„
Buy
UNITED 6TATB8
WAR
%ONDS
"akd" STAMPS
RISK ft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 157
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JULY 6, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
Jadralnik je preletel Atlantik
London, 5. jul. — Prva pre-skušnja, da bi se vleklo težko obložen jadralnik preko Atlantika, se je sijajno obnesla in s tem odprta letalstvu nova pot za Prevoz materiala po zraku. (Jadralnik ie letalo, ki nima motorja in ki ga vleče drugo letalo za seboj)
Ta jadralnik, s katerim so pr-poskusili vožnjo na daljši po-Hj s0 naložili z raznimi potrebščinami za armado. Vleklo ga Pa dvomotorno transportno tetalo, Douglas izdelka. Razda-]Jo 3,500 milj sta napravila v 28
urah.
Ta jadralnik, ki je prvi preleta1 Atlantik, ima 84 čevljev ši-^l^preko peruti ter lahko nese
eno tono in pol teže. Zgrajen je bil v New Yorku.
Jadralnik sta krmarila ška-dronski vodji Seys in Gobeil od angleške zračne sile, dočim sta vcdila letalo, ki je vleklo jadralnik, Kanadčana, p o r o č n ik a Longhurst in Thomson.
Predno so se spustili z jadral-nikom preko morja, so imeli ž njim 'mnogo poskusnih poletov nad celino.
Od Montreala je imel jadralnik slabo vreme. Vzelo je vlačil-no letalo tri ure, prednji je moglo potegniti jadralnik na 9,00f) višine. Toda kmalu se je vreme izboljšalo in "vlak" je premostil Atlantik brez vsake nezgode in natančno po določenem času.
groh&Ot
Nemci pričakujejo vsak čas ruske ofenzive v zapadnem Kavkazu
London. — Nemški radio je včeraj zatrjeval, da je premikanje čet na ruski fronti gotbvo in da se lahko vsak čas pričakuje ofenzive ruske armade. Ravno kje bodo Rusi udarili, Nemci ne povedo. Toda neprestano bombardiranje nemških pozicij v zahodnem Kavkazu da soditi, da nameravajo Rusi pognati Nemce iz zadnjih postojank v Kavkazu.
Nemci priznavajo, da jim Rusi ogrožajo hrbet pri morski ožini Kerč, ki vodi iz Kavkaza na polotok Krim.
-—o--
V osmih mesecih bo manj živil, pa večja draginja, svari Hoover
Joseph Hrovat
Po dalši bolezni je umrl na Sv°jem domu dobro poznani ro-]_ak Joseph Hrovat, star 6S let.
St.
Di
anoval je na 6713 Edna Ave.


, °ma je bil iz Žužemberka, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti.
Pokoj ni je bil eden glavnih stebrov cerkve sv. Vida, ki Vet}no rad pomagal pri vsaki stvari Za korist župnije. Bil je ^čkrat izvoljen cerkvenim odmikom in tudi zdaj je bil gl. 0(llj°rnik. Njegov si^i Victor, ki 3e Poslovodja pri podružnici eyeland Trust banke na Su-^ior Ave. in 120. cesta, je bil
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, roj. Korinšek, doma iz Moravške župnije, dočim je bil pokojni doma iz Kraj nega brda, fara Krašnja; p. d. Tomaškov. Zapušča tudi sina Larrya, ki služi v armadi in ki je prihitel k bolniški postelji očete ter bo ostal doma do pogreba. Dalje zapušča tri hčere: Anna Leposa, Frances in Amelia Schwartz ter brata Franka in vnuke. Bil je član sam. društva Presv. Srca Jezusovega. Pogreb oskrbuje	' nov pogrebni zavod. Truplo lin ležalo v Želetovem pogrebnem avodu, 458 E. 152. St. Pogreb
Katera je največja država na svetu
O tem, ni potreba prav nobenega k nihanja, ker ni nobenega vprašanja, da je danes največja država na svetu "samostojna" Hrvaška. Svojega kralj a ima namreč v Rimu, svojega regenta v Budimpešti, sedež svoje vlade v'.Berlinu, a država je tako velika, da sploh nima nobene\ meje. Torej katera svetovna država se more ž njo k6sati?
Bombniki so zopet razbijali Kolin
New York. — Bivši predsed nik Hoover je izjavil, da vladna administracija ni s tem, da bo dajala producentom živil denarno podporo, rešila vprašanje prehrane, ampak jo je samo odložila. V 8 mesecih bo draginja večja, hrane bo pa zmanjkovalo, je rekel.
Hoover je svetoval, naj bi bil j Se vsi zvrstili, imenovan poseben vojni koncil,
FESTIVAL SVOBODE JE BIL SIJAJNO PRAZNOVAN
Festival svobode, ki bi se bil moral vršiti v nedeljo večer v mestnem stadionu v Clevelan-du, se je vršil sinoči. Nad 80,-000 oseb se je udeležilo, kot zatrjuje policija. Program je bil sijajno proizvajan in zlasti je bil impozanten nastop narodnih noš, med katerimi so se zelo lepo postavile tudi naše Slovenke, 22 po številu.
Pred programom v stadionu je bila po mestu vojaška parada. Nad 50,000 oseb jo je gledalo. Dve uri in pol so korakali naši krepki vojaki, predno so
ki bi vodil ves vojni program. Na vprašanje, koliko časa bo še trajala vojna ipo njegovih mislih, je rekel, da če smo pametni, se bomo pripgayiji Še na štiri leta
--—o—-
Premogokopi obratujejo
J'WgdbormkVko se je gra-|bo v petek zjutraj ob devetih v J ^ j skoro 100 odstotno dlla nova cerkev:	cerkev Marije Vnebovzete in na J
S svojo soprogo-Terezijo sta Kalvuiijo. Naj mu bo miren
^rbno vzgojila veliko družino, | počitek v ameriški zemlji, preostalim sožalje.
8tiri sinove in pet hčera, ki so Vsi
4
do-0* iiat
l
v dobrih službah. Edward ^ Dorothy sta uslužbena na leveland Trust banki na 55. Cesti in st. Clair Ave.
ni zapušča tukaj žalu-soprogo Terezijo, roj. Kri-j Ave. Stan> doma iz Št. Vicla pri Stič- pri Borovnici ni» štiri sinove- Victor, Ed- zapušča mnogo prijateljev,
Joseph in John, ter pet Lorainu brata Franka, v Cairn-
Pittsburgh, Pa.—Tako unija premogarjev kot premogovne družbe pričakujejo, da bodo Anton Ravnikar	j premogokopi obratovali v torek
V nedeljo zvečer je umrl vi 100% normalno. Včeraj, ko je Mestni bolnišnici rojak Anton'dežela praznovala narodni Ravnikar, samski, star 52 let. | praznik, so delali skoro vsi Stanoval je na 14311 Darwin unij ski premogarji. To je pr-Doma je bil s Pokojišča j vič v zgodovini dežele, da so V Clevelandu j premogokopi obratovali lia tak v j praznik.
Vsi delavci, ki so delali v
%
Adolph j str i j i, so dobili plačano čas in
in Dorothy, vnuke in več. Ravnikar in Pvt. Philip MeleJpol na_uro. u8ih sorodnikov.	Bil je član društva V boj st. 53
je član društva sv. Vida, SNPJ in Blejskega jezera st 25 in sv Antona št. 138 C.|ž7 SDZ. Pogreb bo v četrtek ob
' Davinroy, I brook, Pa. sestro Frances Mele, pondel j ek v J-— indu-
Osem oseb je izgubilo življenje v avtni koliziji
Marienville, Pa. — Tri milje
in v hipu sta bila oba v plamenih. Sedem oseb je zgorelo, ena je bila' pa pri koliziji ubita.
Eden avtov je bil iz newyor-ške države, drugi iz Ohio. Vseh zgorelih sedem oseb je bilo v newyorškem avtu, v katerem so bile vjete kot v pasti. Osma žrtev je bila pa spoznana iz ohij-skega avta ,neka Mrs. Catherine Boland, Akron, 0.
"Invazija" s Kanade
V nedeljo večer so prileteli sem od Kanade gosti roji "kanadskih vojak)v," ki so se pustili na tla po krajih ob jezeru. Obesili so se p oknih in stenah in po cestah io jih avtna kolesa mastila nadebelo.
v ni sv. naiuim o*.	—• --------v
,' °f O. Pogreb bo v četrtek desetih iz Svetkovega pogreb-

poldne ob 9:30 iz Zakrajško-	nega zavoda, 478 E/152 St. na
> pogrebnega zavoda, 6016	Lakeview pokopališče. Naj po-
. Clair Ave v cerkev sv. Vida	Čiva v miru, preostalim sožalje-
1)1 ^ Kalvarijo	Lukičev pogreb ' ^aj bo dobremu možu ohra- Pogreb pokojnega Petra Lu
blag spomin, preostalim kiča je bil prestavljen do srede,
1>a iskreno sožalje.	ker bo prišel sin iz Alaske na
John Nosse	pogreb, ki bo v sredo ob 1:30 iz
• Poznane Nosetove družine Grdinove kapele po pravoslav-{* Ul*irl John Nosse, ki se je na- nih obredih. J?jal zadnja tri leta v Geneva,	—-
farmi pri Frank Pugles- Kanonada preko Kokav-Umrl je V nedeljo popoldne|	skega preliva
. Prosti 62 let. Doma je bil
12 Str
Naši
vojaki
ka Jo
rug na Dolenjskem. Opušča štiri sinove: John,
SePh, Albert, ki se nehaj a v J>adi nekje v Afriki in Wil-v stari domovini po zu-enega brata. Bil je član u&tva sv. Vida, št. 25 KSKJ.
Čl].
Nreb bo v četrtek dopoldne 10:30 iz Grdinovega pogreb-
Mornar Eddie Verbič, ki služi pri obrežni straži v Clevelandu, se želi javno zahvaliti mladinskim organizacijam fare sv. Vida za poslano darilo.
be, Pa M. Mr. in Mrs. Matt Modic iz
1146 E. 76. St. sta dobila pismo od generalnega majorja G. C. Brant-a, U. S. Army Randolph Field, Texas, da sta lahko ponosna na sina Michaela, ki je pre-
n6|
London, 5. jul.—Angleške Tu" težke baterije so danes odprle ogenj in metale težke izstrelke preko Rokavskega preliva. To-
SutS° NaTlo se''proglasile sta. vse i,pite za letalska ka Ske baterij: francoskem data in da se bo priSel zdai ve, obrežju in obstreljevale angle ško obal.
o
zavoda v cerkev sv. Vida
.na Kalvarijo. Naj počiva v
iti
preostalim sožalje. Lovrenc Rokavec T ^ Mestni bolnišnici je umrl g°vrenc Rokavec, star 62 let, naselbine poznani stavek. Bil je marljiv in vesten ^avhenik, ki je mnogim posta-11 krasne domove. Dom druži-L> nahaja na 705 E. 162. St,
bati za pilota, ičiestitke! Ha m 1&
Pfc. Frank Sorn, sin Mr. in Mrs. Martin Sorn, ki vodita zna-___ restavracijo na 6034 St. Clair Ave. je graduiral v Truax Field, Madison, Wis. kot radijski me-
Četrta obletnica
V cerkvi sv. Lovrenca je bila no danes darovana maša za pokoj nim Joseph Brožičem v spo m™ č e t r t e obletnice njegove hanik. čestitamo
smrti.
Zelo važna seja
Društvo Waterloo Camp 281 WOW bo imelo v četrtek ob osmih zvečer zelo važno sejo, na katero je vabljeno vae članstvo.
Korporal Albin J. Dolence, sin Mr. in Mrs. Joseph Dolence iz 1131 E. 63. St. je prišel do mov na dopust za 10 dni. Njegov naslov pri vojakih je: Cpl. Al-
bin J. Dolere, Co. "G," 43 A. R., Apo 262 Camp Campbell, Kentucky.
Njegov br. Frank je bil te dni povišan vorporala. Njegov naslov je: CpFrank J. Dolence, Student SqdiIII. L. V. A. A. F. Class 43-31, ,s Vegas, Nevada.
Tretji bratohn se nahaja pa v Louiisiani injegov naslov je: Pfc. John JDolence, Medical Detach. Stati Hospital, Camp Clairborne, liisiana.
RR* R» Včeraj je sel v službo Strica Sama Frani Dragolič, sin Mr. in Mrs. Draič iz 17904 Brazi Rd. Frankie bil več let uslu-žben pri Thpson Products Co. Želimo mu 1 srečo in pa zdrav povratek.
Za 10 die prišel domov na dopust ma Pfc. Stanley F Unetic, sii^r. in Mrs. John Unetic iz 1 E. 76. St. Stanley služi garniziji Turner Field, Qusco, Va.
i
Italijani sami uničujejo pristaniške naprave po Siciliji
Gl. stan zaveznikov v Afriki. — Fotografije nad pristanišči po Siciliji so pokazale, da Italija sama razstreljuje pristaniške naprave, najbrže z namenom, da ne bi služile zaveznikom pri invaziji. To se je zlasti pokazalo na pristanišču Trapani, ki leži na severni*Siciliji.
V nedeljo je rimski radio poročal, da so sovražni bombniki v nedeljo (bombardirali Ostio in Fiumcino ob izlivu Tibere v morje. Dalje je trdil rimski radio, da so sovražni bombniki opetovano letali nad premestji Rima v nedeljo večer in da so streljale nanje protizračne baterije. -o-
Grški kralj pripoveduje narodu o invaziji
Kairo. — Grški kralj je govo. ril narodu v domovino po radiu in namignil, da lahko vsak čas pričakuje invazijo zaveznikov na grško ozemlje.
Prepričan sem, da ste vi Grčiji pripravljeni storiti svoj delež ter da ste pripravljeni sodelovati z onimi, ki vam hočejo pomagati s tem, da ise bodo izkrcali na ozemlju Grčije ter se vam
-- p-^ehefcp. zatiralca, je govoril kratj:
Obljubil je tudi narodu, da takoj, ko bo Grčija zopet osvoboje na, se bodo vršile volitve v narodno skupščino.
-o-
Hitlerjeva knjiga "Mein Kampf" je sedaj izšla tudi v hrvaščini
Washington.—Ustaška založ-aa je ubogala povelje svojih gospodarjev ter je nedavno izdala v Zagrebu Adolf Hitlerjev "Mein Kampf" v hrvaškem prevodu. Knjigo, katero kvizlinški režim uradno podpira, bodo morali prebirati vsi državni uradniki.
Poročilo o tej publikaciji je nedavno oddal preko radia berlinski radio. Vse one kraje v knjigi, v katerih se zrcali Hitlerjevo zaničevanje do vseh Slovanov, so iz te najnovejše verzije nacističnega "svetega pisma" seveda črtali.
Sin nemžkega~niaršala je bil aretiran
Stockholm.—Neke vesti poročajo, da so oblasti prijele sina nemškega feldmaršala von Brauchitscha, ki je bil nekoč vrhovni poveljnik nemške bojne sile. Sin je razširjal neko pismo, ki ga je napisal njegov oče, v katerem ostro obsoja zadržanje nemškega vrhovnega poveljstva v tej vojni.
-—o-
Angleži so bombardirali tudi Hamburg, dočim so ameriške zračne trdnjave razbijale po Franciji. 40 bombnikov se ni vrnilo z napada.
London, 5. jul. — Angleška zračna sila je zopet poletela nad Kolin in neprestano 45 minut metala bombe v to mesto, ki je že prej okusilo toliko zračnih napadov. Del angleških bombnikov je pa obiskalo Hamburg. Velike formacije ameriških zračnih trdnjav so pri belem dnevu napadale po Franciji in sicer so obiskale Nantes, Le Mains in La Pallice.
Ta zračni napad so plačali Angleži z izgubo 32 bombnikov, Amerikanci so jih pa izgubili osem.
Angleški letalci, ki so se vračali z napada nad Kolin poročajo, da so bombe zanetile požare, ki so bili vidni 150 milj daleč.
Tarče, ki so jih obiskali ameriški bombniki, so zelo važne. Nantes in La Lallice sta važni bazi za podmornice, dočim so v Le Mansu važne iovarne za gradnjo letal.
Ameriški letalci poročajo, da so jih skušali ustaviti roji sovražnih letal, katerih so naše trdnjave mnogo sklatile na tla. Nek ameriški avijatičar je ob povratku izjavil, da imajo zdaj eno tarčo manj, da tovarno v Le-Mansu lahko izbrišejo z liste, ker je enostavno ni več.
Angleži so izvedli že drug zračni napad na Kolin v teku enega tedna. V obeh napadih so zgubili 57 bombnikov, toda ško-
i.« a— —Monism industriji, je pa neprecenljiva. -o-
Zopet se širijo govorice, da je Hitler bolan
Bern, Švica. — Dejstvo, da zadnje čase Hitlerja ne omeni skoro noben nemški časopis, je zopet dalo povod govoricam, da je Hitler resno zbolel in da mora počivati. Baje je živčno tako sesut, da se ne more več javno udejstvovati.
Odkar je Hitler poklical osi-ške satelite na posvetovanje v Berchtesgaden, ni bilo Hitlerjevo ime nobenkrat omenjeno v nemškem časopisju. Uradnih poročil seveda, o tem ni in se o Hitlerjevi bolezni samo ugiblje. —-o-
Francoski general Gi-raud na potu v Ameriko
Alžir. — General Giraud je imenoval poveljnikom vseh francoskih čet v Severni Afriki generala Juina. General Giraud je na potu v Washington na povabilo predsednika Roosevelta.
-o-
Seja Euclid Rifle kluba
Jutri popoldne bo seja Euclid Rifle kluba na Močilnikar-jevi farmi. Važno je, da se udeleže seje vsi člani.
BOJNAFRONTA
POMORSKA bitka se je razvila med ameriško in japonsko mornarico v zalivu Kula pri Solomonih. Izid bitke ob tem času še ni znan. Amerikanci prodirajo proti japonski bazi Munda.
SREDOZEMLJE — Angleški Commandos so vprizorili napad .na otok Kreto. Napad je bil največ poizvedovalnega značaja, da vidijo sovražnikovo moč na otoku. SIKORSKI — V nedeljo večer se je smrtno ponesrečil v letalski nezgodi poljski premier general Vladislav Sikorski. Vsega skupaj je 'bilo ubitih 15 oseb, ko je treščil na zemljo avijon kmalu zatem, ko je od-letel iz Gibraltarja. Sikorski se je vračal v London od pregledovanja poljskih čet v Palestini.
KU3IJA — Nemci so odprli novo ofenzivo na 200 milj dolgi fronti med Orlom in Belgoro-dom. Rusko poročilo trdi, da so prvi nemški sunek Rusi ustavili. V enem dnevu so Rusi uničili Nemcem 586 tankov in 203 letal. SICILIJA — Ameriški in angle, ški bombniki so za praznovanje 4. julija razbijali po Siciliji, kjer jih je sprejelo kakih 200 sovražnih letal. Zavezniški letalci so jih sklatili 43.
-o-
Sovjetski poslanik je
postal ambasador London.—Jugoslovanski kralj Peter je sprejel v svečani avdi-jenci dosedanjega poslanika Sovjetske Unije, Aleksandra Efremoviča Bogomolova, ki je izročil akreditna pisma kot novo potrjeni ambasador Rusije. S tem je bilo rusko poslanstvo na jugoslovanskem dvoru povišano v ambasado.
-o-
Obisk iz Chicaga Pri Leskovčevih na Hubbard Rd., Madison, O. je na obisku za par dni Anton Zupančič in njegov sinko Bobbie. Zupančič je sorodnik Mrs. Leskovic. Ci-kažanom se ti kraji zelo dopa-dejo.
Vladni odbor ni dovolil zvišanja tiskarjem
Narodni vojni odbor ni hotel privoliti tiskarski uniji zvišanja 71/2C na uro, za kar je vprašala unija. Dovolil <pa je unijskim tiskarjem en teden plačanih počitnic. Tiskarji dobivajo zdaj $1.45 na uro.
Nocoj je važna seja
Društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ ima nocoj važno sejo ob navadnem času. Tajnica bo pobirala asesment od šestih naprej.
Tedenski koledar za racioniranje
KONZERVE—Plave znamke K, L in M so veljavne do srede. Znamke N, P in Q bodo veljavne do 7. avgusta.
MESO, sir, sirovo maslo itd.—Rdeče znamke P in Q so veljavne zdaj; R postane veljavna 11. julija, S 18 julija; vse te so veljavne do 31. julija.
KAVA—'Znamka št. 21, ki kupi en funt kave, je veljavna do 21. julija.
SLADKOR—Znamka št. 13, ki kupi pet funtov sladkorja, je veljavna do 15. avgusta. Znamki 15 in 16,'vsaka za pet funtov sladkorja za prezerviranje, sta veljavni do 31. oktobrs. Kdor bi rad več sladkorja za prezerviranje, mora napraviti prošnjo pri odboru za racioniranje.
ČEVLJI—Znamka št. 18 je veljavna do 31. oktobra.
GAZOLIN—Znamka št. 6 iz knjige A je veljavna do 21. julija. Prošnjo za novo knjigo A lahko napravite že zdaj pri svojem odboru za racioniranje. Prošnjo dobite, jo izpolnite, jo pošljite po pošti in po pošti boste dobili novo knjigo.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMBS DEBEVEO. Editor
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
___Published daily axcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Z a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0G Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada 16.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year V. S. and Canada $3 50 for 8 months. Cleveland by mall $1.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $12.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for S months Single copies, 3c ,
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 157 Tue., July 6, 1943

BESEDA IZ NARODA
BARAGA GA NI MARAL
P. Bernard OFM
Dodekanezi
V splošnem so javnosti Dodekaneški otoki malo znani, toda ker bodo v bližnji bodočnosti igrali skoro gotovo zelo važno vlogo, naj se nekoliko pomudimo pri njih.
Dodekaneški otoki leže v vzhodnem Sredozemlju, daleč od Sicilije, Sardinije in Korzike, katere v tem času obiskujejo ameriški bombniki", da zbijejo Italijo iz vojne.
Dodekanezi so skrajni vzhodni del italijanskega imperija, kar ga je še ostalo. So zelo važni in zavezniki so jih vključili v svoje čiščenje Sredozemskega morju. Dodekanezi in bližnji otoki so odskakovalna deska za invazijo Evrope. To otočje, ki leži med Grčijo in Turčijo bodo ključ za pot v Črno morje, koder bo potem možno dovažati potrebščine Rusiji.
Zato najbrže ne bo dolgo, ko se bo ameriška bojna sila zapletla v vojno tudi v tem delu sveta, ki ima zelo pisano zgodovino zadnjih 3,000' let. Dodekanezi imajo brazgotine številnih vojn.
Zavezniki so pričeli napadati v vzhodnem Sredozemlju. To je predhodnica ofenzive proti južni Evropi. Predno morejo zavezniki začeti z invazijo južne Evrope v tem kraju, morajo imeti'v svoji posesti Dodekaneze, ker ovirajo pot enemu izmed dveh sunkov v južno Evropo.
En sunek bo, vsaj računamo na to po intenzivnem bombardiranju italijanskih posesti, na Sicilijo, v Italijo, preko Jadranskega morja v Jugoslavijo in Nemčijo. Drugi sunek bo pa direktno na Balkan iz Sredozemskega morja. Morda bodo zavezniki izvedli oba ta sunka istočasno ter prijeli Balkan z dveh strani, pa ga popolnoma iztrgali iz rok Nemčiji.
Dodekaneško otočje leži na križpotju med tremi kontinenti. Ta njih lega je bila vzrok, da so občutili že toliko vojaških operacij v svoji zgodovini. Njih prebivalci so večinoma grški ribiči. Feničanske, rimske in grške vojne so razsajale okrog tega otočja.
Dodekaneze so že imeli v posesti Benečani, Turki in zdaj jih imajo Italijani. Obstojajo iz trinajstih otokov, dasi pomeni ime "dodekanez" v grščini številko dvanajst.
Italijani so močno utrdili največji otok v tej skupini Rhodes,1 ki leži blizu turške obale in ki se obrača severno proti Dardanelam.
Zavezniki imajo v bližini Dodekanezov močne baze v Egiptu, Siriji in po drugem Osrednjem vzhodu, odkoder jim bo prav lahko bombardirati to otočje, kadar bo to prišlo na njih vozni red. Na otočju so močne italijanske in nemške edinice, katere bo treba streti. Z angleškega otoka Cipra je samo 250 milj do Dodekanezov.
Kadar bodo imeli enkrat zavezniki v rokah Dodekaneze, bodo lahko operirali na vse strani. Ako se jim bo zdelo potrebno, bodo od tukaj lahko tudi okupirali otok Kreto, ki leži južno-zapadno, ali pa Kreto obšli in prodirali proti Balkanu iz Dodekanezov s tem, da bodo šli od otoka do otoka v Egejskem morjti. Otok Kreta leži direktno severno od Tobruka v Afriki, torej bi ga zavezniki lahko napadli, kadar bodo imeli v rokah Dodekaneze, od dveh strani hkrati.
Od Dodekanezov do balkanske celine, to se,pravi do najbolj možne točke za invazijo, Soluna, je komaj 400 milj. Tukaj so zavezniki štrli leta 1918 centralne sile in tukaj se bo najbrže zdaj ponovila ista igra. Grki so prepričani, da bo zavezniška armada nekega dne stopila na suho pri Solunu. To je skoro gotovo, toda zavezniki se morajo najprej polastiti Dodekanezov, odkoder bo armado krila zračna sila iz tamošnjih oporišč.
Kadar bomo torej čitali, da so zavezniki začeli napadati Dodekaneze, bomo lahko računali z dejstvom, da invazija na južni Balkan ni več daleč.
Ogromna produkcija živil
Ako občutimo pomanjkanje tega ali onega dela naše prehrane, se čudimo, da je to v tej deželi izobilja sploh mogoče. Poglejmo samo kaj bomo letos producirali v prehrani in potem se bomo vprašali, kako je mogoče, da ne dobimo v grocerijah in mesnicah tega, kar bi radi.
Ameriški farmarji bodo letos zredili 30,000,000 glav goveje živine za klavnice. To je 2,500,000 glav več kot lansko leto. Dalje bodo zredili 100,000,000 prašičev in 24,000,000 ovac.
Vrhu tega imajo ameriški farmarji danes 27,000,000 molznih krav. kar je tudi rekord. Te krave bodo dale približno 119,000,000,000 funtov mleka, 2,200,000,OOo funtov sirovega masla, 1,000,000,000 funtov sira.
Potem se pričakuje, da bodo farmarjem znesle kokoši najmanj 5.545,000,000 ducatov jajec in da bodo koklje ali valilni stroji izlegli 4,000,000,000 funtov kokošjega mesa.
Vrhu tega je na ameriških farmah ostalo do 3,000.000,-000 bušljev koruze od lanske letine in najmanj 1,000,000,-000 bušljev pšenice.
Človeku se skoro zvrti v glavi, ko premišlja te ogromne številke. Zato ne more zapopasti, kako je to, da ta ogromna hrana ne doseže odjemalca. Dva vzr'oka sta. Eden je ogromno nakupovanje od strani armade in pa vlade za posojilni sklad, iz katerega zalagamo zaveznike, drugi pa je način,
To pisanje bi moralo imeti vse drugačen naslov in naj bi popisovalo, kako se je izvršila Baragova proslava v L'Ansu in v Marquettu na dan svetih apostolov Petra in Pavla pred nekaj dnevi. Obljubil sem namreč Ameriški Domovini, da bom tisto slavnost popisal. Razume se, da sem se je mislil tudi udeležiti, da bi mogel pisati kot človek, ki je vse sam videl in slišal. Prišlo je pa vse drugače in zdaj niti ne vem, če sem (dolžan pisati ali ne, saj me je od obljube odvezal sam — Baraga . . .
Vendar bom pisal, ker drugače še tega ne morem povedati, da ne bom pisal in zakaj ne bom pisal. In ko pričenjam pisati, je najbolj pametno, da takoj povem, da ne mislim preveč modro pisati. Tudi ne vem, kako dolgo klobaso bom napisal. Zato se je najbolje takoj zmeniti z" urednikom in naročniki Ameriške Domovine. Zmeniti se je pa treba takole: Prav nič ni "mus," da pridejo moje pričujoče vrstice<v tisk. In če pridejo v tisk, __ ni prav nič "mus," da jih kdo bere. Zdaj pa —< kakor kdo hoče!
No torej! Rečeno je bilo, da odhaja vlak proti L'Ansu blizu Marquetta v Michiganu v pon-deljek zvečer, dne 28. junija 1943. Ob desetih dopoldne da bo v L'Ansu slovesna škofovska služba božja v cerkvi sv. Petra in zraven primerna pridiga za proslavljanje stoletnice odkar je bil prišel Friderik Baraga v L'Anse za indijanskega misijonarja in župnika, takore-koč. Popoldne istega dne je
tam je bila tudi napovedana letna seja Baragove Zveze. Ta program je bil zamislil sam marquettski škof Most Rev. Magner in poslal povabilo vsem slovenskim duhovnikom križem kražem Amerike.
Ko sem bil prišel iz New Yorka skozi Cleveland v Le-mont, in sicer okoli dva tedna pred napovedano slavnostjo, je bilo rečeno, da piojdeva slovenske frančiškane zastopat na slavnost P. Aleksander in moja malenkost. Oba sva rekla ja in čakala, da pride težko pričakovani dan. In sva bila zraven zelo radovedna, koliko bo drugih in odkod bodo prišli. Nekaj sva poizvedovala in tudi zvedela, prav veliko pa ne.
Tiste dni je pa prišel v Le-mont z Willarda v državi Wisconsin ondotni župnik, oče Rafael Stražišar OFM. Prišel je v Lemont na letne duhovne vaje. In je izrekel željo, da bi smel po duhovnih vajah za nekaj dni v Cleveland, kjer bi rad pogledal svojo mamo in še kako drugo prijazno lice, ki jih ima tam ne vem koliko. Iskal je med lemontskimi ljudmi človeka, ki bi šel za dve nedelji na Willard in namesto njega držal faro svete Družine v primernem redu in orengi. Ker v Le-montu v teh časih ni prevelike izbire ljudi, ki bi mogli iti držat red v kako faro, zraven pa še pošiljati zastopstva na kake slavnosti, je nastala majhna zadrega. Meni sicer zlepa ni treba dvakrat reči, naj grem na Willard, vendar na dveh krajih naenkrat niti jaz ne morem biti, čeprav zlobni jeziki govorijo, da me je najti povsod in nikjer.
Oče Rafael je razborit mož in je dejal: Pojdi na Willard za nedeljo pred Baragovo slav-
To je prva naloga. Naslednji dan sedi v karo in se odpelji v L'Anse in Marquette, potem pa nazaj na Willard in ostani tam za nedeljo, ko se bo slavil po celi Ameriki "Fourth." Opravi še tisto nedeljo, kar bo potrebno, potem poberi šila in kopita, zakaj po četrtem se vrnem jaz iz Clevelanda, če Bog da.
Meni se je pojavila prijetna toplota okoli srca. Pa tudi nekoliko skrbi. Kako naj človek dandanes rajža po svetu s karo, ko je treba gas na "points" kupovati?
Toda po kratki debati se je tudi to vprašanje uredilo, zakaj na mapi ni bila videti pot z Willarda v L'Anse tako silno dolga, pa tudi bi ne bilo potovanje samo kak "pleasure trip," ampak bi se lahko spravilo pod titelj "businessa." Torej — korajža velja!
Za te pogovore je zvedel p. Aleksander in je dejal: Pa še jaz pridem na Willard v nedeljo, ko bom opravil pridigo pri sv. Štefanu v Chicagi v čast božjo in v pozdrav novomašni-ku Rev. Peternelu, in v ponde-ljek zjutraj bova skupaj mahnila s karo proti L'Ansu. Bravo! Tako je bilo vse lepo napeljano, da je bilo res veselje. Nihče na vsem božjem svetu bi si ne upal naprej povedati tiste dni, da bo naslov mojemu pisanju tako čuden in se bo bral: Baraga ga ni maral . . .
2
Spravim se torej na vlak v soboto zjutraj, ki je odhajal iz Chicage in je napovedoval, da se misli ustaviti sredi popoldne-
bil, čeprav je bila sobota. Spravili so nas v voz, ki je bil čisto spredaj in takoj za prtljažnim vozom, kar seveda ni posebno dobro obetalo. Vendar je bilo sprva dosti hladno v vozu, zunaj pa vroče, da je toplomer kazal nekje okoli 95 stopinj. Kake dve ali tri ure smo se kar dobro počutili. Ko smo pa pri-cijazili iz Illitioisa nekam v Wisconsin, so se razmere znatno poslabšale. Zakaj je prišlo do take spremembe, ne vem povedati, samo tc vem, da se je naš voz prečudnorazgrel in seveda smo se tudi ni z njim razgreli. Odprli so okna, pa ni dosti pomagalo. Vsi potniki smo gagali kot gei, kadar nimajo vode, da bise ohladile. Brž je zmanjkalcv vozu pa pirnatih kupic za 'odo, kmalu potem je zmanjka) tudi vode, nazadnje pa še ^ "mehke" pijače, ki jo je proajal na vlaku prijazen člove. Drugega nam ni ostalo koupanje, da bomo kmalu na 1 ju. Toda vlak se je ustavil na vsaki postaji in lezel tal počasi, da je vsako uro izgul kakih deset odstotkov in ricijazil na Fairchild zvečer amesto popoldne. Prav odchni! sem se, ko sem smel izstoti, in sem z veseljem pomislil Ja se Fair-childu po sloveno reče ali zal 'otrok" ali pi"fletno dete," kakor se kon bolj dopa-de.
Ko smo izstopilsmo dobili še od zunaj nekajepotrebne moče, zakaj pravsti hip je začelo deževati, a še pod streho ni bilo mog( prav precej, zakaj izstopilmo na nasprotni strani od ytaje, kjer ni strehe. Dolgi ,k je stal na svojem mestu ch pet minut, potem se je iel počas! kev. premikati in nanr k;no dovolil, da smo za njegm repom
nostjo, opravi tlužbo božjo v ondotni cerkvi, pa na procesijo I skočili preko tračnjiod stre-sv. Rešnjega Telesa ne pozabi. | ho. No, do takrat o bili žc
primerno mokri. Z dežjem je prišel hladan veter in le za pi-čico je manjkalo, da nas ni pošteno zazeblo, čuden svet?
Take neprijetnosti je mene in brata Pavla, ki je z menoj potoval, rešil Janez Toleni, ki je čakal za postajo na naju s karo očeta Rafaela. Brž smo se spravili vanjo in jo pognali proti Willardu. Zdaj sem se šele živo zavedel, da se peljemo na Willard, in zdelo se mi je, da se to pravi — v stari kraj . . . Zaželel sem si, da bi z nami vred sedel v kari tisti Jaka iz Clevelanda, ki je nekaj dni poprej pisal v Ameriški Domovini o "Kranjčem Tonetu" z Willarda. O tistem Tonetu, ki mu tukaj pravijo tako kot Ja-katu v Clevelandu, namreč: Mr. Debevec. No, sama želja ni mogla pričarati Jakata v našo karo, zato sem na tihem sklenil, da bom izročil Mr. De-bevcu na Willardu pozdrave od Mr. Debevca v Clevelandu.
Ko sem take sklepe delal, sem sam opazil, in tudi Toleni Janez in brat Pavel sta opazila, da se napravljajo gori v oblakih nad nami grde reči. Ni še bilo čas za temo, pa je bila vse okoli nas. Ni prihajala od goste hoste, skozi katero nas je vlekla kara, prihajala je od zgoraj, kjer so se zbirali svinčeni oblaki v taki množini, da bi človek slutil v njih kakega pol vesoljnega potopa. Kmalu je res začelo padati in je padalo zelo zares. Janez Toleni je pravil, da so imeli letos že sila dežja, toda pretekli teden da je bil sončen in vroč. Na, zdaj se pa spet obeta . . . Farmarji da so imeli radi mokrote že precej škode, poleg škode pa še vse več skrbi . . .
Že smo rinili po blatni cesti mimo prvih willardskih Slovencev. Ali bi se pri kom ustavili za en dober večer ali bi se ne? Ko smo prišli do hiše Mrs. Hrvat, je kazalo, da se misli
celokupno podnebie a/pustit nas jvot en sam ogromen
pretrgan oblak. Takrat sem se spomnil,.da bi se spodobilo začeti novo življenje na Wil lardu s čašo belega mleka in da bi sploh ne bilo napačno, če bi šli malo pod streho. In smo res zavili na levo in našli Hr-vatovo mamo in sina Rudita doma. Veselo smo se pozdravili in bilo je tudi mleka za potrebo in več. Mama je povedala, kako se jim godi in kaj je bilo novega v hiši, odkar se nismo videli. Med tem se je zunaj pošteno izlilo in smuknili smo nazaj v karo. črnina pod nebom se je gnala proti jugu, nad Willardom se je pa vsaj mimogrede pokazalo sonce in razsvetlilo nekaj belih hiš ter srebrno jabolko na cerkvenem stolpu. Vendar ne za dolgo— spet se je začelo zbirati za griči in se gnati proti jugu. Ali bo vsa noč taka, ali bo tak tudi jutrišnji dan, ko ima biti — procesija?
Brž sem pogledal, kaj je novega na Willardu v teh šestih ali sedmih letih, odkar ga nisem videl. Aha! Cerkev je obita od zunaj z navidezno opeko. Včasih je bila cerkev bela, zdaj je rdečkasta, žup-nišče ima zaprt porč, včasih je bil odprt. Ravno nasproti žup-nišča preko ceste stoji nova garaža, včasih je bila stara in podrta zadaj za cerkvijo. Izpred cerkve proti društveni dvorani in nazaj do župnišča
vodijo okrašene zelene veje_
priprava za procesijo. Doli ob cesti stoji lična nova hišica Mrs. Lukas. Tudi tam na vasi, oziroma v willardskem "down-townu," se kažejo neke nove reči, pa jih bo tr'eba iti bolj od blizu pogledat, kadar bo prilika. Stopimo zdaj v cer-
oko padlo to nebo, sem si ga mimogrede ogledal in ugotovil, da je lepo delo, ki poje čast svoji mojsterci. Kar pod nebom sem jo mahnil proti oltarju in pozdravil Gospodarja, kot se spodobi. Takoj sem pa tudi vrgel pogled iz obeh oči na novi tabernakelj in na "li-turgični" oltar, ki ga je prav lepo preuredil že prednik Fr. Rafaela, to je Father Marcel Marinšek, tudi clevelandski rojak. Jaz sem moral priznati in zdaj tudi zapišem, da mi je prav všeč in ne vem, zakaj ga nekateri Willardčani nimajo radi, kot sem slišal praviti. Pa je le prav dostojno urejen in naredi ves potreben vtis za povzdigovanje srca k Bogu. Lep je mogočen križ, ki visi nad oltarno mizo, in je delo (razen "Boga" na njem), že omenjenega Mr. Debevca, o katerem sem že iz "starih časov" vedel, da je izvrsten ustvarjavec raznih lesenih izdelkov.
Med takim ogledovanjem je potekel čas in nastala je res noč. Treba je bilo še poiskati razne zapiske in oznanila za drugi c/an, voščiti dober večer sosedom, ki nosijo znani naslov Happy, pa je bil dan približno pri kraju. Nak, zakaj ne bi poklical na telefon še g. Novaka v Greenwoodu, ki smo mu včasih tam na Dobrovi rekli "Marinkov Johan." Toda ni se oglasil. Pozneje sem zvedel, da je šel iz spovednice še tisti večer k bolniku. No, pa lahko noč!
(Dalje prihodnjič.) -o-
Vse polno grobov
/
Vse na okrog je polno grobov. Nekdaj je bilo vse .polno porok v okrožju cerkve sv. Vida, zdaj se oglaša iz visokih lin le mrtvaški zvon, ki naznanja slovo, zdaj temu zdaj onemu pionirju: očetu, materi, medtem pa še mladim, ki se pridružujejo vsi v le prerane grobove.
Težko jo slovo, najtežje še sinov in hčera od matere, ali pa matere in očeta od sina in hče-
o< iprav
ži
vest prave ljubezni otrok i" staršev tako velika, tako močna* kakor so priraščene korenine do! debla kakor pokajo korenine, to! se ruši hrast, tako pokajo srca. f/ ko se utaplja truplo drage ma-^ tere ali očeta v grob.
Zadnje čase se ponavlja vse tako pogosto, da moramo racu-P^ nati, da bo v nekaj letih izutma'L^ naša prva generacija zaslužneg? jj^. slovenskega naroda. To bo ogr» mna izguba, ki se ne more nad« mestiti. Izguba 'teh slavnih m* ter, teh tako sknbnih in ljubeči! mater, ki so^toliko storile v ^hege] novi domovini za svoje družin1
MOV.
)rez »jim. "Ki
in pri tem storile poleg tega * |ri za dobro vero in naroda, da k nobena še tako debela knjig3 vsega tega ne mogla popisati ^ obseči v svoje predale
Naj bo mimo grede v dok# teh vrstic omenjeno za prim^
•a ve.
Jrižei
Aj
tu, k
-m g i se: Loral i ne
a vs Ueg
dveh imen, to kar se tu omeni ^^ na ime ene ali druge osebe, velJ1 j^j za vse druge matere slovensko ^ ^ ga rodu, vsem naj velja slavaam ^ njih delo in trud. če je narfj zdrav, zaveden, veren in naprf den, gre to v kredit materam. «ga vsaki hiši je mati tisto bitje, °aj ^ katerega je odvisno vse drug® vsa prisrčnost, vsa ljubezen,» negovanje otrok, katerim polaga v srca negovanje za sre čnejši živel jen je na svetu m' drugimi narodi.
Poglejmo nazaj, odkod vse izhaja in se je naselilo z nai^ naselji iz borne pa živahne movine v novo domovino A4: riko? Vrle hčere iz slovensk1 vasi in vasic, iz fara in trgov > dospele sem v to za narode v <> ljubljeno deželo, ne iz v i soj5 šol, pač pa iz šol domače kjer sta oče in mati vsajala v» ca svojih sinov, mati pa P( bno še v srca svojih hčera, lef nauke, za bodoče življenje, bodo doživeli v tujem svetu, krat tudi se je trgalo srce materi, ko je videla odhaja*1
čuti Pila.' S ti]
noge ipov< «erih Ns
oraž
mis' a.
DrUg
Pa isPal 'edve ga in stelj,
svet svojo hčer in sina. . in j,:!'
jima je zadnjikrat klicala:
hči, če že greš, pojdi, toda. pozabi Boga in On te ne bo ? zaibil! Tako popotnico so daj'1]
re, ki sta prerano odšla. V zad- te skrbne matere svoj in; mlaf mik	. , . hčeram na pot v tujino! I11-
njih dnevih je bilo vse polno te in take žalosti!
Jok Se je razlegal, mati je neutolažljivo plaikala govoreč
kako vlada regulira cene in kako se razdeljuje živ Vlada bo morala v tem oziru storiti drastične korake, darod ne bo trpel pomanjkanja vzpričo obilice vsega.
svojem srcu z Marijo: "Sin,"za kaj si nama storil toliko žalosti?" Tako sta neutolažena pla-kala oče in mati Rozmanova. Rana, njima prizadejana je dosmrtna, nepozabljiva. Vsak, ki je bil priča prizora matere in očeta, soproge in otroka, se mu jfe krčilo srce in solze so se udirale zbranim nad tem, kar je občutilo srce matere, ki ljubi otroka in ki želi, da bi otrok bil srečen na svetu. Taka mati prav lahko toži z besedami: "Zakaj si nam storil toliko žalosti?"
Zadnje dneve so nam pobrali grobovi zopet take, katere smo jubili in spoštovali. Odšli so pred nami, molimo zanje rekoč: Za tiste; ki so odšli pred nami.' Do groba jih spremimo, njih trupla zakrije zemlja, njih duša, <i je neumrjoča, nadaljuje živ-jenje. To je ob grobu za nas še edina tolažba, ker vemo, da niso zgubljeni, da nismo od njih za vselej ločeni, le začasno nas je grob razdvojil. Zato je tako umetno pravilo, ki se glasi: "Ne žalujte, kakor tisti, ki nimajo vere." Edina tolažba je še, ki je daje vera, drugače bi bila ločitev pri grobu .tako težka, da bi jo mnogi ne mogli prenesti. Toda, ko pesem nam zadoni: "vidimo se nad zvezdami . . .", se po-suše solze in upanje na svidenje nad zvezdami se poraja v srcu in vdani v božjo voljo se vračamo z prepričanjem, da je tako odločeno, bilo je za vse one pred-nami, ki so odšli in bo za nas, ki še ostanemo do časa, ko bo tudi nam zazvonil mrtvaški zvon.
Ko sem že stoterim in tisočerim pogrebom prisostvoval, sem
besede so bi-lc dragocene, da. te so bile, ker so zvenele v ^ sih; nikdar ni zamrl glas F dragih mater, ko iso hčere nr! ljevale pot življenja. Kakor J1' ni mogla mati pozabiti, ni roif \ srce in duša hčere in sina PoJn biti matere in očeta.

A
e<3al, °Pk0.
eta. ; sProt ; Do] ^izi o
To je tisto, kar imenujemo & < - 0
'Dalte na 3 strani)
IS1IIMIIIIII""
če verjaifl^ aP pa t
<ilitIli!Slllll,lf
Mož je prišel precej po2"' domov. Najsi se je še tako t1 dil da bi ga žena ne slisa pa se mu to ni posrečilo. Z3' ga ženica nahruli:
"Torej si se končno vendar' ^ privlekel domov' Knnrmri k0'
ca je pa domača hiša vendar najboljši prostor, kaj ne?"
"Šur da je! Kam pa 1,1 _ grem, ko so pa že vsi salunil% prti."
*
et>
i
a tu
^ v c
Sle,
i? * iS
e- »t ■Ki
Mi
j H
'It;
ne Jih
k
P>
p
°tel
'2
d'
le
Najprej je oko obstalo na novem "nebu," ki je stalo sredi cerkve pripravljeno za procesijo naslednji dan. Zvedel sem že bil, da je to nebo napravila umetnica v finih roč- j mater! Mati in sin, mati in hče-nih delih, Mrs. Johana Artač. j re, to je vez nerazdružliva p0-Zato in pa ker je tako brž v ! sebno še v družinah, kjer je za-
Ko mu je nametala vse ke, ki si jih je mogla v nag'1 domisliti, mu je za nameček
vrgla še: "Ti, to pa rečem,
videl, da najtežja ločitev I take žene kot sem jaz, ne ^ otrok »d .staršev, osobito pa od nikdar več dobil in je ne
Kdaj sem pa rekel, da ^
čem še kdaj tako," ji vrže nazaj.
oi>
Us;


Ki
Pla
"Kako se pa kaj razum tvoj stric in njegova žena?"
"Imenitno, da bi se boljše mogla! Dve leti ni šel stric iz hiše."
"Vidiš, to je ljubezen, da reče."
"Ti lahko temu rečeš l.iub.l?U- * zen, zdravniki pa pravijo,
je to revmatizem."
*
"Ali veš, kdo je danes večji diktator na svetu?"
"I, kaj ne bom vedel, saj sel poročen ž njo."

"V>


> biKih
Ul
*jhu
Jfl
ej


do to
ia. ^ganci, ki so me čakali v pe-^ od kosila, mi niso šli nič prav v slast, dasi sem jih sicer za žive in mrtve rad jedel. P°tem sem gnal na pašo. A udi na paši nisem bil miren, 'lisli so mi venomer silile do-nov- Vedno so iskale klopko, prestanka so se pečale z
Hjim.
Ko bi ga kar zdaj kdo od-mrtveci ali kdorkoli. Da niti bilo ne bi, ko zvečer "ženem domov." A je bilo! Prav na istem me-u> kamor sem ga po šoli skril, ga našel zvečer. "Živa du-1 se ga ni doteknila" — sem si loral Priznati na prvi pogled. >nj,>-ne zakrivam in ne tajim: r'znal sem si to ne z veseljem, ®Pak s precejšnjo žalostjo. Jr sPet sem dajal in delal ® sebi pogum, da se obranim zecega nemira in tesne skr-
Sanje
Spisal Ksaver Meško.
cfr ris
TO
do m čil
;infese1, i šf i» ligi aJ
d 0
elf site a
11'Cl
t.
®aJ ničesar ne bo! Kaj bi aji tudi bilo?"
0 sem po večerji, ki mi ni
v slast kakor poprej žganci
...'' egel, pa so me spet strašile
/^JJazne misli.
ra me bo nocoj tlačila,
, .l;utim- Ko mi le krvi ne bi Pila."
^ tiho grozo sem mislil na
»oge
fipovi
čudne zgodbe, ki jih je 4f°Vedoval dolgih zimskih )sti'^ ° mor* nJen^ krvoločen^ kovač. Sicer mi je a j„'Ze. ležala na srcu in
,, 'h in je oboje hudo te-
-
^rUge večere sem komaj le-sn^f vSem ^e spal; če nisem že na klopi ob peči, že večerjo, in me je oče spe-brez večerje zanesel v
lep ki
M,
ati
U
• #
a,« «t laJ3
[ft
nJ''
o* >r i"
nož1 »02»
A nocoj ni bilo span-'^..'zal sem z očmi, da bi se ltreje zaprle v sladkih sa-• A se niso. Zdaj zdaj sem
eda^ in sem se za~ , v omaro, v kateri je bi-
op^^jeno tuje, ukradeno
ogj 0r bi iskal pri njem po-
etaSeila se ozr* oc* omare "a Sedel je na postelji ob
v. ^i steni sobe in je mo-g0 je molil vsak večer.

"P,
Ko
Je ob tem gorela svetil-<!e odmolil, jo je ugas-
a X
°Ceta pokličem, če bi res
i bilo." a rn'
žila me je precej potoki v T^^o zaupanje sem flfit ^ V njegovo veljavo
rf>o s!g°ma sem zadremal, tr-
10 j^;1' nenadoma se je zge-ifedi „ menoj,
)02" > tr'
LŠ»:
P
a* 5*
da'1 k"11
ar
zasvetilo se Kakor bi padla iz t^i'i v" Zrasla iz tal sobe, ker Fle. se gotovo niso od-
•ifika,^? stali ob postelji dve
et»
6 hi 'javiti v dolge, snežnO->dobn e> velikim plahtam 'kan/' ^rav take so bile na-jij, V velikih starih knjigah, enjen'le imel stric kovač za-1 je 6 v sv°ji skrinji in nam pokazal, ako je bil kdaj '04,d°bre volje, ^otej
eta, SeiT> krikniti, poklicati k P°moč. A glasu ni bi-
la
skafJ|" Grozen strah mi je Jezik mi je ležal to ..kakor kos svinca. Hotel pokonci, bežati k

ge nisem mogel dvig-^akor bi bil okamenel, v postelji. Le misli so iiaj'L 80 nemirno begale na "Vs;H.ui in so iskale pomoči.

ser
oži':
gliC c rt*
'.d! b0»
a o*
H t
ri duhovi hvalijo Go-
2aj	če si božje, pojdi
Haj ®Ogu Očetu. Ce si hu-s e Prežene kri Kristusovi)! molil in vzdihoval v bil Z ] mislih. Ker stric, ki 4 dm ° ^bro znan v kraljema j V' je trdil, da ta mo-vSa, zarotitev pomaga zo-ajh duha, da prežene A. m Ujin najmočnejše. J' čudo, ta ob postelji
se še zmenila nista zanjo, nikar da bi odstopila in zbežala.
"Pregloboko sem zabredel v pregrehe, zato tudi moja molitev nima več moči."
Velika bridkost se mi je razlila po srcu.
"Kje imaš klopko?"
"V omari."
Odgovoril sem le v mislih, ker ust nisem mogel odpreti. Rad bi jima pokazal z roko proti omari, ker bili sta v sobi dve. A je nisem mogel dvigniti, niti geniti je nisem mogel.
Eden je takoj stopil proti omari, ravno proti tisti, ki je bilo v njej klopko. Komaj je naslišno odprl duri, sem že videl, da ima sukanec v roki. Niti iskal ga nič ni.
V hipu je spet stal ob postelji.
"Pojdi z nama!"
"Oče!"
Spet bi bil rad v smrtnem strahu zaklical očeta na pomoč, a spet ni bilo glasu iz ust.
"Brzo, brzo!"
Brzo sem vstal in sem šel za njima kakršen sem ravno bil, v sami nočni obleki.
Ne da bi odprli duri, smo stopali iz sobe. Temu sem se celo ob velikem strahu silno čudil.
Zunaj je bila tiha, čudovita mesečna noč. Še ko sedaj, po skoro tridesetih letih, mislim na njo, kakršno sem gledal v sanjah, me omamlja spomin na čudežno, skoro pravljično njeno krasoto. Hlevi pred hišo, veliko dvorišče, cesta, sosedova hiša onstran ceste, vsa dolina, vse naokoli je bilo oblito z jasno, mehko lunino srebrni-no. Mlaka doli v trikotu dvorišča se je lesketala kakor ogromen, čisto novokovan dolar. In vse naokoli je bilo tako nad-zemsko tiho, kakor se ne bi od stvar jen j a sveta sem še nikoli glasila glasna, gromka in trda beseda v ti dolini, in tako rajsko mirno in pokojno, kakor ne bi še nikoli videla srčnega nemira, trpljenja in ialosti, in ne bi padla na to posvečeno, deviško zemljo še nikoli žgoča in grenka solza, in ne bi stopila nanjo še nikoli noga trpečih in jokajočih.
Takoj pred hišo je stala velika murva, mirno in tiho, kakor bi globoko spala. Poleg nje, ob koruznjaku, je sanjala hruška, nekoliko manjša. "Ov-senke" smo pravili hruškam, ker bi morale biti zrele ob času, ko so želi oves. A navadno še niso bile, vsaj vsako leto ne. Tedaj pa smo jih otroci zelene klatili. Včasih smo jih, ako so bile vendar še preveč trpke, in jih nismo mogli jesti, navezali na niti ali rogoz in jih obesili na solnce, seve na kraj, kjer smo upali, da jih oče ne najde lahko. "Tako še poprej dozorijo in se zmehčajo" smo govorili med seboj. Seve če. nas je oče dobil na drevesu, ali je zasledil te polzelene obešenke, je pela šiba.
Pod hruško smo se ustavili.
"Tukaj, vzemi sukanec in ga zavezuj na hruške. Obesimo jih na murvo."
"Cemu pač to?" sem v naglici pomislil. A rekel nisem ni česar, nisem upal, ne mogel.
Pokorno sem vzel sukanec.
Hitro kakor mačka, če jo je podil pes Čuvaj, sta spremljevalca splezala na hruško. Z rokami, ki so se zdele v mesečni kakor polzabrisane sence, sta se krepko oprijela vej. In sta jih tresla, da je listje v tihi noči šumelo, kakor bi udarjal po njem z močnimi svojimi roka mi razljuten vihar. Vse deblo je ječalo in škripalo od vrha do tal, hruške pa so padale na zemljo, kakor ko klesti najgo-stejša toča.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Kupujmo obrambne obveznice
in znamke I
1943
lb]
5 ii
|25
JULJJ
Mo	To	
		n
5	61	7
12	13	14
l!^	m	M
26	27	28
lB
2SI30
1943
m
U 101
1 m
31!

KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JULIJ
18.—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik v prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
25.—Društvo Velebit št. 544 SNPJ ima piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6800 Denison Ave.
SEPTEMBER
11.—Drušitvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND.
18.—Društva Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND.
25.—Carniola	Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND.
26.—Zajednički	dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND.
OKTOBER
2.—St.	Clair Grove, št. 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND.
3.—Glasbena	matica, opera in ples v avditoriju SND.
9.—Slovenske	Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SNt).
10.—Circle	No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avdito-; riju SND.
16.—23rd	Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND.
17.—Jugoslovanski	pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND.
23.—Društvo	sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND.
24.—Dramski	zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND.
24.—JPO/SS št. 35 v Collin-, woodu priredi velik program v
SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne.
30.—Carniola	Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND.
31.—Comrades,	št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND.
NOVEMBER
6.—Lodge	Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND.
7.—Glasbena	matica. Opera in ples v avditoriju SND.
11.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND.
14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND.
14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples.
14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd.
20.	— Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND.
21.—Dramsko	društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND.
-o--
VSE POLNO GROBOV
(Nadaljevanje z 2 strani)
dnevni dogodljaji, še več kot to, sedaj so trije ali še več na e)n dan. Kakor zgoraj omenjeno, enkrat so se vrstile številne poroke , danes se vrste neprenehne vrste pogrebov. Ali ni to velika življenska sprememba? Ali nam ne daje to, da resno in trezno mislimo na kratkost bivanja na svetu? Da, kako dragocen je življenja čas! Kako pametno je, da ga preživimo v veri in medsebojni ljubezni, potem ne bo ob grobu tako težka ločitev, marveč polna upanja, da se snidemo z njimi nad zvezdami.
Zadnjo nedeljo, 20. junija, sta se zopet poslovili dve zaslužni materi: Josephine Jereb (Lah) in Marija Mlinar. Skoro istočasno sta odšli v boljši, večni svet. Obenem so bile skoro erfe starosti, tudi po telesni obliki si podobne in po njihovem življenju vzgledni materi. Naneslo je tako, da sta tudi obenem ležali na mrtvaškemu odru ter druga za drugo bile odpremljene, eno uro razločka na času, v isto slovensko farno cerkev z sočutnim spremstvom njih dragih domačih, sorodnikov in prijateljev.
Z obema sem bil v življenju poznan osebno. Dočim je bila Mrs. Mlinar tiha in domoljubna mati v krogu svoje družine kot učena in zmožna kuharica, več let podvržena srčni bolezni, ni mogla ali želela iz doma. Dom ji je bil svetišče, soprog in dobro odgojena sina, so bili vse njeno bogastvo. Ko sem po opravkih večkrat obiskal njih hišo radi umetnih del sina Matha, sem se prepričal tudi o veliki gostoljubnosti te blage matere, ki je verova-
vim, se je izrazil takole: "Po- sledila vzgledu njenega očeta,
ša in srce. To je podedovana zla- la, da bo vse, kar stori za dru-
ta in častna navada od naših in po naših starih prednikih. Srečen kder tega ne zametuje in se tega ne sramuje! Srečen, trikrat srečen! Kako hitro življenje beži, to vidimo sedaj, ko zremo nazaj in ko okrog nas moli vse polno svežih grobov. Sedaj niso več redki slučaji, sedaj so
ge, enkrat nagrajeno in poplačano. Priznam, da'me je pro-it moji volji tako rekoč primo-rala, da sem tudi s seboj nesel domov za pokušnjo kaj od peciva, za kar je bila ona tako rekoč umetnica.
Neki prijatelj, ki je tudi večkrat šel rad "V'V as k Mlinarje-
Dekleta, ki služijo Strica Sama v WAVES vojaških oddelkih, se uče različnega dela. Na sliki jih vidimo v zrakoplovni strojni delavnici. Ko se bodo dobro izučile tega dela, bodo dodeljene k raznim pomožnim letalskim oddelkom na raznih letališčih, ki oskrbujejo letala z vsem potrebnim.	' ■
S tem splavom, katerega so si naciji
zgradili i„: tchfouskih drogov in mznih sodov, i
nameravali pobegniti na morje, kar pa so jim strojnice "Jenkijev" preprečile so morali ostati v Tunisu v ujetništvu.
so
m naciji
vem ti, da sem rad šel k Mli-narjevim, toda, ker je bila Mrs. Mlinar vedno tako gostoljubna, se mi je zdelo, da je bolje, da ne grem, ker bi jo z mojim obiskom samo oškodoval, kajti njena velika dobrodušna gostoljubnost je bila tako močna, da je šla preko mere domače gostoljubnosti." Tako se strinjam z izjavo tega moža, ker se je meni tudi tako videlo. Toda, sedaj se temu ne čudim. Rajna je slutila, da ne bo imela vedno prilike delati dobra dela za plačilo po smrti. Večkrat je tudi potožila, da se počuti boleh-na in da je od časa do časa nevarno bolna in tako se lahko dogodi, da vsak čas srce odpove utripati. Da, bila je previdna in modra žena, bila verna in dobra mati, ki je čuvala njene sinove, kakor punčico svojega očesa.
Josephina Jereb je bila hči narodno zavedne rodovine La-hove. Njen brat, dr. Ivan Lah, je bil v stari domovini učenjak in pisatelj znan daleč naokrog. Oče rajne, Ivan Lah, kot korenina in pravi tip slovenskega delavca, je bil v Clevelandu znan raznašalec Ameriške Domovine, pravi demo k r a t i č e n mož, neklonjen boritelj za slovensko probujo — narodnost in doslednost, kateremu je bil vsak dolžan spoštovanje. Ta se je vrnil v domovino in tam počiva v domači grudi. Od njega je rajna prejela nauke v otročjih letih z nasvetom za pravično življenje, ki naj bo v toliko, da bo živela z narodom, versko in narodno. Kako v živo si še predstavljam njenega očeta, Ivana Laha, ki je bil brat našega pionirskega trgovca Alojzij Laha, ki je nam Slovencem prvi nastavil domačo grocerijo, kjer se nadalje vodi še danes po njegovih naslednikih istotaka obrt, naj ibo ob tej priliki tudi njemu izrečen blag spomin, saj je mnoge nasitil brez plačila na tem svetu in bil mnogim v pomoč, take naj bi narod vpisal v zlato knjigo narodnega vestnika, kajti delali so trdo, veliko in le malo ur dnevno so si dali počitka. Vse to zato, da so svoje družine vzgojili in družinam drugih, ki so se nahajale v veliki potrebi, pomagali. Slava takim pionirjem in njihovim družicam — materam.
Za vsakega človeka so določena drugačna pota življenja. V to naneso prilike in okolno-sti. Tisto, kar starši otrokom vsajajo v srca v- življenju, obrodi sad, če ne v zgodnjih pa v poznejših letih. Rajna Mrs. Jereb je imela veselo in tudi dovolj težko življenje vsa leta. Dobro sem poznal razmere, z njeno, vedno dobro voljo je prenesla vse težkoče; njena dobra volja in narava, je premagala vse, še tako težke doživljaje. Mi vemo koliko, da ima prenesti gospodinja ene gostilne, kjer je žena podobna sužnju, ki mora vse storiti, prva vstati in zadnja leže k počitku in vso družino negovati, povsod rane celiti in vse z dobro-bese-do pomiriti.
Nikakor ni imela rajna življenje posejano s cvetlicami, marsikaj je prestala. Toda, čas ne vpraša, beži naprej in celi vedno nove rane. Mati pri hiši postaja z dneva v dan utrjena od samega napornega dela, posebno dokler so njene telesne moči še zmožne klubova-ti vedno zalezujočim boleznim, ki se klatijo po hišah, kakorš-ne se nahajajo v bližini zakajenih železnih tovaren. Jerebova družina je tega mnogo prenesla. Zato se ne smemo čuditi, če smrt kosi že v prezgodnjih letih naše matere in očete. Kaj naj se pa pričakuje? Življenje v mestih in še okrog zakajenih tovaren je du hamorno, pozimi polno prehla jenja, poleti pa žgoče od vročine in dima. Po takih okolno-stih, ki jih je imela iz otročjih let, je rajna Josephina Jereb
sledila je in se vpisala v narodno zavedna drulštva in se vedno izkazala njim naklonjena, dočim je na drugi strani bila vzorna katoliška žena. Pred par leti je vzela zadnji cent iz bapke, da je mogla na božjo pot v Lemont. Z velikim spoštovanjem izražam svojo zado-voljnost radi njenega zadržanja do verskega življenja, ko sem jo videl, dokler je še mogla hoditi naokrog, da je dnevno hodila v cerkev in sva se večkrat prijazno razgovarjala. Zdelo se mi je, kakor da mi hoče izraziti sledeče ali primerne besede: "Naše življenje je kratko, potrebno je, da ga vporabimo, da bo življenja vredno." Zelo je bila prijazna in pohlevna, smilila se mi je.
Naj se vsi in vse, ki so že odšli od nas, spočijejo pri Bo-
gu-
Anton Grdina.
DELO DOBIJO
Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji
Layout Man Machine Shop
Machine Assemblers
Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu
Crane Operator
Radial Drill Operatorji
Barvarji
Structural Fitters
PLAČA OD URE
Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago.
THE WELLMAN ENGINEERING CO.
7000 CENTRAL AVE.
(157),
ŽENSKE
se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne.
CARNEGIE MEDICAL BLDG.
10515 Carnegie Ave.
(160)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Proda se hiša 5 sob spodaj in 5 zgorej, dve garaži. Hiša se nahaja na 1111 E. 148. St. Za nadaljna pojasnila se zglasite na 1019 E. 63. St., spodaj. (157)
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje 4 sobe in garaža na 6407 Spilker Ave. Vprašajte na 1121 E. 66. St., kjer se tudi odda lepa opremljena soba.	(158)
Stanovanje iščejo
želimo dobiti 4 ali 5 čistih sob na vzhodni strani. Plačamo od $25 do $40 na mesec. Kdor ima kaj naj pokliče Eli Gosdanovic, Michigan 2681.	(157)
Soba s kuhinjo
V najem se odda soba s kuhinjo 1 ali 2 ženskama. Vprašajte na 981 Addison Rd. (157)
Sobo išče
Jožef Berčaij iz Drage pri Višnji gori, po domače Matiša ali Matišev Jože, išče sobo pri znancih, prijateljih ali sorodnikih. Pred leti je bil pri Tony Zaviršku na St. Clair in 33. cesta. Prej delal pri Sheets Elevator na Broadway, zdaj dela pri Collinwood Shale Supply Co. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 723 E. 160. St.
(162)
il!||||!llll!!!!l!!!ll!ll!!l!llll!l!llll!l!ll!!ll!ll!llillllllllllill!!!ll!llllllll!H		IJf
=E|		=
—	JUNAKINJA IZ ŠTAJRA	—
=E	PREVEL DR. JOS. JERŠE	zzzzz
m	llllllilllllilillllll!!!^	m
"Zveličar sveta, potem je to res," je vzkliknil menih. S sklenjenimi rokami je stal poleg postelje in je ves pretresen opazoval tiho spavačico, ki je komaj pred dvanajst urami prišla na samostansko porto in ga/ je tako ponižno prosila, naj ji daruje vsaj en trenutek, ki je potem pred njim klečala s potnim klobučkom na hrbtu kakor Marija, ki je šla čez gore, in je prejela njegov blagoslov — in s tem blagoslovom se je ločila od tega sveta.
"Grem v Italijo," ji je rekel, "in te ne bom nikoli več videl." Hotel je hoditi po ovinkih, da bi je več ne srečal. — Toda ko je danes ob prvem jutranjem svitu jezdil skozi Hal, je slišal na cesti govoriti, da je pobožna Štefana v Štajerdorfu umrla nagle nasilne smrti. Zato je vseeno prišel v Štajer, da jo še enkrat vidi. Toda ona nič več ne ve za to. Zveličar, ki ji je v sanjah poslal bratca kot malega angelčka z belim lističem: Pridi k meni — jo je vzel na svoje Srce. In tam, kjer je nobena mati ne muči več s posvetno ljubeznijo, kjer je noben divji snubec ne plaši več, kjer je noben strog izpovednik ne skuša več, tam sedaj počiva v večnem veselju in neskončni blaženosti, nič več ni uboga Štefka, kakor je tako rada sama sebe imenovala, ampak sveta, srečna, blažena Štefkana.
Sedaj je stopil v mrtvaško sobo tudi Albertov potni spremljevalec, kapucin pater Metod. Ko je zagledal čudovito mrtvo deklico, je dvignil ipke in je vzkliknil: "O sveta Cecilija, o sveta Cecilija!" Bil je namreč iz Rima, kjer je vsako leto vi-
WIDGOY'S PHOTOSTUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
Preizkušena zdravila proti glavobolu
Mandel's Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 501
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan v sredo.
Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, norih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
deti sveto telo te svete device, ki na dan njenega gozdu med tisoč in tisoč gorečimi svečami počiva visoko gori na oltarju.
Albert pa je rekel: "Oremus, frater! — Moliva, brat!" In pokleknila sta meniha in ž njima je pokleknila uboga mati z ot-ročiči vred, ki so se zbudili ob prihodu patrov in so prihiteli v mrtvaško sobo.
Albert je molil: "O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh vernih, dodeli duši Svoje služabnice Štefane, da te v večnem veselju hvali in slavi po Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, Amen."
Potem se je zopet dvignil, pomočil je prst v blagoslovljeno vodo in je v podobi križa poškropil mrliča z blagoslovljeno vodo. Mati je neprestano vase ihtela. Menih jo je s svojo mrzlo koščeno roko prijel za roko in je na pol glasno rekel:
"Žena, vi-se jokate, ker je vase meso in kri. Toda nikarte se tako grenko jokati. Kot lilija neomadeževana se je ločila s tega sveta, in vi in mi vsi imamo sedaj veliko priprošnjico pri ,Bogu. Bog ni hotel tega umora, toda v svojem nedoum-nem sklepu ga je pripustil, da prejme njegova nevesta še >v majniku svojega življenja krono dopolnjenja, mi pa se moramo ukloniti in ne smemo mrmrati."
"Saj ne mrmram," je tarnala mati. "O, dete moje, kajne, saj nič ne mrmram, toda odšla si in te več ne bo nazaj. Oj, kako si bila dobra," je tožila ne-srečnica, ki se je zopet sklonila nad mrtvo hčerko in je s prstom gladila njene svetle kodr-ce, ki so venčali njeno čelo. 'Vsak krajcar . . . vsak krajcar . . . in kuhala ... in na otroke pazila . . .o, kaj naj storim, jaz uboga ženska, obupati mi je."
"Ne tako, ne tako," jo je tolažil pater Albert.
"Molite, žena," ji je prigo-arjal, "molite k svojemu otroku, naj za vas prosi pri Bogu, )a boste lažje nosili."
Tudi kapucinu, ki ni mogel jbrniti svojih oči proč od mrtve deklice in je neprestano klical sveto Cecilijo, se je smilila neutolažljiva mati in je rekel:
"Lepo je umrla. Ne trpi več bolečin, pri Bogu poje alelujo. Tudi Marija je izgubila svoje dete, na križu je morala gledati svojega Jezusa, pa je hvalila Boga."
Tedaj je nanovo zaihtela mati: "Seveda, gospod pater, toda jaz sem jo nosila pod svojim srcem. Nesla sem jo na.Go-rok naši ljubi Gospe in sem jo ji darovala. O, vi gospodje, noben moški ne more razumeti, kaj1 mora uboga mati pretrpeti za svoje dete, ne, tega nihče ne ve, kakor samo mati."
Sedaj sta umolknila oba duhovna gospoda in Albert se je spomnil, kako Jezus sam govori o materini bolečini. Nebo je zunaj vedno bolj rdelo, in z ognjenih' oblakov, ki so plavali nad Štajrom, je rožnat soj padel v sobo in na sneženobeli obraz uboge Štefane.
Nato je rekel Albert: "Soln-ce vzhaja za nas, ne pa zate. Nam sije minljivo solnce, tebi pa, blažena nevesta Kristusova, sije solnce pravice, ki je Jezus Kristus, tvoj večni Ženin. Solnce prihaja; bo li razkrilo morilca? Veliko umorov je že gledalo božje solnce na zemlji, pa še nikdar ne tako sramotnega in ostudno grdega, kakor je umor, ki se je izvršil na ŠtŠefani." Oči so se mu svetile v ognju svete jeze, ko je nadaljeval:
"Žena, se vam li kaj zdi, kdo
je to storil? Li koga sumite? Kar povejte, to dejanje kliče do neba. za maščevanje." Pred njegovim plamtečim očesom je že trdno, neomajno stalo od Boga prokleto ime.---
Uboga žena se je s krvavimi, objokanimi očmi ozrla sedaj na mrtvo dete, sedaj na meniha in je ihteč rekla:
"Prečastiti gospod, kaj jaz vem, kdo je to storil. Moje ubogo dete je mrtvo in ne bo vstalo nikdar več. Henrik Hendel tj
Prijela se je za čelo in je umolknila, on pa je vprašal s pekočo napetostjo: "Kaj, kaj je s tem?"
Švertnerica je šla z roko preko čela in je jokajoč se jeclja-la%:
"O tem ne smem govoriti, tako mi je rekel podžupan. Toda o je res, prosil je mojo hčerko za njeno roko, ona pa je rekla ne, in on je bil zaradi tega hud nanjo."
Tedaj je Albert prijel ženo za roko in je živo vprašal:
"Rotim vas pri živemu Bogu, žena, povejte, li res mislite, da je bil Henrik? Resnica mora na dan; nikogar, prav nikogar se ne bojte!"
"Kaj vem jaz, kdo je bil," je javkala žena, kakor bi jo bi-.o strah, kakega človek naravnost obdolžiti groznega umora: "Moje dete mu ni drugega sto-ilo, kakor da je reklo ne. Da 3 bil hud nanjo, to vem, več pa ne. Pa naj bo, kdor hoče, jiopal me je sreče in življenja, co je gotovo, in grd človek je .11, naj gor j i na vsem svetu, in kamen je imel mesto srca."
Duhovniku pa je bilo jasno: \Tihče drugi ni zabodel nedolžne deklice kakor Hendelnov fant. Toda ni vedel zakaj. Li iz sovraštva do katoliške vere, ali zato, ker mu je tako velel _>če, ali pa, ker mu ni hotela da-
rovati lilije? Bog bo vse razkril. Sicer bo stari Herod hotel komu drugemu napriti grozni čin, da razbremeni svojega fan-a in svoje roke umije v nedolž-iosti, toda, je silno vzrastel Albert, prej bo moral biti še boj, in sicer proti meni.
Nato se je obrnil k materi: "Ljuba žena, Bog z vami, mi-d,a sedaj greva; moram v svoj mostan, da dobim dovolj e-je, ostati tu ves dan, da vidim, če bodo izsledili morilca. Morja bo še treba, tla pozneje pričam za Štefano. Tudi hočem poskrbeti, da vašo hčerko prenesejo v kapelo sv. Marjete, da jo tam polože na mrtvaški oder, kakor je bila vsikdar v Štajru navada, tam položiti na mrtvaški oder vse tiste, ki jim je brezbožna morilčeva roka pretrgala niti življenja. Prav je, da bo tam ležala Štefana, da jih veliko pride tja, da molijo zanjo in se priporočijo nje-li priprošnji." Mati je žalostno prosila: "O, ne nosite je proč, pustite pri meni moje dete, samo en dan še, ne, ne v kapelo, Štefka ostane pri materi."
Albert se je dotaknil rok, ki jih je ubožica v obupu vila:
"Saj vam ne bomo vzeli vašega deteta. Hočem le, da leži na mrtvaškem odru, kakor se spodobi. Sicer je pa še čas do jutri."
Mislil je: ako bodo skozi vse mesto nesli to nedolžno telo v kapelo in bodo ljudje videli žalostno, sveto lepoto deviške mu-enice, se bo ves Štajer s studom obrnil proč od njega, ki jo e preganjal, in Hendelnovemu gospodstvu bo bila zadnja ura, tudi če bi vsled brezbožne zvijače ostal skrit pravi morilec. — Ubogi materi tega ne more dopovedati. Ubogo človeško meso, uboga človeška kri! — (Dalje prihodnjič.)
Policijsti vsepovsod so vedno pripravljeni, da žrtvujejo svoje življenje v boju s sovražniki človeške družbe. Neivijorški župan La Guardia je ob posebni priliki izročil odlikovanje Mrs. Barbari Miccio vdovi po pokojnem detektivu, ki je izgubil svoje življenje v boju z dvema roparjema.
mšmr®
Pomankanje delavcev v pralnicah se čuti sirom dežele. Na sliki vidimo prizor v neki newyorslci pralnici, kjer je nakupičenega peHla, ki ga pralnica ne more o pravem času oprati svojim odjemalcem. "Pa naj bi ženske doma prale, kot to delajo naše pridne slovenske ženice," bi rekli.
1880
1943
JVa znanilo in 2^ahn)ala
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vseni prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla v našo družino ter nam iztrgala iz naše srede našega ljubljenega soproga in skrbnega očeta	v
Frank Verhotz
ki je zatisnil svoje trudne oči 3. junija 1943. Pokojni je bil rojen v vasi Horjul Vrhniki, kjer je bil rojen 28. februarja 1880. V Ameriko je prišel pred 41 leti.
Ni
Š
v
pri
Tem potom se želimo prav iskreno zahvaliti Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribarju za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
Dalje naj velja naša prisrčna zahvala vsem ,ki so v zadnji pozdrav dragemu nam pokojniku okrasili krsto s krasnimi venci in sicer:- Mr. in Mrs. A. J. Grmek, Mr. in Mrs. Leo Kausek, Mr. in Mrs. John Knific, Mr. in Mrs. Frank Yakos, Mr. in Mrs. E. Bradač, Mr. in Mrs. Frank Christy, Mr. in Mrs. A. Fortuna, Mr. in Mrs. Frank Yakos iz E. 159 St., Mr. in Mrs. Sam Papesh in družina, Mr. in Mrs. John Smrtnik, Mr. in Mrs. Frank Sabec in družina, Mrs. Mary Anzlovar in sin Frank, Mrs. Mary Anslovar in sin Joseph, Mr. in Mrs. Charles A. Tercek, Mr. in Mrs. L. J. Opalek in sin Richard, Mr. in Mrs. Jack Logar, Russel Murphy, Mr. in Mrs. C. Malnik in družina, Mr. in Mrs. Jack Verhotz, Lincoln Electric Maintenance Dept., Employees of the Perfection Stove Co., Operating Engineers of Republic Steel Project, Employees of Lincoln Electric Co., Boys of Tow Motor Corp. No. 2 Bldg., Tow Motor Welding Shop, Fellow Workers Shipping Dept. Willard Storage Battery Co., U. A. W. Local 88, Personnel Dept., Willard Storage Battery Co., Sosedje iz Holmes Ave., The Octapril Sewing Club in Slovenska zadružna zveza.
Najprisrčnejšo zahvalo izrekamo tudi vsem, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj duše pokojnega in sicer: društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Mr. in Mrs. F. J. Cimper-man, Mr. in Mrs. Anton Vrhovec, Mrs. Mary Anzlovar in družina, Mr. in Mrs. Jack Kuret, Mr. Michael Anzlin Jr., Mr. in Mrs. Carl Hanus, Mrs. Tomazic, Mr. L. Gorisek, Mr. Jack Peklenk, Mr. in Mrs. Jack Verhotz, Mr. in Mrs. J. Koncan, Mr. in Mrs. Frank Yakos, Mrs. J. Batich, Mr. in Mrs. Jurecic, Mr. in Mrs. Novak, Mr. in Mrs. Jos. Somrak, Mr. in Mrs. Raddell, Mr. in Mrs. J. Humor, Mr. in Mrs. Frank Zadeli, Mr. in Mrs. Pancur, Mr. in Mrs. Jos. Cadosky, Mr. in Mrs. Ignac Novak, Mr. John Zu-lich, Mr. in Mrs. J. Tushar, Mr. in Mrs. Kuncic, Mrs. Anna Qtonicar, Mr. in Mrs. Frank Gombac, Mr. in Mrs. Frank Sabec, Mr. in Mrs. Yankovic, Mr. in Mrs. Smrtnik, Mr. in Mrs. Frank Match, Mr. in Mrs. Jursinovic, Mrs. Mary Anslovar, Mr. in Mrs. Charles Malnik, Mr. in Mrs. Frank Onusick, Mr. in Mrs. Jos. Zaccone, Mrs. Zupa-nik, Mr. in Mrs. John Poltc, Mr. in Mrs.
M. Rožnik, Mr. Fr. Mesec, Mrs. J. Ur-bancic, Mrs. Frank Roberts, Mr. in Mrs. A. Trepal, Mr. in Mrs. Adolph Tekau-cic, Mr. Frank Walland, Mr. in Mrs. Kastelic, Mrs. Zaman, Mr. Frank Ober-star, Mrs. Julia Struna, Mrs. Mary Kol-jat, Mr. J. Zorko, Mr. J. Rožnik, Mr. in Mrs. Šimenc, Mr. in Mrs. John Hrastar Jr., Mrs. Fr. Jagodnik, Mr. in Mrs. Anton Erjavec, Mrs. M. Kogovsek, Mrs. Mivsek, Mrs. Mary Thompson, Mr. in Mrs. Alois Knaus, Mr. in Mrs. A. Ko-vach, Mr. in Mrs. Izanc, Mrs. Ursula Strmele, Mrs. Mary Princ, Mrs. Jack Kuret, Mr. in Mrs. Okicki, Mr. in Mrs. John Yakos, Mr, Markovich, Mr. Jack Strekal, Mr. Carl Marincic, Mr. in Mrs. Narobe, Mr. in Mrs. Gospodaric, Mrs. Fortuna, Mr. L. Kozel, Mr. John Ter-ček in družina, Mr. Vincent Lapuh* Mrs. C. Grmovsek, Jennie Copic, Mr. in Mrs. A. Sturm, Mrs. Mary Batich, Mrs. Frances Grill, Miss Josephine Tercek, Mr. in Mrs. James Hart, Mr. in Mrs. R-Emser, Mr. in Mrs. Ray Riendau, Mr. in Mrs. George Fee, Miss Mary Smre-kar Mausar in Bizily družini, Gornik in Grzybowski družini, Mr. in Mrs. Joseph Verhotz, Mr. in Mrs. John Verhotz, Mrs. Johanna Gorišek, Mr. Frank Su-panick, Mr. Frank Kovacic in društvo Katoliških Borštnarjev št. 1640.
Iskrena zahvala tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile ob priliki pogreba brezplačno na razpolago. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Pauline Mausar, Mrs. Stanley Bizily, Mr-Frank Yakos, Mr. Frank Yankovic, Mr. A. Sturm in Mr. Charles Malnik.
Najlepša zahvala članom društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in društva Katoliških Borštnarjev št. 1640, ki so pri' šli pokojnega pokropit in se udeležil' pogreba. Posebna hvala pa nosilcem krste, ki so spremili pokojnega do groba in ga položili k večnemu počitku.
Najlepša hvala vsem, ki ste pokojnega kropili, se udeležili sv. maše ter ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Prav lepa hvala vsem, ki ste nam v času bridke žalosti in težke \V gube v družini kaj dobrega storili na en način ali drugi. Če smo mogoče kakšno ime pomotoma izpustili, naj nai» dotični oproste, ker se želimo vsem prav prisrčno zahvaliti.
Prav lepa hvala tudi pogrebnem*1 zavodu August Svetek Funeral Homc za vso naklonjenost v teh težkih dnevih, za vsestransko naklonjenost in iz" vrstno vodstvo pogreba.
del cer Poj V t Poj
Sei
pr<
pr<
\ nji
Velt lic daj; ceni nate tjin sedi
V zoP( in 8
r
zbor sefej iz z; naj Pred 0, t>rot: cene
vlad]
V< fara Mr. b( iS,
case
3e)le
Ž, ki* J Cl, Sr
SV:
Na 8ot0v
N:
b,
Kri
Ljubljeni soprog in skrbni oče! Težko nam je pri srcu, ker si nas vse prezgodaj zapustil. Zastonj Te sedaj iščejo naše žalostne oči, kajti odšel si v kraj večnega miru, kjer ni težav ne bridkosti. Žalostni stojimo ob Tvojem svežem grobu ter pošiljamo goreče prošnje k Vsemogočnemu, da Ti podeli zaslu-ženo plačilo v kraju blaženosti. Počivaj sladko do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali: ......	LOUISE, soproga
JOSEPH, FRANK, FELIX in HENRY, sinovi
AGNES, poročena Yakos, hči
Brat JACK in sestra MARY MALNIK, oba v Barbertonu
Cleveland, Ohio, 6. julija 1943.
I
^aki
lakov
Ho av0
* Po Nal

k
ni
11-
kk,
fa
h 01
Pt<
L Po,
Je :