Poštnin? plačana \i gotovini Maribor, četrtek 1>5. oktobra 1934 MARIBORSKI st«,. 243 Lett fXV*) Cena 1 Din VECERNIK Uradnistvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2458 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan eb 16, url / Velja meaeCno prejaman w upravi ali po pottl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani t Poltnl čekovni račun *t 11.409 K JUTRA” V lasu, ko... V času, ko je zločinski atentat v Mar-seilleu še vedno kot težka mora nad celotnim mednarodnim političnim položajem v Evropi in ko je cvetje na grobu Nj. Vel. vltežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja še vse sveže; v času, ko še vedno počivajo vse večje mednarodnopolitične akcije in je celo avstrijski zvezni kancelar dr. Kurt pl. Schuschnigg odgodil svoje potovanje v Rim od prve na zadnjo polovico meseca novembra; v tem času }e neka diplomacija Evrope zagrešila skrajno netaktnost, a druga jo ie neskrupulozno podprla. Mislimo tu na obisk madžarskega ministrskega predsednika Julija Pl. Gombosa v Varšavi, kakor tudi na prečudna pota madžarskega zunanjega ministra Kolomana Kinye de K a n y e po Italiji, moža, ki uživa žalostno slavo, da je bil eden glavnih tvorcev zloglasnega dunajskega ultimata takratni kraljevini Srbiji in človeka, o katerem pravijo francoski listi in beograjsko »Vreme«, da je šel v Rim intervenirat za — Paveliča in Kvaternika* V času, ko kaže prst iz Marseillea v Janka Pusto in se oči vse Evrope ozirajo tja, kjer so bili rnarseilleski zločinci opremljeni z neponarejenimi potnimi listi, tja, kjer so nedavno pred mar-seilleskim atentatom obesili in sežgali iz slame napravljen lik Louisa B a r t h o u-' a in huronsko kričali okoli njega »Smrt Barthouju!«, je slovanska (?) Varšava s sprejemom Julija pl. Gombosa manifestirala »tradicionalno prijateljstvo in vzajemne simpatije poljskega in madžarskega naroda«! V tem času — in v nobenem drugem! — je ta slovanska (?) Varšava čutila potrebo skleniti z »vitežko« Madžarsko poseben trgovinski m kulturni dogovor, izmenjavo profesorjev in dijakov in kulturnih dobrin, če je to tudi res vse in niso besede komunikeja le plašč, pod katerim se skrivajo Politični nameni, o katerih so svoječasno Doročali češki listi in smo jih po njih citirali tudi mi v »Večerniku«. Čisto upravičeno pravi zato beograjsko »Vrem e«, da se bodo poljski profesorji in dijaki užili na Madžarskem, kako se ponarejajo bankovci, potni listi in kako se pripravijo atentati na tuje vladarje. Vse to je storila slovanska (?) Poljska kljub temu, da se je na Madžarskem že davno pisalo in odkrito govorilo, da je madžarski namen zveze s »tradicionalno prijateljskim n rodom« dose-ta skupnih državnih mej, kar se pa more f-soditl samo z uničenjem češkoslovaške razbitjem male antante! To je storila tista slovanska (?) Poljska, ki se niti "a intervencijo pokojnega Louisa Barthouja in kljub pripravljenosti in skrajni ustrežljivosti Prage n! hotela poravnat! s češkoslovaško. So se v Varšavi zavedali, da so Izkazali s tem Madžarski neprecenljivo, a z ničemer zasluženo uslugo? So se zavedali, da so se po samem bistvu stvari s o 1 i d a r i-zirali s tisto državo, na katero kaže Drst iz Marseillea? Da’se niso? O taki '■aivnosti gg. B e c k a in P i 1 s u d s k e-nas težko kdo prepriča! Ves svet ve, ka^o so pisali madžarski listi v dneh, ko ^ je vsa kulturna Evropa klanjala nad i ,rtvim truplom našega velikega, muče-l!'.^ega vladarja, samo v Varšavi naj ne .1 tega vedeli? In morda tudi tega ne efo< da nameravajo Madžari kljub vse-"Ul v nedeljo 28. t. m. v bližini naše meje ji1 v bližini Janka Puste, v Veliki . *fiiži z ogromnimi manifestacijami demonstracijami odkriti spomenik ^krnjene Madžarske«, ki na! z bronom Vprašanje Izročitve Paveliča in Kvaternika Čudno stališče Italijanskega tiska — Dve različni mnenji dveh odličnih pravnikov, prof. de Barbesa in prof. Froriana RIM, 25. oktobra. Italijanski listi se na vse načine trudijo, da bi opravičili postopanje glede vprašanja izročitve Paveliča in Kvaternika. Tako trdijo, da tudi Belgija ne bo izročila aretiranega dr. Periča, ker ni nikakor dokazano, da bi bil kakorkoli sodeloval pri atentatu v Marseilleu in bo zato obtožen le zaradi ponarejanja potnih listov. Italijanski listi trdijo nadalje, da to, da so bili Pavelič, Kvaternik, Perič in drugi člani emigrantskih organizacij, še nikakor ni povod, da b! se spravili pod giljotino. Na drugi strani pa skušajo italijanski listi orisati tudi preiskavo v Franciji kot neobjektivno. Tako poročajo, da se še ni dalo in se sploh ne bo dalo natanko ugotoviti, kdo je bi) prav za prav organizator atentata, češ, da so makedonstvujoči atentat pripravljali tudi že davno prej. PARIZ, 25. oktobra. V ospredju vsega zanimanja je slej ko prej vprašanje izročitve obeh glavnih krivcev marseille-skega atentata, dr. Paveliča in Kvaternika, po Italiji. Italijanski listi so te dni odkrito povedali, da na izročitev ni mogoče misliti, ker bosta mogla biti dr. Pavelič in Kvaternik obtožena in obsojena v Italiji kvečjemu zaradi uporabe ponarejenih potnih listov, kazen za to pa znaša Ie do 6 mesecev. Med tem pa, ko dokazuje francoski pravni znanstvenik prof. de Barbes v »Matinu«, da Italija z Jurl- dičnega stališča ni dolžna izročiti dr. Paveliča in Kvaternika, ker 1. 1870. med Francijo in Italijo sklenjena ekstradicij-ska konvencija ne vsebuje belgijske klavzule o atentatih na vladarje, izjavlja tu-rinskl pravni strokovnjak Eugenio Flori-ano, svetovno znana pravniška kapaciteta, katere mnenje se upošteva tudi pri vladi, da se belgijska klavzula takrat res ni sprejela v konvencijo, kakor je tudi niso sprejele Anglija, Švica in Amerika, da pa Jo je Italija obenem s Francijo, Argentino in bivši Črno goro sprejela leta 1900. po umoru italijanskega kralja Um-berta. Prof. Florlano je torej merodajnega mnenja, da se Italija izročitvi ne bo mogla odtegniti. OdtoCIlnf dneol v Frat?ciil DOUMERGUE VZTRAJA PRI REFORMI USTAVE. RADIKALI SE BODO RAZCEPILI? PARIZ, 25. okt. Notranje politične težkoče v Franciji delujejo neugodno tudi na borzo, vendar je vsa nervoznost precej neutemeljena, ker sprejema javnost neugodno akcijo senatne opozicije, kateri stojita na čelu senatorja Caillaux in Regnier. Priz-nava pa se, da bo prihodnji teden zelo kritičen in bo vse odvisno od zadržanja radikalov, ki bodo te dni imeli kongres svoje stranke v Nantesu. Ministrski predsednik Doumergue se se- daj pogaja s senatno opozicijo in je že zagrozil tudi z odstopom, se pa vendar pričakuje, da bo naposled dosežen kompromis. Vlada bo brezpogojno predložila zbornici 6. novembra predlog, da se skliče velika seja narodnega predstavništva v Verseillesu. Pričakuje se, da si bo senat premislil Izzvati konflikt s parlamentom. Herri-I ot Je načelno za reformo ustave in bo tudi tedaj, ako se stranka na kongresu razcepi, kar ni Izključeno. Itellfa se otresa madžarske 7 OBISK GOMBOSA JI BAJE NI ZAŽELJEN. PREORIENTACIJA MADŽARSKE ZUNANJE POLITIKE. BUDIMPEŠTA, 25. okt. Na veliko presenečenje je ministrski predsednik Gombos, ki se je preko Dunaja vrnil iz Varšave, odgodil svoje potovanje v Rim na nedoločen čas. Po prejšnjem programu bi bil namreč moral Gombos potovati v Rim takoj po vrnitvi iz Varšave. Ta sklep je Izzval zelo živahne komentarje v vsej madžarski javnosti. V zelo dobro poučenih krogih pa zatrjujejo, da je bilo Gombo-sovo potovanje v Rim opuščeno na že I|o same Italije. Kakor se zatrjuje, menijo v Rimu, da sedanji mednarodni položaj Madžarske ni ugoden za obisk njenega ministrskega predsednika v Italiji. To bi pomenilo nič več in nič manj kakor to, da se Italija otresa Madžarske, da bi se na ta način iznebila očitkov sokrivde akcij, katerih obdolžuje Madžarsko ostali svet. Prav tako pa GBmbos tudi ne bo obiskal avstrijskega zveznega kancelarja dr, Schuschnigga, kakor je bilo poprej določeno. Na drugi strani se pa tu zatrjuje, da je Gombos zelo zadovoljen z rezultati svojega potovanja v Varšavo. V tej zadevi bi bil moral včerajšnji »Az Est« objaviti tudi interview z Gombosem, ki je bil že postavljen, je bila pa objava v zadnjem trenutku ustavljena. Glede nadaljnjih dogodkov čakajo napeto na vrnitev zunanjega mi nistra Kanye, ki se je sinoči odpeljal z Dunaja v Budimpešto. Splošno se govori, da se pripravlja popolna pre' orientacija madžarske zunanje politi ke, ni pa mogoče ugotoviti v kakšni smeri. Nova prizadevanja Italije PARIZ, 25. oktobra. Po jugoslovanskem poslaniku dr. Spalajkoviču je obiskal zunanjega ministra Lavala Italijan ski veleposlanik grof de Custozza ter mu, kakor poroča »Le Journal«, izročil nove predloge Mussolinija. Laval je predloge proučil In na nekatere tudi že odgovoril. Prizadevanja Rima so, sedaj tiho likvldl rati vprašanja, ki so nastala z atentatom v Marseillesu in nadaljevati delo za zbH žanje med Francijo, Italijo In Jugoslavijo. na kamnu potrdi madžarske aspiracije mimo drugega tudi na naše Prekmurje, Medmurje In c61<> Hrvatsko. Komu bi še slovanska (?) Poljska napravila tako riskantno uslugo? In zakaj neki letata J ulij pl. Gi>mb5s, nekdanji častnik varaždinske garnizije, in Koloman K a n y a de K n y a, nekdanji stilizator ultimata Srftfji, prav sedaj tako nctitegoma povsod tja, kjer bi labko našla potuho ne le za Madžarsko, marveč ttidl za neke druge elemente? V čudno luč spravlja vse to prizadevanja za ohranitev mednarodnega miru v Evropi. Tista Evropa, ki se trudi za obvarovanje človeštva pred novo katastrofo, bo morala k vsemu temu spregovo-rltL čim prej skrajno resno besedo, ali pa bomo morali obupati nad plemenitimi prizadevanji naše celine! -r. Nemčija prizna oboro' žav^nie BERLIN, 25. okt. Ob priliki vesti, da pripravljata Laval in dr. Beneš novo akcijo proti oboroževanju Nemčije, se je, kakor poroča »Unitet ^ Press« odločila .nemška vlada to akcijo prehiteti na ta način, da bo deloma priznala svoje dosedanje oboroževanje. V ta namen bo Hitlerjev posebni opolnomočenec von Riibbentrop imel še ta teden govor v nemškem radiu. Nemčija pričakuje, da bo ta njen nastop deloval ugodno na javno mnenje, kakor tudi na angleško in italijansko vlado. RIMSKI KOMENTARJI. RIM, 25. oktobra. Fašistični listi komentirajo informacije pariškega »L* Oeuvrea«, ki je trdil, da zadevajo pogajanja za Lavalovo potovanje v Rim, ki naj bi ustvarilo tako zaželjene in koristne rezultate, na mnogo večje težkoče, kakor pa so se stavile na pot pokojnemu Barthouju in pravijo, da posvetovanja francoskega ministra zunanjih zadev Lavala z rimskim francoskim poslanikom de Chambrunom, ki se mudi sedaj v posebni misiji v Parizu, ne dajejo prav nobenega povoda za tako pesimistično ocenjevanje položaja, ker more de Cham brun dokazati Lavalu iskrenost in odkritosrčnost namer Italije, ki hoče italijan-sko-francosko zbližanje postaviti na realno bazo. ŽRTVE ŠPANSKE REVOLUCIJE. MADRID, 25. okt. »El Debate« objavlja delno listo žrtev zadnje revolucije v Španiji. Na tej listi je: 18 ubitih vojaških oseb, od teh 1 major; potem 7 narodnih gardistov, od teh 1 pod polkovnik; dalje 161 mož civilne garde ter 1 polkovnik in 1 major orož-ništva. »ABC« pa dodaje tej listi še 200 članov napadalnih oddelkov, ki so bili ubiti v Oviedu ter 13 civilistov, ki so jih v Turonu revolucijonarji po-streljali. VIHAR V JUŽNI AMERIKI. BUENOS AIRES, 25. oktobra. V Kor diljerih južno od Sam Jaga in Mendoze, na zahodnem delu republike Čile, kakor tudi na vzhodnem delu Argentine v Patagoniji in na Ognjeni zemlji, je divjal strahovit snežni vihar, kakršnega Južna Amerika še skoraj ne pomni. Na argentinski nižini je vsak promet popolnoma onemogočen. V žitorodnih pokrajinah Argentine je pa padel blagodejen dež. Dnevne vesti Iz sodne pisarniške službe. Za dnev- ničarko pri okrajnem sodišču v Murski Soboti je imenovana Ernestina Bolkova. Iz carinske službe. Premeščeni so: carinski kontrolor Radovan Vučetič iz Dravograda k glavni carinarnici v Ljubljani, urinska kontrolorja Urh Štajndl iz Gjev-gjelije in Avgust Bernot iz Zagreba k glavni carinarnici v Maribor, carinski kontrolor Vukašim Radulovič iz Maribora k carinarnici v Biograd, carinski kontrolor Dragotin Kramer iz Šibenika k carinarnici v Dravograd, carinski kontrolor Derviš Kahvedič pa iz Maribora k carinarnici v Gjevgjelijo. Notarske vesti. Javni notar dr. Fran Ivanšek je prenehal 31. t. m. poslovati v Ormožu in bo nastopil s 1. novembrom službo javnega notarja v Ptuju. Javni notar Viktor Skrabar bo prenehal 31. t. m. poslovati v Rogatcu in bo nastopil 1. novembra službe javnega notaria v Ormožu. V Rogatcu ga bo nastopil službo javnega notarja s 1. novembrom notar Janko Ponebšek. Prerani grob. Včeraj je v Mariboru umrla v najlepši dekliški dobi 25. let gdč. Franja Koroščeva. Pogreb bo jutri v petek 26. t. m. ob pol 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim naše najgloblje sožalje! Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: tkalski mojster France Sturm in Frančiška Naratova, posestniški sin France Flajs in Lenka Zagmaj-strova, tkalec Jože Konestabo in Tončka Babičeva, preddelavec Tone Budihna in 1 erezija Pregleva, tkalec Viktor Divjak m Anica Miklošičeva, tkalec Anton Krašovec in Ivanka Valenčičeva, kovač Jakob Mlaker in Zofka Hauptmanova. Bilo srečno! Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 86. številki pravilnik o izvajanju javnih del. Dovoljene igre v gostilnah in kavarnah. Odstavek v poročilu agencije »Avale« glede odredb narodnega žalovanja, zabranjujoč igre v gostilnah in kavarnah, kakor biljardiranje, domine, kartanje in bahnanje je preklican. V času globoke žalosti, to je do 21. novembra t. 1. so torej od petka 26. t. m. naprej dovoljene v lokalih omenjene igre Slike kralja Petra II. Z najvišjim dovo Ijenjem Nj Vel. kralja Petra II. bodo v nekaj dneh izšle njegove slike v bakro-tisku v večjem in manjšem formatu. Reprodukcije bodo umetniško izvršene in sicer točno po originalu, ki ga je napravil letos v septembru akademski slikar Božidar Jakac na kraljevskem dvorcu na Bledu. Slike lahko naroče državni in samoupravni uradi, občine, Šolska vodstva trgovci m privatniki pri kulturnem oddelku mestne občine v Ljubljani. Slika v velikem tormatu 70x50 stane 75 Din v manjšem formatu 25x35 cm pa stanejo , 7ni,S t0 sllko bomo dobili dostojno umetniško reprodukcijo, ki bo v kras vsakemu uradu in vsaki hiši. Fond za spominske knjige o kralju mu-^miku Fo„d za spominske knjige o Nj. Vel. vi težkemu kralju Aleksandru I Ze-dmitelju je ustanovila Zveza organizacij knjigarnarjev Jugoslavije, da se oddolži spominu pokojnega vladarja, ki se je v največji vnemi zanimal za ljudsko pro- a!f‘0Ar ■u0?110 tudi izdatno Podpiral iz-, Jo. dobrih knjig. Iz ustanovljenega fon- dodeljene tudi nagrade pisate- mn.ii'J i, 55 svojimi Prispevki pripo-rrrogli do vehke spominske knjige o delo- vhdnrin0- P0idanstvu našega pokojnega ntr0dnega vodite]ia- To delo In InrT ?- vrcdnosti in bo namenje no v prvi vrst. naši mladini. Zračni promet na progi Zagreb—Beograd ustavljen. Letošnje leto je bilo za nas zracm promet ugodno in srečno. Pot-msht. letala so bila dobro zasedena in se ni zgodila niti najmanjša nesreča Na Frogi Zagreb—Beograd je zračni promet ustavljen in je s tem zaključena letošnja sezona. Z avstrijske meje. Zadnje 'dni je opaziti na avstrijski meji živahno gibanje avstrijskih vojaških oddelkov, ki so stražili mejo. Ker so se baje pripravljali novi nemiri, so bili vojaški oddelki odpoklicani na Gomje Avsfjj&kp. Mariborski narodni železničarji, na plan! Kljub temu, da je bilo delovanje »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije« ukinjeno, so naši internacionalni železničarji postavili za volitev skup-ščinarjev za oblastno skupščino bolniškega fonda Ljubljana, ki bodo prihodnjo nedeljo 28. t. m., izrazito socialistično kandidatno listo. To njihovo vsiljivo agitacijo morejo smatrati vsi narodno misleči železničarji za drzno izzivanje, in to tem bolj, ker mistificirajo s pozivom na njihovo »belo« kandidatno listo poštene in narodne železničarje. Vsak značajen, pošten in narodni železničar pa se mora v nedeljo zavedati svoje dolžnosti in vo liti le edino nacionalno listo, katere no silec je Drago Outrata. Naš obmejni Maribor mora to nedeljo dokazati, da se železničarji na severni meji dobro zavedajo važnosti te postojanke zlasti v sedanjih resnih časih in da ne bodo dopustili sramote, da bi se izkazalo, da je Maribor še vedno nemškutarsko rdeč. Vsak jugo slovanski železničar bo volil v nedeljo nacionalno listo in s tem najboljše dokumentiral svojo zavednost. Z ljubljanske univerze. Na ljubljansko univerzo se je vpisalo vseh slušateljev in slušateljic 1742, in sicer na filozofsko 488 (lani 485), na juridično fakulteto 562 (602), na medicinsko fakulteto 114 (218), na teološko fakulteto 160 (167), na tehniško fakulteto 388 (485). Značilen je padec, odnosno prirastek na posameznih fakultetah. Obrtni učni tečaji. Mariborska poslovalnica zborničnega obrtno-pospeševal-nega zavoda pripravlja tri obrtne učne tečaje, in sicer za obrtno knjigovodstvo, za mojstrska izpitna predavanja in za mizarsko strokovno risanje. Vsi tečaji bodo prirejeni ob takem času in tako, da ne bodo udeleženci zgubili nič ali zelo malo delovnega časa. Udeležijo pa se teh tečajev lahko tudi interesenti vseh rokodelskih in trgovinskih strok, pomočniki in podjetniki. Pogoji so tako ugodni, da je udeležba omogočena tudi najrevnejšim. Prijave sprejema obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik na okrajnem glavarstvu, soba št. 42-11. Na željo se bodo priredili tudi še drugi učni tečaji, če se bo javilo zadostno število interesentov. Mariborska poslovalnica opozarja obenem, da je tudi že dovoljen za Maribor čevljarski prikrojevalni tečaj tekom letošnje zime. Ta tečaj pa bo priredil ba novinski obrtno-pospeševalni urad. Pomočniški odbor Združenja trgovcev opozarja svoje članstvo na tečaj za moderno aranžiranje izložbenih oken, katerega priredi Slovensko trgovsko dru štvo. Začetek v petek 2. novembra t. ob 20. uri v predzadnjem lokalu Bano vinske hranilnice v Gosposki ulici. Prijave sprejema tajništvo Slovenskega tr govskega društva, Jurčičeva ulica 8-1., levo. II. tečaj za moderno aranžiranje izložbenih oken Slovenskega trgovskega dru štva v Mariboru se iz momentano na stalih tehničnih ovir preloži definitivno na petek 2. novembra t. I. z začetkom ob 20. uri. Tečaj se ne bo vršil, kakor je bilo prvotno sporočeno — v trgovski akademiji, temveč nam je uprava Banovinske hranilnice iz prijaznosti odstopila predzadnje prostore v Gosposki ulici, kar bo gotovo ugodnejše za udeležence. Vodstvo tečaja bi sprejelo eventualno še dva do tri tečajnike, nakar se opozarjajo interesenti, ki naj se prijavijo takoj, ker je Število omejeno. Za povzdigo našega civilnega letalstva. Da se povzdigne zanimanje za letalstvo in poveča število lastnikov letal v naši državi, je glavni odbor Aerokluba sklenil, dati brezplačno vsakemu članu Aerokluba nov letalski motor tipa Walter s 120 konjskimi silami. Kdor hoče dobiti motor, mora kupiti v domači tovarni zanj letalo. Tako lahko dobi vsakdo za polovično ceno novo letalo z novim motorjem. Čeprav je motor brezplačen, vendar je cena letalu še precej visoka in bodo najbrže bolj redki, ki jo bodo zmogli KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE, podružnica, Maribor, Aleksandrova cesta 13, ima telefonsko številko 25-45. 4378 Ljudska univerza v Mariboru. Prihod nji teden pričnemo zopet z rednim de lom, in sicer predava v ponedeljek in torek g. univ. prof. dr. Ljudevit Hauptman iz Zagreba o položaju Evrope leta 1914. V ponedeljek govori uvodoma v proslavo spomina kralja Aleksandra I. Zedinitelja predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec. Plesna šola za trgovske in privatne nameščence se zopet nadaljuje vsak petek in torek v Narodnem domu. Pomoč niški odbor Združenja trgovcev. Posledice prepiranja na Hutterjevem dimniku. Pri podiranju Hutterjevega dim-, iiika sta zaposlena tudi delavec France Silak in neki zidar. Ko pa se je včeraj popoldne delavec Šilak norčeval z zidarjem, ki je dimnik tudi gradil, je to tako pogrelo zidarja, da je segel po zidarski ometači in ga udaril z njo po glavi tako močno, da je moral Šilak iskati pomoči na reševalni postaji, kjer so mu glavo obvezali. Požar. V noči na preteklo sredo je izbruhnil v gospodarskem poslopju v Vo-seku pri Sv. Marjeti ob Pesnici ogenj. Domači sq mogli jedva rešiti živino in svinje, dočim je vse gospodarsko orodje in gospodarske objekte uničil ogenj. V hlevu je zgorel tudi konj, ki ga niso mogli rešiti. Skoda znaša okrog 50.000 Din in je Ic deloma krita z zavarovalnino. V veliki nevarnosti je bila tudi Pihlerje-va stanovanjska hiša, ki pa so jo pred ognjenim elementom rešili na pomoč prispeli domači in okoliški gasilci. Kako je ogenj nastal, ne vejo, sumijo pa, da je bil podtaknjen. fnominSa^e ta CMD Od doma je pobegnil. Na policiji se je zglasila včeraj popoldne zasebnica Frančiška Korenova s Pobrežja in prijavila, da je pretekli torek popoldne njen 14-letni sin Josip neznanokam pobegnil od doma. Ker je deček duševno zaostal in slabo sliši, je mati v skrbeh, da se mu je kaj hudega pripetilo. Od doma je odšel slabo oblečen, gologlav in ima svetle lase in plave oči. Kdor bi o njem kaj vedel, naj obvesti predstojništvo mariborske policije. Beg iz življenja. Sinoči okrog 23. ure je gostilničar »Pri rožii« na Koroški cesti obvestil službujočega stražnika, da je izvršil v sobi za tujce neki moški samomor. Stražnik se je podal tja in našel na postelji nezavestnega moškega, ki pa je še kazal znake življenja. Takoj je poklical mariborske reševalce. Preden pa so ti dospeli, je nesrečnež že izdihnil. V prijavni list se je vpisal kot ključavničar Anton Bauer iz Konjic, rojen leta 1879. Pri njem so našli dozo za cigarete, 42 Din in 2 knjigi iz knjižnice Delavske zbornice. O dogodku je bil obveščen tudi uradni zdravnik g. dr. Zorjan, ki je prispel tja in ugotovil smrt ter odredil prevoz trupla na mestno pokopališče na Pobrežje. Ko pa je danes dopoldne mariborska policija skušala ugotoviti identiteto nesrečneža po knjigah, ki so jih našli pri njem, so izvedeli, da si je knjige včeraj popoldne izposodil v knjižnici Delavske zbornico knjgovodja Otmar Pap-ler' ^ako ie Prišel do teh knjig Bauer, še ni točno ugotovljeno. Po izpovedbi gostilničarja Gračnerja je prišel Bauer sinoči okrog 20. ure v gostilno in najel sobo. S seboj je prinesel 2 kg oglja, ki naj bi bilo povzročitelj njegove prostovoljne smrti. Bauer je namreč dal oglje v skledo za umivanje in ga s pomočjo papirja prižgal, da je začelo tleti. V dimu se je Bauer zadušil in je bilo zastrupljenje tako močno, da je bila vsaka pomoč zaman. Kaj je pognalo moža v tako žalostno smrt, tudi ni točno znano. Radio Ljubljana. Spored za petek 26. t. m.: Ob H; šolska ura; 12: plošče; 12.20: radio-orkester; 12.50: poročila; 13: čas; 18: pravice in dolžnosti državljanov; 18.20: predavanje o Oplenou; 18.40: plošče; 19: nacionalna ura: Dimitrije Davidovič; 19.25: radio-orkester; 19.55: jedilni list, spored za soboto; 20: prenos svečanega žalnega koncerta iz opere; 22: čas, poročila. Narodno gledališče REPERTOAR. Petek, 26. oktobra ob 20. uri: »Žalni večer« za pokojnim vitežkirn kraljem Aleksandrom I. Zediniteljeni. Dramske cene. Bloki veljajo. Sobota, 27. oktobra ob 20. uri: »Hlapci«. Red B. Nedelja, 28. oktobra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Premiera. Bloki. Žalni večer v gledališču. Za blagopo-kojnim vitežkirn kraljem Aleksandrom I. Zediniteljeni priredi Narodno gledališče v petek 26. t. m. ob 20. uri žalni v-sčer z naslednjim sporedom: 1. Žalni govor. Govori glavni urednik in pisatelj Radivoj Rehar. 2. Schubert »Nedokončana simfonija«, I. stavek. Allegro moderato. Izvaja gledališki orkester pod vodstvom kapelnika Lojzeta Herzoga. 3. Raynal: »Grob junaka«. Tragedija v treh dejanjih. Režira J. Kovič, nastopijo Kraljeva, J. Kovič in Furijan. 4. Ruža Petelinova: »Kralju mučeniku«. Recitira Elvira Kraljeva. 5. Beethoven: »Žalna koračnica« iz III. simfonije. Izvaja gledališki orkester pod vodstvom kapelnika Herzoga. 6. Griša Koritnik: »Dovomina«. Recitira Vladimir Skrbinšek in 7. Državna himna. Pričakujemo, da se bo mariborsko občinstvo odzvalo polnoštevilno. Dramske cene. Bloki veljajo. Premiera »Idealnega soproga« in prvi nastop nove članice Save Severjeve bo v nedeljo 28. t. m. ob 20. uri. Torej vsekakor dvojna zanimivost. »Idealen soprog« spada med najboljša dela slovitega Oskarja Wildea, znanega po svoji duhovitosti, s katero šiba človeško družbo, glavno žensko vlogo mrs. Cheveley pa igra darovita nova članica našega ansambla Sava Severjeva, ki si je v razmeroma kratkem času svojega gledališkega delovanja pridobila že lep sloves ter pričakujejo zato njen prvi nastop z napetim zanimanjem. Že kupljene ali rezervirane vstopnice veljajo pri tej predstavi. Abonentje reda A prejmejo svojo predstavo prihodnji torek, v sredo pa abonentje reda D. Poslednji so pa poslednji edinole pri predstavi, in to iz razloga, cer še mnogi niso dvignili svojh zkaz-nic, dasi so se prijavili in je še nekaj boljših mest na razpolago, ki se lahko do tedaj oddajo. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Joseiove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Nezgoda. Pri rezanju krompirja se jc pri Št. Juriju ob Pesnici vrezala v levo nogo 21-letna delavka Helena Samčeva tako nesrečno, da je morala iskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. Smrt pri pran}u. V Cvetkovcih je pra-a pred dnevi perilo 30-letna posestnica vanka Ozmecova ob nekem potoku pri tolmunu. Revi pa je postalo nenadoma tako slabo, da je omahnila in padla v globoko vodo, kjer se je utopila. Mrtvo so potegnili iz tolmuna. Njena tragična smrt je vzbudila splošno sočutje z Oz-mečovo rodbino, ki bo težko prebolela izgubo skrbne in dobre matere. V Splitu se še vedno kopajo. Na naši jadranski obali vlada še vedno toplo po-efr,° vreme in vroče pripeka solnce. V kopališčih je še mnogo kopalcev, ki sc copajo ves dan. Z letošnjim vremenom so bili lastniki kopališč ob obali zelo za-c ovoljni. Imeli so vso sezono izredno veko gostov, domačinov in tujcev. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.7 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 4.7 stotini C nad ničlo; barometer jo kazal pri 15 stopinjah 746.5; reduciran na ničlo 744.7; relativna vlaga 93; vreme je megleno; vremenska napoved napoveduje mirno jesensko vreme, lahno oblačno, v višinah iaiao, Obmejno ljudstvo plaka in prisega ŽALNE SVEČANOSTI PRI SV. MARJETI OB PESNICI. V noči od 9. na 10. t. m. je že šla od hiše do hiše marješke občine vest o zločinski ugrabitvi življenja našemu velikemu narodnemu kralju in voditelju Aleksandru I. Zedinitelju. Že zgodaj zjutraj 10. t. m. so bile z malo izjemo vse hiše ob banovinski cesti v žalnih zastavah. Istotako so zvonovi župne cerkve že zgo daj potrjevali resničnost te grozne, vse domoljubne Šmarječane pretresujoče vesti. V hodniku osnovne šolo je učiteljstvo z učenci še isti dan postavilo sicer skromen, a vendar ganljivo lep katafalk s kipom velikega pokojnika, ob strani kipa v cvetličnih vešalnicah rdeče in goreče sveče, pod kipom na črnini viseče božje razpelo, pred kipom pa s črnino, državnimi trobojnicami in z zadevnim vladnim proglasom prekrito mizo, na njej, ob njej, pod njo in okoli nje pa vse Polno rož, cvetja in zelenja. Na okviru kipa je bilo na črnini in državnih barvali napisano: »Večna Mu čast in slava!« Tukaj se vsak da« odkriva, ustavlja in moli šolska mladina z učiteljstvom, posnema to pa tudi mnogo odraslih, v šolo prihajajočih občanov. Podobno je šolska deca v skoro vseh hišah uvedla na svojih domovih, kjer enako nažigajo prej in še sedaj sveče, molijo in pretreseni ob večerih govore in čitajo o strašnem dogodku. o veličastnih pogrebnih slavnostih, o novem vladajočem kralju Petru II. V nedeljo 14. t. m. sta imela žalno sejo občinski odbor, isti dan tudi odbor Sokolske čete. V četrtek na dan pogreba kralia mučenika pa se je k žalni službi božji razen šolske mladine zbralo toliko ljudstva, da je bila cerkev nabito pol na. Vsi udeleženci so globoko sočuvstvu joče sledili uvodnim žalnim obredom, zborovskemu petiu .Miserere’ in globoko občutenim besedam g. duh. svetnika J Frangeža. Po službi božji se je šolska mladina podala v šolo, ž njo vred pa tudi ljudstvo, ki je zaradi velikega šte vila moralo stati tudi izven šole. V šoli ie g. šol. upravitelj prej prečital za ta dan namenjeno, ginljivo sestavljeno po slanico našega g. bana. nato pa v dalj šili besedah izrazil nenadomestljivo izgubo, ki smo jo morali preživeti z muče-niško smrtjo našega in prvega evropskega kralja miru, našega Zedinitelja Aleksandra I.. kateremu so navzoči s solza mi v očeh zaklicali trikratni »Slava!« Popoldne ob pol 3. uri se je zopet zbrala šolska mladina z učiteljstvom pred kata-falkom v šoli ter v petminutnem molku še nadebudne mladeniče in mladenke Ob sklepu je govornik tangiral ponovno vsa društva, v kolikor je naš veliki pokojnik napram vsem pokazal svojo izred no zanimanje in žrtvovanje za uresničenje njihovih kulturnih smotrov, njegov govor pa je ginjeno občinstvo zaključilo z močnimi, turobno donečimi klici »Slava!« Mešan zbor pod vodstvom g. Rakuše je zapel nato žalostinko. Temu so sledili nastopi šolske dece s petimi deklamacijami, otroškim govorom, najbolj pa je ganil in učinkoval zborni govor »Deca se poslavlja od svojega kra lja,« kjer so otroci s povzdignjeno des-niso prisegli: »Čuvali Ti bomo Jugosla- vijo 111 branili jo do svojega poslednjega diha, tako nam Bog pomagaj!« Tem dvignjenim 250 otroškim ročicam so se pridružile še stotine žuljavih kmetskih rok odraslih in bil je to prizor, ki je vsa kogar globoko pretresel. Istotako je bila gromovita skupna zakletev »Prisegamo«, s katero je pred sklepom manifestacije zaključil poklonilne besede vladajočemu kralju Petru II., uvodoma omenjeni go vornik. Ljudstvo je vsemu sledilo pozorno in solječe ginjeno, moški ves čas odkritih glav, ženske kot v molitvi zbra ne. ..Žalno slavje je sklenilo petje državne himne, ki je v mogočnih odmevih združenih otroških in odraslih glasov zava-lovala kot himna prisegajočih obmejnih domoljubov daleč tja čez slovenjegori-ške dole in hribe, ki so culi: Da sinovi Slave smo! Rezultati letošrne trgatve KOLIČINSKO PRIDELEK NI ZADOVOLJIV, ZATO PA JE KVALITETA RAZEN NA DOLENJSKEM NARAVNOST ODLIČNA. spominskih besedah in nato molitvah duhu iz daljave prisostvovala pogrebu velikega Zedinitelja. Nepričakovano sijajno obiskana in glo boko učinkujoča pa je bila glavna, skupna žalna manifestacija to nedeljo t. in. Po službi božji pred šolo. Zbralo se je okoli 500 odraslih in 250 učencev. Pred Šolo je sta! oder, na šolskem zidu pa okrašena slika pok. kralja Zedinitelja v žalnem floru, nad to s cvetjem in državno trobojnico ozaljšana slika Nj. Vel. kra lja Petra II., pod obema črnina, s cvetjem. žalnimi traki itd. obložena miza, na njej gori božje razpelo z dvema svečama, spredai na mizi državna trobojnica 'n preko nje črnina v obliki črke A: po ziclovah in oknih so visele črne table z raznim, našim dnem in slavjem primerami napisi in izreki. Že zunanjost teh priprav se jc globoko dojmila vseh udeležencev, od katerih smo videli razen šolske mladine in učiteljstva, zastopnike vseh tukajšnjih uradov, člane občinskega odbora, Sokola, gasilcc v krojih, člane strelske družine, Jadranske straže, Društva kmetskih fantov in deklet, kolesarske sekcije »Peruna« Pesnica, Kmetijske Podružnice in sploh vsaj enega, če ne več zastopnikov sleherne hiše te občine "i župnije. Otvoril je žalr.o manifestacijo "i jo vodil šolski upravitelj g. Mirko Vau 'k ki je v obširnem govoru prikazal plemenito in mučeniško življenje in delo na-£eSa državotvoren in mirotvorca, vitež-*ega kralja Aleksandra. V ihtenju in šolanju si tukaj lahko videl naše dobre, stare mamice, naše skrbeče in vso svetovno vojno pretrpeče može, pa tudi na- Ljutomer. Splošna trgatev se je priče-la 1. oktobra. Druga leta je trajala po več tednov, letos pa je bilo v enem tednu vse končano z redkimi izjemami po graščinskih vinogradih. Vse do septembra smo cenili in pričakovali, da bo količina vinskega pridelka vsaj tolikšna kakor lani, toda dejstvo so dala prav tistim, ki so že preje rekli, da bo letošnji pridelek manjši nego lanski. Nabrali smo povprečno komaj 5 do 6 lil na oral, kar ustreza približno 2 tretjinama količine lanskega vinskega pridelka. Že lani naš vinoj2yadnik ni prišel na svoj račun, tem manje ga bo zadovoljila letošnja vinska letina. V pomanjkljivo obdelanih vinogradih ni zrastlo in se nabralo niti 3 hi mošta na oralu. Količina vinskega pridelka torej ni zadovoljiva, pač pa je kakovost pridelka odlična. Mošti ok-toberskih trgatev so pokazali vse vprek nad 20°/o sladkorja po klosterneuburški moštni tehtnici, poleg zmerne vinske kisline. V boljših legah v Jeruzalemu in njega okolici, so imeli mošti 23 do 24°/« sladkorja, ponekod celo več do 29.5%. Cene vinskemu moštu ob trgatvi so bile od 4 Din naprej do 6 Din za liter po kakovosti. V drugi dekadi oktobra so nam kupci nudili že do 8 Din za liter. Mali posestniki so svoj vinski pridelek vnovčili že ob trgatvi, kakor že omenjeno zaradi izborne kakovosti pridelka, po res zmernih cenah, dočim si večji vinogradniki obetajo znatno zboljšanje sedanjih cen, kar je vsekakor opravičeno, če pomislimo, da je blago prvovrstno in ga je malo. Nekoč je bil običaj, da je vsak gostilničar razpolagal za posebne svečane priložnosti z boljšo vinsko kapljico, ki je bila seveda v ceni nekoliko višja. Opozarjamo vinske kupce, posebno gostilničarje, da si pravočasno oskrbe ta letošnji dar božji, ki ga v tej kakovosti ni bilo zadnjih sto let. Pekre in Limbuš. Trgatev se je v sploš nem začela 1. oktobra. Večji posestniki so podbirali koncem septembra. Termin trgatve je odločil občinski odbor na seji dne 23. septembra. Večina vinogradnikov se jc ravnala po odredbi. Trgatev je vob-če slaba. Posestnik, ki ima oral vinograda, je nabral samo 120 litrov. Ima zelo slabo oskrbovan vinograd. Drugi posestnik, ki ima bolje obdelan vinograd, je nabral na 2 in V* oralih 26 hi. povprečno na oral 9.45 lil. Cene za mošt se giblje-o od 4 do 6 Din za liter. Za pretočeno vino mešanih sort 7 Din liter, za sortirano pa 8 Din liter. Trgatev je bila že v prvi polovici oktobra končana. Maribor. Termin za splošno trgatev je bil določen na 2. oktober. Mnogi vinogradniki v Slovenskih goricah pa s trgatvijo niso čakali do tega termina, podbirali in brali so že mnogo preje. Kakovost mošta ranih trgatev seveda ni bila zadovoljiva, dočim so vsebovali mošti oktoberskih trgatev nad 20% sladkorja po klosterneuburški moštni tehtnici. Vinski trgovci so plačevali mošte z 18% sladkorja po 3 Din liter, za mošte izpod 18% sladkorja pa razmeroma manje, za boljše in sortirane mošte pa tudi več, do 5 Din za liter. Živahnega prometa z vinskim moštom, kakor se je razvijal druga leta, letos nismo opazili. Trgatev je v splošnem bila slabša nego lanska, količinsko smo dosegli komaj dve tretjini lan skega pridelka. Vinogradniki, ki mošta niso prodali, upajo za znaten dvig cen za mlado vino, ker ga je malo, starih zalog pa tudi ni več. Sromlje. Večinoma smo končali letoš- njo trgatev okoli 1. oktobra. Količina pridelka dosega lansko in je tedaj daleč pod normalo. Kaikokovost pa je odlična; v tem oziru »Sromeljčan 1934« ne zaostaja niti za najboljšimi letniki. Primerno legi, sortam in času trgatve so beležili mošti 18—23% sladkorja (po klosterneuburški). Obeta se prvovrstna, harmonična vinska kapljica po vinskih trgovcih in konsumentih cenjenega vinskega tipa zlasti povsod tam, kjer se je podbiralo in je pridelek deležen tudi pozneje umnega kletarstva; zakaj trgatev sama in kipenja so se izvršilo ob najlepšem vremenu. In cene? Na trgu se opaža zaenkrat poleg rezerviranosti tudi neka neorientiranost. Večjih kupčij še ni bi lo. Nekaj mošta Il-a je šlo po 2.50 do 3 Din. Za I-a vina glase ponudbe po 4 do 5 Din, kar po mnenju poznavalcev našega vina in trga za tukajšnja vina ni pretirano. Novo mesto. Trgatev na Dolenjskem se je končala začetkom oktobra in mošt je pri ugodni toplini večinoma že popolnoma pokipel. Kvantitativno je letina slaba, kvalitativno pa zaradi prisilne prezgodnje bratve komaj srednja in le pozne trgatve, po 25. septembru, so dale boljši pridelek. Kupčija z novimi vini je še šibka. G^ne so zmerne, ker je vinogradnik primoran prodati čim prej svoje blago zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Skrivnosti emigrantskih zločincev SPOMINI JELKE POGORELČEVE. Jelka Pogorelčeva je bila dalj časa v taboru emigrantov v tujini kot zaročenka Gustava Perčeca. Končno se ji je posrečilo pobegniti in je izdala zagrebški policiji dragocen material. Napisala je tudi spomine, iz katerih posnemamo nekatere zanimive odstavke. »Sem na potu v novo življenje. Bežim sama pred seboj in pred svojo strašno preteklostjo, katere temni spomini se ne dajo izbrisati kljub vsemu mojemu prizadevanju. Ko sem prekoračila madžarsko mejo, mi je bilo tako lahko pri srcu, kot bi prišla iz hude ječe na svobodo. Do Avstrije me je spremljala kot rožne sanje slika zadnjega sestanka s človekom, ki je bil več let moj zaročenec. Še vedno mi je šumel po ušesih njegov razdraženi preteči glas, njegove kletve, s katerimi me je čestokrat oboževal. Hvalim Boga, da se ni z menoj zgodilo to, kar sta doživela ubogi Štefan Petrovič iz Hlebine in njegov tovariš. Vedela sem iz lastne skušnje, kako postopajo Perčev-ci z onimi, ki skušajo pobegniti iz njihovega tabora. Ko sem leta 1929. prispela na Dunaj, mi še ni bilo popolnoma jasno, kakšno je delo emigrantov in mi niso bile znane vse njihove zveze z madžarskim in italijanskim generalnim štabom ter sem bila daleč od sedanjega spoznanja, da so bili Perčec, Pavelič in drugi v resnici navadni plačanci sovražnih držav, ki za denar, ne samo, da nič ne delajo, marveč na slepo poslušajo povelja madžarskih in italijanskih oblasti. To prepričanje, da so emigranti popolnoma v tuji službi, se je rodilo v meni stopnjema. Mitoge stvari sem zvedela kot najzaupljivejša tajnica svojega zaročenca, ker sem odpirala vso njegovo pošto. Gustav Perčec je bil kot moj zaročenec z menoj zelo zadovoljen in me je vodil cesto po najdražjih nočnih lokalih Dunaja ter obiskala vsa gledališča. Stanovala sva v IV. mestnem okraju, kjer sva imela stanovanje najmodernejše opremljeno. Perčec mi je dajal denar, kolikor sem ga potrebovala za razkošno življenje. V januarju leta 1929. je Perčec skupno z^ dijakom Branimirom Jeličem prekoračil Dravo in dospel na Madžarsko. Tu sta dobila oba madžarske potne liste. Jelič je pozneje odpotoval v Gradec, Perčec pa v Italijo in od tani na Dunaj, kjer se je sestajal s Paveličem. Takoj po njegovem prihodu na Dunaj sta stopila Perčec in Pavelič v tesne stike s predstavniki VMRO, ki so takrat živeli v Avstriji. Z najuglednejšim med njimi, bil je to pokojni Naumon Tomalevski, sta sk'enila odpotovati v Sofijo in skleniti sporazum o skupni teroristični akciji troti Jugoslaviji. Dr. Ante Pavelič si je priskrbel avstrijski, moj zaročenec Per- čec pa bolgarski potni list. Ko sta dobila oba potne liste, sta se skupno s Toma-levskim podala preko Romunije v Sofijo. Tam sta se najprej sestala z Ivanom Mihajlovom. Tudi se je v Sofiji Perčec naučil izdelovati peklenske stroje. Iz Bolgarije so nato vsi trije preko Carigrada in Aten odpotovali v Italijo. V Rimu so sklenili s fašističnimi oblastmi neko pogodbo, v kateri so se obvezali, da bodo v vsem in vsepovsod podpirala fašistično politiko, zlasti pa njena naziranja na Balkanskem polotoku. Pozneje je moj zaročenec Perčec ob neki priliki iskreno in odkritosrčno priznal, da so jim Italijani obljubili, da jih bodo podpirali financielno in materielno pri vsaki akciji proti Jugoslaviji. Glavno nadzorstvo nad emigranti, ki so se pričeli naglo zbirati, je imel dr. Pavelič, ki je ostal v Italiji in se nastanil v Pesaru. Mojemu zaročencu Perčecu pa so poverili propagandno akcijo na Dunaju in priprave za teroristična dejanja iz Avstrije proti Jugoslaviji. Tudi je Perčec dobil iz Rima bolgarski potni list na im* Matej Tomov, novinar iz Sofije. Krog emigrantov se je naglo večal. V najino stanovanje so prihajali med drugimi Jelič, Josip Miljkovič-Pečnikar, polkovnik Neuman-Furjakovič, neki poljski upokojenec Kodanič, Franjo Šimuno-vič, Ljubomir Kremzir, Ignac Domitrovič, Mijo Seletkovič, madžarski novinar Be-nes in italijanski novinar dr. Evgenio Moreale ter njegov tovariš Sanca. Med njimi je bil najstarejši Perčecev agent Šimunovič, ki je stanoval v bližini Klin-genbacha v Burgenlandu na majhnem posestvu, ki mu ga je kupil Perčec. Do-mdtrovič in Seletkovič sta živela v Šo-pronju na Madžarskem, odkoder sta prihajala na Dunaj z avtobusom. Med omenjenimi obiskovalci pa je imel glavno besedo novinar Moreale, ataše za tisk pri italijanskem poslaništvu na Dunaju in obenem agent za financiranje Heirmvehra od strani Italije. On je tudi izročil denar drugim teroristom. Bil je torej nekak glavni blagajnik. Mimo tega pa je imel dolžnost in nalogo, da je skupno z Gustavom Perčecem, Jeličem, Milkovičem in dragimi pripravljal razni material o Jugoslaviji za italijanske liste. Tudi so Perčec in njegovi tovariši mimo novinarske akcije proti Jugoslaviji pripravljali še drug napad. V Klingenbaehu, kjer je stanoval Šimunovič, so izdelali načrt za atentate s peklenskimi stroji na raznih krajih v Jugoslaviji, na jugoslovanskih železnicah. Serija atentatov se je nato pričela 30. julija leta 1931. Glavno besedo pri tem sta imela Stanko Hrani-lovič in Seletkovič, Kakor je pozneje ugotovila dunajska policija, sta ta dva montirala peklenske stroje v vagone, .ki A. K. Grin: Bogastuo Roman. Odločil se je, da obišče najprej njo. loda prej je bilo treba določiti, kdo je prodal zastrupljene bonbone. Ime slaščičarja je bilo označeno na ovitku; zato se je podal Gryce v dotično prodajalno na poizvedovanje. Nihče se ni mogel spomniti, kdo je prodal sladkorčke. Šele ko je Gryce vprašal, ali ni bil kupec eleganten gospod s črno brado, se je spomnila ena izmed prodajalk: Da, da, črno brado je imel, bil je ze- lo izbirčen zaradi sladkorčkov in je še vprašal, če so popolnoma nedolžni — kakor da bi prodajali kdaj kaj zdravju škodljivega.« XI. Drugega dne je Gryce nekaj doživel, o čemer je govoril nerad. Če ga vprašaš o tem, skomigne z rameni, pravi da se stara in obrne pogovor na prijetnejše stvari. Tudi mi bi stvar radi zamolčali z ozirom na cenjenega starega gospoda, ki je tolikokrat zmagoval na tem polju, preiti pa je ne moremo, ker bi drugače manjkal bistven del povesti. Gryceju ni bilo lahko priti do one da- so tranzitirali Avstrijo na progi Schwar-zach—Beljak in jih tempirala tako, da so eksplodirali v Jugoslaviji. Ko pa so emigranti nekega dne zaslutili, da jim je za petami dunajska policija, so takoj poiskali zaščite pri svojih protektorjrh in se razpršili na vse strani. Pavelič je odpotoval v Italijo pod imenom Anton Serda, Stanko Hranilovi<5 v Trst. moj zaročenec Gustav Perčec v Belgijo, nekateri na Madžarsko, drugi pa v Bolgarijo. Mene pa je poslal v Sofijo, kjer sem bila nekaj časa kot plesalka v nekem kabaretu. Po odhodu Per-ceca in njegovih tovarišev pa aktivnost emigrantov na Dunaju ni prenehala. Tam so ostali Perčevi<5, Furjakovič, Pečnikar, Mršič in drugi.« Ptuj Iz sodne službe. Premeščen je iz Ptuja / Kozje sodnik dr. Franc Muhič in obenem imenovan za predstojnika okrajnega sodišča v Kozjem. Na njegovo mesto pride sodnik Anton Kanzler, dosedaj pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Tolovajski napad na orožniško patrolo. Preteklo nedeljo proti večeru je prišla večja družba iz Haloz, namenjena na svo je domove na spodnjem Dravskem polju. Med to družbo sta bila tudi pos. sinova Stefan Stepišnik in Franc Horvat, oba iz Gorišnice. Ko so prišli na dravski most pri Borlu, na katerem je bila orožniška patrola v službi, je navedena družba brez vsakega povoda napadla patrolo, obstoječo iz dveh orožnikov. Eden iz te družbe je pograbil slatinsko steklenico polno vina, ki jo je imel v žepu in jo zagnal z vso silo orožniku naravnost v glavo. Orožnik se je smrtno nevarno zadet zgru dil in obležal nezavesten v mlaki krvi. Prenesli so ga v bližnjo hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Družba se je nato naglo razpršila in izginila v temno noč. Na prošnjo komandirja orožniške postaje v Zavrču je prišla asistenca iz Ptuja zaradi zasledovanja napadalcev. Končno se je orožnikom posrečilo aretirati imenovana dva posestnikova sinova, ki sta osumljena, da sta izvršila napad na orožnika. Oba so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Glede krivde pa se izgovarjata drug na drugega. Premogokop Podlož—Hrastovec zopet v obratu. Premogokop Podlož—Hrastovec pri Majšperku je začel zopet obratovati, in sicer zaenkrat v manjšem obsegu- Premog je prvovrsten, ker ima, kakor so strokovnjaki dognali, 6700 kalorij. Kakor izvemo, se je te dni mudila tam komisija neke večje družbe, ki namerava postati solastnica premogokopa ter razširiti obrat in povečati kapaciteto, pri čemer bi prišli do zaslužka številni brezposelni iz tukajšnjega okraja. Želeti je, da bi se to čimprej zgodilo. me, o kateri je mislil, da je povzročiteljica vse zarote in kateri je hotel priti na sled. Sam si je znal spretno odpreti vrata in je hitel mimo služkinje po stopnicah navzgor. Našel je damo, kakor se je dala nazi-vati, še v jutrnjem oblačilu na divanu v srednji sobi, v kateri je bil največji nered, čeprav je bilo že proti poldnevu. Prestrašeno je poskočila. »Kdo ste? Kaj iščete tukaj? Kako ste se drznili nepovablfcni se mi vsiliti?« »Oprostite mi,« ji je odgovoril z globokim poklonom. »Vaš prijatelj, gospod...* in šepetal ji je ime v uho— »je bolan in me je poslal, da se prepričam o vašem zdravju in poizvem, če ga nekaj časa lahko pogrešate.« Trenutno je malo dvomila, potem je Gryceju z zani&svanjeni obrnila hrbet, stopila k odprti stenski omari, vzela šal iz nje in se ogrnila vanj. »Vi ste goljuf!« je zakričala in stopila s trdim korakom pred njega. »Če se takoj ne odstranite, zakličem po pomoč!« »Ne verjamem, da bi zakričali, gospa Jenny Rogers,« je odgovoril, »tudi ne, če vrata zaklenem in vtaknem ključ v žep — tako! Preveč se bojite policije.« »Pred policijo?« se je norčevala. »Iz-gledam tako, kakor da se je bojim? Kaj pa mi more policija ali vi ali kdo drugi?« Razstava. Razstava preprog in ženskih ročnih del primorske banovine iz Splita je nameščena v posvetovalni dvorani na mestnem magistratu. K uboju na Hajdini pri Ptuju. V soboto 20. t. m. je izvršila sodna komisija obdukcijo trupla 19-letnega Petra Metličana, ki je bil dan poprej ubit na javni cesti na Hajdini. Storilec Maks Lampret, ki je po iavršenem činu pobegnil, se ie javil sam ptujskim orožnikom. Dejanje priznava, zagovarja se pa s silobranom in ker je bil od pokojnega in še nekaterih drugih izzvan. Maks Lampret je star 22 let. Izročili so ga ptujskemu okrajnemu sodišču. Pokojnega Petra Metličarja, ki je zaradi silnega vbodljafa, ki je prerezal žrtvi glavno žilo odvodnico in razmesaril pljuča, da je takoj nastopila krvavitev, so pokopali na domačem pokopališču. Policijska vest. Policija je aretirala 55-letno Marijo Hvalec zaradi ponovnega povratka v mesto Ptuj, od koder je za vedno izgnana. Žensko, ki se preživlja vkljub temu, da je še sposobna za delo z beračenjem, so izročili sodišču. Soort Okrožni odbor LNP. službeno. Po nalogu JNS se mora vršiti v nedeljo 28. t. in. v vseh krajih ob 14.30 uri na za to določenem prostoru (ako bo lepo vreme), odnosno v zaprtem prostoru v primeru slabega vremena zaobljuba vseh podzveznih, okrožnih in klubskih odbornikov, vseh sodnikov in igralcev. Po zaobljubi bodo v vseh krajih tekme med krajevnimi rivali v korist »Fonda vitež-kega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. Od 9. do 10. minute prvega polčasa se prekine tekma za minuto molka. Od 28. t m. od 14.50 ure dalje se zopet lahko igrajo tekme, vendar se morajo državne in klubske zastave izobešati samo na pol drogu, igralci pa morajo imeti okoli levega rokava dresa črn trak. V zvezi s tem nalogom odreja LNP: 1. Zaobljuba se mora izvršiti brezpogojno 28. t. m. ob 14.30 uri. 2. Zaobljuba bo na naslednjih igriščih in tekme med naslednjimi klubi: V Mariboru na igrišču ISSK Maribora: SK Železničar : ISSK Maribor. Službujoči odbornik g. Ošlak. V Ptuju na igrišču SK Ptuja: SK Drava : SK Ptuj. Službujoči odbornik g. Lešnik. V Čakovcu na igrišču Čakovečkega SK: SK Gradjanski : Čakovečki SK. Službujoči odbornik g. dr. Franetovič. V Murski Soboti na igrišču SK Mure: SK Panonija : SK Mura. Službujoči odbornik g. Peterka. 3. Obračun in poročilo službujočega odbornika je poslati točno po navodilih, ki jih prejmejo klubi v posebni okrožnici LNP. 4. Tekme sodijo samo sodniki iz istega kraja. »Hočete li vedeti?« jo je vprašal smeh ljaje in se ogledoval po sobi, če ima menda še kak drug izhod razen tega, ki ga je on zaprl. »Lahko vam več pripovedujem, kakor slutite. Na primer, kaj so vaši pomočniki odgovorili, ko ste rekli, da niste edina Jenny Rogers v mestu?« Prestrašila se je, pobledela in ga prebodla z divjimi pogledi. »Nikakih pomagačev nimam!« je zakričala. »Vi govorite ko norec, zato hočem z vami tudi kot z norcem ravnati. Odprite vrata!« »Ne, dokler me ne boste sami spremili,« ji je odgovoril. »Sicer še nimam za vas zapornega povelja, toda lahko ga imam v pol uri v rokah, ako je moj pomočnik zunaj dovelj uren.« Po teh besedah je nastavil na ustnice majhno piščalko in začul se je čuden žvižg. Njen obraz se je hipno spremenil. Stala je sicer nepremično, vendar je Gryce segel nehote v žep. »Nikake zavratnosti,« je zaklical svareč. »Kdo ste?« je zavpila razjarjena. »Tajni policist Gryce,« ji je odvrnil s poudarkom. Merila ga je z očmi. »Sprejmem z vami dvoboj.« Gryce je potegnil revolver iz žepa in ga nameril proti njej. Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Nedeljske tekme za »Fond vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« sodijo: ISSK Maribor : SK Železničar g. Vesnaver; SK Ptuj : SK Drava g. Zamuda; Čakovečki SK : SK Gradjanski g. dr. Brandl; SK Mura : SK Panonija g. Turk. • Soko' Šofer naj postane! Nič ne bo. Stražnik: To dirjanje vas bo stalo šofersko legitimacijo. Šofer: Ne, gospod stražnik, saj je nimam. Razno PRODAM BLAGAJNO WERTHEIM. št. 2, za Din 2000, kompletni »Glaser-Unger« in druge jur. knjige za % vrednosti Dr-Rudolf, Slov. Konjice. 4391 Sobo odda GOSTILNO »ROTOVŽ«, Maribor, oddam v najem. — Vicel, Maribor- 4390 Prodam NA UDOBNO STANOVANJE z zajutrkom sprejme manjša družina dijaka po .jgodni ceni k sinu gimnazijcu Sestošol-cu Vpraša se na Ruški cesti 7/1, Kranjc. 4375 OMARO za obleke poceni prodam — Naslov v upravi »Večernika« 4389 SOBO s posebnim vhodom, higijen-sko, z dvema posteljama, oddam s 1. novembrom ali takoj. Frankopanova 14/1. stan. 5. 4372 Službo lile 18LETNO DEKLE, izučena šivilja išče slu/.be pri mali družini za pomoč v gospodinjstvu. Vprašati: franc Klemenčič, Studenci, Ciril-Metodova ul 11. 4388 Globoko užaloščeni naznanjamo tužno vest, da je naša nepozabna sestra, svakinja, sestrična in zaročenka, gospodična Franja Korošec po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 25. letu svoje starosti včeraj v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 26. oktobra ob pol 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče. MARIBOR, dne 25. oktobra 1934. Žalujoči: Veronik« Korošec, sestra, Franc Krebs, svak, Hedvika Krebs, sestrična, Anton in Marija Prelog, stric in teta in Franc Crepinko, zaročenec. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj'' in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,