra bodo veliko taborišče podrli in skavti se bodo podali na romanje na Oplenac, potem pa aa razne ekskurzije.
je kradel, da si je kupoval razne razbojniške zgodbe. Oče ga je takoj, ko je dovršil ljudsko šolo. poslal nekam na kmete, a je fant od tam zbežal ter se po dolgih ovinkih priklatil spet domov.
Ko so Žarka iz Smedereva pripeljali v Beograd, so ga policijski organi kar obsipali z vprašanji: Zakaj si ubil tovariša? Ali ti je žal?
Žarko jim je mirno odgovarial: Zal mi je, pa kaj to sedaj pomaga. Vedno sva se prepirala in psoval me je — — —
Značilno za psihozo nedoletnega zločinca je tudi to, da je vzel s seboj, ko je pobegnil iz Beograda, zemljevid vse Evrope. Svoj zločin je zasnoval po kaki zgodbi o skrivnostnih zločincih. Mislil je, da bo njegova žrtev zgorela in da bo potem prišlo do veljave ponarejeno pismo, da je žrtev zločina Zaiko, morilec pa nesrečni Milija.
Ko so ga vprašali, kaj je hotel z. zemljevidom, je odgovoril: Hotel sem najti pot za beg. Mislil sem nekam na sever. Vedel sem. da brez denarja ne morem nikamor in sem zato pobral denar iz mojstrove miznice. Posodo z bencinom sem našel na hodniku in
polil truplo. Potem sem poveznil na truplo
kad in spustil gorečo vžigalico skozi odprtino.
Zakaj si prej poveznil kad in šele potem
prižgal?
_ Mislil sem, da bo pod kadjo bolj gorelo. Bencina je bilo malo in ker hitro gori, sem mislil, da bo pod kadjo vročina sama popolnoma izpremenila truplo.
Žrtev zločina Milija Milic je bil doma iz Paračina. Njegov oče je bil tam nekdaj premožen trgovec z manufakturnim blagom, pred leti pa je v splošni krizi propadel in sedaj službuje kot skladiščnik v paračinski tovarni sukna. Globoko so bili pretreseni policijski organi, ko so po razkritju strašnega zločina dobili telefonsko zvezo s Para-činom ter naročili, naj obvestijo starše žrtve, kaj se je zgodilo. Ves razburjen je policijski uradnik telefoniral:
_ Prosim, poiščite takoj skladiščnika
Miliča v tovarni in mu povejte, da mu je sin •umrl. Povejte mu kolikor mogoče obzirno. Recite, da je nesreča. To je samo za rodbino, v resnici pa je otrok zaklan in mojstrova blagajna je izropana. Strašno! Samo prosim, kolikor mogoče obzirno pripravite starše na strašno nesrečo — — —
Ko pa so policijski organi prišli v bedno delavnico morilčevega očeta, so oče in starejši bratje resignirano dejali:
— Gotovo je Žarko spet kaj napravil — najbrže nekaj prav hudega.
Obup mlade ž?ne
Rogatec, 15. avgusta
Preteklo sredo je »Jutro« objavilo med vestmi iz Maribora da je izginila iz Maribora 241etna Antonija Čenčala, žena klobučarskega pomočnika iz Bar* varske ulice. Svojim sosedom je dej a* la, da se bo ubila. S seboj je vzela sa* mokres in odtlej za njo ni bilo več sledu.
In zdaj stoji ves Rogatec pod vtisom tragedije, ki se je končala s smrtjo mlade neznanke. V rogaškem hotelu »Šporn« se je pretekli torek pojavila elegantno oblečena blondinka vitke ras sti, stara 20 do 24 let. Prišla je v hotel dopoldne in vse njeno obnašanje je kazalo, da je močno razburjena. Go» vorila je, da pojde obiskat moževe so« rodnike, katerim se hoče potožiti, na to pa da pojde rajše v smrt. Ljudje so ji prigovarjali in jo tolažili, vendar zaman. Razburjena in žalostna, kakor je bila, je zapustila hotel. Ko pa je naslednji dam, v sredo, grajski lovski čuvaj hodil po prostranem revirju je našel v gozdu na samoti ono mlado da« mo mrtvo. Poleg trupla je ležal samo« kres. O tragediji je takoj obvestil orož niško postajo in sporočeno je bilo v Maribor, da se ugotovi, aH ni pokojna identična z nesrečno Antonijo Čan« čalo.
šola isletnega morilca
Umor po zgledu tolovajskih zgodb — Na
zemljevidom
z velikim
Beograd, 14. avgusta. Zločinstvo 15-letnega Žarka Stojanoviča. ki je hladnokrvno zaklal svojega vajenske-a tovariša ter skušal njegovo truplo upepe-:ti. cla bi tako izbrisal sledove svojega -ozodejstva, ne najde primere v sicer zelo pestri kriminalni kroniki Beograda. Zaradi zločina je silno razburjeno tudi prebivalstvo Beograda in Smedereva. kjer so, kakor znano, mladega zločinca prijeli. Vse se vprašaje, kako je mogoče, da je izvršil otrok s premislekom tako strašno zločinstvo.
Policijski organi so takoj po razkritju zločina obiskali Zarkovega očeta, revnega predmestnega čevljarja, ki ima še več otrok. Mož jim je povedal, da je imel z Žarkom že od nekdaj same skrbi. Deček je nemirne narave in ves navdušen za vsakovrstne pustolovščine. V šoli je bil nadarjen, v vedenju pa je imel vedno najslabši red. Neprestano se je potepal in pretepal s svojimi vrstniki. Zagrešil je tudi že več malih tatvin in so ga enkrat celo starejši bratje naznanili policiji, ker jih je okradel. Če je le mogel, je obiskoval bioskope in denar
Zlati jubilej srečnega zakona
Zagorje, 15. avgusta.
Tiho, a svečano sta te dni obhajala zlato poroko _ 50-letnico srečnega zakonskega življenja Trotovšek Franc in njegova soproga Kristina, rojena Dobnikarjeva pri Sv. Urhu pri Zagorju. Jubilant se je rodil 21. oktobra 1860 v Trbovljah, njegova dobra družica pa 15. novembra 1863 v Sir ju pri Zidanem mostu. V srečnem zakonskem življenju se jima je rodilo 5 otrok, od katerih žive še trije na dobrih položajih: Alfonz je strojevodja drž. železnic v Beogradu, Josipi-na je poročena z rudniškim uradnikom g. Miho Kosmom, Amalija pa je v Ljubljani..
V službi pri rudniku je v splošno zado-voljnost služboval 38 let kot nameščenec do upokojitve leta 1924. Krivica se godi, da prejema pokojnine samo 25 Din od Bratov-ske skladnice, namesto 750. To edino jima greni življenje. Trotovšek je bil vedno vodilni član naprednega gibanja. Še kot 70-letnik je bil predsednik podružnice JNS za
kraj Sv. Urh in Bevško. Njegova energija in odločni nastop sta dovedla marsikaterega omahljivca na volišče.
K mnogobroinim čestitkam pridružujemo svojo vsi, ki poznamo njegovo vnetost za nacionalno delo. Naj živita zgledna zakonca v svoji prijazni hišici nad Savo, do skrajnih mej življenja, v veselje potomcev in prijateljev.
Zanimive najdbe okamenin v Krškem
Skoraj vsako leto smo imeli priliko, da smo obširno poročali o raznih najdbah zgodovinsko važnih predmetov, katerih je bas okolica Krškega polna. Mnogo dragocenih zgodovinskih predmetov je že pred in med vojno romalo v graški in dunajski muzej, še več pa v roke prekupčevalcev. Gotove zanimivosti je uspelo rešiti za naše muzeje, vendar pa je še mnogo, mnogo materijala, ki bi utegnil povečati naše zbirke, ako bi bilo s strani oblastev poskrbljeno, da se vsa taka raziskovalna dela poverijo osebi, ki bo skrbela za smotreno vodstvo ter za očuvanje vseh najdenin, ki bi na ta način bile ohranjene za naš muzej.
Prav te dni nas je z novo zbirko presenetil znani ljubitelj starin in neumorni raziskovalec g. Oton Auman, ki že 20 let povsem tiho in neopaženo odkriva zgodovinske skrivnosti, katere pokrivata ruša in skala. Zanimivo je ,da je pri svojem raziskovalnem delu naletel na žive skale v katerih jedru je tičalo mnogo okamenelih morskih polžev, školjk, pajkov itd. in to v neposredni bližini Krškega. Z največjo vestnostjo se je oprijel dela, da loči okamenine od skale. Razseka-vanje vsakega posameznega kosa Je pač zamudno in utrudljivo delo, zasluži pa posebno v tem primeru vse priznanje, ker je izvršeno precizno in se je v teku enega meseca dala izločiti precejšnja zbirka. Priporočljivo bi bilo, da bi se področje še podrobneje preiskalo, zanimive zbirke pa ohranile v našem muzeju.
Strašne razmere na zagrebškem pokopališču
V »Novostih« čitaimo popis škanda« loznih prilik, ki vladajo na zagrebškem glavnem pokopališču. Te dni je avto povozil neko dekle, delavko v perilnici Novak. Oblasti so odredile raz tele« nje. Truplo pa je še štiri dni po obduk« ciji ležalo v mrtvašnici. Tovarišice po« kojne delavke so hotele nesrečni žrt* vi prirediti skromen pogreb. Plačale so
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
p^. Franz Josefove
Registrirano od ministrstva za soc politiko ta nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
takso in so prišle na pokopališče. Tam so morale gledati, ko so truplo s silo zmašili v premajhno krsto, ki se ni da* la niti zapreti. Ko so grobarji truplo nesli k grobu, je cel čas iz krste tekla sokrvica. Preden so spustili krsto v grob, so zahtevali potrdilo, da je taksa plačana. Ker dekleta potrdila niso ime* la pri sebi, bi bili skoraj odnesli truplo zopet nazaj v mrtvašnico. Akoravno je bila taksa plačana, ni bilo nobenega duhovnika blizu in grob je ostal brez blagoslova. Iz poročila izvemo tudi, da se mrliči, za katere ni plačana poseb* na taksa, v Zagrebu pokopavajo brez duhovnika v zgodnjih jutranjih urah v takozvanih skupnih grobovih, ki osta* nejo po nekoliko dni odprti, dokler se popolnoma ne napolnijo. Niti v mrt* vašnici preden odnesejo krste, se ne javi duhovnik, da bi nad njimi izmolfl poslednji očenaš. Priznati moramo, da so to strašne razmere.
Dom mestnih delavcev na Posavcu
Okrevališčje delavske zavarovalnice na Posavcu, ki so ga v nedeljo slove« sno otvorili, pomeni v resnici važno pridobitev za socialno skrbstvo mest« nega delavstva, obenem pa predstav* lja ponoven živ dokaz, do kako lepe višine je razvit smisel za humaniteto v ustanovah, ki delujejo v okvirju me« stne občine ljubljanske. Dom, ki ga je dala zavarovalnica po lepih, praktičnih načrtih inž. arh. Mušiča smotrno pre« urediti, razpolaga danes s sedmimi so* bami za goste, izmed katerih ima ena štiri, dve po dve, štiri pa po eno po* steljo. Okrevališče ima kopalnico, dve ločeni umivalnici za moške in ženske in je tudi sicer prav konfortno urejeno Podstrešje stavbe, ki stoji na enem najlepših mest, kar se tiče lepote kra* ja in prometne udobnosti, je prav pri* merno za prezidavo in zavarovalnica bo morda že prihodnje leto dogradila še pet, šest samskih sob, po katerih je že zdaj največje povrpraševanje. Okre« vailišče je namenjeno predvsem mest« nemu delavstvu in njihovim svojcem, ki so potrebni okrepitve po težki bo* lezni, pa tudi mestnim delavcem, ki si po celoletnem napornem delu zažele par dni oddiha, a kolikor bo dopuščal prostor, bodo sobe na razpolago tudi tujcem. V hiši je tudi gostilna, ki jo je zavarovalnica oddala v najem, in tu se poleg domačih gostov in okoličanov prav radi ustavljajo tudi številni ro* marji z Brezij.
Kakor je obrazložil v svojem otvori* tvenem govoru predsednik Lojze la* zič, je MDZ kupila posestvo in krila tudi stroške za preureditev iz sredstev bolniškega sklada, v katerega so se 12 let stekali prispevki mestnih delavcev in mestne občine ljubljanske kot nji* hove delodajalke. S skrbnim, štedlji* vim gospodarstvom je upravi v razme* roma kratkem času uspelo, dvigniti sklad na tako višino, da je zavaroval* niča lahko mislila na postavitev last« nega okrevališča. Predsednik Blažič je pri tej priliki izrekel iskreno zahvalo prejšnjemu županu, sedanjemu banu dr. Pucu, sedanjemu županu dr. Ravni« harju, posameznim mestnim svetnikom direktorju Jančigaju, mestnim zdravni* kom ter inž. arh. Mušiču, ki so s svojo naklonjenostjo mnogo pripomogli^ do uspešne realizacije načrta. Posebej se je predsednik zahvalil tudi_ vodji za* varovalnice Kogovšku, skozi čigar ro« ke je zlasti zadnje mesece šlo ogromno delo. Mestna uprava ljubljanska, je nadaljeval predsednik, je doslej pra« vilno razumela potrebe svojega delav* stva in mu je nudila razmeram ustre* zajočo eksistenco. Če tudi v bodoče ne bo okrnjevala njihovih skromnih pre« jemkov, jim bo dana dožnost, da ob marljivem štedenju vsaj enkrat v letu obiščejo svoj dom in se v njem raz* vedre. V tej želji pridružujemo zava* rovalnici tudi naše iskrene čestitke.
Darujmo vsi za šolsko
družbo !
Rudolf Badjura;
Za cesto skoz slovenske Tirole v Bohinj
, Avtomobilska cesta čez Jelovico ali skoz Sorico?
Cesta skoz Sorico bi bila torej najikraj-ša mednarodna zveza Trsta in Gorice čez Ljubelj s Celovcem, ki bi spočila dvoje naših najllepšiih alpskih btiiserov B o h ii n j in Bled kakor tiuidi Pofljče - Begunje in Tržič z inozemstvom. To bi bala lepa nova atrakcija za mednarodni avtomobilski svet, dragocena pridobitev za našo deželo, pa se žal doslej še nosimo nič podvizali, da bi jo oživotvorili. Naša dolžnost in življenjska potreba je, da se požurimo in jo čimprej u postavimo. Ne gre torej pri tej cesti samo za Soriioo, ampak istotako in mogoče še v večji meri za naš Bohinj in Bled, ki bi obema ta mednarodna cesta gotovo dona-šala otipljive gmotne koristi. S to novo cesto Podrošt- Sorica - Bohinj bi ee izpolnil krasen, davno zažetljeni cilj avtomobilistov in turistov v Sloveniji. Tako bi nastala na slovenskih tleh prva snežniška avtomobilska krožna cesta, ne da bi nam bilo treba prekoračiti državno mejo, p rezanimi va cesta za ves naš domači in inozemski turistični 6vet, ki bd poveeala v en pestri venec najslikovitejše naše gorenjske kraje: škof jo Loko - Sorico - Bohinj -F led - Radovljico in Kranj! Lep pulman-avtobus bi skrbel in vzdrževal to prelepo živo razstavo skoz tri letne čase! Mar ne bt bila to učinkovita, veflepotezma reklama za nas?!
b/ Velik pomen cestne zveze skoe Selško dolino v Bohinj leži fcuidi v tem, ker bi ce iiBd&tno skrajšala avtopm^ilSEtopi tudi
pot iz Ljubljane v Bohinj, Ls. bi merila čez Jelovico le 66.4 km, skoz Sorico pa 67 km. Ta prednost češnjttške trase (2.5 km) pa se s prej omenjeno ugodnostjo pod a.) na medmaroidmi cesti ne da primerjati.
4. Krajinsko — lepotni moment.
Cesta skoz »nepregledne gozdove« Jelovice, kar je čutil neznani čLainkar v prvih dveh člankih »Potrebe Selške doline« za potrebno prikazati kot nekaj pcselhnega, 6e mi ne zidi tako zelo odločilnega pomena. V pasjih dnevih je seveda goadmi hlad prijeten. Toda če se vozim od Drašgoš čez Raatovko kar neprenehoma sikoz samo ljubo, tiho, hladno in kakor člamfoar sam pravi »nepregledno« hosto ter skoz celih 10 ke in vitke sm .žzizoeaimn e.mkes,aahno: ? km ne vMiim ne desno, ne levo, ne spred, ne zad prav nič drugega kakor same visoke jelke in vitke smretke. to bo, bojim se, za marsikoga le malo preveč hlada in drevja in najibrž tudi nek Oliko preveč te. smo pri srcu zaradi zastrtega razgleda, posebno ponoči! Priznavam, lep je pogled z Rudnega polja na Dražgoše, tudi pot skoz Dražgoše bi bila zanimiva. Toda, lepo Vas prosim, od senožeti Jazbenika (3o minut za Dražgošaimi pri Cerkvi) na vsej dolgi poti tja do Lomov pred Nemškim rov-tom ena edina omembe vredna, sviti a vsaj poleiti malo obljudena »oaaa«'Bitenj-ska planina, kjer bi se nam odiprla im razširila špramjca neba, to, upam, mi boste vemjdtar pritanalti» dia je za lačne, zvedave,
iščoče tmristovske oči, posebno pa za take, ki so že tali kaj drugega lepega videle, vendarle nekoliko premalo. Zdi se mi, da bi taka »hostna cesta« kar malo imponira-la razvajenim svetskiim popotnikom im bi dobili tujci nekak čuden vtis o stremlje-njihnašega turizma, na kak način jih skušamo zadovoljiti in na naše kraje prikleniti
Ne ne, s takimi cestami se ne bomo postavili im se ne prikupila pri inozemskih gostih!
V tem pogledu zmore pa trasa »skoz Sorico« že vse kaj drugega! Ni žal. tu mesta za nekaj fotografskih posnetkov ln za podrobnejši opds vseh lepih im zanimivih knajlinstkih sliik in posebnosti, ki dvignejo in presenečajo popotnega človeka v tej simeri trase skoz Sorico, zato naj vsaj s skromno besedo nanizamo nekaj najvažnejših prizorov Ob tej poti.
Pričnimo iz Cešnjdoe. — Trg železmilki, Jesemovec (ostanki nekdanjega fužimarstva)
—	zanimiva soteska »Pod Suho« z romarsko cerkvico — prav mična vasica Zali log — Podrošt v kotlu pod hriboma Kupe 805 m in štomant — zanimiv vzpon ceste kreginkrog hriba Kupe na Rošt — presenetljivo lep vhod z Rošta skoz VMržane v Sorico s pogledom na celotno slikovito Podobo »Slovenski Tirol« pod postavno raj-do Bohinjskih Spodnjih gora do Črne prsti do Rakitovci, kakor tudi pogled na pogorje Porozna im Blega&a na jugu — krasen motiv vasi Spodmje Sorice s cerkvico med liipeand na Griču — vas Zgornja Sorica pred roffnamttenim sorškim koncem p od zelenim Dravhom in silnimi kerovi Tanderškovfla
—	Pogled z okroga Lanereke doli na slikovito vas Spodnje Danje s cerkvico (tu-dti t» je solita bxea primere—to bodo če
sika Vali j tod foto-amaterjd!) —romantični prizor na vrata Perštongo 6 Povdna v kotu nad Spodnjimi Dan jami — pogtod z ri-geljna Hobneke na Zgornje in Spodiiije Danje ter čez Gožleke proti jiugu na vrsro gora med Selško im Poljansko dolino do Po-rezna — vas Zgornje Danje — z vrha ceste med Črnim vrhom 1487 m in koU> l4i>S m obsežni pogled zapadno na Bohin.site Spodnje gore, 6everno na panoramo J-.-iij-skih AJip im Karavank ter proti vzhodna Danjarske planine, Kremant, Ratdtovec i. dr. — Na Strmnah diven pogled na Spol-nje Bohinjske gore im veličastni TriglavsKi čok — na poti proti Ravnam pogled na Nemški rovt im Bohinj v sijajnem okvirju Julijskih Alp.
Kdor 64 je vzel trutd, pregledal obe projektirani trasi ob vedrem, jasnem vremenu, mi bo lahko in rad priznal, da se češmjilška trasa ne da primerjati 6 soršfco, ki se vije po mnogo bolj odprtem im zanimivejšem svetu. — Tudi na sorški trasi je seveda presfcrbel Bog mnogo prijetne sence in hlada. Tudd te simer bo sicer držala tu in tam za izprememibo sko®i go®dove (posebno od Mišengrartka do plamimskih senoee-fckh na Strmnah), toda vmes, posebno pa skoz Zgornjo Selško dolino in ekoe Slovenske Tirole se menjava iznenada toliko lepih, svojevrstnih krajinskih filmov, takih prizorov, kakršnih češmjiška trasa na svojo pot nikdar im nilkoli pričarati ne more.
5. Možnosti letoviškega razvoja
Pod točko III/2 smo bili že omenili, da je rna sorški simeri ceste imteresirano mnogo več prebivalstva s tujskoprometnimi in-teresenti, nego na .konkurenčni cesti skoz Dražgoše. Pa poreče kdo: kaj te cifre tukaj). Dribro, pustimo kakor dia številčnega
razmerja 3:7 odnosno 3:12 tu ne gre vpo-števati, nego naj bo merodajten zgolj pomen krajev, pogoji, M jšh premore ta ali omi kraj za razvoj v letoviško positojamko.
Odtehtajsmo torej kraje posamič, najpo-prej ob češmjiška potem pa ob sorški trasi«
Rudno (prbl. 490 m) vas dobra 2 km severno od Češnjice v dtou pod DražgošamL Dolinska postojamka. Lesna industrija.
Dražgoše na Pečeh 856 m in Dražgoše pri Cerkvi 853 m. Zanimiva, omembe vredna pomembna gorska vss. Kako mi je všeč, to lahko posnamete iz opisa v mojem vodniku »Sto izletov« na strani 145-144!
Kraj izvablja že danes mnogo turistov, čeprav je zanje še zelo stkromno poskrbljeno. Ena gostilna že prilSčno dobra, druga danes še manj. Izgledi,: Vas bo ostala vedno zelo mikavna prehodna postojanka in važno izhodišče za Jelovico im prek nje v Savsko dolimo, pa turfii za Ratitovec. Pridobi si sčasoma lahko toda. letoviščnike. Ce pa pogledamo resnici naravnost v oči, uvadiimo žal, da ji njena svojstvena, izredno grivasta lega skoro brez vsake ravni, v strmi, pogosto lomi jeni rebri, nakopičena vrhu tega z mnogimi krašnjanni, gozdiči in drevesi nd vpriid im ne daje dovoljmega jamstva za rajzvoj v kako letovišče prvovrstnega značaja. To mnenje potrjuje 'Žal tudi dejstvo, da manjka Dražgošam najpri-mitivmejhih prilik za zimski šport in se kot smučarska postojamka doma ne more uveljaviti.
S tem srno na češnjiški konkurenčni progi »čez Jelovico« opravmki v tujskopro-motnem pogledu.
Poglejmo sedaj še prfflSke T krajih, ki so nteresirani na cestno smer Skoz Sorico
v Bohdmj.	~
- - - ^
Sporočilo gg. zdravnikom!
Opozar|a|o ss gg. zdravniki, da fe kongres v Beogradu, ki je bil predviden za 6. — 10. september, odgoden na 23. september. Podrobnosti bodo sporočene pismeno.
4= ~0siga— J • r_J;?/ — - "iAlr.' - - - . - • V«-'.- v; >-■'• •'- •.-; •..,•• ..
•	Proslava stoletnice rojstva Simona Jenka t Mavčičah na Sorskem polju se bo v nedeljo razvila po naslednjem sporedu: ob 10. bo komemoracija na Podreči pred pesnikovim spomenikom. Ob pol 15. se bo pričela slavnostna prireditev. V zborni recitaciji bo podano poglavje iz Pregljevega dela: »Simon iz Praš«. Slavnostni govornik bo dr. Dragotin Lončar. Sledila bo zborna dekla-macija Jenkove »od Balkana do Triglava«. Potem bo govoril urednik Tine Debeljak. Z zborno deklainacijo bo podana Stritarjeva elegija: »Na Jenkovem grobu«. Deset pevskih zborov s Sorskega polja bo prepevalo Jenkove pe?ini. Spored bo zaključila igra v treh slikah »Tilka«, ki jo bodo uprizorili študentje s Sorskega polja. »Tilko« je po črtici Šimna Jenka dramatiziral T. Šifrer. Po proslavi se bo razvila veselica.
-fr Smrt zaslužnega geologa, v Zagrebu Je umni v starosti 61 let vseučiliški profesor v pokoju Ferdo Koc.h. Pokojnik je več let delovail na zagrebškem vseučilišču, potem pa je bil ravnatelj geološkega zavoda V Beogradu. Prof. Ferdo Koch, ki je bil osdješki rojak, je napisal več važnih geoloških razprav, posebno pomembne pa so njegove v hrvatsksm m nemškem jeziku Izdane knjige o geoloških razmerah Hrvatske in Slavonije. Kot ravnatelj geološkega instituta v Beogradu je sestavil nekaj (vzornih geoloških kart.
-fc Delovanje ocnelošlrega zavoda v Zagrebu. V Zagrebu deluje že dokaj let oeno-loška poste,ja, ki kontrolira in analizira vina. Vsako leto izda ta postaja pregled svojega delovanja, iz katerega je razvidno, da ee popije mnogo po tvor i enega vina. Lani je postaja izvršila 334 analiz in našla med njimi skoraj polovico najrazličnejših po-tvorb. Sikoraj polovica vina, ki ga točijo zagrebške gostilne in točilnice, je pomešana s šmamico in raznimi kemikalijami ali pa z vodo. Postaja ima pretesne prostore in bi bilo potrebno, da bi izdatnejša gmota pomoč omogočila delovanje v polnem obsegu.
Propadanje geološko-paleontc-loškega zavoda v Beogradu. Ker ni kreditov, je beograjski geolcško-paleoratoleški zavod zapisan propadu, da^i ima zbirke neprece-iijene vrednosti. Zavod je ustanovil že leta 1853. učenjak Josif Pančič, ki je sam izvršil z velikim uspehom znanstvene raziskave v vzhodni Srbiji ter nabral za zavod mnogo dragocenih prispevkov. Zavod ima tudi dTagoce.no biblioteko, ki je ena od največjih na Balkanu in jo cenijo na 10 milijonov dinarjev. Velik del dragocenih ikmjig pa je na podstrešju in v kleti, kjer trohnijo tudi dragocena okostja. Zavod dobiva že nekaj let samo po 9.300 Din podpore. Za ureditev jn pravilno namestitev dragocenih, zbirk in za upravne stroške bi morali imeti kakih i)0.000 Din in ker aii mogoče dobiti te svate, je obstoj zavo-ida v največji nevarnosti.
♦	Stiska je preprečila kupovanje nevest. Na najšeim juigu ni kupovanje nevest cibilčajno sainio med miusll innanskim, tem-iveč tudi med, pravoslavnimi prebivalstvom nekaterih vasi. Nekdlajj so kupovali neveste za zlartmiilke iin, ko je teh zmanjkalo, eo se •začel pogajati tudi za dinarje, za Živimo in za razne potrebščine. Ljudstvo živi v zodnugah in, ker jie nevesta važna delovna moč, je pač treba za njo
plačati. V Skcpeki Črni goni, kjer se poleg amnavtsknlh nabadajo ljudi srbske
vasi* predajajo neveste po 3-000 do 4.000 Din. Ker danes po kmečkih vaseh mi dteinarja im pomeni 4.000 Din ogromen Esnescik. so svatlbe vse redkejše, dasi se smatra pri moških za sramoto, če ostanejo samci. V vasi Mirkovcih je že kakih 40 fantov, ki se ne morejo ženiti, ker mi denarja za nevesite. Tudii mnogi vdovci eo ostali sami z otroki, ker ed druge žene ne morejo kupiti. Zadruge, ki imajo nevesite na razpolago, pa . ne popustijo od cene, ker čakajo menda na boljše ča-Ee alii pa menijo, da bo starodavni običaj le p rešili! ženine, da si bodo na kak način nabavili denar.
*	Nenavadna demonstracija dubrovniških šoferjev. Na nekaterih krajih glavne ceste Dubrovnik _ Hercegnovi je prišlo do čudne demonsracije šoferjev in lastnikov taksijev. S kakimi 40 vozili so zatvorili vedno prometno cesto ter ustavili tako tudi promet pešcev. Do te demonstracije je prišlo zaradi tega, ker je neka agencija za prevoz svojih izletnikov najela kotorske šoferje ter tako domače prikrajšala pri zaslužku. Najbolj pa se domači šoferji in lastniki taksijev razburjajo zaradi tega, ker se prevažajo tuji gostje tudi z neregistriranimi motornimi vozili, a se za prevoz zahteva baje še več. kakor iznaša taksa domačih šoferjev. Šoferji in lastniki avtotaksiiev so zaradi tega naprej protestirali pri mestnem poglavarstvu in pri sreski oblasti. Ker protesti niso takoj zalegli, so začeli ustavljati promet.
*Neugnano praznoverje. V vasi Vrpolju, nedaleč od Djakova, je že nekaj tednov vse polno romarjev, ker se je po najširši okolici razširila vest, da se je neki stari pobožni vaščanki n? dnu globokega vaškega studenca pokazala podoba Matere božje. Dan za (Jnevom romajo v Vrpolje velike množice ljudi, dasi nihče več ne vidi v studencu čudežne podobe. Vsi napori oblasti in duhovščine so zaman. Val praznoverja se ne da ustaviti. Celo iz Dalmacije prihajajo romarske skupine po več sto ljudi. Nekateri romarji ostanejo po ves teden pri studencu, da bi videli čudež, drugi spet mečejo v studenec denar in bo tam že zbrana prav lepa vsota. Največjo korist od tega romanja imajo seveda vaški gostilničarji in prav posebno še onadva, ki imata svoji gostilni blizu studenca. Prej sta komaj životarila, zdaj pa sta obe kremi nabito polni dan in noč. Te
dni so oblasti pozvale gasilce, da bi izčrpali vodnjak ter ljudem dokazali, da ni o čudežu ne duha ne sluha. Ko so se gasilci pripravljali na delo. jih je praznoverna množica takoj razgnala.
■fa Velike težave rečnega premeta povzroča naglo padanje vode največjih rek. Rečni promet je otežkočem zlasti na Du-navu, kjer se je pred Beogradom vodovje tako znižalo, da ga kopalci lahko prebre-dejo. Največja globina znaša komaj poldrugi meter in so že nekatere ladje prišle do dna struge. Tudi Tisa se je močno znižala. Na progi Zemun—Novi Sad so morali že omejiti potniški in blagovni promet.
+ Osuševanje Vrgorskega jezera. V
krški puščavi med Metboiviičem, Vrgor-ceim, Ljiuibuškiim in Jadranskimi morjem je presihajoče Vrgonsko jeze.ro, okrog katere-ga je raztresenih kakih 10 vasi z okiog 10.000 prebivalci, ki nimajo drugega polja, ko jezersko dmcb tla ga posejejo, ko ee vo-dia umakne. Toidia to se dogaja le redko-katero leto v celoti, so paileta, ko jezero sploh ne presahne i;n ostane ljudstvo brez vsakega pridelka. Jezero je kake 4 kilometre dolgo, šiiroko pa 1 km in bi dolina, če bi bila osušena, nudiiLa vsem onim vasem obilo poljskih pridelkov. Misel c®u-šitve jezera se je pojavila žev napoleonskih časih, a ustvarjati se je začela šele sedaj. Po načrtih banovine bo odpeljana jezerska voda v morje po predoru, ki bo izvrtan skozi oba,lino gričevje Predor, ki ga vrtajo v živo skalo, bo podoben železniškemu predoru za enotiirnico iin bo meril v dolžino 2.159 m. Stroški eo preračunani na 5 200.000 Din. Vrtati so začeli od obeh strani, v sredti pa tudli od zgoraj navzdol. Na tak način so leta 1913 osušili tudi Biačiimsiko Mata, predor pa je bil tam dolg samo 164 m.
♦	Zlorabe na beograjski tehnični fakultet i. Dekanat beograjske tehnične fakultete je dobili ovadbo, sa se je dijak Jokamo vi č vpisal v šesrti semester, dasi ni krnel izpitov, potrebnih za ta vpis. Pregledali so knjige ocen in kartoteko ter našli, da je stvar v redu in da je Jokanovič z dobrim uspehom položil zahtevane izpite. Ker pa se je opazilo, da ee Jokanovič nekam sum. lji/vo druiži e silugo Fotičem, ki ima v oskrbi sobo, v ktteri so shranjene knjige z ocenami, je bila preiskava obnovljena. Tedaj so ugotovili, da je bila pri Jokanoviču neka slaba ocena, prvotno zapisana z rdeči lom, zbrisana in napisana nato dobra ocena s črnilom. Protesor, ki je pisal z rdečilom, ni uporabljal pivnika iin 6e je, ko je zaprl knjigo, vpis prav dobro odtisnil na nasprotni strani. Po dokazu ponaredbe se je dijak izgovarjal, da ga je navedel h temu neki uradnik z ministrstva pravde, potvor-bo pa da je izvršil siuga Fotič. Sluga je to priznal,zatrjeval pa je, da je to tudi edina ponarediba ocen. Pomaredlb niso mogli več dlgotoviti, govori pa se, da so celo trije Fotiiču se tudi oči,ta, da je stare diplom. Fobiou se tudi očita, da je sttre diplomske teze, ki s<> se shranjevale v isti sobi, prodajal d lijakom. Vseučiliška oblast je zadevo ovadila državnemu tožilstvu.
♦	Občinski očetje obtoženi vloma. Letos neke januarske noči so neznani vlomilci vdrli v pisarno premeščanske občine v pleveljekem srezu, razbili blagaj.no in odnesli icz nje 57.500 Din. Sum vloma je padel na občinskega pisarja Smiljanovi-ca, ki je bil že nekdaj obtožen zaradi raznih zlorab, obenem pa tudi na samega župana Peruničiča in olbčinskega slugo Terzioa. Vsi trije so se 6edaj zagovarjali pred okrožnim sodliščiem v P rije p olju. župan in sluga sta biil a oproščena, pisar Smijanovič je pa bil obsojen na 3 leta robije.
♦	Zaradi otrok so se pobili starši. V
Ljubljanici v zagrebški okolici sta se soseda Marinič in Fras hudo skregala, ker je Ma-rinič zaradi nekih nerednosti kaznoval Frasovega otroka. Med prepirom se je Fras tako razburil, aa je udaril soseda s težkim kamnom po glavi. Nesrečni Marinič je nekaj ur pozneje izdahnil, zdravniki pa so ugotovili, da ni umrl zaradi rane, temveč zaradi srčne kapi. Najbolj tragično pri tem spopadu je to, di je Marinič zapustil ženo in 9 malih otrok.
if Finančne zadrege splitske občine. Predsedništvo mestne občine v Splitu namerava v inozemstvu najeti večje posojilo, da bi plačalo svoj dolg pri Državni hipotekami banld ter dobilo sredstva za razna nujna dela. Mestna občina se je že obrnila na finančno ministrstvo s prošnjo, da bi odobrilo najetje posojila v inozemstvu. Dolg splitske Občine pri Hipotekami banki znaša 50 milijonov dinarjev.
-A- V»&m dobro snaaa radijslta tedenska revija »NAŠ VAL« je Lzšla. V literarnem delu prinaša za današnje čase zelo primemo Ivana Vuka »Zgodbo o bogatem in siromašnem kmetu in o treh volih«. Nadalje je pri občen a v reviji duhovita satira Mihaiila Zoščenka »Samouk« in nadaljevanje Antona Adamiča zanimive povesti »O dobrih, slabih in zaljubljenih ljudeh«. V filmski rubriki najdejo ljubitelji filma slike najboljših igralcev in nadaljevanje kramljanja o novih kulturnih filmih. Vse dame pa, M se za-nimate za modo, dobite v reviii najnovejše in najlepše modele gospe Mode. Revijo zaključuje 12-stranska priloga s orogrami vseh večjih evropskih postaj in pregled vseh oper, operet, zvočnih iger in koncertov tega tedna. Vsi, M se zanimate za radiofonijo, film, gledališče in modo, sporočite upravi, da vam dostavi eno številko brezplačno in brez-obvezno na ogled. Naslov: Radijska re-vija- J-NAš .VAL** Ljubljana,	\ 1
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
•	Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani,
Kongresni trg 2.-1I. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uepe-he. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, etenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo !
Iz Ljubljane
u— Zanimiv lastovičji ples so opazovali včeraj radovedni meščani. Nad strugo Ljubljanice skozi mesto se je spreletavalo ves dan na tisoče priljubljenih selivk, ki jih leto za letom spet prihaja zmerom več v našo mesto. V rahlem jutranjem dežju in hladu je namreč pritisnil ves mrčes k tlem in kalna voda je pobrala seboj iz mlakuž in jarkov polno mušic in drugega slastnega jela, kar vse so lastavice pridno pospravljale v želod-čke. Poslednji mladi zarod je veselo čvrčal za svojimi redniki in le kmalu bo prišel čas, ko bodo lastovice spet odletele na jug. Šmarni dnevi so tu in čeprav so še včeraj zabeležili v Beogradu letošnji najbolj vroč dan, rekordno številko 38 stop. C, bo čez dobre tri tedne že Mala gospojnica. ko se bomo prav za prav znašli že v jeseni. Oceanski zrak je pri nas ohladil ozračje na 18 stop. C. pognal sparino na jugovzhod. Se nekaj lepih sončnih dni bomo gotovo deležni — in spet bo konec poletja, prijetnega kopanja in letovanja.
u— Pogreb tragično umrlega poročnika fregate Draga Bežana bo danes ob 16. izpred glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu.
u— Umrl je magistratni uradnik g. Avgust Sulič. Zapušča vdovo in dva otroka. Pogreb bo jutri ob pol 16. iz bolniške mrtvašnice. Blag mu spomin, bridko prizadetim naše iskreno sožalje!
u— Popravni izpiti na meščanski Soli v Mostah za vse predmete se bodo vršili 31. t m. od 8. dopoldne v II. nadstropju narodne šole. Učenci, ki polagajo izpite iz jezikov, naj prineso s seboj papir in pisalne potrebščine. Kdor še ni oddal prošnje za pripust, naj jo prinese s seboj primerno taksirano in priloži letno Izpričevalo. Vpisovanja v prvi, drugi in tretji razred bodo 2., 3. in 4. septembra v pisarni od 8. do 12. in od 15. do 18. Ostalo je razvidno iz razglasa.
I ELITNI KINO MATICA
fe t. 21-24	Te1. 21-24
•Danes ob TU- in 91/«. uiri SVETISLAV PETROVIČ
v Leharjevi opereti
PAGANINI
Nov Paramountov žurnal Globoko znižane cene.
Iz Celja
e— Osrednje društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino je imelo včeraj UL občni zbor v Celjskem domu. Prišlo je nad 200 delegatov. Za predsednika je bil soglasno spet izvoljena Lovro Pičman iz Ljubljane, za podpredsednike gg. Ivan Šimenc iz Ljubljane, Stojan Ho-lobar iz Celja in Miha Lešnik iz Maribora.
V	širši odbor je oilo izvoljenih 30 članov im 30 namestnikov, za tajnika g. Kunaver, za blagajnika g. Vidmar, v eksekutivo pa gg. Pičman, žimemc, Košak, Vidmar, More in Kunaver iz Ljubljane, Vrhove iz Št. Vida, Požar iz Most, Pavlič iz Viča, Polak iz Kranja, Sešek iz Medvod, Tomšič in D M. v Polju, Stanovnik iz Vrhnike, Holobar iz Celja i Cerne z Iga. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Skobeme iz Trbovelj, Kesrn iz Kramja in Vilar iz Rogatca.
e— Obrtno razstavo je obiskalo včeraj zelo mnogo gostov iz raznih krajev države in tudi iz inozemstva. Popoldne si jo je ogledalo nad 2C0 članov DJO iz raznih krajev banovine, ki so se bili dopoldne udeležili občnega zbora svojega društva.. Danes si bodo ogledali razstavo člani Slovenskega obrtnega društva- iz Ljubljane in Maribora.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Knez Voronzov« iin zvočni tedni!:.
Iz Maribora
a— Srebrno poroko obhaja danes s svojo ljubeznivo soprogo v krogu dragih svojcev ravnatelj tukajšnje realne gimnazije dr. Matko Heric. Odličnemu šolniku in priljubljenemu ravnatelju ter soprogi ob lepem jubileju tudi naše prisrčne čestitke!
a— Brnskim Čehom, ki so te dni posetili Pohorje, je priredila JC liga pri Orlu iskren bratski večer.V toplih besedah je izrekel dragim bratom dobrodošlico predsednik Jč lige min. dr. V. Kukovec. Potek večera je povzdignil s svojim vnetim sodelovanjem pevski zbor Glasbene matice.
a— Pedagoški počitniški tečaj se je otvoril na drž. učiteljski šoli. Udeležuje se ga okoli 100 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev naše 'banovine. Otvoritveno predavanje je imel prof. G. Šilih o osnovah teoretske pedagogike. Tečaj bo trajal do 25. avgusta. Predavanja se vršijo v splošnem predpoldne, popoldnevi in nedelje pa so namenjeni za skupne izlete v okolico.
a— Ruskemu generala Gregorju švedo-vu je na Račkem vrhu zgorela viničarija.
V	hiši je stanoval viničar Andrej Kocbek, ki se je prebudil, ko je bila hiša že v ognju. Skozi okno se je rešil iz goreče hiše.
a— Za nekdanji spomenik nadvojvode Ivana, ki se nahaja v tnikaj&nem muzeju, se zanimajo v Miirzzuechlagu, kjer bi radi poceni prišli <Jo spomenika. Zadevno pismeno vlogo 6o prejela te dni tukajšna pristojna dbiastva.
a— Za ureditev prometa na Kralja Petra trgu se je napravil nov načrt, v eimi-sta katerega bosta na onenje.
a— Več izdanih, manj izbrisanih. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru na novo izdanih 17 obrtnih pravic, izbrisanih pa 10.
a— Avto v kolesarja. Včeraj zvečer se je pripetila na cesti Maribor - Slivnica precej huda prometna nesreča. Od zadaj je zavozil avto v 23-letnega šoferja Mirka Sagaja, ki se je na kolesu vračal v Maribor. Kolesar je v loku strmoglavil s kolesa in obležal na cesli nezavesten, s hudimi poškodbami. Lastnik avta je prepeljal Sagaja v bolniš-niefl. /
a— Smrt otroka r apnen'ci. Desetletni delavčev sin Štefan Magyar se je v Metelkovi ulici igral z otroki. Med igro pa je padel v apnenico. V živem apnu je dobil tako hude opekline, da jim je v bolnici podlegel.
a— Barvanje klobas. Mestno poglavarstvo opozarja prizadete na razpis banske uprave, po katerem dovaja barvanje klobas konzu-mente v zmoto glede vrednosti in kvalitete, zato se smatrajo barvane klobase kot falzi-fikat, neglede na to, ali je uporabljena barva škodljiva ali ne. Takisto je zabranjeno dodavanje moke klobasam.
a— 110 kg sladkorja so ukradli nočni ro-komavhi trgovcu Alojziju Pečeju v Farni vasi pri Prevaljah v skupni vrednosti 1595 Din.
a— Vztrajen tat. Z vrat tukajšnje trgovske akademije na Zrinjskega trgu je bila že v drugič ukradena steklena napisna tabla enoletnega trgovskega tečaja »Hermes?. Čudnemu ljubitelju napisnih tabel še niso na sledu, ker je ta prostor razmeroma slabo razsvetljen.
a— izročeni sodišču. Včeraj dopoldne se je končalo zasliševanje vlomilcev, ki so Njih vi zagovori so docela skladni im eo vdrli v Poševo im Knezarjevo trgovino, si edini v tem, da je Rihard Kropej nedolžen. Mnenje policije pa je, da so vsi trije bli na vlomilskem polju in da skušajo zagovarjati Ribani a Kropeja zaradi njegovih številnih kazni. Viomilci eo bili izročeni sodfšču.
Iz Zagorja
z— Uspela velika pevska prireditev.
Pevsko društvo »Loški glas«, ki se rekru-tira deloma iz delavcev, je v nedeljo 4. t. m. ob priliki 7-letnice obstoja priredilo veliko, dobro uspelo pevsko slavnost. Poleg domačega zbora so nastopili delavsko pevsko društvo »Zarja« iz Trbovelj, rudarski zbor šemnik in moška zbora Sv. Gore in Cemšenika ter mešani zbor iz Izlak. Z »Rodno pesmijo« je otvoril »Loški glas« prireditev, nakar je sledil pozdrav vsem bratskim zborom. Zbor loških pevcev je sestavljen iz onega življa naše doline, ki preživlja v borbi za obstanek danes najtežje čaše. Njegovo življenje je odvisno od težkega dela pod zemljo in na zemlji. V takih razmerah se je rodil in živi »Loški glas« in vsi ostali zbori, vendar z ljubeznijo do narodne pesmi požrtvovalno delujejo vidno dalje. Nastope vseh zborov je občinstvo pozdravilo z vzklikanjem. Prva je bila »Zarja« pod spretnim vodstvom g. Delničarja tako precizno, da lahko nastopi pred vsakim občinstvom. Tudi ostali zbori so pokazali lep napredek. Prav lepe glasove ima ženski zbor iz Izlak, kar je pokazal zlasti pri izvajanju Vodopivčeve-ga »Knezov zet«. Pesem združuje in blaži, zato želimo, da se povsod razvije v ponos naroda in v prid medsebojni ljubezni.
Iz Hrastnika
h— Otvoritev delno zgrajenega letnega kopališča je bila v nedeljo 11. t m. Krajevna organizacija Protituberkulozne lige je za letos zgradila le glavni bazen, dolg 25, širok 11 m, in oblačilnico. V načrtu ima še bazen za otroke m 40 oblačilnih kabini. Otvoritve so se udeležili občinski odborniki s predsednikom občine na čelu, odborniki PTL in mnogi kopalci. Predsednik PTL g. Zelinka, ki ima največ zaslug za prepetrebno ustanovo, se je zahvalil vsem podpornikom, ter izrazil željo, naj bi kopališče dvignilo zdravstveno stanje hrastmaš-ke doline. Predsednik občine g. Malovrh se je zahvalil predsedniku TPD za njegovo požrtvovalnost ter naglasil, da se morajo najti sredstva za popolno dograditev kopališča. Ko so vzidali spominsko listino, je bilo kopališče izročeno svojemu namenu.
Iz Ptuja
j— Na sestanku zastopnikov vseh občin,
ki spadajo v ptujski pododbor županske zveze, je bilo pri razpravi o rešitvi zaščite kmeta na predlog g. Petovarja sprejetih naslednjih šest točk: Občine sreza Ptuja se izrekajo načelno za uveljavi j en je zakona o zaščiti kmeta, po katerem bi bila pri vsakem kmetu izvegtna površina zemljišča neizvršna. Zaščitno jamljo v obsegu 4 ha naj si prizadeti posestnik sam izbere. Zakon mora veljati takoj za vse. Upošteva naj se naše dedno pravo. Zaščito naj izgubi od obsodbe prizadeti le, če nima obite-Iji; že ima obitelj, pride posestvo na njo. Z zaščitenim posestvom tudi lastnik sam ne more razpolagati, razen če je samec, star 60 let im brez obitelji
j— Ptujska mestna godba je dobila nove lepe uniforme. Bil je skrajni čas! V novih uniformah bo naša godba prvič nastopila pri proslavi godbe v Gornji Radgoni v nedeljo 11. t.m. Vabijo se tudi Ptujčani. da se te proslave udeležijo. Vozili bodo trije avti. Vožnja za osebo stane tja in nazaj samo 15 Din, prijave sprejema kapelnik.
j— Avto v globokem jarkn. Šofer živinskega trgovca Debeljaka Rudolfa iz Borla je prevažal s tovornim avtomobilom iz Ra-dencev slatino. Ko je bil že blizu Zavrča, je nastal defekt v volanu, šofer ni mogel več obvladati avtomobila in se je prevrnil v 4 m globok jarek. K sreči se je razbil samo en zaboj slatine, dočim je na avtomobilu za 5.000 Din škode.
—j Pokojnine je dvigal. Gospod Sagadin Jakob, polkovnik v pokoju iz Vičave je julija zamanj pričakoval pokojnino, čeprav so jo drugi upokojenci v redu prejeli. Ker pokojnine za juli j tudi v avgustu ni bilo, se je odpravil na ptujsko pošto vprašat. Na posti so g. polkovniku povedali, da je pokojnino že davno dvignil, čemur se je g. Sagadin nemalo začudil. Predložili so mu predpisano čekovno nakaznico, a to seveda ni bil njegov podpis. Sum je takoj padel na pismonošo. ki ima Krčevinski rajon in so prav lahko do gnali, da je pokojnino 3.900 Din sam spravil v žep. Dognali so še nekaj drugih malverza-cij, dosedaj za okroglih 5.700 Din. Pismono-ša je bil aretiran.
Spreten slepar. Jožef Pernat je obljubljal fantom proti primerni nagradi, da bodo oproščeni vojaške službe, ah da bodo vsaj služili skrajšani rok. Tudi invalide, ki so izgubili invalidnino, je obiskoval z obljubami, da jim bo preskrbel vrnitev invalidnine. Mož se je moral zdaj zagovarjati pri sodiššču in je bil obsojen na 45 dni zapora, na povračilo škode in stroškov, postopanja.
j— Velike tatvine po garažah. 2e od januarja so pogrešali lastniki avtogaraž razne dele avtomobilov in motorjev. Izginjali so plašči, magneti, dinami in še razni deli. Vlomilci so obiskali tudi gasilski dom ter odnesli več jermenov in odej. Posluževali so se ponarejenih ključev. Stražnik Gačnik je zdaj prejel dva mlada Ptuj-čana. Skupna škoda znaša nad 9.000 Din.
j—Jakoba Tobiasa zadnja pot. V torek smo spremili k zadnjemu počitku vpoiko-jenega višjega davčnega upravitelja g. Jakoba Tobiasa. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pokazala velika udeležba meščanov, ki so ga spremili na zadnji poti. Pogreba se je udeležil tudi mestni predsednik g. Jerše, uradništvo davčne uprave im sodno uradništvo. Glasbena Matica je zapela žalostinke pred bolniško mrtvašnico in ob grobu.
j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Kakršno me želi"« z Greto Garbo. Predigra Foksov in Paramountov tednik.
Iz Novega mesta
n— Razmere na novomeški pošti. Na našo notico v >Jutru« od 10. t. m. smo prejeli naslednje pojasnilo: Pri novomeški pošti je določenih 10 uradniških in 10 služabniških moči. Od marca dela pošta z 9 služabniki, zadnji čas pa le z 8 uradniki. Služba se vrši pri blagajni in paketnem oddelku od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Pri pisemskem oddelku traja služba od 8. do 12. in od 14. do 24. ure nepretrgano. Nepretrgana dnevna služba od 7. do 21. ure trpi pri brzojavu in telefonu, kjer vrši po en uradnik menjaje služIjo pri 5 telegrafskih in treh telefonskih progah. Poleg tega pa še domači naročniki niso všteti. Šmihel je od pošte oddaljen 2 km. kamor torej ni mogoče priti v 5 minutah in se za prebivalstvo Šmihela ob cesti K an d i j a-kolod vor, Šmihel-Grm dostavlja dnevno, za ostalo prebivalstvo pa vsak drugi dan. Vzrok raznim pritožbam ne leži ne na uradništvu in služabništvu, ki vrši že drugo leto službo vestno, brez odmora, temveč na pomanjkanju osobja in potrebnega kredita.
n _ Tnjci in njihove želje. Iz raznih krajev je prispelo v naše mesto precejšnje število tujcev, ki delajo vsakdanje izlete v našo romantično okolico. Razumljivo, da se pri kopanju poslužujejo v obilni meri Krke, o kateri je znano, da je v naši banovini edinstvena za plavalni šport. Večkrat pa je izražena želja, da bi se pomanjkanju čolnov za izposojevanje kako odpomoglo. Čolni ki se dobijo na posodo, so takoj okupirani, kar ni Čudno pri taki množici tujcev. Čoln se dobi kvečjemu za uro ali dve. Umestno bi bilo, da bi mestna občina kako rešila to vprašanje v zvezi s kopališčem. Mogoče bi se dobil kje kredit za postavitev mestne čolnarne s primernim številom čolnov.
n— Naši zabavni društvi »Planka« in »Ruši« sta se spoprijeli na svojih kegljiščih, da bi spet spoznali, koliko sta prišli iz vaje po »dolgem« odmoru. V veliko presenečenje »Pušarjev« je zmagala »Planka« z rezultatom 71.
KRANJSKA GORA. Slovito naše letovišče je tudi letos dobro obiskano. Opozoriti pa moramo na nedostatke. Sredi vasi ob potoku Pišenci je skladišče smetja in odpadkov, kar povzroča smrad. In tudi razsvetljava ni povsod v redu. V nekaterih stranskih ulicah, kjer gostje stanujejo, je sploh ni. Novo urejena pot, ki vodi k mostu čez Pišemco in dalje h kopališču Jasni, nima nobene svetiljke. In prav tod so na poti nekateri tramovi, ki so v temi pešcu prav nevarni. Je torej samo v interesu nadaljtnega razvoja Kranjske gore, če opozorimo na te nedostatke, ki jih je treba takoj odpraviti.
Petek 16. avgusta
Ljubljana 12: Harmomisti, Revallerji in Bohemi na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: čas, obvestila. — 13.15: Dunajski bomboni (plošče). — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Slike iz narave: Radio orkester, predavamje g. Herforta in plošče. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Prosvetna poLitiika u službi priivredmog napretka (dr. M. Stojadinovič _ iz Beograda). 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz, vmes poje g. Mirko PrameJ£.
Beograd 16.30: Narodne pesmi. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Lahka glasba. — Zagreb 12.10: Plošče. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Flavta. — 21: Pesmi. — 21.30: Čelo. — Praga 19.25: češke pesmi. — 19.45: Zvočna igra. — 21.15: Koncert orkestra. — 22.30: Plošče. _ Varšava 21: Simfoničen koncert. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Plošče. — 15.40: Komorni koncert. — 16.15: Vojaške godbe. — 17.30: Pesmi. — 19.30: Koncert na dveh klavirjih. — 20: Veseloigra. — 22.45: Lan-ner in Strauss. — 24: Šramel kvartet. — Berlin 20.10: Prenos z radio razstave. — Miinchen 20.15: Beethovnove koračnice in plesi. — 20.50: Prenos iz Stuttgarta. — 21.40: Iz Wagnerjeve opere »Somrak bogov«. — 22.30: Schubertov »Nemški oktet«. _ 23.30: Iz Stuttgarta. — Stuttgart
20.15: Kakor v Miinchemu. — 20.50: »Mo memtni posnetki«. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert —
Državna razredna loterija
ŽREBANJE 12. AVGUSTA 1935. Din 10.009.— štev. 15.731.
Din 1000.— štev. 5.864, 5.900, 10.854, 10.858, 10.861, 10.893, 15.714, 15.742, 15.755, 15.779, 24.828, 24.844, 33.006, 33.020, 33.060, 33.065, 33.086, 33.089. 33.094, 46.128, 46.129, 46.169, 62.037, 62.057, 62.094, 89.899, 95.755.
Zadružna hranilnica^r.7ux(Ki^ Ljubljana, Sv.Petra c* 1$
ŠPORT
S plavalnega dvoboja Italija : Jugoslavija
Kako je bilo v sredo večer
Po prvem dnevu tekmovanja je Jugoslavija vodila s 23 : 21 točkam. — Trije
novi jugoslovenski rekordi.
Včerajšnji prvi dan plavalnega dvoboja damakih reprezentanc Italije in Jugoslavije je bdJ nov dokaz, kako zelo je v Ljub. ]rjajni plavalni jgport priljubljen. Navzlic slabenju vremenu, med tekmo je lito kakor iz škafa, je obiskalo sinočnje tekme okoli 1200 gledalcev, kar je rekordno Število. r*asi so bile tekme po savezu organizirane kar na hitro roko in se zlasti naše skakalke mdso mogle za tekmovanje dobro pripravili, so naša dekleta dosegla rezultate, ka. tarih smo lahko ponosni Skoro v vseh točkah so bdUa doseženi novi rekordi, znatno boljši od dosedanjih. Prav posebno se je takazala Wimmerjefva iz Sušaka, ki je v pranem in hrbtnem plavanju sigurno zmagala ta obakrat zboljšala rekord. Ugodno Je piresemebila naša stafeita, kjer od poznavalcev ni nihče računal, da bomo zmagali, feo sta vendar Italijanki tako sigurno zrna-g-aM na 50 m. Naše tekmovalke pa so prekosite	sebe in so ne samo zmagale, temveč ceilo znatno zboijšale rekord Tudi ivmesne točke so ugajale. VVilfan je na 50 m prosto dosegel za 7 desetink sekunde fcoijši čas kakor znaša novi rekord Senja-noviča, dosežen nedavno v Mariboru, vendar Wi2f anorv čas ne more biti priznan za rekord, ker ni piaivaJ v trikoju. Enako je tdlo pri izbirni tekmi za sestavo ljubljanske reprezentance na 200 xn prsno. Tudi tu je Kamničan Cerer plaval znatno pod reikordam, toda brez predpisanega trikoja. Koočno stanje po prvem dnevu 23 :21 za Jugoslavijo, (prva o&c, poročila o tekmi so $aw$Jaia dve točki več v našo korist Op. tr.), »ifem je dalo najboljše nade za konec. Ker so se včeraj v našem poročilu zaradi jozmega zaključka, vtihotapile nekatere IjcgneSka, ponavljamo rezultate.
50 m prosto: 1. Ruzzier 33.1, 2. Lofkar Htibe Iba&Ja) 33.4, S. Dragič, 4. Šiška obe 265^4 (obe Jugoslav^a). Obe Italijanki sta {rfaivaB. znatno pod jugosl. rekordom, ki sznaSa. 33£. Točke ItaJnja 7, Jugosdavija 3. Rafi^anflii sta vocHi od starta do cilja.
100 m prsnoj 1. Vimmer (J.) 1: S2.6 »ovi JogosL rekord, f stari ista 1 : 34.2) 2. 32«r (J.) X: 37.8, 3. Prekop Hilda (I.) 1:38 novi 'italijanski rekord, 4. Strukel
(I.) 1 :40. Wimmerjefva je sigurno zmagala. Prekopova je v iinishu skoro dohitela Bderovo, ki je proti koncu popustila. Točke: Italija in Jugoslavija po 10.
Sledil je nato dvoboj na 50 m prosto med Wilfanom (Ilirija) in Senjanovičem (Jadran). Wilfan, ki je plaval samo v plavalnih hlačicah, je s 26.8 dosegel znatno boljši čas od rekorda. Sen janovič je v predpisanem trikoju plaval 27.8. Sledila je izbirna tekma na 200 m prsno za sestavo ljubljanske reprezentance v Rogaški Slatini. Zmagal je sigurno Kamničan Cerer v času 3 :03.8, kar je za 2.3 sek. boljše od rekorda — toda, Kamničan ni imel trikoja, 2. Rostohar (Maribor) 3 :06.6, Hribar je po 150 m odstopil. V waterpolo tekmi so se zatem pomerila seniorji in juniorji Ilirije. Zmagali so sigurno seniorji s 7 : 0 (4:0).
100 m hrbitno: 1. Wimmer (J.) 1 : 31.2 novi jugosl. rekord! (stari Lampret, Ilirija, 1:35.4), 2. Ruzzier (I.) 1:35.7, 3. škeafl (I.) 1:36.7, 4. Bradač (J.) 1:37.6. Ponovna prepričevalna zmaga odlične Su-šačanke. Točke: Jugoslavija in Italija po 15.
100 m prsno dame izfotmo za podsavez-no reprezentanco: 1. Biinder (Ilirija) 1: 41.7, 2. Fine (Ilirija 1 : 42.2, Wemer (Jadran) 1 :43.8.
100 m hrbtno gospodja: 1. WUfan 1 : 161, 2. Schell 1 : 20.
Zadnja točka dvoboja in večera je bila štafeta 4 X 50 m prosto. Italija je nastopila v postavi Toso, Lokar, Prekop in Ruzzier, Jugoslavija pa v postavi Šiška, Dra-gič,'Košir, Groschel. Šiška je nasproti odtočni Italijanki, ki je plavala 33.2, precej zaostala, Dragičeva je nato zmanjšala razliko na minimum, Košir pa je prinesla meter naskoka. Groschel je nato naskok povečala na 4 m in sigurno zmagala, čas Jugoslavije 2 :20.4 je novi jugosl. rekord (stari Ilirija 2:30.7), Italija 2:24.6. V naši štafeti so plavale po vrsti šiška 35.9, Dragič 34.2, Košir 36.4, Groschel 33.9. Točke: Jugoslavija 23, Italija 21.
(Poročilo o današnjem nadaljevanju dvoboja je med brzojavnimi vestmi).
Prvenstvo Jugoslavije v lahki atletiki
Tekmovanja se začnejo popoldne ob 18.30 s tekom na 5000 m in nadaljujejo jutri in v nedeljo, obakrat ob 17, na igrišču Primorja ob Tyrševi cesti
r Prav tako kot tekmovanja v tekih bodo nudila skrajno napete borbe ter odlične rezultate tekmovanja v metih in skokih. Vse te discipline so do pred nekaj leti bile absolutna domena Zagreba, danes pa se je situacija močno spremenila.
V skoku v daljino je prijavljenih 17 tek-:movalcev. Med favorite prištevamo Nova-koviča (BSK), dr. Baratoviča (Cpncordija) in ing. Kallaya (Marathon Z.) Vsi trije so preskočili že daljino 7 m, kar bi bili novi rekordi, sreča pa jim ni bila nikdar naklonjena, ker so bili skoki doseženi iz presto-]ta. Za ostala mesta se bodo borili skakači: Stepišnik (IL), Putinja, Korče in Martini <vsi Prim.). Stampf in Jug (Hašk), Bankovič jin Miokovič (BSK)* ki beležijo že rezultate ©d 6.50 do 6,80 m.
Za zmago v skoka v višino stopa v borbo 14 tekmovalcev, na čelu vsem oficielni državni rekorder dr. Buratovič (Cone) 1.83 m in neofi delni rekorder Martini (Prim.). 185 m. Veliko konkurenco bosta oba imela v skakačih Telesku (PSK), Zgurju. Marku, E Jilanini (vsi Prim),Marčiču (Cone) in Stamp-iu (Hašk. ki so že preskočili višine med 1.75 in L80.Ce bo nastopil Martini zdrav, ga smatramo sa velikega favorita.
Troskok s 17 tekmovalci bo najmanj enako zanimiva disciplina kot prej imenovana skoka. Državni rekorder Miokovič (BSK) ima vsako leto v Mikiču, sedaj Jugoslavija Beograd, na državnem prvenstvu močnega nasprotnika, toda rekord stoji trdno že nekoliko let Letos so se jim v atletih Per-parju (Primorje), Stampfu (Hašk) in Ban-koviču (BSK) pridružili enakovredni nasprotniki, ki jih krasijo rezultati med 13.40 in 13.77 m.
Skok ob palici, naša brez dvoma najslabša disciplina v skokih, ima na listi 14 izenačenih tekmovalcev, ki so danes preskočili rezultate med 3.20 in 3.40 m. Rekorder dr. Buratovič (Cone) je med njimi najbolj siguren in rutini ran. Resno mu bodo delali konkurenco Bakov (Jugoslavija), Zupančič (Ilirija), ing. Kallay (Marathon) in Ferkovič (Hašk), tedaj atleti, ki so že preskočili višino med 3.4o in 3.52 m.
Met krogle z 9 tekmovalci ima na startu kot najbolj sigurnega favorita Kovačeviča (Cone) od katerega že dalj Časa pričakujemo prekoračenje 15 m meje. Za nadaljnja mesta se bo vršila ogorčena borba med Kleutom (Jugoslavija) in dr. Narančičem (Concordija), atletoma, ki sta že često sunila kroglo preko 14 m. Ostali tekmovalci,
d asi kažejo stalni napredek, ne bodo mogli
resno ogražati vodilne trojice.
Približno ista slika bo v metu diska, kjer nastopi 12 tekmovalcev. Favorita sta sedanji rekorder dr. Narančič (Cone.) in Kleut (Jug.), ki je letos najbližji rekordu. Izn-3-nadenja pa niso izključena pri Kovačeviču in dr. Munojloviču (Cone.), Schennerju in prof. Ambrozvju (Hašk).
Met kopja s 14 tekmovalci beleži v rekordni listi najstarejši rekordni rezultat (že od 1. 1928.). Letos so se že mnogi vrteli okoli rekorda. Najbližji so mu bili Markušič (Slavija Varaždin) in Nikolič ter Kleut (Jug.), toda tudi Kovačevič (Cone.), ki beleži rezultate okoli 57 m.
Met kladiva ima v startni listi 11 tekmovalcev, toda samo dva visoka favorita za zmago in rekord. Dva rekorderja (oba namreč branita državni rekord 48.99 m.) s precej enakimi izgledi za zmago, vendar damo Stepišniku (Ilirija) nekaj več šans pred Goičem (Hašk). Vsi ostali gredo z enakimi izgledi v borbo za tretje mesto.
In končno še klasična disciplina met diska hel. stil, ki jo gojimo samo zaradi balkanskih iger. Sedem tekmovalcev, med njima dva favorita, Kleut (Jug.) in dr. Narančič (Cone.), ki sta z enakim rezultatom na izbirnem tekmovanju za balkanske igre lani prekoračila krasno znamko 4o m.
Jugoslovenski lahkoatletski pokret je pripravil Ljubljani krasno tekmovanje, ki bo daleč prekosilo vsa dosedanja, ne samo po rekordnem številu nastopajočih temveč tudi po izredno veliki in izenačeni kvaliteti v vseh disciplinah. Ljubljana naj se temu oddolži z rekordnim posetom, da bo dokazala, da zna ceniti napredek naše lahke atletike, zlasti pa slovenske, ki gre v mnogih disciplinah v borbo z največjimi izgledi na zmago.
Pričetek tekmovanja: petek, 1. t. m. ob 18.30 samo za tek 50 0 m, enotna vstopnina Din 3. —, sobota in nedelja, 17. in 18. t. m. ob 17., vstopnina Din 20. — in 15. — tri-bunski sedeži, stojišča 6, dijaška in vojaška Din 4. — mladinska Din 3. —. Pri vseh tekmovanjih se bodo prodajali lični sporedi po Din 2._Istočasno opozarjamo vse iz-
venljubljanske simpatizerje lahko atletskega športa, da je dovoljena vsem posetnikom polovična vožnja za vse osebne in brze vlake v H. ali III. razredu, in sicer od 12. do 20. t. m. Posetnik mora na odhodni postaji kupiti cel listek in rumeno žel. legitimacijo, ki ga proti potrdilu v Ljubljani opravičuje do brezplačnega povratka.
Podrobni spored
Danes ob 18.80: tek 5000 m (12 tekm).
V	soboto, 17. t. m. ob 17.: predteki 100 m (18 tekm.) ob 17.: met krogle (12 tekm.), ob 17.20: skok v daljavo (IS tekm.); ob 17.40: finale 100 m; ob 17.50: predteki 4^0 m (14 tekm) in met diska (12 tekm); ob 18.20: skok v višino (13 tekm.); ob 18.20: predteki 200 m (14 tekm); ob 18.30: tek 1500 m (15 tekm); ob 18.40: predteki 110 m zapreke (6 tekm); in met diska hel. stil (7 tekm); ob 18.50: finale 400 m; ob 18.55: predteki 4 x 100 (5 štafet).
V	nedeljo. IS. t. m. ob 17.; ob 17: finale 110 m zapreke in skok ob palici (14 tekm); ob 17.10: met kopja (14 tekm); ob 17.30: predteki 400 m zapreke (4 tekm); ob 17.40: finale 2Q0 m; ob 18: met kladiva (U tekm); ob 18.10: finale 400 m zapreke; ob 18.20: tek 10.000 m (10 tekm); ob 19.00: troskok (17 tekm); in tek 800 m (17 tekm); ob 19.10: finale štafeta 4 x 100 m.
kolesarske dirke
Medklubske kolesarske dirke priredi v nedeljo 18. t. m. ob 15. v okviru proslave 10 letnice svojega obstoja kolesarsko in moto-ciklistično društvo »Sava«. Dirke zastopnikov vseh slovenskih kakor tudi zagrebških klubov bodo vsekakor privlačne, saj je zanje razpisal prireditelj krasne in drage nagrade, med katerimi so n. pr. kar tri dir-kalna kolesa, ki jih takoj prejmejo zmagovalci določenih točk. S svojo dirko so v sporedu zastopane tudi kolesarke in bodo tako tokrat tudi dame prišle na svoj račun. Razdelitev nagrad zmagovalcem bo zvečer po prireditvi v prostorih Kavčičeve gostilne na Tyrševi (Dunajski) cesti. Dirke bodo na dirkališču športnega kluba >Hermesa« v šiškl.
MALI OGLASI
Službo dobi
fl Pletilje
B takoj Sie iL Vrtnine,
»•ML 18146-1 *--
i Kot lageristinja
ee sprejme 14—46 letna deklica- Znanj« nemškega je-sika pogoj. Predstaviti se je v soboto med 13.-84. uro pri firmi FriedTich l/oeffler, Celje Kolen čeva nirca 4.
IflKHJl
Izučena modistka
M je pripravljena tudi Šivati, dobi službo. Naslov v o&l. odd. Jutra.
131>«W
Šolajte se doma!
Moderne jemk«, trgovske
predmete, stuojepis, stenografijo itd. Vas nauči te-melpto in hitro doma potom dopisovanja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2VH. Pišite po pojasnila.!
C* Th. Rotman:
Življenje Jakca Takca
1 19
Prišla je baš še za časa, da je bila priča, kako je Jakec iztresel njeno denarnico, ki jo je bil tačas našel v predalu, godcem na glave, kakor da bi si hotel s tem pridobiti njihovo naklonjenost !	- '	-	•——--
ULIL
Beseda I Din, davek 2 Din. ca Šifro ali dalanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lahka letna oblačila
bomrett, kaia, šport hlače, lieter, perilo- itd. v lepi ix-beri p.^oem naprodaj pri Preskerjn.	si-6
KOLESA
selo poceni prf
S. Rebolj & Drug
Goepoavetaka 1&
2MJ
Beseda 1 Dta, davek 2 Din. ta Šifro aH dajanje aaslova S Din. Najmanjil znesek 17 Din.
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih uvodov
Rudolf Zore Ljubljana
Gledališka 12, telefon 38-10
Za pismen odgovor priložite S Din v inamkah. _ 206-16
Bančne vloge!
Nakup - prodaja - posojila - vnovJenje • u gotovino najugodneje Poslovni ca vod d d. Zagreb. PraSk s 6/11 tel. Inter 38-38. Vse informacije brezplačno.
218-1«
Dijo\ike šobe
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dafanie naslova 5 Din. NalmanjSI znesek 17 Din.
2 dijaka
srednjeSolca sprejme učiteljska dmima v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
usm-22
Seseda I Din, davek 2 Din. «a Šifro «11 dajanj* naslova
J Din. Najmanjši znesel. 17 Din.
Izgubljena je bila
včeraj listnica z dokumenti nekega častnika, raznimi drugimi listinami in zneskom Din 2000. Pošten najditelj naj si obdTži Din 1000. vse ostalo pa naj odda vratarju hotela Metropol (Miklič).
18333-38
S
Seseda 1 Din, davek 2 Oln. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din.
Entel-ažur-pBse
izvrSi ekspresno Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg bjtea 5'rokfclj.	30-30
Glasbi l a
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta Šifro alt dajanje naslova 5 Dia. KajmanjSi znesek 17 Din.
Informacije
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
Avgust, Bas, Bodočnost, Cista stranka, Diskret, Dobra oskrba 500, Dijak, Dober mož. Dobro naložen denar, Eksistenca zasigurana, Fiksum in provizija. Gozdar, Gosposka soba. Hvaležna, Kurivo, Lepi večeri, Lepi dnevi, Lep miren dom, Maii obratni kapital, Mirje — Brf>žna dolina, Samo ljubav, Mlekarna, Mirno 22, Nova tkalnica, Nastop takoj, Odrasle osebe, Periferija, Plačam v gotovini, Pult, Prazna, Potrebna kavcija, Prompt, Prva, Posojilo, Popolna sigurnost, R. T. Z., Regentin, S prakso^ Samostojen 80, Samski 100, Simpatična, Skupno, Stalno in dobro, Samostojen 90.000, Samo ljubezen, Samota, Srečna bo. Šivilja 306, Takoj gotovina, Takoj 35, Takoj na razpolago. Takoj ženite v, Udobno, Ve« dan odsoten, Vestna in sočutna, Varno, Varnost, Vrnitev, Vknjižba, Varčna gospodinja, Vilko. Zmožen 2000, Zanesljiva in zmožna. Zapuščen, Zračna, Zmožen kavcije, Žena 100, 300.000, 1000, 2777, 33, 834, 22, 50.000.
Telefon
2 9 š)i
PREMOG DRVA in KARBO-PAK ETI
iv. schumi
Dolenjska cesta
Plavalni dvobo] ZPP : LPP
Da je šport važen faktor v razvoju narodovega zdravja, je danes tisoč in tisočkrat dokazana fiinjenica. Umevno je torej, da se dan za dnem pojavljajo novi propa-gatorji športnega gibanja in si šport vedno in vedno pridobiva novih pristašev.
V njih vrsti stoji prav v ospredju tudi ravnateljstvo banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, ki bo po velikem in odl'č-no uspelem teniškem turnirju priredilo v nedeljo, 18. t. m. veliko tekmovanje v plavanju in water - polu med reprezentancama ljubljanskega in zagrebškega plavalnega podsaveza.
Za to tekmovanje, za katero vlada v vsem plavalnem svetu v naši državi veliko zanimanje, se obe reprezentanci vestno pripravljata! Saj ne gre samo za prestiž, temveč tudi za krasen prehodni pokal, ki ga je za zmagovalca razpisala direkcija zdravilišča!
LPP. (slnžbeno.) V reprezentanco LPP, ki nastopi v nedeljo, 18. t. m. v Rogaški Slatini proti reprezentanci ZPP so določeni naslednji tekmovalci: Nana Groschel, Ljuba Šiška, Saša Fine, Zorka Bradač in Avgusta Binder — vse Ilirija, dalje: Cerar Tone (Kamnik), Rostacher Franc (Maraton, Maribor) ter \Vilfan, Sernec, Schell. Piherl, Linhart, Jamnik, Demonte Ziža. Jesih, Čuden Drago in Otruba — vsi Ilirija. Oprema: modre hlačice — dame triko s podsaveznim grbom — rdeča čepica. Odhod v soboto ob 13.40. Vsi navedeni morajo biti na glavnem kolodvoru ob 13.20. Prinesite s seboj legitimacije Ferijalnega Saveza!
NačelsU'o nog. sekcije S. K. Ilirije. V ponedeljek, dne 19. t. m. ob 20. v restavraciji hotela »Štukelj« plenarni sestanek nog. sekcije. Obvezno za vse aktivne, redne in f)od-po;ne člane, kakor tudi za vse starešine. Zaradi izredne važnosti udeležba obvezna!
Gostovanje zagrebškega Gradjanskega r Laškem. V nedeljo, 18. t. m ob 16.30 se l;o pričela na igrišču Lavi pri postaji v Laškem zanimiva prijateljska nogometna tekma med S K Gradjanskm iz Zagreba in S K Celjem.
Turneja stalili avtomobilistov v Bolgarijo
Ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba kr. Jugoslavije sporoča:
Bolgarski avtomobilski klub je poslal našemu klubu prisrčno povabilo, da priredi s svojim članstvom izlet v Bolgarijo. Uprava našega kluba je z radostjo sprejela ta bratski poziv ter odločila, da bo izlet v Bolgarijo sredi septembra t. L Točen datum bo objavljen kasneje.
Izletniki se bodo zbrali v Beogradu, odkoder bodo potovali preko Caribroda v Sofijo. Iz Sofije bodo nadaljevali vožnjo do Varne ob Črnem morju. Izlet bo trajal 8 do 10 dni; dolžina proge od Beograda do Varne in nazaj do Beograda znaša okoli 2000 km. Do Beograda in nazaj se bo izposlovai brezplačen prevoz vozil po železnici ter polovična vožnja za udeležence. Bolgarski avtomobilski klub bo izposlovai za izletnike čim večje popuste in druge ugodnosti, med ostalim tudi popust pri ceni goriva, ki znaša sicer normalno 11 — 12 leva t. j. okroglo Din 3.50. Peste so dobre. Izleta se lahko udeležijo tudi nečlani avtomobilisti, ki bodo imeli enake ugodnosti kot člani kluba. Zato si bodo morali nabaviti veliko klubsko plaketo, zastavico za vozilo, trobojnico za vozilo ter majhno značko za gumbnico, kar se bo vse po končani turneji vrnilo. Vsi moški udeleženci bodo morali imeti klubske čepice.
Prijave za udeležbo sprejemajo vse sekcije Avtomobilskega kluba Kraljevine Jugo. slavi je (v Dravski banovini v Ljubljani in Mariboru) in jih poslati najkasneje do 28. avgusta t L
Lovske strelske tekme v Mariboru
V okviru »Mariborskega tedna< so se vršile tudi letos velike lovske strelske tekme na vojaškem strelišču v Radvanju, katerih se je udeležilo nad 100 tekmovalcev ne le iz Maribora, marveč tudi iz Ptuja, Ljubljane in Karlovca. V posameznih disciplinah so se dosegli naslednji rezultati:
A Tekmovanje lovskih paznikov: 1. Do-linšek (Maribor); 2. Emil Majhenič (Maribor).
B. Juniorji: 1. Terčelj (SLD Maribor); 2. dr. Cazafura (SLD Maribor); 3. Kozjak (Maribor); ga. Kušarjeva (SLD Maribor); 5. To-mažič (SLD Maribor): 6. Gustinčič (SLD Maribor); 7. Soster (SLD Maribor). Prvoplasi-rani Terčelj si je priboril naslov >juniorske-ga prvaka SLD Maribor 1935« ter pokal, ki ga je daroval g. dr. Kovačec.
Telefon 2059
Suha drva, premog. Jv karbopakete 0 ^ dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. 61 5
#
Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni in dobri soprog, ozir. oče, sin, stric in svak, gospod
SULIČ AVGUST
magistratni uradnik
v četrtek dne 15. t. m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 17. t. m. ob pol 4. uri pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1935.
Olga Sulič — soproga Olgica In Mirček — otroka in ostali sorodniki.
C.	Seniorji: 1. Teo Janežič; 2. Aleksander Lininger, 3. Zeleznik, 4. Vodopivec (vsi Maribor). Zmagovalec Janežič je prejel pokal Lovskega društva Sv. Lovrenc na Dravskem polju ter naslov »Seniorski prvak SLD Maribor 1935«.
D.	Mojstrsko streljanje: 1. Jakil (Karlo-vac), 2. Vukmanič (Maribor), 3. Rudolf Janežič (Maribor), 4. Hajnrihar (Ljubljana/, 5. dr. Kovačec (Maribor), 6. Gorup (Zagreb), 7. Sprager (Maribor), 8. Starešina (Piui), 9. kap. Per (Ljubljana), 10. Kafol (Ptuj). Prvoplasirani Jakil je prejel pokal ve!?:n-dus-trijalca Hutterja ter naslov »Prvi mojstrski strelec SLD Maribor 1935« drugi do peti plasirani pa naslov »Mojstrski strelec SLD Maribor 1935«. Prehodni pokal mestne občine mariborske si je kot najboljši strelec SLD Maribor priboril drugoplasirani Vukmanič.
E.	Streljanje lončenih golobov. 1. Jakil (Karlovac) 2. Rudolf Janežič (Maribor), 3. dr Kovačec (Maribor), 4. Vukmanič (Maribor), 5. Hajnrihar (Ljubljana), 6. Sprager (Maribor). Zmagovalec Jakil ie prejel pokal predsednika SLD Maribor ravnatelja Pogačnika.
Organizacija prireditve je bila vzorna, za kar gre predvsem zasluga načelniku strelskega odseka SLD Maribor ravnatelju dr. Kovačeu ter ge. Vukmaniču in Spragerju. Razdelitev nagrad je bila v nedeljo zvečer pri >0rlu«.
——aa—-
Sokol
Sokolstvo na Gorenjskem
Radovljica, - augu6ta.
V	radovljiškem erezu sta bila letos poleti dva okrožna eokolska zleta. Sokoli lz radovljiškega okrožja so pohiteli v Kamno gorico. Sokoli z Bleda in okolice pa v Bohinjsko Bistrico. Sprevod v starodavni gorenjski vasici je bil veličasten. Prosvetar kamnogoriške čete je naglašal v svojem govoru, da 6o se zbudile stare vaške hiše, zakaj v naselbini, ki je že skozi stoletja kazala svojo narodno zavest, eo šele zdaj z-aplapolali sokolski prapori in sicer tokrat kar štirje. Spored so skušali motiti nekateri zaslepljeni in najeta nasprotniki Sokola, toda ni jim uspelo.
V	polni meri ee je pokarala samozavest Kamnogorica-nov, ki so že pred 4€0 leti zahtevali prevod zakonov v domačo govorico ter priznali postavo šele tedaj, ko so jo bili čuli iz ust tuje gospode v slovenskem jeziku Izpolnjene so tudi želje velikega Jugoslovena, kamnogoriškega rojaka Aleksandra Tomana in tistih Kamnogori-čanov, ki so bili člani Sokola leta 1910, ki so ga pozneje uničili črnožolti nasprotniki. Domačini in tujci so se divili telovadbi — prostim vajam kakor tudi vajam na drogu, ki jih je spretno vodil načelnik radovljiškega Sokola. Nastopilo je okoli 80 dece in naraščajnikov ter veliko število članov in članic. Dobro so podprli zlet vrli dečki, člani ljubljanske deške kolonije, pod vodstvom starega eokolskega delavca Oblaka. Po telovadbi je bila prijetna zabava in mnogim je bilo žal, ker so morali zaradi precej oddaljenih železniških postaj oditi prera.no.
Zadnjo nedeljo pa je bil zlet v Bohinjsko Bistrico. Nastopilo je 28 članov, 15 članic in precej naraščajnikov in dece. Vse vaje 6o bile pod vodstvom br. Reharja izvedene najboljše. Nekaj posebnega so bile vaje-članic in vaje ženske dece po narodnih na-pevih, ki jih je bila priredila sestra Kutinova. Za duševno plat prireditve je poskrbel brat prosvetar z lepim govorom. Precej Sokolov je pohitelo tudi v Podnart, kjer so lepo proslavljali 25-letnico gorenjskega Sokolstva.
Načelništvo sokolske župe Ljubljana je razpisalo župne tekme članov, članic in naraščaja v plavanju, ki se bodo vršile predvidoma v nedeljo 25. t. m. v Ljubljani. K tekmam so prijpuščsne le tričlanske vrste. Tekma obsega v splošnem plavanje 50 in 100 m prsno in prosto, en obvezen in čtva poljubna skcika v vodo. Ker je med našim članstvom in naraščajem mnogo dobrih plavačev, pričakujemo, da se bodo vsi priglasili k tekmi. Bratska načelništva pa opozarjamo, da pošljejo pravočasno prijave. Da bi se čim največ našega članstva naučilo dobro in pravilno plavati priredi župno načelništvo v ta namen tečaj za vaditelje in vaditeljice. Od števila in iz katerih krajev bodo udeleženci je odvisno, ali se bo vršil ta tečaj sedem dni po cel dan, ali pa 14 dni samo v popoldnevih. Upamo, da bodo društva izkoristila lepo priliko in prijavila zadostno število dela-voljnih bratov in sester. Zdravo!
Prosvetni tečaj župe Ljubljana odgoden. Iz razlogov, ki bodo še te dni vsem bratskim edinicam s posebno okrožnico sporočeni, je bil 2PO ne po lastni krivdi prisiljen, odgoditi župni prosvetni tečaj, ki bi se moral vršiti od 18. do 25. t m. Pri tej priliki opo zarja ŽPO bratske edinice na župni prosvetni dan, ki bo tekom oktobra. Zadevno okrožnico prejmejo vse edinice tekom prihodnjega tedna.
Sokolsko društvo v Vitanju priredil v nedelljo 18. t. m. na sejmišču svoj telovadni nastop. Začete<k ob pod 16. Vozijo posebni aivtdbuski proti Cetjtu in Konjicam Po smifiami ceni. Prijatelji sokoflstva prisrčno vaibljeni na to sokolsko manifestacijo, kjer boste s&upmo s peščico Vitamjča-nov manifestirali naicLonailno misel na zelenem Pohorju.
Iz življenja na deželi
Rogaška Slatina. V torek je v veliki dvorani Zdraviliškega doma nastopil mladinski pevski zbor iz Zetal pod vodstvom g. šolskega upravitelja Božidarja Tomažiča. Mladi pevci iz hribovitih Haloz so nastopili s popolno sigurnostjo in prav kmalu dobili kontakt z zbranim mednarodnim občinstvom in se je odobravanje vidno stopnjevalo od točke do točke. Divili smo se mladim pevcem polno priznanje pa zasluži tudi vztrajnost a. Tomažiča. Zal obisk koncerta ni bil zadovoljiv. Zahvalo pa je treba izreči g. ravnatelju zdravilišča, ki je omogočil nastop, in zdraviliškemu restavraterju g. Krajnerju, ki je deeo brezplačno prehraniL
Boštanj ob Savi. Ustanovljeno Zivinorei-ško selekcijsko društvo priredi v sredo 21. t. m. ob 9. premovanje dolenjske sivorjave govedi. Premovanje obeta hiti zelo zanimivo. Vsi, ki se za premovanje zanimate, vljudno vabljeni, ^
Polet na Južni tečaj
Lincoln Ellsworth hoče na svojem tretjem poletu overoviti Byr-
dove trditve o antarktični celini
Znani polarni raziskovalec Lincoln Elisvvorth, ki je bil dalj časa na počitnicah v Švici, je odpotoval v Južno Ameriko, da se od tam odpravi na novo ekspedicijo v Antarktido. Prej se poda še na povabilo nekega slovitega lovca na jaguarje na lovski pohod v brazilski Mato Grosso.
Ellsworth bo na novi ekspediciji poskusil preleteti vso antarktično celino, ki je večja nego Evropa in Avstralija skupaj, in sicer preko južnega tečaja. Kakor je izjavil časnikarjem, je namen tega poleta dokončno ugotoviti, da-li je Antarktida, kakor trdi Byrd na podlagi svoje zadnje ekspedicije, v resnici ena sama celina ali pa sta prav za prav dve celini, ki ju loči nekako po sredi morska ožina iz Wedellovega do Ros-sovega morja. Če je ena sama celina, tedaj gre tudi za ugotovitev, da-li se gorska veriga Grahamove dežele, ki je nedvomno nadaljevanje And, nadaljuje še prav do gora Viktorijine dežele na drugi strani Antarktide.
Definitivno rešitev teh vprašanj smatra Ellsworth za najvažnejši problem svetovne geografije, ki še čaka svoje rešitve. Nikakor ne verjame brez na-daljnegra Byrdu, ki trdi na podlagi svojih zadnjih poletov, da je Antarktida ena sama kor>na masa, kajti ta dežela je, kakor rečeno, ogromna in v svoji notranjosti večinoma še popolnoma neraziskana.
Ellsworth bo startal v Grahamovi deželi ob robu Wedellovega morja 'n potem ga raka preko antarktične zalede-nele puščave skoraj 3000 km dolga pot do Rossovega morja. Do Grahamove
dežele se pripelje s svojo ekspedicijsko ladjo »Wyatt Earp« iz Montevidea, za kar bo rabil kakšnih šest tednov. Ladja ga nato spet sprejme ob ledni pregradi Rossovega morja.
Lincoln Ellsworth
Polet preko Antarktide spada med najtežje stvari na svetu. Treba je pomisliti, da gre pot na tisoče kilometrov nad popolnoma neobljudenim ozemljem, kjer ni drugega nego led in zaledenelo visoko gorovje. Če pojde vse po sreči, tedaj se polet lahko konča v dvajsetih urah. Toda tu je odločilni činiteli antarktično vreme, ki je tako spremenljivo, da ni nikoli ugodno več nego 24 ur. Po navadi divjajo strašni snežni viharji in povprečno je med desetimi dnevi komaj eden lep, t s. pravi za polete ugoden.
Če bosta EUsworth in njegov spremljevalec na tem poletu prisiljena kje pristati, tedaj se lahko pripravita na to, da bosta čepela kje cele tedne sredi ledovja, morda bosta morala tudi na stotine kilometrov peš. a vsak primer bosta vzela v letalo živil za šest tednov. Stvar bo sedaj tem težja, ker Byr-dove ekspedicije, ki je prej iz svojega oporišča Male Amerike dvakrat na dan oddajala vremenska poročila, ni več v Antarktidi in bo Ellsworth navezan popolnoma sam nase.
Cesta skozi deželo opičjega človeka
Kolonialna uprava Holandske Indije je sklenila, da zgradi veliko avtomobilsko cesto skozi vso Sumatro od vzhoda proti zapadu. Gradili jo bodo dve leti in bo stala okroglo milijon holandskih goldinarjev. Vodila l>o skozi pragozdno ozemlje, ki je danes skoro popolnoma neraziskano in kjer je še premnogo tigrov, nosorogov in podobne velike zverjadi.
V Rekanskem ozemlju, ki leži sredi Sumatre, je baje tudi domovina čudnega bitja, ki ima na opičjem telesu povsem človeško glavo in ki ga domačini baš imenujejo oran g pendek, opičji človek. Znanstveniki so se že mnogo prepirali, da-li to bitje res obstoja, ob gradnji nove ceste menijo, da jim bo uspelo dokončno rešiti to zanimivo vprašanje.
Našim čitateljem
V kratkem začne izhajati na tem mestu ilustrirana serija člankov »Legije v pripravljenosti44 — aktualnosti iz življenja in delovanja v italijanski koloniji Eritreji
Zmernost podaljšuje življenje
Znameniti zdravnik pripoveduje, kako je dočakal 90 let
Pred kratkim smo poročali o smrti najstarejšega zdravnika na svetu, člana francoske medicinske akademije profesorja dr. Gueniota, Mož je. učakal Me-tuzalemovo starost 103 let in kar je najzanimivejše pri tem, je to, da si nikakor ni odrekal vseh užitkov tega sveta, kar naj bd bilo po splošnem mnenju najboljši pripomoček, da se ohraniš zdravega sto let in več- Sicer pa je živel dr. Gueniot v vsem zmerno in v tem mu sliči znani dunajski zdravnik za očesne bolezni prof. dr. Klein, ki pravkar praznuje svojo devetdesetletnico.
Prof. Klein je edini še živeči učenec slovitega prof. Jagerja in je v svojem življenju izvršil kakšnih 5000 uspelih operacij na očeh. Bil je prvi, ki je ugotovil, da se da progresivna paraliza spoznati po nekih spremembah na mrežnici.
Časnikarji, ki so ga te dni ohiskali,
pripovedujejo, da je stari učenjak duševno in telesno popolnoma ohranjen, dela vtis kvečjemu 70 letnega, krepkega starca,
»Živel sem vedno zmerno,« jim je povedal, »že 65 let ne kadim več, od kar sem spoznal, da mi smotke, ki sem jih ljubil kot mlad zdravnik, škodujejo. Tudi alkohola sem si privoščil le redkokdaj in v jedi in v spanju sem bil zmeren. To smatram za najboljši pripomoček, da si ohraniš zdravje. Kolikor mi je poklic dopuščal, sem živel vedno točno po uri. Telo potrebuje točnosti, ker je precizijski stroj.
Ko mi je bilo 47 let mi je umrla žena in se nisem v drugič poročil. Domačo udobnost sem našel pri svojih otrocih, štirideset let mi je gospodinjila starejša hči, ki je pred kratkim umrla. Sedaj pa odhajam k drugi hčeri, ki živi v Budimpešti.«
Iz italijanske vzhodne Afrike
Taborišče fašističnih miličnikov v Adi Kaieh.
Deset zapovedi za avtomobiliste
Kaj bi morali vedeti tudi naši vozači
Italijanski avtomobilski klub je izdal naslednjih deset zapovedi, ki so namenjene tudi lastnikom in vozačem drugih vozil:
1.	Temeljni avtomobil istični zakon je, da narašča možnost za nesrečo v kvadratnem razmerju z brzino.
2.	Ob krmilu nič raztresen osti! Ne misli na smrt goepe Pompadourjeve, temveč na svojo smrt in na kožo svojih sopotnikov. Ne pozabi nikoli, da so pešci vedno raztreseni in da si vedno ti kriv, če pride do nesreče.
3.	O pešcu, ki ga vidiš v hrbet pred seboj, domnevaj vedno, da je gluh. Ce ti prihaja naproti, tedaj si mieli, da Je slep. Pazd se pred preživimi otroki in dremajocimi vozniki. Pazi se pred živalmi, ki gredo pit, in pred ljudmi, ki prihajajo od pitja. In če vozi kolesar pred teboj, tedaj hitro premisli, kakšno ti je voljan zagosti.
4.	V gneči bodi previden in nezaupen. Voziš skozi priče, kd te bodo obteževale.
5.	Ce voziš z vozom za vsakdanjo rabo, nikar ne misli samo na to, kako bi drugim pokazal, kaj je največja brzina.
6.	Če divjaš po cesti, kakor da te je pičilo, te čaka dedič za vsakim drevesom.
7.	Pusti brez vsakega občutka osra-
močenosti, naj te prehiti vsak norec, ki ga je tega volja. Pomisli, da je modra previdnost izumila zavoro, bahavost pa kompresor.
8.	Asfalt je s*polzek. Tedaj 6e spomni, da si sam prah. Zaviraj!
9.	Vsak ovinek je past, za vsakim ovinkom preži kakšen starec, otrok, voz.
10. MisK si, da bo vlak predrvel vsak trenutek — tudi če ga še ni nikjer videti. Stranske ceste so pasti za avtomobile, misli na to, da je vsaka mišja past na eno stran odprta.
Anglež Robertson je konstruiral veliki tahometer, ki se pritrdi zunaj na avtomobilu, da more vsakdo kontrolirati brzino vožnje. Brzina se čita na vseh štirih I straneh, ponoči pa je aparat razsvetljen
Smrt angleškega pesnika
V Londonu je umrl v 77. letu starosti angleški pesnik William Watson. Rodil se je v Burleyu v Yorkshieru, študiral jus in so ga 1917. povitezili. 1880. je izdal svojo prvo knjigo >The Princes Quest«. Pisal je večinoma liriko in so ga svoječasno mnogo čitali.
Miličniki grade cesto v Eritreji.
Televizija iz Londona
Kakor poročajo angleški listi, urejajo v Londonu prvo angleško televizijsko oddajno postajo, ki je namenjena javnosti. Uredil jo bodo v kakšnih šestih mesecih.
„Kralj romunskih gozdov44
Kakor smo poročali, je iz ječe v Boto-saniju zbežal prosluli romunski razbojnik Coroju. Ž njim so zbežali njegovi pazniki, ki jih je pregovoril da bi ž njim v gozdovih osnovali novo roparsko tolpo. Coroju. ki ga imenujejo »kralja romunskih gozdov«, je bil posebno strah in trepet severne Mol-davije. Oropal je mnoge bogate posestnike. Po vsaki svoji akciji je del svojega plena razdelil med kmete, ki so mu dajali streho in zaščito. Prijeli so ga že večkrat, a vedno mu je uspelo pobegniti — še preden je prišlo do kakšne sodne razprave
Rekord nemške letalke
~Znana nemška letalka Elly Beinhornova se je dvignila te dni ob 3.40 zj. na letališču v Gleiwitzu za polet pcoti Carigradu. Ob 10.20 je pristala na letališču Jesilkglu pri Carigradu, na azijski strani Bospora. Ob 11.47 je startala za povratek in ob 18.9 je pristala na letališču Tempelhof pri Berlinu. Bilo je prvič, da je neko letalo v enem dnevu opravilo potovanje iz Nemčije v Azijo in nazaj.
Oporoka princa Mdivanija
Te dni so odprli oporoko princa Aleksija Mdivanija, o katerem smo poročali, da se je s svojim avtom smrtno ponesrečil pri Pa-lamosu v Španiji. V oporoki ostavlja 10 milijonov dolarjev, ki se razdelijo med njegove brate in sestre ter njegovo bivšo ženo. sedanjo grofico Haugwitz - Revetlow. Med drugim dobi grofica razkošno palačo v Benetkah in veliko zbirko slik, ki so v njej.
ANEKDOTA
Ko se Je v Ženevi razvedelo za org-and-zacdjski pakt Male antante, je ta vest učinkovala na diplomate kakor bomba. K Be-nešu je pritekel nemški poslanik NadoL. ny: »Kako naj se razume ta pakt? Kaj naj poročam svoji vladi'«
»Pred vsem upoštevajte, gospod kolega, klavzulo, da je v Malo antanto vsaM državi prost pristop m da je vanjo vsaka lahko sprejeta«.
»Ali bd sprejeli tudi Nemčijo?«
»Tega ne morem reči. Naj gospod kancelar Hitler vloži prošnjo, mi pa jo bomo obravnavali«.
VSAK DAN ENA
»Dober dan, gospod krojač! Kakšne obleke bodo jeseni moderne ?«
»Takoj plačane, gospod Lisjak, takoj pSar čane !«
(»Tidens Tegn«)
W. E. Hintz:
16
Strel je bil sprožen tja v en dan — a zadel je. Marion je omahnila in se z roko oprla na stol. Bolna bledica ji je mahoma pokrila obraz. »Kaj ste rekli? — Koga ste imenovali?«
Jeremyja Jeroma je obšlo nekaj takega kakor sočutje. Konec koncev je detektiv tudi človek — ali--»Gospod Jaap van Huysen vam ni neznan, kaj ne, milostiva ?«
Marion ni odgovorila, toda njena vidna poparje.nost je hila zgovornejša od vseh besed.
»Lahko vam namreč povem, da vas zasledujem po nalogu tega gospoda — in zdaj mi samo še ostane, da sporočim, pod katerim imenom se skriva oseba, ki mu je toliko do tega, da jo najdem!«
Marion je bila odvrnila oči. Njeno lice je izražalo onemogel obup. Zobje so ji razburjeno grizljali spodnjo ustnico. Slišala je bila vsako besedo, ki jo je bil tujec izrekel.
Van Huysen — — Jaap van Huy-sen--
Ko se je Marion čez nekaj časa ozrla, je videla, da Jeremy z neprikritim začudenjem strmi vanjo. Pa morda ni bilo
več začudenje — ampak — občudovanje — —
»Mister Jerome--?«
»Prosim, milostiva?«
»Mislim, da ste kavalir?«
»Še nihče se ni upal trditi, da nisem!«
»Zdaj imam--prošnjo do vas —«
»Govorite brez skrbi!«
»Rada — rada bi vam pojasnila vse
to — kako se je zgodilo, da sem--«
Glas se ji je zadrgnil in obmolknila je.
»Tudi jaz nimam druge želje, kakor da slišim to pojasnilo iz vaših ust!« je galantno rekel Jeremy.
»Če je tako — dajte mi priložnost —« »Priložnost je zdaj in tukajle!« »Ali — saj vendar ne morem — — umejte že! Čez nekaj minut naj se udeležim izleta v avtomobilu — preobleči
se še moram--«
»Na to se žal ne morem ozirati!« Solze so ji zalile lepe oči. »Neusmiljeni ste!«
Jerome je čutil, kako se mu taja srce. »Sami izprevidite, milostiva — avtomobilska vožnja je prelepa prilika, da izginete brez sledu — —«
»Če je to vsa vaša skrb —« Marion
se je prvikrat oddahnila. »Častno besedo vam dam, da bom drevi spet v hotelu, gospod Jerome!«
Jeremy Jerome se je obotavljal. Njegovi prsti so se neodločno poigravali s čopom tobačnega mehurja.
»Kaj ne, da mi boste verjeE na besedo?«
Boj v duši Jeremyja Jeroma je bdi hud. Detektiv in kavalir sta si bila v laseh. A nov, proseč pogled iz Mario-ninih oči je porazil detektiva.
»Dobro, zanesem se na vašo besedo! Samo — kdaj morem potem govoriti z vami ?«
»Po večerji! — Pričakujem vas v svojem apartmanu —«
»Številka — tri — vem! Pridem, velja!«
»In — tačas seveda ne boste sporočili gospodu Huysenu, da ste me našli?«
»Ne — tudi tega ne storim, milostiva!«
»Dajite mi besedo!«
S pomenljivim pogledom ji je segel v roko in se globoko sklonil nad njeno desnico--
14. poglavje
Corsignacov rdeči voz je kakor blisk dre vil po avtomobilski cesti. Gost oblak sivega prahu je zaznamoval njegovo pot Obakraj ceste so se dvigali redko poraščeni hribi v sinje nebo.
Iz Nizze so bili krenili čez St Laurent
in Cagnes. Zdaj so jih od daleč že pozdravljale s hriba bele hiše v St. Paulu.
Vroči zrak je mrle visel nad pokrajino --
»Kmalu bomo tam!« se je Corsignac obrnil k Chestru Lynneu, ki je sedel zraven njega pri vodilu, med tem ko sta bili Yvonne in Marion zavzeli zadnja dva prostora, »Do tod se vam je zdela pot gotovo precej enolična — a le počakajte! Volčji rt in njegova romantična soteska vas bosta obilno odškodovala!«
Američan se je zdramil iz globoke za-mišljenosti. Presenečena črta se mu je zarisala v obraz: »Ali, prosim vas — vožnja je vendar prekrasna —« Tako je rekel, čeprav se skoraj vso pot ni bil ozrl po okolici, ampak je nepremično strmel v zrcalce na zgornjem robu vetrne šipe, v katerem je mogel nemoteno opazovati Mariono.
Skozi Vence in Tourette je voz kar zletel. Cesta se je dvigala više in više proti goram, Id so jo spremljale. Skale na obeh straneh so bile čedalje bolj strme in gole. Še oster ovinek — in —
Zavore so zaškripale, in voz je obstal pred ograjo kmečke gostilne.
»Na cilju smo!« je vzkliknil Corsignac in urno skočil z voza, da bi pomagal damama dol. Yvonne je bila prva, ki ji je izkazal to vljudnost Šele nato je ponudil roko Marioni.
Chester Lynne, ki tega čudnega sporeda ni prezrl, je nagrbančil čelo. —
Takoj za gostilno se je začenjala ozka steza, ki je vodila v Volčjo sotesko. V drznih ovinkih se je vila ob skalni steni ter izginjala v višnjevkasti somrak soteske.
Mogočno šumenje se je razlegalo iz globine. Droban vodni prah se je dvigal prav gor v sončni sijaj in se lesketal v vseh mavričnih barvah.
Četvorica se je previdno spuščala po stezi. Corsdgnac je stopal na čelu. Yvonna je šla za njim. Tretja je bila Marion, in četrti, tik za njo — Chester Lynne.
Kolikor globlje so se spuščali, toliko nevarnejša je postajala pot Vodni prah je pokrival kamenje in ga delal spolzkega za tipajočo nogo. Kar prespolz-kega--
In tako ni bilo nič čudnega, da je Marioni spodrsnilo. Prestrašen vzkrik ji je planil iz ust Roke so ji onemoglo grabile na desno in levo in Taman Okušale najti na gladki skali oporo, da bi se ujele.
A zdajci je začutila, kako jo je nekdo krepko objel. V zadnjem trenutku je bil priskočil Chester Lyime in jo prestregel.
Za hip jo je stisnil k sebi. Čutil je toploto njenega telesa skozi tanko svileno obleko in dihal vonj njenih plavih las —
Nato jo je izpustil.
Spogledala sta se. V Mariontaih očeh je bil neodločen izraz strahu.
urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. — Za inseratn) del je odgovoren Alojz Novak. — Val f Ljubljani
\