številka 5 • leto XXXIX • cena 25 din
Celje, 7. februarja 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Mlade ljudi je upravičeno strah, da ne bodo dobili zaposlitve. Če že, potem morajo že sedaj računati, da se kaj lahko
zgodi, da ne bo ustrezala njihovim poklicnim ambicijam. Prišli so časi, ko se vse več mladih in tudi drugih zaposluje na
nižja delovna mesta od kvalifikacije, ki so si jo pridobili z izobraževanjem. V teh težkih časih, je pač vsaka zaposlitev
dobrodošla, saj le zaposleni lahko uresničujejo tudi vse svoje ustavne samoupravne pravice. Ob brezposelnosti pišemo
v temi tedna. EDI MASNEC
Meil čistilcem In
glasbenikom se le odločil
za gledališče
Poskus portreta Mira Podjeda, igral-
ca, dobitnika ene od celjskih Prešer-
novih nagrad. Stran 12._
Za Celle bo vode dovoli!
že letos vodarna in nekaj novih vodnjakov. Stran 3.
Opozorilo vinogradnikom
Trte še nikar ne obrezujte! Stran 10.
Kulturo tudi živeti!
Kultura ne pride sama od
sebe. Zanjo je treba kaj nare-
diti. Ne le v materialnem in
finančnem smislu. Prej in
bolj zavzeto bi se morali za-
njo truditi v miselnem, du-
hovnem smislu. Kot za vre-
dnoto, s katero je človeško
življenje bolj človeško, torej
bolj odgovorno in lepše. Pod
kulturo pojmujemo umet-
niško žlah tnost, ki ji je lastna
svoboda in včasih nedoum-
ljive poti iskanja, pa tudi
kulturna politika in kultura
našega medsebojnega ob-
našanja. Zares, široko polje
našega vedenja in vedenja.
Ko v teh dneh srečujemo v
mislih in časopisnih uvodni-
kih ime Franceta Prešerna in
se spominjamo znamenitega
odloka Osvobodilne fronte o
proglasitvi 8. februarja za
kulturni praznik slovenske-
ga naroda, nas nehote kljub
zagatam kulturnega razvoja
današnjega dne, preveja ob
teh mislih posebno samoza-
vestno spoznanje. Živimo
namreč v sistemu, ki mora
omogočati soustvarjalne
možnosti vsem za aktivno
sodelovanje v kulturnem
življenju. Mnogokrat je seve-
da vprašljiva kakovost naše-
ga lastnega ravnanja v tej
možnosti, pa vendar. Ta ka-
kovost bi lahko najbolj šepa-
la takrat, če bi primerjali
stopnjo kulturnosti z dej-
stvom o zahtevnosti pojmo-
vanja družbenih vrednot, ki
naj jih samoupravljanje in
socializem vsebujeta in ra-
zvijata.
Kulturni praznik sloven-
skega naroda sloni na izroči-
lu, ki nas nenehno uči. Uči
nas o samozavestnem ravna-
nju, ki naj omogoča človeški
širini lastno ustvarjalnost in
spoznavanje in spoštovanje
tuje. Naj omogoča vsem, ki v
sebi čutijo nemirno silo po
izpovedi v takšni ali druga-
čni obliki, da nam to povedo.
Način organiziranja kul-
turnega razvoja naj ne bi s
svojimi nujnimi razdelitva-
mi in postavljanjem krajev-
nih, občinskih, regionalnih
in drugih vrst meja, krnil in
zaviral zamah ustvarjalnih
kril.
Vprašajmo se ob kultur-
nem prazniku, koliko smo
pripravljeni takoimenovano
kulturo imeti za svojo prija-
teljico in sopotnico v življe-
nju in koliko smo pripravlje-
ni dati sebe za njeno popol-
nejšo podobo.
» Veš poet svoj dolg...«« je
zapisi pesnik Župančič.
Danes naj pesnik vpraša!
Za svoj in naš praznik - da bi
to tudi bil!
DRAGO MEDVED
m TEDNA: ZAPOSIOVENJE IN BREZPOSELNOST
Rast brezposelnosti še icrotimo
Ali je brezposelnost v Slo-
veniji problem ali ne, je
vprašanje na katerega bodo
izvajalci politike zaposlova-
nja odgovorili, da ni, med-
tem ko teoretiki družbenoe-
konomskega razvoja napo-
vedujejo večje probleme v
zaposlovanju oziroma na-
raščanje       brezposelnosti.
Vik in krik okrog brezpo-
selnosti v tem trenutku res
še ni potreben, saj je lani do-
segla najnižjo stopnjo v za-
dnjih treh letih. Lani je bilo
na našem območju okoli
2000 iskalcev zaposlitve, kar
je za okoli tisoč manj kot ob
koncu leta 1983. Po nižji
stopnji od predvidene, seje
gibala brezposelnost tudi v
Sloveniji in smo torej lahko
kar zadovoljni, če teh šest-
najst in pol tisoč brezposel-
nih primerjamo s številom
brezposelnih v Jugoslaviji,
kjer danes čaka na zaposli-
tev preko devetsto sedemde-
set tisoč nezapolenih.
Te številke zajemajo vse ti-
ste, ki so registrirani na
skupnostih za zaposlovanje.
Menijo pa, da bi bila številka
dvakrat večja, če bi šteli tudi
tiste, ki niso nikjer prijav-
ljeni.
Stopnja brezposelnosti je
v Jugoslaviji že okoli 14 od-
stotna, prej več kot manj, v
Sloveniji znatno manj, med
dvema in tremi odstotki se
giba, v regiji pa nekaj čez od-
stotek. Če od skupnega šte-
vila brezposelnih v regiji
odvzamemo težje zaposljive
osebe, potem je odstotek
brezposelnosti celo pod ena.
Vendar teh ne bomo izvze-
mali, kajti tudi oni so enako-
pravni člani družbe, ki smo
jim dolžni, tako kot vsem
ostalim, zagotoviti njihovim
zmožnostim primerno zapo-
slitev.
Ugodni rezultati v regiji so
nedvomno plod politike za-
poslovanja, ki se je pravoča-
sno pričela odzivati na pora-
jajoče se probleme brezpo-
selnosti. Te kratkoročne"
rešitve pa že kažejo svoje po-
manjkljivosti, ki so plod vse-
stranskih družbenoekonom-
skih gibanj. V krizni situaciji
gospodarstvo ne bo moglo
več odpirati novih delovnih
mest, razen če bodo to rezul-
tat prestrukturiranja gospo-
darstva in ob tem veljavlja-
nja principa produktivnega
zaposlovanja. To pa je cilj, za
katerim težimo!
VIOLETA    V    EINSPIELER
»Afera Cinicarna«
«Afera Cinkarna« se s po-
ročilom komisije o ugotovlje-
nih nepravilnostih v tej celj-
ski delovni organizaciji poča-
si bliža koncu, čeprav bodo
morali svoje reči še pravoso-
dni organi. Vsaj v nekaterih
zadevah. Izkazalo se je (vsaj v
tej fazi postopka), da precej, v
začetku očitanih (in žal več-
krat prejudiciranih) nepravil-
nosti dejansko obstoja.
Sprva bolj oseben spor med
Maksom Bastlom in Robertom
Jedlovčnikom je dobil širše di-
menzije. Žal razčiščevanje
večinoma ni šlo po ob takih
priložnostih običajnih ppteh,
ampak bolj pod pritiski'Žal je
zaradi spora med predsedni-
kom in podpredsednikom ko-
lektivnega poslovodnega orga-
na utrpel največ škode ravno
2000-članski celjski kolektiv,
ki je pred leti ob izdatni druž-
beni pomoči začel uspešno
izvcoati ukrepe ekonomske in
ekološke sanacije. Kakšne po-
sledice bo imela ta afera na po-
slovanje Cinkarne, se bo še po-
kazalo.
Maks Bastl vsekakor nosi
precej krivde za nekatere ne-
pravilnosti v Cinkarni. To ka-
žejo tudi ugotovitve komisije.
Toda, če je bil že pred tem,
uradnim postopkom večkrat
okarakteriziran za očitane ne-
pravilnosti kot nemoralen člo-
vek, potem bi podobno etiketo
lahko prilepili tudi podpredse-
dniku KPO Robertu Jedlov-
čniku. Zakaj očitno je za ne-
pravilnosti vedel že prej, raz-
kril pa jih je šele, ko seje zatre-
sel njegov stolček (ko je Bastl
zahteval njegov odstop). Ver-
jetno bodo delavci Cinkarne
slejkoprej razpravljali tudi o
tem in prav bi bilo, da se izpo-
stavi tudi odgovornost Rober-
ta Jedlovčnika.
Vsekakor je prav, da je do
razčiščevanja oziroma odkri-
vanja nepravilnosti v Cinkarni
prišlo in po vsem tem KPO v
Cinkarni ne more več delovati
v isti sestavi. Toda, čeprav se
bo v vodstvu Cinkarne marsi-
kaj spremenilo, ne gre priteg-
niti tistim, ki menijo, da se po
morebitnem odhodu Maksa
Bastla, Roberta Jedlovčnika in
še koga tej delovni organizaciji
spet obetajo slabi časi. Dobro
vodstvo sicer lahko naredi
marsikaj, a navsedzadnje so le
delavci tisti na katerih rame-
nih slonijo zadnji uspehi te de-
lovne organizacije. In gotovo
je, da bo kolektiv Cinkarne tu-
di pod novim, skrbno izbranim
vodstvom, in ob ustreznih raz-
vojnih usmeritvah posloval
enako uspešno kot doslej,
čeprav se je nekaj mesecev
brez potrebe izčrpaval v več-
krat nekorektnem obračunu
med Maksom Bastlom in Ro-
bertom Jedlovčnikom.
SREČKO ŠROT
Prijetni sončni žarki so pripomogli, da bo v teh dneh jedilnik marsikje obogaten z
regradom. Tisti, ki si ga ne morejo privoščiti s tržnice po 600 dinarjev, se bodo s svojo
košarico prav gotovo podali v naravo. Andi Drame in Marjan Jurak (na sliki) pravita, da
raste na vsakem koraku. Treba se je le skloniti in ga pobrati.
Foto: EDI MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR 1985
Skupščina predlaganega amantimala resolucije nI sprejela
Od zadnjega dne v januar-
ju je v veljavi letošnja reso-
lucija o ^litiki družbenega
in gospodarskega razvoja
občine Slovenske Konjice.
Dukument, ki je bil pred
tem v javni razpravi, so dele-
gati zborov skupščine obči-
ne namreč podprli, niso pa
dvignili rok za na sami seji
predlagani amandma k reso-
luciji. Pobuda zanj je prišla
iz delovne organizacije
Unior, kjer so predlagali, da
bi na področju telesno kul-
turne dejavnosti, kjer je; zapi-
sano, da bodo letos urejali
športno rekreacijski center
II Slovenske Konjice, pridali
vidik, da so žičnice širšega
družbenega interesa. Zato bi
bilo potrebno med športno
rekreacijsko dejavnostjo v
občini vključiti tudi vzdrže-
vanje smučarskih naprav na
Rogli.
Delegati, ki so bili na seji
postavljeni pred dejstvo, kot
rečeno, niso bili za to: »Pre-
ko svobodne menjave dela
turizma no moramo financi-
rati«, je bilo slišati glas iz de-
legatskih klopi. Zdržal je ar-
gument, da je bilo v prete-
klih letih v športno rekrea-
cijske objekte na Rogli vlo-
ženih precej sredstev, zato z
resolucijo niso predvideli ve-
čjih naložb. Delegati pa so
zadolžili izvršni svet in zbor
združenega dela, da prouči-
ta, kakšne so realne mož-
nosti za subvencioniranje
voženj z žičnicami na Rogli.
Sicer pa so resolucijo z ne-
katerimi dopolnili, delegati
ocenili kot ofenziven doku-
ment, ki bo terjal od vseh
veliko naporov. V vsebini so
upoštevani tudi predlogi,
izoblikovani v javni razpravi.
Tako je bilo potrebno preve-
riti načrtovanje izvoza in
uvoza in rast družbenega
proizvoda, kije s 4,8 odstotki
strmo zastavljen cilj. V neka-
terih okoljih so opozorili na
problem slabo obdelanih in
neobdelanih zemljišč in se
ustavljali tudi pri zaposlova-
nju. Iz vrst Zveze socialisti-
čne mladine je prišla skepti-
čna pripomba, češ, ali ni
dvoinpol odstotna rast zapo-
slovanja preveč optimisti-
čna, saj že lanski odstotek ni
bil uresničen. Vendar pa se v
konjiški občini zavzemajo za
produktivno zaposlovanje,
kar bodo lahko uresničili, so
zapisali v resolucijo, z bolj-
šim izkoriščenjem tehničnih
in delovnih zmogljivosti in
boljšo izrabo delovnega
časa, odgovornostjo in z ve-
čjo delovno disciplino. Pred-
nost bodo dajali zaposlova-
nju pripravnikov. V družbe-
nih dejavnostih bodo zapo-
slovali počasneje kot v go-
spodarstvu. Število zaposle-
nih se bo zmanjšalo zaradi
uvajanja sodobnejših po-
stopkov in boljše organizaci-
je dela.
Na splošno pa bi za konjiš-
ko resolucijo lahko rekli; za-
jetna je, da kar poka. Zato pa
toliko bolj obvezujoča.
MATEJA PODJED
Načrt razvoja
Rok za dostavo pisnih
pripomb na osnutek dol-
goročnega načrta občine
Žalec do leta 2000 je mi-
nil v začetku tega mese-
ca, ta mesec pa se bodo
zvrstile javne obravnave
o osnutku.
Te obravnave bodo na
sedežu občine, nanje pa
bodo povabili predstavni-
ke delovnih organizacij,
ki so pomembnejše nosil-
ke planiranja. V krajev-
nih skupnostih se bodo
javne razprave zvrstile v
času od 1. marca do 19.
aprila. Za obrazložitev
gradiva so imenovali dve
skupini, ki ju sestavljajo
predstavniki komiteja za
družbeno načrtovanje in
družbenoekonomski raz-
voj skupščine občine,
občinskega sekretariata
za urejanje prostora, var-
stvo okolja in gradbeniš-
tvo, Zavoda za načrtova-
nje in Kmetijsko zemljiš-
ke skupnosti. Končni rok
za posredovanje vseh pri-
pomb iz javne obravnave
na osnutek dolgoročnega
plana je prvi junij 1985.
JANEZ VEDENIK
Izmenjava izkušenj
Preobrazba gospodar-
stva, komunalna energeti-
ka, cestne povezave, težave
v skupni in splošni porabi
ter izobraževanje so nekate-
re izmed tem, ki jim name-
njajo tako v Celju kot v Ma-
riboru veliko pozornost.
Razumljivo je, da so o njih
spregovorili tudi prejšnji
teden na srečanju predstav-
nikov obeh družbenopoliti-
čnih skupnosti in organiza-
cij v Celju.
Preotjrazbi gospodarstva
so namenili precej časa, saj
sta obe mesti izrazita stara
industrijska centra, ki mora-
ta v osnovi spremeniti go-
spodarstvo, če želita dosega-
ti povprečni slovenski raz-
voj. Prvi sadovi celjskega
projekta za prestrukturira-
nje gospodarstva in maribor-
skega projekta 2000 se sicer
že nakazujejo, a še vedno je
veliko vprašanje, kako do-
bro vodeno družbeno akcijo
spraviti v življenje. Sprego-
vorili so tudi o povezavah
celjskega in mariborskega
gospodarstva. Čvrsto sta ga
že razvila Emo in Tam, več
pa še pričakujejo od vključc
vanja celjske temeljne orga
nizacije mariborske Surovi
no, še zlasti ob izgradnji de-
ponije starega železa, kjer sta
sicer glavna nosilca naložbe
Dinos in Železarna Štore.
Z gospodarskim razvojem
tesno povezani so tudi zanj
potrebni kadri in njihovo
izobraževanje. Predstavniki
Celja in Maribora so ugotav-
ljali, daje slabosti v usmerje-
nem izobraževanju in mreži
šol veliko in da ustvarjajo še
večja strukturna neskladja,
kot so bila doslej. Zavzeli so
se za sodelovanje pri razreše-
vanju teh težav v Sloveniji,
ne nazadnje pri odločanju o
usodi dislociranih oddelkov
mariborske univerze v Celju.
Dogovorili so se, da se bo-
do skupno zavzemali pred-
vsem za izgradnjo avtoceste
Šentilj-Maribor in Celje
-Ljubljana, pa tudi za odpra-
vo cestnega čepa v Tremar-
ju, ki onemogoča normalno
povezavo, z Zasavjem in Do-
lenjsko.
MILENA B. POKLIC
Načrtovana rast je realna
Na kakšnih osnovah so bile načrtovane posamezne
ekonomske kategorije razvoja občine Žalec letos, glede
na to, da so cilji precej višji kot v republiki in ali
obstojijo realne možnosti za doseganje takih rezultatov,
saj je znano, da so proizvodne zmogljivosti precej iz-
trošene?
To je med drugim zanimalo tudi delegacijo za zbor zdru-
ženega dela Slovinovega tozda v Žalcu in to vprašanje je
našlo mesto tudi v pripombah na osnutek družbenega
plana občine Žalec za letos. Vprašanje je aktualno, saj
bodo delegati zborov občinske skupščine prihodnjo sredo
sprejemali predlog resolucije.
Na izvršnem svetu pravijo, da so bile naložbe v preteklo-
sti v žalski občini mnogo bolj učinkovite kot v Sloveniji.
Poleg tega načrtujejo letos za več kot pet milijard dinarjev
naložb v osnovna sredstva. Kar polovica naložb je name-
njenih posodobitvi proizvodnih zmogljivosti. Glede na ti
dejstvi pravijo, da bo mogoče doseči celo še višjo stopnjo
rasti dohodka kot so jo načrtovali v resoluciji. Načrtovali
pa so tri do štiri odstotno rast, medtem ko naj bi v Slove-
niji znašala rast dva in pol odstotka.
JANEZ VEDENIK
Spet spremembe resolucije
v Šenijurju zahtevajo višjo intlustrljsko proizvotinjo
v Šentjurju so ubrali pre-
cej neobičajno pot pri spre-
jemanju resolucije, saj so jo
delegati sprejeli že pred šti-
rinajstimi dnevi, prejšnji
teden pa so na zadnji seji
izvršnega sveta spremenili
nekatere materialne okvir-
je razvoja. O teh je bilo na-
mreč s strani delegatov naj-
več pripomb.
Menili so, da je 2,1 odstot-
na rast družbenega proiz-
voda prenizka, da bi zadosto-
vala za financiranje skupne
in splošne porabe. Na Komi-
teju za planiranje so izraču-
nali, da bi morala biti rast
kar 7,2 odstotna, če bi hoteli
pokriti vso to porabo, kar pa
ne bi bilo realno glede na
zmogljivosti delovnih orga-
nizacij.
Kljub temu so po posveto-
vanju z delovnimi organiza-
cijami povišali načrt rasti
družbenega proizvoda na 3,3
odstotke, rast industrijske
proizvodnje na 4 in produk-
tivnosti na 2,3 odstotke. Me-
nijo, da takšna predvideva-
nja niso pretirana, saj so tudi
lani delovne organizacije
presegle načrtovane stopnje
rasti dohodka. Še vedno pa
ostaja nepokritih za več kot 2
milijona din načrtovane
skupne in splošne porabe,
med njimi tudi več nalog, ki
so sijih v občini zastavih kot
prioritetne. Tako se postav-
lja vprašanje, kaj bo s social-
nimi pomočmi in zahtevami
po zagotovitvi socialne var-
nosti, kaj z novimi zaposli-
tvami v zdravstvu in investi-
OTJami v šolstvu.
Vseh nalog verjetno ne bo
možno uresničiti. V Šentjur-
ju pa menijo, da je najbolj
razveseljivo to, da so delega-
ti o resoluciji zelo resno raz-
pravljali v nasprotju z neka-
terimi drugimi občinami,
kjer menda zanjo niti ne
vedo.
T. CVIRN
Mladi
po poti
Štirinajste
Včeraj ob 10. uri je bila
v Sedlarjevem prilož-
nostna proslava po kate-
ri je okoli 180 mladih po-
hodnikov iz laške in
šmarske občine krenilo
na tradicionalni vsako-
letni pohod po poti bor-
cev Štirinajste.
Sodelujejo tudi vojaki
iz Postojne ter nekaj mla-
dincev iz pobratenih
občin. Komandant prve
etape, ki se bo končala 8.
februarja s proslavo ob
11. uri v dolini Gračnice
pri spominskem obeležju
Iliji Badovincu, je Ivan
Štefančič iz Šmarja, nje-
gov pomočnik Pavle Ka-
všek in politični komisar
Stojan Sorčan, oba iz Laš-
kega. Prvi dan so mladi
hodili vse do Šentvida pri
Planini ter prenočili v
tamkajšnji šoU. Danes do-
poldne (četrtek) pohodni-
kom predava stalni ude-
leženec Branko Defar-
Striček o možnostih pre-
hrane in preživljanja v na-
ravi ob izrednem stanju,
popoldne pa bodo krenili
na tradicionalni nočni po-
hod preko Bohorja, Lisce
do Henine, kjer bodo pre-
nočili.
T. VRABL
Razgovori v KS na Šmarskem
Obiski v krajevnih skupnostih so ena od oblik dela
občinske konference Socialistične zveze Šmarje pri
Jelšah v času priprav na volitve leta 1986.
Vsebina razgovorov je namenjena predvsem predvolil-
nim aktivnostim in delovanju delegatskega sistema, pogo-
varjali pa se bodo še o uveljavljanju vloge SZDL, o tem,
kako so zaživele sekcijske oblike dela in ocenili družbeno-
politično ter društveno aktivnost v posameznih krajevnih
skupnostih.
Razgovori s člani predsedstev kr^evnih konferenc
SZDL občine Šmarje pri Jelšah bodo ves mesec. Prvi
takšen razgovor je bil pretekli petek v Podsredi, danes se
bodo sestali v Virštanju, jutri v Stojnem selu, v naslednjih
dneh pa še v kr^evnih skupnostih Vinski vrh, Bistrica ob
Sotli, Šentvid pri Grobelnem, Kozje in Zibika.
M. A.
Prednostne naloge zdravstva
Razvoj osnovnega zdrav-
stvenega varstva, še zlasti
zdravstvene vzgoje, varstva
okolja in preventivnega zo-
bozdravstva so že v tem
srednjeročnem obdobju
prednostne naloge zdrav-
stva v celjski občini in tako
naj bi tudi ostalo. To so
podprli tudi delegati sku-
pščine občinske zdravstve-
ne skupnosti in predlagali,
da v program dela že letos
vključijo tudi prizadevanja
za boj proti alkoholizmu in
drugim boleznim odvi-
snosti.
Kljub upadanju deleža
sredstev za zdravstveno var-
stvo, so v tem srednjero-
čnem obdobju uresničili
večino zastavljenih naložb:
zgrajena je bila Zdravstvena
postaja Dobrna in obnovlje-
na večina celjskega zdrav-
stvenega doma. Z njegovo
obnovo bo potrebno nadalje-
vati še v naslednjem srednje-
ročnem obdobju, tako kot z
modernizacijo bolnišnice v
Celju. Povezan z moderniza-
cijo bolnišnice je tudi pred-
log, da bi letos priznali izva-
jalcem 70 odstotno amortiza-
cijo. Skupščina Medobčin-
ske zdravstvene skupnosti
pa je že tudi sprejela sklep, s
katerim je ukinila Sklad za
modernizacijo bolnišnice,
saj dosedanji način združe-
vanja sredstev za moderniza-
cijo zaradi novega zakona o
celotnem prihodku, prihod-
ku in dohodku ni več mogoč.
Občinske zdravstvene skup-
nosti bodo tako po novem
zagotavljale sredstva za mo-
dernizacijo preko povečane
amortizacijske stopnje, ki jo
priznavajo izvajalcem.
Ena izmed nalog v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju je tudi razvoj zdravstveno
informacijskega sistema. Ne
le v Celju, temveč na celem
območju. Sedaj z njim niso
zadovoljni ne izvajalci ne
uporabniki. Krivdo za to pri-
pisujejo tudi dosedanji orga-
niziranosti kot posebne de-
lovne skupnosti v okviru
Medobičinske   zdravstvene
skupnosti. Skupščina te
skupnosti je prejšnji teden
že sprejela sklep o spremem-
bi organiziranosti. S 1. apri-
lom naj bi bila organizirana
služba avtomobilske obdela-
ve podatkov v Zdravstve-
nem centru Celje za potrebe
izvajalcev, za druge uporab-
nike interesnih skupnosti pa
v Skupnih strokovnih služ-
bah SIS družbenih dejavno-
sti v Celju.
MILENA B. POKLIC
Mladi v
politični
šoli
Mladi v konjiški obči-
ni se pripravljajo na
mladinsko politično šo-
lo, ki se bo pričela konec
meseca.
V štirih dneh bo okoli
sto slušateljev prisluhnilo
in sodelovalo v razgovo-
rih na številnih podro-
čjih, zanimivih predvsem
za mlade.
Govorili bodo o štipen-
dijski politiki in zaposlo-
vanju, o vzrokih mladin-
skega prestopništva, o
cerkvi, religiji in klerika-
lizmu in med drugim tudi
o uresničevanju gospo-
darske stabilizacije v
občini.
MP
Kjer je dim je tudi ogenj
Komisija ugotovila v Cinkarni številne nepravilnosti
Da bi našli resnico in na
njenem temelju sprožili po-
trebne ukrepe tako v Cinkar-
ni kot izven nje, je celjski
izvršni svet na pobudo druž-
benopolitičnih organizacij
občine imenoval posebno ko-
misijo. Zahtevne in obsežne
problematike se je resno loti-
la, njeno poročilo pa potrjuje,
da večina govoric ni bila iz
trte zvita in da čaka tako Cin-
karno samo kot tudi druge še
veliko dela.
Gotovo morajo imeti posa-
mezniki in delovna organizaci-
ja še vse možnosti, da ugotovi-
tvam komisije oporekajo, do-
končno odločitev glede odgo-
vornosti posameznikov in po-
sameznih organov temeljne in
delovne organizacije pa lahko
dajo samo pravosodni organi
in samoupravni organi v de-
lovni organizaciji; V nobenem
primeru pa ne moremo prista-
jati zgolj na ugotavljanje ka-
zenske oziroma materialne od-
govornosti - enako ali morda
še bolj pomembna je moralna
odgovornost posameznih de-
lavcev. O njej pa imajo pravico
in dolžnost soditi tudi drugi.
Iz obsežnega poročila komi-
sije izvzemamo le nekatere
ugotovitve. Tako na primer v
večih primerih ugotavlja, da so
bili sklepi samoupravnih orga-
nov cesto formalnost, sprejeta,
ko je že bilo vse odločeno ali
celo podpisano (sovlaganja z
Montenegroturistom in Adria-
tikturistom je podpisal pred-
sednik KPO Maks Bastl, sklep
samoupravnega organa pa je
bil prejet po podpisu pogodbe
oziroma sporazuma, v obeh
primerih pa tudi ni zapisnikov,
ki bi potrjevali, daje o sovlaga-
nju razpravljal KPO).
Pri uveljavljanju načel deli-
tve po delu in rezultatih dela v
Cinkarni niso dosledno upoš-
tevali samoupravnega akta in
niso zagotovili vsem delavcem
enakega položaja. V aprilu
1983 so namreč sprejeli v Cin-
karni spremenjena merila za
delitev sredstev za osebne do-
hodke in se odločili za njihovo
postopno uveljavljanje. Po no-
vem pa so začeli ugotavljati le
prispevek predsednika KPO.
Nepravilnosti je komisija
ugotovila tudi pri izplačevanju
osebnih dohodkov predstav-
ništva v ZRN in pri stroških
predstavništva. Tako so pred-
stavniku izplačevali stroške za
šolanje in vzgojo otrok v obliki
nadomestila osebnega dohod-
ka, čeprav obiskujeta šolo v
Celju, preveč so izplačali pred-
stavništvu za kritje stroškov
najemnine, izplačevali pa so
tudi osebne dohodke tajnici
predstavništva, čeprav ne ob-
stoja noben sklep o zaposlitvi
tajnika v predstavništvu v Ber-
linu. Nobenega sklepa tudi ni
bilo o popravilu vozila Merce-
des in nakupu tovornega vozi-
la za to predstavništvo.
Najbolj številne pa so brez
dvoma nepravilnosti pri pot-
nih stroških inozemskih služ-
benih potovanj. Praviloma je
poslovodni odbor odobraval
službena potovanja v tujino po
že opravljenih potovanjih in ne
pred njimi in torej poslovodni
odbor nanje sploh ni vplival.
Logično so zaradi tega tudi po-
datki o času obravnavanja
službenih potovanj v tujino ne-
resnični, odpravke sklepov z
neresničnimi podatki pa je iz-
delala samoupravno pravna
služba. V poročilu se je znašla
še vrsta napačno obračunanih
stroškov - brez ustreznih do-
kazil, pa tudi stroški za privat-
ne telefonske razgovore.
Še bi lahko naštevali. A po-
membnejše kot to bo odprav-
ljanje nepravilnosti, neodgo-
vornega odnosa do dela in ma-
lomarnosti - pa ne samo v Cin-
karni.
MILENA B. POKLIC
7. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Za Celje ho vode dovolj!
te letos novi vodnlaki, po letu 2000 pa regliski vodovod?
Malo je stvari, ki občane Celja, pa tudi drugih občin na
območju tako pogosto spravljajo v slabo voljo, kot je
oskrba z zdravo pitno vodo. Krajše sušno obdobje in že so
v prenekateri hiši brez vode. Vode je očitno premalo za
vse, analize pa tudi potrjujejo, da ni kaj prida zdrava.
Toda, po zagotovilih komisije za dolgoročno oskrbo Celja
s pitno vodo, se bo kmalu obrnilo na boljše, saj bodo že
letos in prihodnja leta vključili v omrežje nove vodnjake,
dolgoročno pa naj bi vse zadrege z vodo rešil regijski
vodovod.
Da sedaj ni vode dovolj,
uporabniki cesto občutijo na
lastn'. koži, to pa potrjujejo
tudi podatki. Kadar so ra-
zmere nomane - če torej ni
suše ali zmrzali - dajejo vod-
njaki na črpališču v Medlogu
150 litrov vode na sekundo,
izviri in zajem Hudinje v Vi-
tanju pa še deset litrov več.
K sreči so vodni viri v Vita-
nju dokaj stalni, medtem ko
so medloški izrazito odvisni
od vodostaja v potokih in re-
kah, še zlasti pa v Savinji.
Srednji pretok vode v Savi-
nji je 34 kubičnih metrov na
sekundo, v sušnem obdobju
pa hitro pade na 4 kubične
metre. Ob tem se seveda zni-
ža raven podtalnice, vodnja-
ki v Medlogu dajejo le še
okoli 100 litrov na sekundo,
pritisk vode v vodovodnem
omrežju pade - in pipe se
osuše. V vodi pa je takrat tu-
di dosti več škodljivih snovi,
saj ostaja kljub manjši ko-
ličini vode količina odpa-
dnih snovi enaka.
Voda z območja Vitanja je
neoporečna, s področja Med-
loga pa že oporečna. V vod-
njakih v bližini letališča je
preveč mangana, železa in
nitritov, v vodnjakih bližje
Savinje pa tudi nitratov. Da
bi poboljšali kakovost vode,
so pričeli z izgradnjo vodar-
ne v Medlogu, ki bo odstra-
njevala škodljive primesi -
razen nitratov. Zanje pa že
predvidevajo poskusno infil-
tracijo, s pomočjo katere bo-
do vodo redčili. Uporabili
bodo dokaj čisto vodo Savi-
nje, ki na tem območju sodi
v drugi kakovostni razred in
je torej mogoča dodelava v
pitno vodo. Svoje pa pri iz-
boljšanju kakovosti vode do-
daja tudi uresničevanje celj-
skega in žalskega odloka o
.zaščiti vodnih virov, ki že
prinaša rezultate z urejanjem
kanalizacije gnojnih jam in
gnojišč v Levcu.
Že letos več vode
Kaže, da bo že letos v Celju
z vodo manj težav. Hkrati z
izgradnjo vodarne v Medlo-
gu urejajo tudi nov vodnjak
G, ki ga bodo v omrežje
predvidoma vključili že ko-
nec marca, dajal pa bo do-
datnih 45 do 50 litrov vode
na sekundo. Čez pol do ene-
. ga leta naj bi vključili še vod-
njak H s 15 do 20 litri vode na
sekundo. Prav tako so na
Frankolovem že naredili dve
vrtini, ki bosta skupaj dajali
45 do 50 litrov vode na se-
kundo, že do leta 1987 pa bi
bilo mogoče pripraviti in
morda tudi zgraditi cevovod
iz Frankolovega do Škofje
vasi, kjer bi se priključil celj-
skemu vodovodnemu
omrežju.
To pa še ni vse. S konjiško
občino se nameravajo dogo-
voriti za poskusne vrtine ob
Stenici, kjer prav tako priča-
kujejo 40 do 50 litrov vode na
sekundo. Vsi ti dodatni vo-
dni viri naj bi po oceni komi-
sije, ki jo vodi Rasti Žnuderl,
zadoščali za vse potrebe do
leta 1995. Z izvedbo naravne
ali pa umetne infiltracije vo-
de Savinje v območju črpa-
lišč v Medlogu pa bi bilo vo-
de dovolj do leta 2005. V ta
namen bo potrebno ponov-
no zgraditi na Savinji jezove,
ki bodo omogočali ohranja-
nje ustrezne ravni talnice v
Medlogu. Še en mehki jez je
že našel mesto v programu
območne vodne skupnosti.
Regijski vodovod?
že dve desetletji stara za-
misel o regijskem vodovodu
je v očeh komisije za
dolgoročno oskrbo Celja s
pitno vodo ponovno oživela.
V regijski vodovod, ki bi dol-
goročno zagotavljal dovolj
vode Celju, Šentjurju in Žal-
cu, bi zajeli vire na območju
občine Žalec in Mozirje. Za-
jeli naj bi predvsem vodo z
obrežno drenažo na območju
Varpolja pri Spodnji Rečici
v Zgornji Savinjski dolini v
občini Mozirje. Kakovostne,
neonesnažene vode je tam
dovolj.
Predlog gotovo ne bo lah-
ko izvedljiv, že zaradi svoje
cene ne. Sedaj je ocenjen na
milijardo in pol dinarjev. Ka-
ko toliko denarja (čez nekaj
let še seveda veliko več) za-
gotoviti, bo gotovo osrednje
vprašanje v vseh prizadetih
občinah, ki se bodo o predlo-
gu komisije ■ šele morale
izreči. Sodeč po dosedanjih
izkušnjah pri skupnem reše-
vanju težav v zvezi s pitno
vodo, usklajevanje ne bo ne
hitro ne preprosto. Upamo
lahko le, da ga ne bodo pre-
več zavirale posamezne
občinske težnje.
MILENA B. POKLIC
Foto: JANEZ ZRNEC
Kako proti onesnaženosti?
Program varstva okolja v Šentjunu
Marsikdo misli, da je s
prihodom v Šentjur prišel
na svež zrak, tako rekoč na
deželo. Da temu ni tako, ka-
žejo najnovejše raziskave
onesnaženosti zraka. Naj-
slabše je v krajevni skup-
nosti Šentjur-center, ki je v
kotlini, svet je močvirnat,
pa tudi vsa umazana indu-
strija je na tem področju.
Produkcija SO2 na prebi-
valca je kar 120 kilogramov
letno, medtem ko je na pri-
mer ta količina v Domžalah
49 kilogramov in na obali 17
kilogramov. Vzrokov tako
kritičnih rezultatov pa ne gre
iskati le v vplivih iz celjske-
ga industrijskega območja,
ampak so v veliki meri krivi
Šentjurčani sami zaradi indi-
vidualnega ogrevanja na tr-
da goriva. Tako prihaja do
največjih koncentracij SO2 v
januarju, ko je kurilna sezo-
na na višku. Stanje pa se bo
še poslabšalo z novo kotlar-
no, ki prav tako uporablja
premog. Že doslej je Šentjur
po maksimalnih koncentra-
cijah kar na petem mestu v
Sloveniji.
Zato je komisija za varstvo
okolja v Šentjurju predlaga-
la program ukrepov, ki bi iz-
boljšali stanje, ti njihovi
predlogi pa bodo vneseni tu-
di v resolucijo. Vsak indu-
strijski in kmetijski objekt
bo treba oceniti, kolikor one-
snažuje okolje, poseben stro-
kovnjak naj bi pregledoval
individualna kurišča in dajal
nasvete, po potrebi pa bi
uvedli tudi ostre kazni. Po-
doben program so izdelali
tudi za varstvo vode, zavaro-
vanje pred hrupom, onesna-
ževanje s smetmi, ter za var-
stvo gozdov in zelenih po-
vršin. Tako bi bilo treba za-
ščititi vodne vire v občini, ne
pa, da se lahko v njihovi ne-
posredni bližini gradi, pred-
vsem pa bi bilo potrebno in-
dustrijo izključiti iz vodovo-
dnega omrežja z visokimi ce-
nami, da bi se pitna voda ne
uporabljala več v industrij-
ske namene.
Ob ugotavljanju ogroženo-
sti s hrupom so v Šentjurju
mnenja, da 75 odstotkov ne-
potrebnih šumov prihaja iz
delovnih organizacij. Tudi
okvare sluha delavcev so že
■ zaskrbljujoče. Hrup s ceste
pa bi se dalo enostavno
zmanjšati s sajenjem dreves.
Zato je izvršni svet podprl
akcijo Ena družina - eno
drevo.
V občini tudi nista urejena
odvoz in odlaganje smeti.
Ker stane kontejner letno
okrog 300.000 dinarjev, so
mnenja, da bi bilo bolje regi-
strirati in nadzorovati nekaj
divjih odlagališč.
Pri vseh teh ukrepih pa so
na prvo mesto dali vzgojo
občanov in otrok v osnovnih
šolah, saj bi bili ob zavesti o
varovanju okolja v večini
primerov ti ukrepi nepo-
trebni.    TATJANA CVIRN
Zevajoča praznina ogroža
Kadrovske in tehnološke tegobe delavcev v kulturi
Zadnjo sejo skupščine
kulturne skupnosti Celja,
bila je prejšnjo sredo, je od-
likovalo predvsem skrbno
pripravljeno gradivo, ki je
bilo zato tudi dobra osnova
za vprašanja, mnenja in po-
bude delegatov. Ti so se
najdlje zadržali pri oceni
položaja kulture v celjski
občini.
Pravzaprav je šlo bolj za
analizo uresničevanja izteka-
jočega se srednjeročnega ob-
dobja in za razvojne mož-
nosti v prihodnjem obdobju.
Delegati niso obšli nekaterih
perečih področij v kulturi,
kot je stanovanjska, štipen-
dijska, predvsem pa kadrov-
ska politika. Silno zastarela
je na področju kulture tudi
tehnološka     opremljenost.
Težak je položaj v knjižnici
Edvarda Kardelja, v Sloven-
skem ljudskem gledališču,
ki je edino poklicno gleda-
lišče z neprofesionalnim
ozvočenjem, pa v Zgodovin-
skem arhivu in tudi drugod.
Je že tako, da v kulturi bolj
poznamo pojem »vzdrževa-
ti« kot »investirati«. Pozitiv-
ne rezultate pa kulturne
ustanove še vedno dosegajo
zgolj na račun neposrednega
delavca, njegove življenjske
ravni in strokovne rasti, saj
se standard zaposlenih v kul-
turi iz leta v leto slabša, slab-
ši pa so zaradi tehnološke za-
ostalosti tudi delovni pogoji
zaposlenih v kulturi.
Srednjeročni načrt je pred-
videl 20 novih strokovnih za-
poslitev, s -spremembami in
dopolnitvami načrta, ki so
sredstva Kulturne skupnosti
zmanjšala za 15 odstotkov, je
bilo potrebno število novih
zaposlitev črtati. Lani se je
do konca leta v kulturi zapo-
slilo le šest delavcev. Zato pa
bi bilo potrebno v naslednjih
letih zaposliti strokovnjake
na tistih delovnih mestih,
kjer zevajoča praznina že
ogroža izvajanje rednega
programa.
MATEJA PODJED
Kalco onesnažen zraic
Je v žalsici občini?
Do konca marca naj bi v
žalski občini izdelali raz-
iskovalno nalogo Onesnaže-
nost zraka s SO2 ter kata-
ster virov onesnaževanja
zraka.
Nosilec te naloge je Občin-
ska raziskovalna skupnost,
ki se vključuje v geohidro-
loške raziskave Spodnje Sa-
vinjske doline. Dosedanja
prostorska ureditvena doku-
mentacija ni vsebovala eko-
loške karte z označitvijo one-
snaževalcev v Žalcu. Vsebu-
je pa jo izdelana analiza raz-
vojnih možnosti občine v ob-
dobju od leta 1986 do 2000, ki
sicer označuje posamezne
delovne organizacije v obči-
ni kot rnožne onesnaževalce
okolja. Žal pa ne pove, kako
veliki so ti onesnaževalci, ka-
kšna je koncentracija SO2 v
posameznih naseljih, znani
pa tudi niso podatki, kakšen
je vpliv drugih škodljivih
snovi. Stanje pri varstvu
okolja, ki je posledica po-
manjkanja ustreznih meri-
tev, se bo bistveno popravilo
z izdelavo že omenjene raz-
iskovalne naloge, rezultati
teh raziskav pa bodo že do
konca marca dostopni jav-
nosti.
JANEZ VEDENIK
POGLED V SVET S l^ovlnotehno
Rederjeva senca nad Avstrijo
Piše Jože SlrcelJ
Konec minulega tedna je v avstrij-
skem parlamentu, na izrednem zaseda-
nju, prišlo do glasovanja, ki je prineslo
vsaj delni razplet ene največjih afer za-
dnjih let v Avstriji. Kot je bilo pričako-
vati, so poslanci ocialistične in svobod-
njaške stranke (90 in 12 jih je), kateri
tvorita vladno koalicijo, zavrnili pred-
log opozicijske stranke OVP, naj bi izre-
kli nezaupnico obrambnemu minIMru
Friedhelmu Frischenschlagerju.
Zgodba, kije pripeljala do glasovanja
o nezaupnici, je bolj ali manj znana. Ita-
lijanske oblasti so 24. januarja izročile
Avstriji vojnega zločinca, esesovskega
majorja Walterja Rederja. Tega so zara-
di pomora 1830 ljudi oktobra 1944 v ita-
lijanski vasi Marzabotio obsodili na do-
smrtno ječo, leta 1980 pa so kazen zniža-
li, tako da bi se mu iztekla julija letos.
Rederja so v letalu pospremila na graš-
ko letališče dva karabinjerja (in vojaški
zdranik). Pričakovati bi ilo, da bi ga
dočakali prav tako avstrijski predstav-
niki nižjega ali nizkega ranga.
Toda ne. Vojnega zločinca Rederja, ki
še ni odslužil kazni, je dočakal sam
obrambni minister Frischenschlager!
Dočakal ga je in, še več, pospremil v
vojašnico v Badnu pri Dunaju. Z itali-
jansko stranjo je bilo dogovorjeno, da
bo vse skupaj potekalo na moč skriv-
nostno. Toda nič ni tako skrito, da ne bi
postalo oči to. Novinarji so izvohali, da
se dogaja nekaj pomembnega; nienda je
za indiskretnost poskrbel nekdo z itali-
janske strani. Naj je že slednje res ali
ne, ko je izbruhnil politični škandal pr-
ve vrste - obrambni ministerje dočakal
vojnega zločinca - so iz Rima še nasuti
malce popra na rano. Izjavili so na-
mreč, da Rederja »niso izpustili, mar-
več samo izročili«. Torej: še zmerom je
kaznjenec, kajti tudi nobeno avstrijsko
sodišče mu ni razveljavilo preostale
mesece kazni. s
Ko je v javnosti završalo in zabučalo
od protestov antifašistov, nasprotnikov
in žrtev nacizma, je sprva nastala v vla-
dnih vrstah zmeda. Frischenschlager je
najprej kljubovalno niolčal in celo de-
monstrativno odpotoval na službeni
obisk v tujino. Minister je iz vrst svo-
bodnjaške stranke (znane tudi po delu
članstva, ki je bolj ali manj odkrito na
strani precej skrajne desnice in v kateri
ne manjka nekaterih opravičevalcev
nacistov). Brez te stranke bi bili sociali-
sti nezmožni sestaviti vlado. Torej bi s
padcem vlade opozicijska OVP dobila
veliko šanso, da pride v vlado. Voditelji
te stranke z dr. Aloisom Mockom na
čelu so silovito udrihali po obrambnem
ministru, sicer pa bili videti na TV
ekranih nekako škodoželjno zadovoljni.
Zlasti še, ker si tudi socialisti, celo so-
cialistični ministri niso bili enotni, kaj
storiti s Frischenschlagerjem.
Potlej je nastopil kancler dr. Fred Si-
nowatz. Ministrovo ravnanje, je dejal,
je bila »huda politična napaka«. Fri-
schenschlager se je vrnil iz tujine, se
bolj ali manj glasno spokoril. Pri glaso-
vanju v parlamentu je spet zmagala
strankarska disciplina, glasov za ne-
zaupnico iz vrst koalicijskih poslancev
ni bilo. In koalicijska vlada se je tako
nekako rešila najhujšega.
Ostalo pa je to ali ono vprašanje. Na
primer. Komu neki je bilo potrebno ta-
ko hiteti s preselitvijo vojnega zločinca
Rederja v Avstrijo? Zakaj je bilo treba
to storiti še pred 9. majem, 40-letnico
zmage nad fašizmom in nacizmom? Ali
je obrambni minister res delal na last-
no pest. ko je šel na letališče sprejet
majorja SS z dokazano krvavimi roka-
mi? Kdo se je hotel in hoče s skliceva-
njem na »humane razloge - podobrikati
tistim avstrijskim krogom, ki še danda-
našnji kaj neradi slišijo kaj ostrega na
račun Hitlerja in nacistov, ki najdejo
nemalo opravičil za nacizem in naciste?
4. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR 1985
Steklarna: naložba vse več obeta
Nova ptoizvodnla že lunlla. Letos 17 mUUonov dolarjev Izvoza?\
Za investicijo v steklarni
Boris Kidrič Rogaška Slati-
na velja splošna ocena, da
je trenutno ena največjih v
Sloveniji in da je zaradi
svoje izvozne naravnanosti
tudi ena najbolj obetavnih.
Steklarna se je namreč na
najzahtevnejših tržiščih
uveljavila s kakovostjo svo-
jih izdelkov in si pridobila
ugled dobrega poslovnega
partnerja. Stalni razstavni
prostori v trgovskih sre-
diščih New Yorka, Chicaga
in Dalasa so gotovo izraz za-
upanja ameriških kupcev.
Tem ocenam bi lahko do-
dali še eno. Naložba bo pre-
dana namenu v rekordnem
času. Ker vsa dela opravljajo
po načrtu, je danes že mo-
goče verjeti, da bo nova pro-
izvodnja stekla junija letos,
leto dni po zasaditvi kram-
pov za izkop temeljev nove
proizvodne hale. Od lanske-
ga junija pa do konca leta je
bilo pod streho tisoč tristo
kvadratnih metrov novih
proizvodnih površin, vgraje-
na je bila večina inštalacij,
trenutno pa je v polnem teku
montaža polovice uvožene
opreme za novo tehnologijo.
Drugo polovico bodo vgradi-
li februarja oziroma marca.
Ker je oprema draga in v ce-
loti uvožena, seje s tečajnimi
razlikami predračunska vre-
dnost investicije nekoliko
povečala in treba je bilo po-
iskati dodatne vire sredstev
pri banki, sovlagateljih (Ae-
ro, Cinkarna, Mercator, To-
varna nogavic Polzela) in do-
ma. Na novo ocenjena vre-
dnost naložbe je milijarda
810 milijonov dinarjev.
Devizni učinek nove na-
ložbe in tehnologije naj bi bil
že letos samo na ameriškem
tržišču devet milijonov do-
larjev, (lani šest), prihodnje
leto pa naj bi steklarna od
Američanov iztržila že 12 mi-
lijonov dolarjev. Če všteje-
mo še evropski trg, bi naj
steklarji iz Rogaške Slatine
prihodnje leto zabeležili de-
vizni priliv v višini sedem-
najstih milijonov dolarjev.
Nova investicija pomeni
tudi veliko novih zaposlitev.
Večja proizvodnja bo terjala
usposobljene kadre, od pi-
hačev in brusilcev do spo-
sobnih ekonomistov in te-
hnologov. Danes je v steklar-
ni zaposlenih 1750 delavcev,
že ob koncu leta pa naj bi se
to število povzpelo na dva ti-
soč. Sploh je trenutna pozor-
nost usmerjena v zagotavlja-
nje sposobnih moči. Steklar-
ska šola izobražuje 170 šti-
pendistov, bodočih brusil-
cev, v Zahodni Nemčiji pa je
trenutno na usposabljanju
prva skupina skorajšnjih
strokovnjakov za vodenje
nove procesne tehnologije.
V steklarni Boris Kidrič v
Rogaški Slatini niso lani le
dobro izvažaU, ampak pri
tem tudi dobro gospodarili.
Celotni prihodek so v pri-
merjavi z letom 1983 poveča-
li za 65 odstotkov, ob tem pa
porabili le 52 odstotkov več
sredstev. Dohodek je bil ve-
čji za 70 odstotkov, akumula-
cija je porasla za 75 odstot-
kov, izvoz pa je bil večji za 30
odstotkov. In kako bo letos?
Celotni prihodek naj bi bil
ob koncu leta najmanj dva-
krat večji kot lani, prav toli-
ko akumulacija, izvoz pa bi
ne smel biti izpod 11 mio do-
larjev. Za vse to naj bi bili
delavci tudi ustrezno nagra-
jeni. Povprečni osebni do-
hodki, ki so bili lani na ravni
republiškega poprečja zapo-
slenih v industriji, naj bi se
letos ustrezno dvignili nad to
povprečje.
MARJELA AGREŽ
ZRCALd
Riše Bori Zupančič
Zgledno sodelovanje Gorenja
In Ouelle internacional
V Gorenju v Titovem Ve-
lenju so pred dnevi obeleži-
li lep poslovni dogodek. V
Gorenju Gospodinjski apa-
rati, tozdu Štedilniki, so iz-
delali milijonti štedilnik za
zahodnonemško tvrdko
Quelle International. Hkra-
ti s tem pomembnim uspe-
hom so zaokrožili tudi 15 let
uspešnega sodelovanja s to
zahodnonemško družbo, ki
je največji prodajalec šte-
dilnikov v ZRN.
Ob tem velja omeniti, daje
Gorenje obiskala lastnica
Quelleja Grete Schickedan-
ze. Na obisku so predstavni-
ki Gorenja orisali sodelova-
nje, ki je pomenilo za Gore-
nje tudi širitev prodaje in
razvojne ter tehnične plati
poslovnega sodelovanja.
Vrednost prodanih izdelkov
Quelleju v Gorenju ocenjuje-
jo na 100 milijonov dolarjev.
Generalni sekretar Gospo-
darske zbornice Slovenije
Milan Šterban je Greti
Schickedanze izročil prizna-
nje gospodarske zbornice za
dolgoletno izredno uspešno
sodelovanje z Gorenjem.
Na obisku v Gorenju so si
gostje ogledali tudi proiz-
vodnjo _ štedilnikov. Delavci
tozda Štedilniki so lastnici
tvrdke Quelle predaU mih-
jonti štedilnik.
Na fotografiji: Grete
Schickedanze v Gorenju na
podelitvi priznanja Gospo-
darske zbornice.
H.JERČIČ
V Izvoz še vsak po svoje
železarn so že dosegli količine še smotrnega Izvoza
Za izvoz izdelkov štor-
skih železarjev v zadnjih
dveh oziroma treh letih je
značilno, da so že dosegli
zgornjo mejo še pametno
izvoženih jeklarskih in li-
varskih izdelkov z vidika
narodnega gospodarstva.
Največ so izvozili na kon-
vertibilna tržišča valjanih
in vlečenih profilov, pred-
vse vzmetnega jekla.
Žal jim je slabše uspeval
izvoz traktorjev, ki je celo
upadel, predvsem zaradi te-
ga, ker je odkup štorskih
traktorjev zmanjševal njihov
italijanski poslovni partner
Fiat. Po drugi plati pa so v
traktorje vgrajevali vse več
domačih delov in s tem
zmanjševali potrebe po uvo-
zu, ki je bil prav pri koopera-
ciji s Fiatom v neposredni
odvisnosti od izvoza.
Lani so železarji iz Štor na
konvertibilna tržišča izvozili
za skoraj 19 milijonov 700 ti-
soč dolarjev. To je bilo sicer
za tri in pol odstotka manj
kot leta 1983 in skoraj za šest
odstotkov manj od lani načr-
tovanega izvoza. Večina iz-
pada, kot že omenjeno, se
nanaša na izvoz manjšega
števila traktorjev, saj je pro-
daja traktorjev v zahodni
Evropi upadla tudi Fiatu.
Letos nameravajo izvoziti
le za malenkost več kot lani -
za 3,3 odstotka, in tako načr-
tujejo konvertibilni izvoz v
vrednosti 20 milijonov 336 ti-
soč dolarjev. Pač pa bodo
iskali več možnosti v kombi-
nacijah izvoza s svojimi do-
mačimi poslovnimi partner-
ji. Ugotavljajo namreč, da je
v širšem družbenem intere-
su smotrneje izvažati izdelek
višje stopnje predelave, ki pa
ima predvsem še devizno
vrednost.
Žal pa je prav pri sporazu-
mevanju s poslovnimi part-
nerji za takšno izvozno poli-
tiko in prakso največ težav,
kajti kot kaže v izvoz pri nas
še vedno sih vsak po svoje.
Skromen je bil lani kUrinš-
ki izvoz železarne Štore, saj
je s štirih milijonov dolarjev
v letu 1983, lani padel na ko-
maj milijon 123 tisoč dolar-
jev. Predvsem so izvozih
manj valjev v Sovjetsko zve-
zo in na Češkoslovaško. Že
za letos načrtujejo povečanje
klirinškega izvoza, vsaj za
približno 700 tisoč dolarjev.
Kljub povečanemu klirinš-
kemu izvozu, še bolj pa kon-
vertibilnemu, so železarji iz
Štor še vedno prepričani, da
ne bodo zanemarili potreb
domačih predelovalcev, saj
bodo izvažali tako imenova-
ne »tržne viške.«
Ne morejo pa se v železar-
ni Štore pohvaliti, da je pri
združevaju potrebnih deviz-
nih sredstev s poslovnimi
partnerji doma, prišlo v za-
dnjem času do kakšnega ka-
kovostnega premika na
bolje, zato bo njihov največja
pozornost tudi letos veljala
skrbi za zagotovitev potreb-
nih reprodukcijskih materia-
lov iz uvoza z lastnim
izvozom.
MITJA UMNIK
Dopolnite
podatke na čekovni karti
Nekaj imetnikov tekočih računov se je po nepotreb-
nem že znašlo v zadregi pri vnovčevanju svojih čekov
preprosto zato, ker se podatki na čekovni karti niso
Mjemali s podatki na novi osebni izkaznici.
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje vas spomi-
nja, da je potrebno podatke iz nove osebne izkaznice
oziroma njeno številko ustrezno »prenesti« tudi na
veljavno čekovno izkaznico. Na ta način se boste
izognili nevšečnostim, kadar boste hoteli vnovčiti ček
in se pri tem identificirati tudi s svojo čekovno ozi-
roma osebno izkaznico. Popravke na čekovni karti
uredite v tisti bančni enoti, ki vam je čekovno karto
tudi izdala.
Hkrati pa vas vaša banka. Ljubljanska banka,]
Splošna banka Celje ponovno obvešča o možnostih, kij
vam jih kot lastnikom oziroma imetnikom tekočih raču-1
nov omogoča tako, da nanjo prenašate plačevanje
svojih rednih in izrednih finančnih obveznosti oziroma
računov. S pooblastili svojih obveznosti (računov)
banki banka s »trajniki« redno poravnava vaše obvez-
nosti, na primer pri plačevanju računov za elektriko,
telefonske in druge PTT storitve, naročnine in račune
za časopise, revije, knjižne zbirke za vzgojnine v vrtcih
in drugih vzgojnovarstvenih ustanovah in drugo.
Razumljivo, da morate hkrati s pooblastilom banki za
plačevanje obveznosti, stalno skrbeti tudi za dobro-
imetje na vašem tekočem računu.
7. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Brezposelnost še krotimo
zmanjšanje števila delovnih mest, zaposlitve na ustrezna delovna mesta, mar to
ne kaže na bližajočo se krizo?
Pri brezposelnosti gre za pomembno ekonomsko,
socialno in politično vprašanje. Zaposlenost in brezposel-
nost obenem sta bistvena dejavnika gospodarskega raz-
voja in družbenega položaja ljudi. Gospodarske posledice
brezposelnosti niso nič manjše od socialnih. Velik
človeški potencial, v katerega je družba vlagala v procesu
izobraževanja, ostaja zunaj proizvodnje, sodeluje pred-
vsem v porabi.
Politična razsežnost pro-
blema brezposelnosti je v
ustavni pravici do dela. Uve-
ljavljanje temeljnih pravic in
interesov posameznika izha-
ja iz dela. Brezposelnost one-
mogoča uveljavitev posa-
:i>.eznikovega samoupravne-
ga položaja.
Družba razglaša delo za te-
meljno vrednoto, v kateri pa
se brezposelni posameznik
počuti odrinjenega, manj-
vrednega in nekoristnega. Z
daljšanjem njegove brezpo-
selnosti se razkrajajo njego-
ve vrednostne opredelitve,
delovne navade in profesio-
nalno znanje. Namesto, da bi
mlad strokovnjak svoj de-
lovni in ustvarjalni zagon
uresničil na delovnem me-
stu, energijo porablja za
reševanje osnovnega eksi-
stenčnega vprašanja: najti
zaposlitev.
Brezposelnost predstavlja
eno najtežjih oblik družbene
neenakosti. Vsa družbena
pomoč, ki so jo deležni brez-
poselni, tega položaja ne
spremeni. Namesto, da bi bi-
la brezposelnost vpeta v ak-
tivno politiko gospodarske-
ga razvoja, smo jo uvrstili v
socialno kategorijo. O tem
nesporno pričajo tudi aktiv-
nosti skupnosti za zaposlo-
vanje, ki so primorane vse
bolj razvijati oblike socialne
pomoči brezposelnim, na-
mesto da bi skupaj z gospo-
darstvom uresničevale pro-
gram produktivnega zapo-
slovanja.
Vzroki za takšno stanje
tičijo v gospodarskem raz-
voju. Ta je v recesiji in pre-
prosto nima delovnih mest.
Mnogi te vzroke pripisujejo
strukturnim neskladjenri
med izobraževalnim in pro-
izvodnim sistemom, ko so
delovna mesta sicer na voljo,
vendar jih obstoječi nezapo-
sleni delovni potencial ne
more zasesti, ker se njihova
kvalifikacija razlikuje od ti-
ste, ki jo nudijo prosta delov-
na mesta.
Odpiranje novih delovnih
mest, kot rezultat prestruk-
turiranja gospodarstva, je še
daleč od uresničitve, saj smo
s prestrukturiranjem šele pri
razpravah, pri konkretizaciji
programov mordsi, do njiho-
ve uresničitve pa še nismo
prišh.
Zatišje pred
viharjem?
v regiji imamo ugodne re-
zultate pri omejevanju brez-
poselnosti. V šestih občinah
celjskega območja je upadla
brezposelnost. Izjeme sta
občini Velenje in Slovenske
Konjice. Relativna brezpo-
selnost je večja v Velenju (9
odstotkov), Šentjurju (3,4
odstotke) in Šmarju pri Jel-
šah (3,4 odstotke), podaljšala
pa se je čakalna doba na za-
poslitev v vseh občinah v
povprečju za kakšen teden
in znaša 6,3 mesece. Če pri-
štejemo še čakalno dobo tež-
je zaposljivih oseb, je ta v
regiji 7,6 mesecev.
K pozitivnim gibanjem
reševanja brezposelnosti so-
di tudi ugodnejša kvalifika-
cijska struktura delavcev, ki
so se lani zaposlili. Ta je od
občine do občine različna,
vendar je regijsko povprečje
okoli 70 odstotkov v prid
strokovnih kadrov, kar sicer
zaostaja za načrtovanimi 75
odstotki, je pa bistveno bolj-
ša kot prejšnja leta. Vendar
je treba poudariti, da so za-
poslili večino kvalificiranih
kadrov do vključno četrte
stopnje zahtevnosti, medtem
ko je še premalo kadrov z
višjo in visoko strokovno
izobrazbo med novozaposle-
nimi delavci. Tudi ne gre za-
nemariti vse pogostejši po-
jav, da delovne organizacije
zaposlujejo na nižje vredno-
tenih delovnih mestih kadre
z nekoliko višjo stopnja izo-
brazbe, predvsem na sufici-
tama delovna mesta.
Delo za vsalco ceno
»Brezposelnost ni pro-
blem, dokler ne bo prišlo do
tega, da bo brezposeln prijel
za vsako delo,« je na nekem
republiškem posvetu dejal
nek politični delavec.
Prišli smo že do tega poja-
va, poimenovali so ga dekva-
lificirane zaposlitve. V Celju
smo lani naprimer od vseh
novozaposlenih zaposlili kar
190 oseb na dekvalificirana
delovna mesta. To ima le en
pozitivni učinek in sicer, da
si ti zagotovijo delo in s tem
lastno eksistenco. Navidez-
no pozitiven učinek je v tem,
da se v celoti dviga kvcilifika-
cijska struktura zaposlenih.
Več je pa negativnih učin-
kov, ki se bodo še razširili,
ko bo ta pojav postal mno-
žičen. Z vidika posameznika
gre za degradacijo vsega po-
sameznikovega dotedanjega
truda, ki smo mu že na začet-
ku odvzeli možnost, da da
vse od sebe in se razvija v
tisti smeri, kjer lahko maksi-
malno izrabi svoje znanje in
zmožnosti.
Na skupnostih za zaposlo-
vanje, vsaj v regiji, tem ose-
bam namenjajo posebno po-
zornost in imajo prednost pri
zaposlovanju, kadar se iz-
prazni delovno mesto, ki
ustreza njihovi izobrazbi.
Težje bo to doseči, ko se bo
povečal pritisk na zaposlova-
nje in ko bo takih dekvalifi-
ciranih zaposlitev še več. Ob
koncu šolskega leta bo še
več kadrov iz suficitarnih
usmeritev. Tistim tretje in
četrte stopnje se bodo pri-
družili še oni, ki letos zaklju-
čujejo srednje usmerjeno
izobraževanje na peti
stopnji.
Pripravnilci liltro do
dela
Pripravnike dokaj uspeš-
no zaposlujemo. Vsaka de-
lovna organizacija poleg šti-
pendistov zaposli še druge in
se v glavnem uresničuje tisto
določilo iz samoupravnega
sporazuma, po katerem naj
bi delovne organizacije zapo-
slile po dva pripravnika na
sto zaposlenih. Zal pa 66 od-
stotkov pripravnikov zapo-
slijo le za določen čas. Sku-
paj s skupnostjo za zaposlo-
vanje se potem trudijo, da
jim najdejo stalno zaposlitev
in se jih večina tudi zaposli.
Zato le 12 pripravnikov pre-
jema denarno pomoč za pri-
mer brezposelnosti. Pojavlja
pa se drugo vprašanje. Deni-
mo, da je nekdo opravil nek-
je pripravništvo in strokovni
izpit, potem pa se zaposlil v
drugi delovni organizaciji,
kjer vseeno potrebuje nekaj
časa, da se usposobi za novo
delovno mesto. Vse pogo-
steje se pripravniki po
opravljenem pripravništvu
za določen čas zaposlijo na
dekvahficirana delovna me-
sta. Sredstva, ki smo jih vlo-
žili za delo s pripravniki, gre-
do v nič, kakšen pa je dejan-
ski položaj teh komaj polno-
letnih mladeničev in deklet,
raje ne govorimo.
Strukturna neskladja
Kvalifikacijska struktura
čakajočih na zaposlitev je -
neugodna. Med njimi prevla-
dujejo strokovni kadri, teh je
skoraj polovica (pred letom
dni jih je bilo nad polovico),
več kot polovica jih je starih
do 26 let in takih, ki iščejo
prvo zaposlitev, še večji pro-
blem pa je ta, da je med nji-
mi kar tri četrtine žensk. Iz
leta v leto pa se veča odsto-
tek invalidov in drugih težje
zaposljivih oseb.
Obstaja neke vrste neena-
kost pri možnostih za zapo-
slitev žensk. Objektivna je že
ta, da je struktura industrije
na našem območju taka, da
objektivno zaposluje več
moških. Diskriminacija pa
se kaže tudi v primerih, ko
delovne organizacije raje za-
poslijo moške tudi tam, kjer
bi enako uspešno lahko dela-
le tudi ženske.
Še vedno na široko raz-
glašamo, kako je delovnih
mest več kot je razpoložljive-
ga delovnega potenciala.
Vendar, velik del delovnih
mest, ki jih prikazujemo kot
prosta, niso prosta zato, ker
se zanje nihče ne zmeni. Gre
' bolj za dela v izredno težkih
pogojih, ki so poleg tega sla-
bo vrednotena. Posledica te-
ga je močna fluktuacija de-
lavcev, kar daje videz stalno
prostih delovnih mest. Do-
dajamo k temu še prezapo-
slitve, ko delovne oganizaci-
je odpirajo nova delovna me-
sta, nanje pa se prezaposlijo
že zaposleni in so torej nova
delovna mesta že vnaprej za-
sedena. Mnoge delovne or-
ganizacije v sedanjih pogojih
gospodarjenja ravno v tem
iščejo notranje rezerve. Vse
to poraja le videz o prostih
delovnih mestih. Pa če še ta
navidezno prosta delovna
mesta prištejemo k dejansko
prostim, se vseeno število
delovnih mest iz leta v leto
manjša. Prosta delovna me-
sta so se v zadnjih letih v
Sloveniji zmanjšala od štiri
do petkrat. V občini Velenje
je bilo na primer še pred pe-
timi leti v tem času 1000 pro-
stih delovnih mest, letos pa
jih je 450. Istočasno je okoU
250 brezposelnih na listi
skupnosti za zaposlovanje.
Torej, bi jih vse lahko zapo-
slili, če seveda ne bi bilo
vseh zgoraj navedenih pro-
blemov in dilem.
Zaposlovanje invalidov
oziroma večja porast brezpo-
selnih med njimi in tudi tisti-
mi, ki ne morejo več oprav-
ljati svojega dela zaradi
zdravstvenih omejitev, je ob
siceršnjih problemih pri za-
poslovanju in brezposelno-
sti, razumljivo.
Brezposelnost je
problem
Mladi se upravičeno bojijo
za svojo prihodnost. Če se
bodo omenjeni tokovi na-
daljevali, bo večina mladih
po opravljenem pripravniš-
tvu na cesti, seveda, če ne
bodo prijeli za kakršnokoh
delo, da si zagotovijo osnov-
ne življenjske pogoje.
Z manjšanjem števila de-
lovnih mest, ki ga teoretiki
uvrščajo med osnovne kazal-
ce brezposelnosti, je ta pojav
nujen. Izbira pri zaposlova-
nju je omejena, n£ybolj še za
kadre suficitarnih usmeri-
tev. Ker pa so razpoložljiva
delovna mesta še vedno pre-
težno le za nižje kvalificirane
delavce, pomeni, da še ve-
dno nismo pričeli s prestruk-
turiranjem gospodarstva, ki
bi tudi tehnologijo pripeljalo
na višjo raven in tako ustva-
rilo pogoje za zaposlovanje
strokovnih kadrov.
Višek kadrov je pričakova-
ti tudi v bodoče, ker se v svo-
ji strukturi tudi mreža šol ni
spremenila in ker gospodar-
stvo še ni osvojilo štipendij-
ske pohtike kot osnove za
pridobivanje produktivnih
lastnih kadrov, ki naj bi bili
nosilci bodočega ekonom-
skega razvoja. Tako se žal tu-
di šolska mreža nima na kaj
opreti, saj je dolgoročna pro-
jekcija gospodarskega raz-
voja zgolj v planih. Združe-
nemu delu pa v tej fazi še ni
uspelo povezati vseh temelj-
nih dejavnikov tudi pri načr-
tovanju kadrovske in štipen-
dijske politike in tako tudi
šolske mreže.
Če je temelj nadaljnjega
gospodarskega razvoja pre-
strukturiranje gospodarstva,
na čemer temelji tudi pro-
duktivno zaposlovanje,  pa
obstajajo poleg tistih klasi-
čnih še notranje rezerve pri
reševanju brezposelnosti
(zmanjšanje nadurnega in
pogodbenega dela, pravoča-
sna upokojitev itd.). Rezerve
so pri uvajanju večizmen-
skega dela, skrajšanju delov-
nega časa, večji prostorski
mobilnosti s katero bi se
zmanjšale regionalne razlike
v brezposelnosti, krepitvi
drobnega gospodarstva,
ustreznem vrednotenju
družbenega dela, zlasti v ti-
stem sektorju, ki kronično
trpi za pomanjkanjem ka-
drov (gozdarstvo, rudarstvo,
metalurgija) in nenazadnje
iskanje alternativnih oblik
zaposlovanja.
VIOLETA V. EINSPIEI^ER
Da se še preveč zado-
voljimo z zaposlitvijo
nižje kvalificiranih ka-
drov nam pričajo regij-
ski podatki o kvalifika-
cijski strukturi zaposle-
nih v času od januarja do
oktobra. Od skupno 5452
novozaposlenih, je 41,7
odstotkov delavcev oz-
kega profila, 34.9 do četr-
te stopnje (poklicna šo-
la), 18,5 odstotka iz pete
stopnje (srednja šola), 4,8
odstotka novozaposle-
nih šeste stopnje (višja
izobrazba) ter 3,8 odstot-
kov sedme stopnje oziro-
ma visoke izobrazbe. Od
skupnega števila se je to-
rej zaposlilo 2276 kadrov
ozkega profila kar je naj-
več. Najmanj se je zapo-
slilo visokošolskih ka-
drov, le 280.
Od skupnega števila
brezposelnih v Jugosla-
viji jih je največ v Srbiji
brez pokrajin, 29,3 od-
stotkov, v Bosni in Her-
cegovini, 20,8 odstotkov,
Makedoniji, 13,5 odstot-
kov. Hrvaški 11,8 odstot-
kov, Vojvodini 9,9 od-
stotkov, Kosovu 9,5 od-
stotkov, Črni gori 3,4 od-
stotke, v Sloveniji 1,7 od-
stotkov.
Struktura: mladih je
77,4 odstotke, strokov-
njakov 52,3 odstotke,
žensk 56 odstotkov.
V Jugoslaviji je bilo po
lanskih julijskih poda-
tkih 970 tisoč brezposel-
nih. Veliko število teh je
pripravljeno sprejeti de-
lo tudi izven kraja in
izven republike, poglej-
mo le nekatere številke
iskalcev zaposlitve iz po-
klicev, ki najbolj izsto-
pajo: diplomiranih prav-
nikov 1057, diplomira-
nih ekonomistov 1125,
pravnikov 682, diplomi-
ranih sociologov 425,
zdravnikov 403, ekono-
mistov 340, strojnih inže-
nirjev 221 in tako na-
Prej...
Podatki o osebah, ki iščejo zaposlitev, kvalifikacijska struktura na dan 31. 1. 1985
Tabelo na skupnosti za zaposlovanje oblikuje vsak mesec sproti, poglobljene analize, s katerimi razlagajo gibanja
zaposlenosti in brezposelnosti, pa vsebinsko obdelajo na osnovi tri, šest, devet in dvanaistmesečnihjpodatkov.
VELIKO PUSTOVANJE
v soboto, 16. februarja ob 20. uri.
Zabavala vas bosta: ansambla VITAMIN in
ŠTIRJE KOVAČI, gost večera presenečenje,
bogata nagrada mask.
TORKOVO PUSTOVANJE 19. 2. ob 19.30 uri.
Zabavala vas bosta ansambla VITAMIN in
PLAVA TRAVA ZABORAVA. Bogate nagrade
mask. Predprodaja vstopnic: Globtur, Izletnik,
bazen Golovec.
Vabljeni!
Vse ljubitelje tenisa obveščamo, da vam Zavod Golovec
omogoča igranje tenisa tudi pozimi, in sicer v glavni pri-
reditveni dvorani vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8.
do 14. ure.
Rezervacije igrišča pri varnostniku dvorane Golovec tel.
330-98.
Ostanite zdravi in čili, obiščite bazen, kegljiče, savno, ki
so odprti: bazen od 8. do 19. ure, kegljiče od 12. do 22.
ure, savna od 15. do 21. ure.
Bazen bo v soboto, 9. in v nedeljo, 10. februarja zaprt za
rekreacijo zaradi prvenstva Slovenije v plavanju pionirk in
pionirjev do 12. leta.
Avtosejem rabljenih avtomobilov vsako soboto od 8. do
12. ure.
Vabljeni!
Poklici za katere je v
posameznih občinah
našega območja najtežje
najti zaposlitev: Celje:
razredni učitelj, gradbe-
ni tehnik, vzgojitelj, eko-
nomski tehnik, medicin-
ska sestra, gimnazijski
maturant, konfekcionar,
frizer, prodajalec. Žalec:
delavci iz suficitarnih
poklicev in invalidi. Slo-
venske Konjice: prodaja-
lec, administrator, elek-
trotehnik, gradbeni teh-
nik, prometni tehnik,
vzgojitelj, medicinska
sestra, zobozdravstveni
asistent, gimnazijski
maturant, kmetijski in-
ženir, razredni učitelj,
diplomirani pedagog, in-
validi. Šmarje pri Je-
lšah: prodajalec, admini-
strator, gradbeni tehnik,
gimnazijski maturant,
invalidne osebe. Laško:
administrator, prodaja-
lec, gimnazijski matu-
rant, medicinska sestra,
vzgojitelj. Šentjur: ad-
ministrator, frizer, pro-
dajalec, medicinska se-
stra, gimnazijski matu-
rant, invalidne osebe.
Velenje in Mozirje: pro-
dajalci, medicinske se-
stre, pedagoški delavci,
gimnazijski maturanti.
Se vam pripeti, da ho-
čete kupiti Novi tedn//c,
pa je ta na prodajnih
mestih že razprodan?
Postanite naročnik in
imeli boste zagotovljen
izvod, ki vam ga bo na
dom dostavil poštar!
6. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR 1985
■■■■■■^^■^
»V mornarico grem!«
Nismo se še čisto navadi-
li, da lahko po novem tudi
dekleta oblečejo vojaško
suknjo, pa čeprav Lidija v
naši armiji že davno ni več
osamljena. V prvih dneh
najlepšega meseca v letu, se
bo našim vojakinjam pri-
družila tudi Nadja Šrklj iz
Slovenskih Konjic.
- So doma ponosni nate?
»Mama in oče sploh ne
verjameta, da mislim resno.«
- Zdaj bosta to lahko še
prebrala.
»... in mislim, da bosta v
resnici vendarle tudi po-
nosna.«
- Šest mesecev bo same-
val tudi stroj v Kostroju.
»Štiri leta delam v tej de-
lovni organizaciji, kjer so bili
moji sodelavci tudi precej
presenečeni, ko sem jim raz-
krila, da bom modro haljo
zamenjala za modro uni-
formo.«
- Čez pol leta se boš vrnila
na svoje delovno mesto
kot...
»Rezervni vojaški oficir,
kajti v Splitu, kamor sem
razporejena, bom tri mesece
obiskovala šolo za rezervne
vojaške oficirje.«
- Čeprav sem se hotela
izogniti temu vprašanju, mi
vseeno zaupaj, zakaj si se
odločila, da pojdeš v JLA?
»Sem ena izmed prosto-
voljk pri Teritorialni obram-
bi v Slovenskih Konjicah,
dvakrat sem bila na uspo-
sabljanju, na Skomarju in
Resniku. Takrat sem se nav-
dušila in začela razmišljati,
da bi se tudi sama pridružila
fantom in dekletom v naši
armiji.« MATEJA PODJED
Karneval v
T. Velenju
Pustni karneval je bil
svoj čas najbolj obiskana in
gledana turistična priredi-
tev v Titovem Velenju, ven-
dar kaže da ga tudi letos ne
bo. Gotovo je vzrok v tem,
da Turistično društvo Vele-
nje in občinska Turistična
zveza ne najdeta skupnega
jezika. Zato bi bilo n^-
bolje, da bi se za organiza-
cijo karnevala zavzelo
Društvo prijateljev mladi-
ne, ki bi lahko skupaj z
osnovnimi šolami oživelo
prastare ljudske običaje.
L. OJSTERŠEK
Čudoviti svet čipov
Konjičanom vse manj neznanka
v konjiški občini so se do-
volj zgodaj zavedli, kako
pomembna je računalniška
pismenost. Da ne bi stopica-
li na mestu, ali pa celo hodi-
li rakovo pot, so v občini
sklenili, da je potrebno za
razvoj računalništva tudi
kaj prispevati. Tisti, ki v
konjiški občini največ pri-
speva, pa je tudi v tem pri-
meru združeno delo.
Da bi iz mladega rodu zra-
sli bodoči strokovnjaki in da
bi se lahko zdajšnji delavci
ob računalnikih izpopolnje-
vali, je združeno delo zbralo
milijon dinarjev in pol za
računalniško opremo v
osnovnih šolah. Zdaj ima
vsaka osnovna šola v občini
svoj računalnik s pripada-
jočo opremo in kar je prav
tako pomembno, tudi svoje-
ga mentorja. V računalniške
krožke seje v konjiški občini
povezalo okoU 200 učencev.
V čudoviti svet čipov pa
tiste, ki se navdušujejo za
računalništvo, popeljejo tudi
pri Delavski univerzi Slo-
venske Konjice, kjer so na
tem področju tudi naredili
odločen korak. Med počitni-
cami so poskrbeli za semi-
narje in informativne dneve
za učitelje. V programu pa
imajo še štiri vrste seminar-
jev: 16-urne informativne,
40-urne pa za delavce, ki že
delajo z računalniki, za učen-
ce prve in druge stopnje in
seminar za programiranje v
basicu. Predavatelje uspo-
sabljajo na Pedagoški akade-
miji v Mariboru, Zavodu za
šolstvo v Celju, pri republiš-
kem zavodu za tehnično kul-
turo v Ljubljani in tudi v or-
ganizacijah združenega dela,
tam, kjer že imajo računalni-
ke, kot na primer v Konusu.
Seveda je za takšno razvi-
jajočo se dejavnost potrebna
oprema. Nekaj je pri Delav-
ski univerzi imajo, že lep čas
pa od Konirna, uradnega za-
stopnika za prodajo računal-
nikov Commodore, zaman
pričakujejo Commodore, ki
velja v tujini 600 nemških
mark, pri Conimu pa 888.
Zaenkrat si pot v svet
računalništva pri Delavski
univerzi utirajo z dvema
računalnikoma Sinclair.
Enega jim je iz združenih
sredstev podarila občinska
raziskovalna skupnost, v
Uniorju so prispevali sred-
stva za štiri, pri občinski izo-
braževalni skupnosti Mari-
bor so sprejeli sporazum za
nabavo enega Commodorja.
MATEJA PODJED
Težave zaradi odjuge
v zadnjem tednu, ko so se
nizke temperature nekoliko
dvignile in se ustalile, je
prišlo na širšem celjskem
območju tudi do številnih
okvar na vodovodnih nape-
ljavah. Tako so prej zamrz-
njene cevi zaradi povečane
prostornine staljenega ledu
popokale in dežurna služba
Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Celje ko-
majda zmore odpravljati
številne okvare.
Doslej je prišlo na Samo-
upravno stanovanjsko skup-
nost že preko 300 prijav ok-
var, večino od teh so dežurni
na terenu že pregledali in jih
bodo v roku enega tedna tu-
di odpravili. Sicer pa, po be-
sedah tovarišice Klukejeve,
odgovorne za vzdrževanje v
obrobnih krajevnih skup-
nostih, vsak dan delajo mon-
terji od 7. do 22. ure in tako
poskušajo v najkrajšem času
odpraviti vse okvare. Stroški
za sanacijo vodovodnih na-
peljav se krijejo iz interven-
cijskega sklada, največ ok-
var pa je nastalo v starejših
zgradbah in pritličjih ter niž-
jih nadstropjih stanovanj-
skih objektov.
Na Samoupravni stano-
vanjski skupnosti so nam še
povedali, da opravlajo mon-
terji svoje delo tudi v obrob-
nih krajevnih skupnostih in
da pri svojem delu veliko-
krat naletijo tudi na nerazu-
mevanje ostalih stanovalcev.
Morda ne bi bilo napak, če bi
ljudje malo več dali na so-
sedske odnose in bi manj ne-
godovali ob morebitni po-
plavi v sosedovem stanova-
nju. Stanovanja so v teh ob-
jektih v večini družbena last-
nina
IVANA FIDLER
V žaisifi občini tudi
zasebne trgovine
v žalski občini je vedno
več zanimanja za prodajo
na drobno, oziroma za ure-
ditev nekaterih zasebnih tr-
govin. Trgovina v zasebni
lasti je zaenkrat samo ena
in to v Andražu, ki jo vodi
Inge Plevčak. Krajani An-
draža so z založenostjo za-
dovoljni, Savinjski maga-
zin, nosilec osnovne preskr-
be v občini pa tudi, saj je
bilo prej precej stroškov po-
slovanja.
Prodaja na drobno je našla
svoje mesto tudi v predlogu
sprememb in dopolnitev od-
loka o ureditvi nekaterih
vprašanj obrti in se nanaša
na prodajo na drobno.
V zasebnih trgovinah bodo
lahko odslej prodajah meša-
no industrijsko blago kot so
tekstil, kratko in pleteno bla-
go ter konfekcija, galanterij-
ski izdelki, igrače, izdelki iz
gume in kavčuka ter plasti-
čnih cevi, železnina, kovin-
ski izdelki, kmetijsko orodje,
umetna gnojila, sredstva za
varstvo rastlin, električne
naprave za gospodinjstvo,
naftni derivati in plin v je-
klenkah, čebelarski material
in potrebščine, barve, laki,
kemikalije, kozmetični izdel-
ki, steklo, pisalne potrebšči-
ne, sadje in zelenjava ter to-
bačni izdelki.
Na celotnem, območju
občine, razen v Žalcu, Pre-
ooldu. Petrovčah, na Polzeli,
Vranskem in v Šempetru,
bodo lahko prodajali tudi
časopise in periodični tisk.
V okviru prodaje na drob-
no bodo lahko prodajali živi-
la in gospodinjske potrebšči-
ne samo v nekaterih krajih.
Število krajev so razširili še
na Črnovo, Čreto, Dobrič,
Kasaze, Pernovo in Stu-
dence.
JANEZ VEDENIK
Med prijatelji v Pliberiiu
Slovensko prosvetno
društvo Edinost iz Pliberka
je med letošnjimi zimskimi
počitnicami spet - zdaj že
petič - organiziralo letova-
nje celjskih otrok v svojem
mestu pod Peco. Društvo že
dolga leta sodeluje s Socia-
listično zvezo delovnega
ljudstva iz Celja vključno z
izmenjavo otrok, ki poteka
tako, da gredo naši otroci
pozimi smučat na Peco,
otroci iz Pliberka in bližnje
okolice pa poleti letujejo v
Baski na otoku Krku.
Na zimsko letovanje v Pli-
berk se je letos odpravilo se-
demnajst najboljših učencev
celjskih šol. V Pliberku so
jih pričakali predsednik slo-
venskega prosvetnega druš-
tva Edinost Jožko Hudi, član
odbora Lipej Kolenik in
tamkajšnji starši, ki so jih
odpeljali na svoje domove.
Otroci so prebivali v okoliš-
kih vaseh - Dob, Čirkovče,
Nonča vas,. Blato, Libuče,
Vogrče in Cirgoviče. Vsako
jutro so se s kombijem odpe-
ljali na smučišče, popoldne
pa se spet vrnili k družinam,
kjer so jih že nestrpno priča-
kovali. V njihovi prijetni
družbi so preživeli čudovit
teden.
»Bila sem pri preprosti ko-
roški družini, ki sicer nima
kmetije z živino kot večina
drugih, ampak le nekaj hek-
tarov zemlje,« pripoveduje
zdaj Marta Kovačič iz osnov-
ne šole Ivan Kovačič-Efen-
ka. »Spoznala sem prijatelji-
co Anito in težko sem se po-
slovila od nadvse prijaznega
mesteca in še bolj prijazne
družine.«
»V začetku nas je kar malo
stiskalo, saj nismo poznali
družin, ki so nas sprejele,« je
v spisu, ki'ga je o počitnicah
napisala že v Pliberku, ome-
nila Vladimira Skale iz
osnovne šole Fran Koš. »To-
da že naslednji dan, na san-
kanju, smo vsi vzdihovali od
navdušenja, saj smo se že pr-
vi dan počutili kot doma.
Najbolj pa meje presenetilo,
da imajo družine na Koroš-
kem tako veliko otrok.«
Sebastjan Leber in Jure
Bratušek iz osnovne šole
Vojnik sta bila na vso moč
zadovoljna s svojimi »novi-
mi starši«.
»Pa tudi druge domačine
hočeva pohvaliti, saj so bili
vsi zelo gostoljubni,« sta pri-
povedovala. Najbolj pa se ji-
ma je vtisnilo v spomin, da
Slovenci v Pliberku spoštu-
jejo materin jezik in da se
med seboj pogovarjajo iz-
ključno v slovenščini.
V Pliberku so se otroci sez-
nanili tudi s tamkajšnjo kul-
turno dejavnostjo Sloven-
cev, ki je zelo razvita. Priza-
devni pevski zbor in delavna
amaterska skupina - vodi ju
Anita Hudi, ki je tudi tajnica
slovenskega prosvetnega
društva Edinost - sta več-
krat v gosteh pri nas v Slove-
niji, pa tudi sami vabijo go-
ste od tod v svoj kraj.
SAŠA BURNIK
Ivo Serdoner
Ivo Serdoner je bil dol-
ga leta predsednik Zdru-
ženja šoferjev in avtome-
hanikov iz Žalca. Pravza-
prav ni pretirano, če za-
pišem, da ima prav on ve-
liko zaslug za to, da je pri
Šempetru zrastel tako lep
avtopoligon in ob njem
rastejo prostori, v katerih
so predavalnice za avto
šolo, kaj kmalu pa bodo
prostori urejeni tudi za te-
hnično bazo. In kolikor
poznam Iva, bo zdajle
spet poskočil od same je-
ze. Prvič zato. ker ome-
njam njegove zasluge,
drugič pa zato, ker ga je
najlažje ujeziti, če kdo ne
pove ali zapiše, daje avto-
poligon v Ločici pri Pol-
zeli. Pa ne da bi kdo mi-
slil, kako malenkosten je
tale Ivo. Je pa izredno na-
tančen človek, ki ne pre-
nese nobene površnosti.
Doslednost je velika vrli-
na tega človeka, ki ga
pozna vsa Savinjska do-
lina:
Ivo je zasebni avtopre-
voznik. Dan se mu začne
ob peti uri zjutraj in traja
povprečno  dvanajst  ur
dnevno, vedno na relaciji
Titovo Velenje-Savinjska
dolina. Pogodbeno na-
mreč prevaža premog
kupcem Savinjskega ma-
gazina. Tako je pravza-
prav gost na večini do-
mov vsaj enkrat letno.
Kljub temu, da ima doma
še kmetijo, pa je, aktiven
tudi v polzelski krajevni
skupnosti, pri gasilcih in
kdo ve, kje vse še. Ivo je
namreč človek, ki je tr-
dno prepričan, daje treba
biti aktiven tudi na dru-
gih področjih in da mu ne
sme biti vseeno, kaj se
dogaja okrog njega. Tre-
ba je biti vpet v življenje
in to mu uspeva. Občutek
imam, da morda tudi za-
radi trme, ki jo nosi v se-
bi. Tiste zdrave trme, ki
človeku ne dovoljuje, da
bi bil polovičar.
Dolga leta biti poklicni
šofer, ni enostavno. Pre-
voziti milijone kilome-
trov tudi ni lahko. Toda,
ko pride sobota in potem
še nedelja, Ivu nekaj
manjka. Srečen je, ko se-
de spet v tovornjak in gre
novim kilometrom na-
proti. To ni služba, to je
del njegovega življenja, ki
je včasih bolj pomemben
kot karkoli drugega.
Ko so na nedavni letni
konferenci Združenja šo-
ferjev in avtomehanikov i
Iva proglasih za častnega j
predsednika, ni bilo ko- i
nec ploskanja v nabito
polni šempetrski dvorani.
To ni bilo le vljudnostno
ploskanje, pač pa iskreno
pozdravljanje človeka, ki
ga spoštujejo.
JANEZ VEDENIK
Kar se Janezek nauči to Janez zna
Vabljivo sonce, ki je v zadnjih dneh kar prijetno grelo, je zvabilo na dan tudi varovance
vrtca na Polzeli. Odpravili so se na zelenice okrog svojega dopoldanskega bivališča in
pobrali odpadke, ki so se nabrali od jeseni. Delo jim je bilo v veselje. Vsekakor je bila to
dobra domislica vzgojiteljic, saj je treba čut za lepo in čisto okolje začeti razvijati v
n^inežnejših letih.
______.________..... ....________........... ......  .......^__X^CAVČAB.
7. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Brez večjih
trgovin v žalski
občini
v tem letu v žalski
občini ne bodo gradili
večjih trgovin.
Savinjski magazin bo
obnovil samopostrežno
trgovino v Žalcu ter pri-
čel s pripravami na iz-
gradnjo centralnega skla-
dišča komercialnih zalog,
kar bo skupaj s še nekate-
rimi manjšimi naložbami
v zamenjavo dotrajanih
osnovnih sredstev veljalo
133 milijonov dinarjev.
Hmezadova delovna or-
ganizacija Agrina bo vlo-
žila skoraj 433 milijonov
dinarjev v izgradnjo skla-
dišč v Novem Celju, Mar-
kovcih in Prijedorju, de-
lovna organizacija Ex-
port-import pa bo vložila
92 milijonov dinarjev v iz-
gradnjo skladišča za
hmelj ter opremo v hme-
Ijarni. JANEZ VEDENIK
Uspešni šoštanjski gasilci
Pionirke lani državne prvakinje
Konec januarja je bil že
106. občni zbor šoštanjskih
gasilcev. Društvo je najsta-
rejše v občini Titovo Vele-
nje in za svoje požrtvovalno
in vsestransko delo je preje-
lo že številna priznanja.
Najpomembnejše priznanje
je gotovo medalja zaslug za
narod s srebrno zvezdo.
Občnega zbora so se udele-
žili tudi predstavniki pobra-
tenega društva iz hrvaške
Čazme, Gasilske zveze Bjelo-
var, Gasilske zveze Hrvaške
in delegacija iz avstrijskega
mesta Spittal. Krešo Svetoi-
vanec, predstavnik hrvaške
gasilske zveze je društvu po-
daril spominsko darilo, dr-
žavnim pionirskim prvaki-
njam in mentorjema pa sre-
brne medalje.
Na slovesnosti so podelili
tudi številna druga prizna-
nja. Dobili so jih: Ivan Žni-
dar, za 30-letnico delovanja,
Robert Napotnik, Leon
Stropnik, Terezija Pungart-
nik, Berta Napotnik, Marija
Gorčan, Fanika Tot, Jožica
Žnidar in Pavla Ojsterček, za
10-letnico delovanja. Anton
Levar in Milan Krenos, sta
dobila priznanje I. stopnje,
Stanislav Mlakar in Peter
Drev pa priznanje II. stop-
nje. Priznanja so dobili še
drugi prizadevni člani, med
njirni tudi veteran Miloš
Volk, ki je član društva že od
nastanka leta 1919, ko ga je
po razpadu Avstroogrske
ustanovil njegov oče Jakob
Volk.
čfasilsko društvo iz Šošta-
nja je imelo lani 33 vaj, ki se
jih je udeležilo 419 članov. V
gasilskem tednu so se udele-
žili tudi velike vaje v Tito-
vem Velenju in v drugih kra-
jih severovzhodne Slovenije.
Sodelovali so tudi na števil-
nih tekmovanjih v sosednjih
republikah. Sicer pa je bilo
lani šest požarov, kjer so ga-
silci uspešno posredovali.
Srečno sta se iztekli tudi ak-
ciji pogrešanih oseb na od-
daljenih hribovitih predelih.
Na številnih tekmovanjih so
se najbolj izkazale pionirke,
ki so osvojile prvo mesto na
državnem prvenstvu v Pri-
zrenu. Izvedli so tudi med-
društveno tekmovanje s sta-
rimi motornimi brizgalnami
za memorial Jožeta Žunko-
viča. Sodelovali so še na X.
gasilskem kongresu v Mari-
boru in opraviU veliko udar-
niških ur, saj so v celoti ob-
novili streho gasilskega
doma.
V.KOJC
Ni bUo pravega novoletnega vzdušja
Izjemno dobri so bili le obiski dedka Mraza v vrtcih
Na zadnji seji koordinacijskega od-
bora za organiziranje in usklajevanje
proslav ter prireditev pri celjski So-
cialistični zvezi so ocenili novoletni
poulični sejem in prireditve Dedka
Mraza. Najboljše, tudi intimno doži-
vete prireditve Dedka Mraza, so bile
v vzgojno-varstvenih organizacijah
po krajevnih skupnostih, za kar ima-
jo največ zaslug vzgojiteljic.
Novoletno vzdušje ob sejmu na Trgu
V. kongresa, tudi z rednim, dnevnim
obiskom Dedka Mraza s skromnim
spremstvom, pa ni bilo najbolje pri-
pravljeno, kar kaže upoštevati pri le-
tošnjem novoletnem obhodu Dedka
Mraza. To pomeni, da se bo morala
bolj potruditi tudi Zveza prijateljev
mladine v Celju, ki je glavna povezo-
valka novoletnih prireditev za mladi-
no v Celju.
Novoletni sejem po mnenju članov
koordinacijskega odbora ni izkoristil
vseh možnosti, ki mu jih je dajal pred-
novoletni čas, niti po izbiri blaga in
razstavljalcev, niti po zunanjem vide-
zu, preveč pa je bilo na ogled kičastih
izdelkov iz plastike. Takšni v seda-
njem obsegu ne sodijo več na novolet-
ni poulični sejem v Celju, še manj pa
na ij leta v leto bolj ugledni sejem
obrti in drobnega gospodarstva.
Letos bodo za pusta v Celju pripravi-
h pustni kongres, vendar še ni jasno,
ali ga bo mogoče pripraviti na Trgu V.
kongresa, kjer so začeli obnavljati po-
rušeno stanovanjsko-bančno poslopje,
ah pa bo na Tomšičevem trgu, ki je
vsekakor primernejši za takšno prire-
ditev, kajti pustnega sprevoda v glav-
nem ne bo.
Člani koordinacijskega odbora So-
cialistične zveze v Celju so sprejeli tu-
di program najpomembnejših letoš-
Celjski Stari grad zlasti v poletnem
času ni dovolj izkoriščen kot turisti-
čno-prireditveni prostor in objekt,
čeprav ima Turistično društvo Celje
posluh za vsakršne folklorne, gleda-
liške ali drugačne prireditve, vendar
na njihova vabila zaenkrat ni prave-
ga odmeva.
njih prireditev in proslav, od katerih
poleg že tradicionalnih posebej izsto-
pa proslava ob 50-letnici Zleta Svo-
bod, ki bo 3. in 4. julija.
•UM
Hitra pomoč
Plaz v Lepi njivi, ki ogroža kmetijo Marije in
Jožeta Pečnika v Lepi njivi, o čemer smo pred krat-
kim pisali tudi v Novem tedniku, bo verjetno
odpravljen v zelo kratkem času.
Že nekaj dni so v hribu nad kmetijo gradbeni delavci
REK-a iz Titovega Velenja in strokovnjaki Geološkega
inštituta Slovenije, ki so že zminirali nekatere osamele
skale, zdaj pa z buldožerji odstranjujejo nekaj tisoč
kubikov zemlje, ki ogroža kmetijo. S temi deli naj bi
končali konec tega tedna, nato pa bodo razstrelih še
preostanek velike skale, ki se je decembra lani prelo-
mila na pol. V drugem delu sanacije bodo opravili še
drenažo.
Predračun del brez miniranja znaša tri in pol mili-
jone dinarjev, sredstva pa bodo po ključu, ki ga sicer še
niso sprejeli, razdelili med občini Mozirje in Titovo
Velenje. Najvažnejše je, da so z deli pričeli pravočasno,
največ zaslug za hitro akcijo pa imata izvršna sveta
obeh občin.
R. PANTELIČ
Z esperantom na Kitajsko
v teh dneh je Društvo za
mednarodni jezik Esperanto,
ki ima sedež na Šlandrovem
trgu v Celju, pripravilo začetni
tečaj jezika, ki vsem tečajni-
kom ponuja tudi zanimivo
možnost obiska daljne Kitaj-
ske. Ta dežela se je namreč
prav preko esperantskega jezi-
ka pričela na široko odpirati za
ves svet in zato tudi izbor Pe-
kinga za mesto 71. svetovnega
esperantskega kongresa, ni
presenečenje.
In če smo že v naslovu zapi-
sali povabilo na Kitajsko, po-
tem je potrebno sedaj vsem
mladim nadobudnežem (pa tu-
di za starejše, ki bi se radi
naučili mednarodnega jezika
veljajo enaki pogoji,) povedati,
da je leto in pol dovolj časa za
uk esperanta. V letu 1986 na-
mreč lahko na Kitajsko potuje-
jo vsi člani Esperantskega
društva, ki obvlad^o medna-
rodni jezik in so - časa pa je še
dovolj -J^ifvarčevali tudi ne-
kaj, zaradi inflacije na vezano
bančno vlogo prištedenih, di-
narjev. Esperantisti želijo tudi
na tak način nekoliko pomla-
diti svoje vrste. Sicer pa si čla-
ni društva že dlje časa prizade-
vajo, da bi v svoje vrste priteg-
nili večje število mladih, ki
prav na ta način spoznavajo
nove prijatelje iz vsega sveta,
IVANA FIDLER
Priznanje zdravstveni vzgoji
Marian Sturkenboom in
Carla Koiner sta študentki
zdravstvene vzgoje iz Maa-
strichta na Nizozemskem. Tri
tedne sta svoje znanje dopol-
njevali v celjskem zdravstve-
nem centru. To je veliko in
malo časa, vsekakor pa do-
volj, za vsaj grobe primerjave
zdravstvene vzgoje pri nas in
na Nizozemskem.
Obe sta opazili, da je pri nas
zdravstvena vzgoja zelo dobro
organizirana in da dela na tem
področju veliko ljudi. Škoda,
da ni to delo' tudi bolj znan-
stveno, z večjim preverjanjem
uspešnosti in po potrebi spre-
minjanjem, tako kot je to pri
njih. »To je potrebno, saj stane
veUko denarja," je poudarila
Čarla, Marion pa je navdušil
predvsem program zobozdrav-
stvene preventive: »Mnogo
bolj je dograjen, kot pri nas in
lahko se ponašate z njim.«
Še na dvoje nujnih opažanj
velja opozoriti. Na to, da so lju-
dje, ki se ukvarjajo z zdrav-
stveno vzgojo pri nas za to delo
zelo zavzeti in na to, da im^o
zanj vse premalo pripo-
močkov.
Sicer pa ju je prevzela tudi
lepota zime v naših krajih in
gostoljubnost ljudi. Tako, da
se nameravata vrniti tudi pole-
ti, med počitnicami.
MBP
Žalna svečanost na Stranicah
z žalno svečanostjo se svojci, delegacije in posamezniki vsako:
leto na 12. februar poklonijo spominu na sto talcev, žrtev okupa-
toijevega nasila na Stranicah.
V torek ob 10. uri se bo oglasila godba na pihala, pevci zbora
društva upokojencev iz Slovenskih Konjic in recitatorji osnovne j
šole Vitanje in Stranice. Pripadniki teritorialne obrambe bodo'
izstrelih častne salve. Zbranim bo govoril predsednik občinske
konference socialistične mladine Slovenske Konjice, Zvonko
Fevžer. Organizator tega tradicionalnega srečanja je vsako leto
občinski odbor Zveze združenj borcev Slovenske Konjice.
MP
V SPOMIN

Zadnje dni decembra
1984 so se v Strmcu v ve-
likem številu poslovili od
svojega krajana, družbe-
nopolitičnega in samo-
upravnega aktivista Iva-
na Jezernika st.
Pokojnik seje rodil leta
1927 v Lembergu, očetu
mlinarju in materi gospo-
dinji. Svojemu kr^u je
ostal zvest tudi vse življe-
nje. Ni še končal osnovne
šole, ko ga je zajela vojna
vihra. Kot 17-letni mlade-
nič je vstopil v Tomšiče-
vo brigado, bil pa je tudi
borec Pohorskega
odreda.
Takoj po osvoboditvi se
je zaposlil pri Okrajni
cestni upravi. Pomemb-
no je bilo njegovo delo v
službi za zaposlovanje v
Celju, zaključil pa je svo-
jo delovno dobo spet pri
cestarjih, saj seje v Cest-
nem podjetju Celje leta
1976 tudi invalidsko upo-
kojil.
Ivan Jezernik st. tudi
po upokojitvi ni miroval.
Najdemo ga z dušo in te-
lesom pri gasilcih, kate-
rim seje pridružil že 1948.
leta, bil pobudnik za usta-
novitev GD Strmec, kate-
remu je nato od leta 1949
kar trinajst let predsedo-
val. Njegovo delo pri ga-
silcih je pustilo trajne pri-
dobitve tako v Strmcu
kot Lembergu. Nepogreš-
ljiv je bil pri ZRVS. s^ so
krajevno organizacijo
ustanovili v Strmcu prav
na njegovo pobudo. Še
bolj odgovorno nalogo pa
je v krajevni skupnosti
opravljal kot predsednik
komiteja za SLO in DS,
pa v borčevski organiza-
ciji, SZDL in krajevni sa-
moupravi, kjer je nadvse
zavzeto opravljal funkcije
predsednika sveta KS in
poravnalnega sveta, da
od njegove številne druž-
benopolitične in samo-
upravne dejavnosti iz-
dvojimo samo ti dve.
Bilje zvest krvodajalec,
nadvse rad pa je imel
mlade, kar se je še pose-
bej poznalo pri sodelova-
nju s šolo in pionirji in pri
vseh prireditvah Kurir-
čkove pošte. Našel si je
čas še za lovstvo in samo-
izobraževanje, saj je ob
delu končal Višjo šolo za
organizacijo dela v
Kranju.
Ivan Jezernik st. je bil ve-
dno sredi ljudi in doga-
janj, vedno je našel čas za
dom in družino, znal seje
razdajati.
Da so ga ljudje znali ce-
niti, bolj kot številna odli-
kovanja in priznanja, pri-
čajo o tem besede ob slo-
vesu, pa gasilske sirene,
otožne melodije lovskih
rogov, častne salve. Spo-
min nanj bo ostal svetel,
poln ljubezni in spošto-
vanja.
KATICA PEŠAK
Vera Manfreda
»Le kot član partije se
lahko boriš za pravice
proletariata in boriš proti
tistemu, ki nas vseskozi
izkorišča,« je že dolgo te-
ga na nekem mestu zapi-
sala Vera Manfreda in s
tem izrazila zaupanje par-
tiji, katere članica je po-
stala julija 1944. leta.
Poti, na katero je stopi-
la kot mlada aktivistka
osvobodilnega gibanja od
njenih samih začetkov
1941. leta, je ostala zvesta
vse življenje.
V zgodnji mladosti jo je
kalilo v revolucionarko
težko življenje ob nesta-
novitnem očetu, kije dru-
žino kmalu zapustil. Sa-
ma je morala pričeti skr-
beti zase že s štirinajstimi
leti. Najprej je gospodi-
njila laškim gospodom.
Tako je spoznala iz lastne
izkušnje življenje kna-
pov, spoznala pa je tudi
blišč in bedo nemčurstva,
ki seje v tistih predvojnih
časih nevarno vrivalo
med poštene kmete in
proletarce. Krhka in než-
na, z velikimi bremeni, ki
jih je nalagalo življenje, je
prvič za dalj časa zbolela
zaradi dela v nemogočih
pogojih v pralnici. Potem
ji je končno uspelo dobiti
mesto tkalke v laški pre-
dilnici.
V osvobodilno gibanje
seje vključila od samega
začetka, aprila 1944 je po-
stala sekretarka okrajne-
ga odbora zveze mladine.
Poznanstvo z Dušanom
Poženelom in njegovim
krogom pa je bilo odločil-
no za njen vstop v partijo.
Odšla je v partizane. Bi-
la je ujeta in tik pred
osvoboditvijo so jo spu-
stih iz zloglasnega Stare-
ga piskra.
Težko bi bilo našteti
vse samoupravne in druž-
benopolitične funkcije, ki
jih je Vera Manfreda
opravljala v povojnem
času na občinski Jn me-
dobčinski ravni. Številna
priznanja o tem sama za-
se pričajo:
Prejela je Red zaslug za
narod tretje stopnje, red
dela tretje stopnje, meda-
ljo za hrabrost, red dela z
bronastim vencem in še
nekatera.
V SPOMIN
8. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR 1
Priznanja za vidne dosežke
Nocoj tiotjo podelili priznanja kulturnim delavcem
Nocoj, na predvečer slo-
venskega kulturnega praz-
nika, pa tudi jutri in v sobo-
to bo na Celjskem največ
prireditev.
Množičnost se bo zrcalila v
nastopih pevskih zborov,
gledališč, kulturno umetniš-
kih skupin, koncertov in po-
sameznikov. Kulturne skup-
nosti občin pa bodo, kot vsa-
ko leto, podelile nagrade,
priznanja in plakete za vidne
umetniške dosežke. Prejeli
jih bodo:
Celje: Dane Debič, dr. An-
ton Sore, Komorni moški
zbor. Društvo likovnih ama-
terjev Celje, Ana Vovk-Pez-
dirjeva, Miro Podjed. Laško:
Jože Medved, Edi Jelovšek,
KUD Lažiše. Mozirje: Jožefa
Goličnik, Franc Zamernik,
Martina Podpečan, Peter
Sirko, Anton Venek, Franc
Podlesnik. Šentjur: Jožica
Salobir, Stane Jazbec, Jožica
Romih, Neža Žličar, Zofka
Kincl, uredniški odbor zbor-
nika Med Bočem in Bohor-
jem. Titovo Velenje: Silvo
Tamše, Marjan Stropnik, Te-
rezija Vačovnik, Ana Gla-
močak, Darinka Kramar,
Edo Lipnik, Alenka Podgor-
šek, Polde Rober, Marjan
Štumberger, Jože Vovk, Ma-
gda Zalar, Alojz Dobnik, Jo-
že Pirečnik, Anton Podvrat-
nik, Jože Turinek, Anton Ur-
bane, Kulturni center Ivan
Napotnik, mešani pevski
zbor Svoboda Šoštanj. Žalec:
Anica Lesjak. Florjan Les-
jak. Godba rudarjev in kera-
mikov iz Liboj.
Slovenske Konjice: Moški
pevski zbor Zreče, Jakob Šte-
fančič, Zdravko Ivačič. Šmar-
je pri Jelšah: kjer so Aškerče-
va priznanja in nagrade občin-
ske kulturne skupnosti pričeli
podeljevati lani, so se hkrati
odločili, da le-teh v bodoče ne
bodo podeljevali vsako, am-
pak vsako drugo leto. Letos
teh priznanj za delo v kulturi
torej ne bodo podelili. Če pa bo
v prihodnje kulturno življenje
in delo v občini bolj zaživelo,
se bodo odločili drugače.
Pod Prešernovo glavo
Ob premieri igre A. Goljevšček
Šmarski ljubitelji gleda-
lišča praznujejo letos 10.
obletnico delovanja mlade
gledališke skupine, ki pripra-
vi vsako leto po eno premiere
v novem kulturnem domu.
Doslej so pripravljali pred-
stave sami in pod režijskim
vodstvom Jožeta Čakša, to
pot pa je bilo nekoliko dru-
gače: dogovorili so se za sode-
lovanje s poklicnim igralcem
Daretom Hlago.
To pot so uprizorili »krat-
kočasno žaloigro« Alenke Go-
ljevšček »Pod Prešernovo gla-
vo«. In prav o izboru besedila
bi lahko največ govorili, druga
pomembna zadeva pa je pre-
našanje poklicnih odrskih iz-
kušenj na ljubiteljsko skupino.
Besedilo Alenke Goljevšček
zliva »ogenj in žolč« na vse, kar
se je zgodilo v vseh letih po
vojni - posebej pa še na rezul-
tate (če lahko o rezultatih že
sploh govorimo?!) umseijene-
ga izobraževanja, vprašanje pa
je, če lahko take ugotovitve iz
»centra« prenašamo v vsako
okolje. Občutljivejši režiser bi
lahko mirne duše segel po
svinčniku in potegnil spretnej-
še dramaturške črte, ki bi bile
nedvomno v korist
objektivnejšemu sporočilu
predstave. Če bi si ogledali
predstavo v Mestnem gleda-
lišču Ljubljanskem in jo pri-
merjali s šmarsko, bi prav go-
tovo ugotovili mero ustvaijal-
nosti režiserja ali prenosa iz
poklicne hiše na ljubiteljske
odrske deske. Če se je Dare
Ulaga predstavil mladim igral-
cem s svojim konceptom dela
in pedagoškim pristopom, oce-
njujemo tako sodelovanje kot
pozitivno.
Šmarski ljubiteljski gledališ-
čniki se vsake predstave lotijo
z veliko mero odgovornosti,
poskrbijo za organizirano
predstavo, za lepo scensko in
kostumsko opremo; in taka je
bila tudi to pot. Morda jim je
zavoljo kratkega časa zmanj-
kalo časa za temelj itej še razu-
mevanje in analiziranje ideje,
morda pa je bila posredi tudi
neizkušenost nekaterih mla-
dih igralcev, zato je bila pred-
stava na trenutke nekoliko raz-
vlečena.
Sicer pa je bila uprizoritev
simpatična, zlasti v tistih delih,
ko je imela »srečnejšo roko«
tudi avtorica besedila, npr. za-
ključno dejanje. V tem prime-
ru bi lahko spregovorili tudi o
»političnem gledališču« ali po-
litični satiri, ki pa je na Sloven-
skem še zelo nespretna.
Občinstvo je predstavo spre-
jelo s simpatijami in odobrava-
njem, predvsem zavoljo veli-
kih naprav, ki jih je mlada in
številna skupina vložila v to
delo. Korajžen je bil že izbor
besedila, kora^žno pa so zasta-
vili tudi celoten projekt - prav
gotovo določen napredek za to
skupino.
Pri predstavi so še sodelova-
li: za sceno Slavko Javorič, za
tehniko Stanko Šket, za ton
Caci Ceijak, za kostume Alen-
ka Novak, za masko Jana Goj-
tan, za frizerska dela Darinka
Stanjšek, šepetalka je bila Mi-
ra Čakš, vodja predstave pa
Darja Lojen. Ob nastopajočih
je posebej ugajal Jože Gojtan.
______________ŠTEFAN ŽVIŽEJ.
Koncert je
navdušil
v domu kulture v Slo-
venskih Konjicah je bil 23.
januarja koncert Beethov-
novega tria z Dunaja, ki je
navdušil številne obisko-
valce. Mnogi so ob odhodu
iz dvorane dejali: »Želimo
si več takšnih kulturnih do-
godkov.«
Navduših so izvajalci,
znani doma, v Avstriji, in
tudi po svetu: pianist lain
Burnside, violinist Markus
Wolf in violončelist Ho-
ward Penny.
V dvorani v Slovenskih
Konjicah je koncertu z za-
nimanjem prisluhnilo okoli
200 ljudi, kar je za ta kraj
izredno veliko, glede na to,
da občinstvo ni navajeno
poslušati te glasbene zvrsti.
Kljub zahtevnemu pro-
gramu, na sporedu so bila
dela Mozarta, Beethovna in
Erdoda, pa je bilo čutiti, da
so poslušalci glasno doži-
veli. To je še en dokaz več,
da je potrebno za glasbeno
izobraževanje ljudi narediti
še več in z vzgojo začeti že
pri najmlajših.
OLGA KANGLER
Nova piošča Komornega
mošicega zbora iz Celja
Komorni moški zbor iz Celja je po
presledku 13 let izdal ob svoji 35-letnici
drugo LP ploščo in zapisal na njo spo-
red slovenskih in jugoslovanskih umet-
nih pesmi, tokrat pod umetniškim vod-
stvom Vida Marcena.
Plošča vsebuje naslednje pesmi: Gal-
lusovo »O magnum mysterium«, Mokra-
njčevo »Njest svjat«, Pahorjevo »Oče
naš hlapca Jerneja«, Ravnikovo »Kam si
šla...«, Srebotnjakovo »Bori«, S.Mihel-
čiča »Jesen« in Jerebovo »O kresu«. Na
drugi strani pa so: Tajčevičeve »Komit-
ske pesme«, Mokranjčeva »Druga ruko-
vet«, Gotovčeva »Pod jorgovanom« in
Tomčeva »Bela krajina«.
Čeprav od vseh enajstih pesmi do se-
daj še niso bile objavljene na nobeni
plošči le štiri in četudi tri skladbe ne
spadajo popolnoma v prvo težavnostno
stopnjo, je plošča vseeno zanimiva, saj
predstavlja pomemben kulturni doku-
ment enega izmed slovenskih zborov, ki
je v dvajsetih tekmovanjih doma in po
svetu uspešno prikazoval slovensko in
jugoslovansko zborovsko glasbo, dose
gal visoka in najvišja priznanja za kvali
tetno petje in bil z dosedaj posneto i.
izvajano literaturo, bodisi na plošči ali
na magnetofonskih zapisih za radijske
potrebe, mentor in vzornik mnogim
našim zborom v kvalitetnem zborov-
skem prepevanju.
Končno je zanimiva in poučna tudi
interpretacija pesmi, ki je lastna in
značilna za vsakega zborovodjo posebej.
Vsekakor je slovensko zborovsko pet-
je dobilo z novo ploščo kvaliteten pri-
spevek tako na čisto umetniškem in še
posebej na pedagoškem področju in
predstavlja enega izmed gradbenih ka-
mnov v nadaljnjem razvijanju in dviga-
nju slovenske zborovske poustvarjal-
nosti.
Zaradi tega bi bilo prav, da bi dobila
plošča svoje stalno mesto v diskoteki
slehernega zborovodje, diskofila in lju-
bitelja lepega petja sploh, ki naj bi
ploščo tudi večkrat poslušali.
RADOVAN GOBEC
Podobe fiSmsIcih sporedov
Celjsko kinopodjetje je te
dni izdalo tri izjemno lepe,
koristne in zanimive pro-
gramske letake - posterje -
na katerih je objavilo celo-
letne sporede filmskega gle-
dališča, dvorane Mali
Union in mladinskih filmov
v kinu Dom. Izjemno lepo,
domisleno in učinkovito je
letake oblikoval Radovan
Jenko, ki mu je s tem dosež-
kom uspelo iz priročnih tek-
stov napraviti domiselne in
dekorativne posterje. Ti pa
s tem ne bodo več le infor-
mativni pripomočki obi-
skovalcem kinematografov
ampak postajajo s svojim
likovnim izrazom že tudi
umetniški izdelek.
Prvi letak je namenjen ce-
loletnemu sporedu mladin-
skih filmov v kinu Dom in
vsebuje naslove ter datume
predstav teh filmov. Po za-
slugi številnih delovnih or-
ganizacij, obrtnikov in kul-
turne skupnosti Celje bodo
mladi tudi letos »svoje« fil-
me spremljali v kinu Dom
brazplačno. Daje to koristna
kulturna akcija dokazujejo
podatki o lanskem obisku,
ko je mladinske filme v kinu
Dom videlo kar 33.629 mla-
dih. Letak jim bo pripo-
moček in nekak pomnilni li-
stič za odločitve o ogledu le-
tos izbranih filmov za ta pro-
gram.
Na drugem letaku je natis-
njen celoletni spored dvora-
ne Malega Uniona. Letak
vsebuje 52 'naslovov filmov,
kijih bomo letos gledali v tej
dvorani in med katerimi so
številni vrhunski filmi
novejšega datuma, ob njih
pa še deset kinotečnih fil-
mov. Vsak naslov filma je
opremljen s podatki o
ustvarjalcih in z zelo kratkim
orisom vsebine.
Tretji letak prinaša ocene
dvanajstih filmov, ki obliku-
jejo letošnjo podobo film-
skega gledahšča. Tudi tu naj-
demo naslove filmov, datu-
me predstav, oceno vsebine
in kot dodatek še nekaj po-
datkov o režiserjih, ki so jih
ustvarili.
Lepe, uporabne in zelo ko-
ristne letake lahko dobite
brezplačno   pri   blagajnah
vseh celjskih kinematogr
fov, nanje pa posebej opoza
jamo zato, ker ob dobri vst
bini, ki opozarja na kulturn
naravnanost programske p(
litike celjskega kinopodjetjj
ponujajo tudi izjemno le;
oblikovalski dosežek Rade
vana Jenka.
BRANKO STAMEJČK
Prvič folifiora
v nedeljo popoldan so v dvo-,
rani zadružnega doma v Ljube
čni svečano proslavili sloven
ski kulturni praznik. Pred pol
no dvorano so nastopili tam
buraši in recitatorji domačega
kulturno-umetniškega društva
in folklorna skupina ŽPn
France Prešeren iz Celja pod]
vodstvom Edija Gaberška
Folklorna skupina je navduši-
la s kolom izpod Glamoča, koz-
janskimi in štajerskimi plesi.
To je bila prva predstavitev
folklore v Ljubečni in tudi pr-j
vo praznovanje slovenskega
kulturnega praznika.
M.B
Kmečka ohcet, ki polni dvorane
Folklorni prikaz svatbe-
nih običajev iz okolice Laš-
kega pod naslovom »Ohcet
bo, ohcet!, kot pred sto in
več leti« od postavitve sem
polni dvorane. Trikrat za-
poredoma je društvo »An-
ton Tanc« v Laškem nasto-
pilo pred polno dvorano,
pred dnevi pa se je zanima-
nje za skupino in njeno
»kozjansko ohcet« ponovilo
tudi v Senovem, kjer so v
dvorano morali prinesti do-
datnih stolov, kjerkoli jih je
bilo moč postaviti.
Torej uprizoritev, ki je
stekla.
Skupina je ohcet priprav-
ljala precej dolgo. Osnova za-
njo je zapis župnika iz Šmi-
klavža nad Laškim, pesnika
in skladatelja D. F. Ripšla, ki
je leta 1859 zelo podrobno
opisal običaje življenjskega
kroga, torej tudi svatbe. Pe-
smi so bile izbrane v starih
pesmaricah ljudskih pesmi
iz prejšnjega stoletja, svatov-
ske viže pa med najstarejši-
mi vaškimi godci, poglavitni
delež pri tem pa je prispeval
Ivan Ulaga (Vrhovski An-
zek) iz Svetine. Ob pomoči
etnologije dr. Marije Maka-
rovič so bila iz pozabe rešena
tudi svatovska oblačila, ven-
dar zaenkrat je v pražnje
obleke osemdesetih let mi-
nulega stoletja oblečen le
ženski del svatovščine, med-
tem ko bodo morali moški še
počakati, ker kaj dosti se
moška noša ni spremenila in
stari poročevalci o tem so
povedali, da so bili moški
oblečeni »kar tako na-
vadno«.
Doslej je »ohcet« na štirih
predstavah videlo čez 1000
gledalcev, žal pa skupina
(nastopa 35 ljudi) ne more tu-
di na manjše odre. Še nekaj
je pri skupini zanimivo. Ne
potrebujejo maskerja, saj so
v njej nastopajoči pravšnje
starosti od sedemnajst do se-
demdesetletnih. ^
HOTEL CELEIA VABI
Vse občane in ljubitelje slovenske pesmi
obveščamo, da prireja hotel CELEIA vsak
petek v februarju
VEČER SLOVENSKIH NARODNIH PESMI IN
SLOVENSKIH NARODNIH JEDI.
Druga takšna prireditev bo v petek, 8.
februarja, s pričetkom ob 19. uri. Nastopil bo
celjski oktet »Studenček«, v programu pa bo
sodeloval Bojan Bezgovšek z diatonično har-
moniko.
Z željo, da vam skrajšamo in popestrimo zim-
.-ke večere, vas vljudno vabimo, ker smo pre-
yričaM, da se boste prijetno zabavali, saj je to v
Celju prva tovrstna prireditev.
Tu boste lahko poleg poslušanja lepih sloven-
skih pesmi, naročili nekatere, že skoraj pozab-
ljene, slovenske jedi.
Rezervacija je potrebna (tel. št. 22-042). j
Vstop je prost! j
Kolektiv hotela CELEIA se toplo priporoča.    {
7. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9

Turistični delavci v Šempe-
tru so z minulo turistično se-
zono zadovoljni. Kakšen je bil
obisk obeh turističnih objek-
tov in kaj je za njih v letoš-
njem letu glavna naloga, je
povedal predsednik TD Šem-
peter, Slavko Šturcl:
»Z obiskom smo letos zelo
zadovoljni. Jamo Pekel je obi-
skalo 27 231 obiskovalcev od
katerih je bilo 1905 tujih. Anti-
čni park pa 16 584, od tega 1640
tujih, med njimi največ Av-
strijcev in Zahodnih Nemcev
ter Italijanov. V letošnjem letu
bomo glavno skrb posvetili re-
stavriranju nagrobnikov v an-
tičnem parku. Pred dnevi smo
iz Zahodne Nemčije že dobili
posebno emulzijo za premaz
spomenikov, z deli pa bomo
pričeli konec maja. Strokovno
vodstvo nad delom je prevzel
Pokrajinski muzej iz Celja, de-
nar pa so prispevali Kulturna
skupnost republike in občine
Žalec, Zavod za spomeniško
varstvo in drugi.«
T.TAVČAR
Predvsem kadrovske naloge
Hmezad preureja prevzeti iiotel Golding
Poročali smo že, da sedaj
žalski hotel Golding-Rubin
sodi v sklop Hmezadove de-
lovne organizacije Gostin-
stvo-turizem. V tem času
namenjajo v tej delovni or-
ganizaciji največ pozorno-
sti kadrovskim vpraša-
njem. Zaposleni delavci iz
Kruševca se namreč počasi
vračajo v Srbijo, zato v ho-
telu razpisujejo nova delov-
na mesta za kuhinjo, strež-
bo in recepcijo.
Odslej bodo srbske jedi si-
cer še ostale na jedilniku,
vendar le kot specialitete te-
ga hotela, medtem ko bodo
izbor jedi razširili na sloven-
sko kuhinjo. Novi upravljal-
ci se morajo tudi spoznati s
tem objektom. Tako bodo v
mesecu opravili številna
vzdrževalna dela. Za ilustra-
cijo povejmo, da je hud mraz
botroval številnim poškod-
bam na ogrevalnih napra-
vah, tako daimajo trenutno z
ogrevanjem precejšnje teža-
ve. Uredili bodo tudi disco
klub, ki naj bi bil klubsko
urejen in bi privabljal druga-
čno strukturo gostov kot do-
slej. Poleti nameravajo ure-
diti pred hotelom letni vrt s
streho, bolj pa se namerava-
jo povezati tudi s Športnim
centrom in sodelovali bodo s
kulturnim domom, ko bo
zgrajen.
Kot je povedal direktor
Hmezadove delovne organi-
zacije Gostinstvo-turizem
Miloš Frankovič, bo trajalo
nekaj časa, da bodo uresniči-
li vse načrtovane naloge. V
ta namen so imenovali tudi
posebni odbor za odpravo
dosedanjih pomanjkljivosti.
JANEZ VEDENIK
Topolščica vse bolj zdravilišče
v zdravilišču Topolščica
niso zadovoljni z zasede-
nostjo zdravilišča, saj so bi-
le lani zmogljivosti zasede-
ne le 40 odstotno.
Takšni rezultati navsezad-
nje niso presenetljivi, saj je
Zdravilišče v Topolščici ob-
novilo svojo zdraviliško de-
javnost v tem kraju šele pred
letom, ko so odprU nov hotel
Vesna z 226 posteljami.
Topolščica je namreč še ve-
dno bolj znana kot bolnišni-
ca za pljučne bolezni in bo
verjetno trajalo še nekaj
časa, da se bo med ljudmi
raznesel glas o zdravihšču, ki
ima s klimo in termalno vo-
do idealna naravne pogoje za
zdravljenje in preprečevanje
pljučnih bolezni.
Osnovna dejavnost zdravi-
Ušča bo tudi v prihodnjem
obdobju preprečevanje bo-
lezni ob strokovni pomoči za
to usposobljenega zdrav-
stvenega kadra. Ob tem pa
bodo razvijali tudi dodatne
programe, vendar prilagoje-
ne pogojem tega zdravilišča
in potrebam ljudi, ki prihaja-
jo v zdravilišče. Ravnokar so
zaključili seminar joge, še
dva bosta v prihodnjih mese-
cih, kmalu pa bodo pričeli
tudi s seminarjem za odvaja-
nje od kajenja in prehrambe-
nih razvad, uvajajo tudi pro-
gram bioprehrane in po-
.datMiG^- „- ... ........
Z ozirom na industrijsko
zaledje in zdraviliške zmog-
ljivosti računajo na razvoj
poslovnega in seminarskega
turizma. V strukturi gostov
prevladujejo samoplačniki,
okoli.60 odstotkov jih je, in
računajo, da se bo še nekaj
časa nadaljeval trend večje-
ga deleža samoplačnikov v
primerjavi s tistimi, ki so pri-
šli na zdravljenje z napot-
nico.
To pa pomeni veliko truda
za boljšo organizacijo dela,
več programov in več stro-
kovnosti,, kar so tudi temelj-
ne naloge ob načrtovanju
prihodnosti tega mladega
zdravilišča.
VVE
Bife pri Tribuč
Mozirje je že od lanskega
decembra bogatejše za nov
gostinski obrat, bife pri Tri-
buč. Uršula Reichbach je
podedovala hišo v Mozirju
in uredila prijeten bife, v
katerem ponuja tudi nekaj
posebnosti.
A bolj zanimivo od tega je,
da je Uršula skoraj končala
študij književnosti, saj ji
manjka le še diploma, a je
kljub temu zašla med gostin-
ce. Ob tem, daje danes težko
najti službo z diplomo knji-
ževnosti, to niti ni tako pre-
senetljiva odločitev, a kljub
temu, zakaj?
»Malo zaradi priložnosti,
ki se mi je ponudila, saj je
Mozirje še vedno po gostin-
ski plati zelo slabo gostinsko
izkoriščeno, predvsem pa
sem se odločila na pobudo
prijateljev. Malo za šalo, ma-
lo za res, a kot vidite je sedaj
za res."
Je bilo veliko težav s fi-
nancami?
> Kje jih pa ni? A šlo je ne-
kako, želim si le, da bi tudi v
prihodnje bilo vse v redu.«
Promet?
»Pred Novim letom polno,
potem pa slabo. Okoli Nove-
ga leta se pač preveč zaprav-
lja in ostane ljudem bolj ma-
lo denarja. Zato sem zdaj fi-
nančno na nuli. In brez de-
narja.«
Posebnosti bifeja?
»Kokosov coctail, Janijev
špricer, kosovski šampanjec,
kava Tribuč in razni drugi
coctaili.«
»Od jedi le hot-dog?
»Zaenkrat. Ko bo denar,
bo tudi mikro valovna peči-
ca in kakšna posebnost. Za-
enkrat še ne vem kaj.«
Je gostinstvo le začasna
odločitev?
»Ne, stalna. Prijetno je, po-
sebej ob večerih, ko se tu
zbere družba. Tudi stalnih
gostov je že nekaj. Književ-
nost bom dokončala, vendar
ostanem gostinka.«
R. PANTELIČ
Kava Tribuč: aprikot, jajca,
kava, smetana, čokolino in
še nekaj dodatkov, ki pa so
skupno s količinami poslov-
na skrivnost.
NA KRATKO
Slovenske narodne
pesmi in Jedi
Potem ko so se lani s sloven-
sko kuhinjo in domačimi kolina-
mi predstavili v hotelu Evropa in
Na gričku, bodo slovenske naro-
dne jedi predstavili tudi v hotelu
Celeia. Do konca februarja bodo
večeri slovenske narodne kuhi-
nje vsak petkov večer. Slovenske
narodne pesmi bo predstavil ok-
tet Studenček, v programu pa bo
sodeloval tudi Bojan Bezgovšek
z diatonično harmoniko.
RP
Pivo in cvetje bo
Prireditev Pivo in cvetje letos
bo. Tako so se dogovorili na seji
odbora turističnega društva
Laško, prejšnji četrtek. Kot ve-
mo, te osrednje turistične mani-
festacije v Laškem lani ni bilo
zaradi gradnje novega mostu čez
Savinjo. Takrat so turistični de-
lavci in drugi nosilci organizacije
te prireditve obljubili, da bodo
enoletni premor izkoristili za to,
da se dogovorijo o boljši zasnovi
te večdnevne prireditve. O pro-
gramu se bo še posebej dogovoril
odbor za organizacijo Piva in
cvetja. Na tej seji so se dogovorili
le to, da bo pod nazivom Pivo in
cvetje več prireditev, ki se bodo
vrstile vse poletje, osrednja pa
bo, tako kot vedno, v drugi polo-
vici julija. Še letos bodo podpisa-
li družbeni dogovor med delov-
nimi organizacijami, krajevnimi
skupnostmi in izvajalci o organi-
zaciji in izpeljavi te prireditve, ki
pritegne tudi do dvajset tisoč
obiskovalcev letno.
VVE
Žalska noč bo
zadnjo soboto junija
Na torkovem občnem zboru
žalskega turističnega društva so
potrdili dokaj pester program de-
la. Med aktivnostmi velja omeni-
ti dokončno ureditev društvenih
prostorov ter seveda vrsto turi-
stičnih prireditev. Tako bodo ju-
nija dnevi turizma, žalska noč pa
bo zadnjo soboto junija. Organi-
zirali bodo tudi več turističnih
predavanj ter izletov. Letos na-
meravajo izdati turistični vodnik
po Žalcu in okolici. Posebno me-
sto bo zavzemalo sodelovanje s
šolami, hortikulturnim druš-
tvom, planinskim društvom in
krajevno skupnostjo. Kot simbol
slovenstva in prispevek k ozele-
nitvi Slovenije bodo zasadili ne-
kaj lip.
JANEZ VEDENIK
Najboljši in najslabši
Radmirsko zakladnico je le-
tos obiskalo približno 20 tisoč
obiskovalcev. Kot je povedal
župnijski upravitelj v Radmirju
Jože Vratanar, si je znamenito-
sti radmirske cerkve ogledala z
največjim zanimanjem skupina
gruzinskih nogometašev Dina-
ma iz Tbilisija, ki je tudi najbolj
pozorno prisluhnila razlagi,
najslabša pa je bila skupina
mladincev iz kostanjevice. Kar
polovica mladincev je namreč
morala zaradi vinjenosti ostati
pred vrati cerkve.
Vseh 20 tisoč obiskovalcev, ki
so se lani ustavili v Radmirju,
je skozi cerkev popeljal Jože
Vratanar. Sam, v svojem pro-
stem času.
Karnevala v Rogaški in na Vranskem
Pust naj bi bil v turistični Rogaški Slatini letos bolj
turističen kot prejšnja leta, so se dogovorili predstavniki
Zdravilišča in turističnega društva v tem kraju.
Pustni karneval na pustni torek bi moral biti prijetna paša
za oči, zlasti za oči zdraviliških gostov. V sprevodu so zaže-
lene zlasti skupinske maske, takšne, ki kaj povedo in ki
prikazujejo sedanje in nekdanje življenje ter navade v teh
krajih in na celotnem območju. Organizatorji pustnega kar-
nevala v Rogaški Slatini so se odločili, da bodo nagradili
samo skupinske maske.
Organizacija pustnega karnevala pomeni tudi precejš-
nje denarne stroške. Kljub temu so se prizadevni turi-
stični delavci z Vranskega tudi letos odločili, da organizi-
rajo karneval, ki bo na pustno nedeljo, 17. februarja. Pre-
pričani so, da bo letos sodelovalo prav toliko vozov kot
lansko leto ali pa še celo več. Vsaka skupina bo seveda
prejela povračilo stroškov, trem najboljšim pa bodo podelili
denarne nagrade. Posebne nagrade pripravljajo tudi za
posamezne maškare. Medtem ko so lani v okviru karnevala
uprizorili zasedanje občinske skupščine, pa se bo letos vsa
stvar dogajala v turističnem biroju nekje v Jugoslaviji.
Nastopili bodo igralci celjskega gledahšča in še nekateri
humoristi.
PLANINSKI KOTIČEK
Občni zbor PD Železničar Celje
»v Planinskem društvu Železničar smo v zadnjih dveh
letih uresničili načrtovano. Posebna skrb je veljala delu
z mladimi, kadrovski politiki, uspešno pa je bilo delo
tudi na vseh ostalih področjih«, je bilo med drugim
poudarjeno na občnem zboru, ki je bil 18. januarja v
Celju.
V osnovni dejavnosti, v organizaciji izletništva in rekrea-
cije je društvo preseglo začrtani plan (načrtovano 44, izve-
deno 53 izletov), kljub temu da so normalno delo onemo-
gočale precejšnje finančne težave. Na občnem zboru, ki so
se ga udeležili delegati MDO za Savinjsko, planinskih
društev Celje, Aero, Metka, Cinkarna, Železničar Maribor,
je bil za predsednika ponovno soglasno izvoljen Anton
Florjanič. Podeljena so bila tudi srebrna priznanja PZS,
ki so jih prejeli zaslužni člani PD Železničar Celje Viktor
Lečnik, Rudolf Černoša in Danica Poropat. Pozdravne
brzojavke so poslah planinci iz Beograda, Zagreba in Ko-
sova.
V programu dela za prihodnje obdobje je ponovno v
ospredju skrb za delo z mladino in s tem v zvezi še večje
povezovanje z osnovnimi šolami v Celju in okolici,
posebna pozornost bo še naprej veljala tudi kadrovski
krepitvi in delu sekcije markacistov.
V kulturnem programu na občnem zboru so sodelovali
pionirji I. OŠ Celje in OŠ Franja Vrunča Celje, ter moški
pevski zbor Ivan Cankar. Za zabavo je poskrbel ansambel
Vikija Ašiča, s pomočjo številnih delovnih organizacij in
posameznikov, med drugim tudi Vasilija Četkoviča, pa
smo lahko pripravili tudi bogat srečolov.
IVAN TOMAŽIČ
Po poteh XIV. divizije
Planinsko društvo Dramlje vabi na vsakoletni pohod
po poteh XIV. divizije, ki ga letos organizirajo že četrtič.
Pohod bo v soboto, 9. februarja, zbor pa bo ob 7,30 pred
OŠ Miloš Zidanšek v Dramljah (avtobus v Dramlje odpelje
v Dramlje iz Celja ob 6,10 s perona št. 16).
Po ogledu razstave v osnovni šoli se bodo pohodniki
napotih mimo rojstne hiše Miloša Zidanška proti Strani-
cam, Frankolovu, kjer se bodo poklonili sto žrtvam okupa-
torja. Planinci PD Dramlje vabijo udeležence pohoda
XIV. divizije, udeležence NOB, mladino in planince osta-
lih društev, da se v soboto v kar največjem številu zberejo
v Dramljah.
Pohod, ki ga nI bilo
Vsem stalnim in tudi nekaterim novim odpisnikoni za
planinski kotiček se opravičujemo, ker v januarju
zaradi obilice drugega aktualnega gradiva nismo mogli
objaviti vsega, kar smo v uredništvo prejeli. Tako sta nas
o planinskem spominskem pohodu Osankarica-Rogla
obvestila kar dva dopisnika. Štefka Jordan je opisala tudi
letošnje nenormalne pogoje (hud mraz), s katerimi seje 8.
januarja spopadla kolona planincev na poti proti Rogli,
opozorila pa je tudi na nekaj novosti, med katerimi je
najpomembnejša ta, da je bilo letos med pohodniki tudi
precej Prekmurcev, na novo pa so se ga udeležili tudi
planinci iz dolenjskega MDO.
Prvič seje oglasila tudi Marija Stanko iz Prebolda, kijev
prvem prispevku opisala neuspešno pot preboldskih pla-
nincev na spominski pohod Osankarica-Rogla. Kar 47
pohodnikov, med njimi tudi nekaj otrok, je namreč v
hudem mrazu zaman čakalo Izletnikov avtobus. Zato so se
po dveh urah čakanja napotili kar na svoj planinski dom
pod Reško planino. Isti dom so obiskali še enkrat, že
naslednji teden, ko so organizirah pohod krajanov v
Marija Reko. Med 162 udeleženci je bil najstarejši poho-
dnik 82 letni Franc Zagožen iz Latkove vasi.
Kako na Goro Oljko?
Planinski organizator ing. Božo Jordan je opisal kar 14
različnih poti na 733 m visoko in razgledno Goro Oljko v
Savinjski dolini. Posamezni odseki predlaganih poti
vodijo po trasah Savinjske in Šaleške planinske poti.
Opise in še drugo zanimivo čtivo iz kronike PD Polzela je
zbral in uredil njegov predsednik ing. Vili Vybichal v
žepni knjižici-vodniku, ki jo je društvo izdalo za svojo 25-
letnico (1959-1984). Vodnik je na razpolago pri društvu, pa
tudi v samem planinskem domu na Gori Oljki za 100 din.
Dom, primerno oskrbovan, je odprt ob praznikih, sobotah
in nedeljah ter tudi po dogovoru.
G. G.
35 let PD Zabukovica
6. aprila 1950 so v Zabukovici ustanovili planinsko
društvo, ki se danes uvršča med najmnožičnejše in naj-
delavnejše v žalski občini. V vseh 35. letih so planinci
tega društva vestno skrbeli za markiranje planinskih
poti in obnavljanje markacij, na Homu pa so si veči-
noma s prostovoljnim delom zgradili lep dom.
Pred petindvajsetimi leti so razvili svoj društveni pra-
por. Vedno skrbijo za najmlajše člane, saj pripravljajo
akcije »pionir planinec«, pionirsko planinsko šolo, preda-
vanja, sprejem pionirjev v planinsko organizacijo in po-
dobno.
Člani PD Zabukovica pa so uspešni tudi pri opravljanju
številnih transverzal tako v Sloveniji, kot Jugoslaviji. Nji-
hovo Savinjsko planinsko pot je od leta 1972 pa do konca
decembra lani prehodilo 761 članov MDO Savinjska, 219
članov ostalih planinskih društev iz Slovenije, 77 iz Jugo-
slavije in šest iz Avstrije. Med vsemi je pot končalo 298
članov PD Zabukovica. Njihovi člani se tudi potegujejo za
značke »planinar transverzalec«, ki je jugoslovanska
akcija. Značko za 10 opravljenih transverzal je dobilo 36
članov (v Jugoslaviji 429), za 20 triindvajset in za 30 trans-
verzal 15 članov PD Zabukovica, ki se s temi dosežki še
vedno uvršča po uspešnosti na drugo mesto v Jugoslaviji.
Največ transverzal, štirideset, je opravil njihov član Klav-
žer, 35 članov pa ima opravljenih od 10 do 40 transverzal.
Prvi, ki je dosegel vse tri značke v društvu je bil Miha
Miklavc, ki je dosegel vse tri stopnje kot tretji v Sloveniji
in 24. v Jugoslaviji. Lani so zabukovški planinci na novo
obiskali sedem transverzal, sodelovali pa so tudi pri
domačih tansverzalah (konjiška 13, Vinska gora 17, hrast-
niška 6, Šaleška 4 itd.).
T. VRABL
10. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR 1985
Opozorilo vinogradnil(om
Zimska pozeba je povzročila prece-
jšnjo škodo na vinski trti. Po do sedaj
znanih podatkih, pregledano je bilo
približno 20.000 očes, je stopnja poze-
be različna in se giblje od 10 pa vse do
100 odstotkov. Največ je škode v pod-
ravskem in posavskem vinorodnem
rajonu.
Največ je poškodovanih glavnih
zimskih očes ali rodnih brstov. Poško-
dovana pa so tudi stranska očesa in
enoletni les: stržen, opna ali prepona
in kambij. Poškodbe so največje v niž-
jih legah in pri sortah šipon, zametov-
ka, souvignon, frankinja in drugih. Po-
zeba je močneje prizadela vinograde
oziroma trse z večjo bujnostjo, saj so
očesa in opne huje poškodovane na
debelejših enoletnih rozgah. Ponekod
je k večji pozebi prispevala tudi slabša
dozorelost lesa.
Zato strokovna skupina za vinogra-
dništvo priporoča:
• Z rezjo ne hitimo, saj nevarnost
nadaljnje pozebe še ni povsem mimo,
trta je v drugi polovici februarja mno-
go manj odporna na nizke tempera-
ture
• V najhujših primerih pozebe zim-
skih očes in enoletnega lesa bi kazalo z
rezjo počakati do brstenja trte.
• Če ste z rezjo že začeli, priporoča-
mo, da glede na stopnjo poškodovano-
sti očes in lesa narežete več rodnega
lesa, vendar ne s podaljšanimi šparoni,
temveč pustite več očes na večih eno-
letnih rozgah, ki izhajajo iz starih špa-
ronov. V tako obrezanih vinogradih bo
potrebna ponovna regulativna rez in
obvezna pletev.
• V mladih nasadih je obvezno
počakati z rezjo zaradi morebitne poš-
kodovanosti enoletne rozge, posebna
previdnost pa je potrebna pri rezi ce-
pičev.
KMETIJSKI INŠTITUT
SLOVENIJE
Ob prvih toplejših dneh so nekateri že pričeli z rezjo vinske trte. Čeprav
strokovnjaki letos svetujejo naj vinogradnki to delo opravijo čim poz-
neje, ker je hud mraz trsje močno poškodoval. Nekateri ob toplem, skoraj
pomladanskem vremenu ne morejo kaj, da tega dela ne bi opravili. Na
sliki Martin Polesnik pri rezi brajde. T. TAVČAR
Predavanje za
kmete
Kmetijska zadruga Celje je
skupaj z Zavodom za živino-
rejo in veterinarstvo pripra-
vila več predavanj o pridelo-
vanju pšenice in koruze, o
pašni rabi travinja, o higien-
skem pridobivanju mleka in
strojni molži ter o krmljenju
krav molznic.
Tako je bilo dvoje preda-
vanj včeraj, v Šmartnem v
Rožni dolini in V Vojniku,
danes dopoldne ob 9. uri je v
Šmartnem o pridelavi pšeni-
ce in koruze ter o zaščiti ter
ob isti uri v sejni sobi KZ
Celje o krmljenju krav molz-
nic. Naslednja predavanja
bodo spet 13. februarja ob 9.
uri in sicer o molži v KZ Ce-
lje in o krmljenju krav molz-
nic v zadružni enoti Vojnik.
UM
Dovolj umetnih
gnojil
Kmetijske preskrbe KZ
Savinjska dolina so dobro
založeni z umetnimi gnojili.
Kmetje so jih v minulih
dneh lahko dobili tudi večje
količine. Na Polzeli so jih
kmetom razdelili v mesecu
januarju okrog 150 ton. Vo-
dja kmetijske preskrbe
Branko Oblak je povedal, da
so kmetje največ jemali
KAN 27, NPK 13-10-12, NPK
18-9-9, Aureo 48 odstotno za
hmelj. Na sliki: Kmeta Stan-
ko Zabukovnik in Ivan Sitar
ter prodajalec Alojz Krono-
všek pri nalaganju umetnega
gnojila.
T. TAVČAR
novita organiziranost veterine
..:£iiuySOiHHHii^^^H^I^H^^IHi^^H^^l^^l^^^HHHHHHHHHiHliHi^^lHHH^
To Je predpogoj za uveljavitev strokovnosti
Na torkovem regijskem
posvetu Zavoda za živino-
rejo in veterinarstvo Celje
in Zadružne zveze ter Po-
slovne skupnosti za veteri-
narstvo Slovenije so raz-
pravljalci posvetili glavno
pozornost kakovostnemu
izboljšanju živinoreje, raz-
voju in planiranemu sode-
lovanju vseh strokovnih
služb, ki skrbijo za to pod-
ročje.
Med drugim so ugotovili,
da bo (v skladu s prizadeva-
nji v vsej republiki) potreb-
no več narediti pri združeva-
nju veterinarskih postaj pod
okrilje zavoda. Le tako bo
namreč mogoče doseči bolj
poglobljeno specializirano
delo strokovnih kadrov, ki
pa jih tako ali tako primanj-
kuje. Tako imamo sedaj na
Celjskem grobo označeno
dva tipa, od katerih je eden
(Hmezad in Zgornje Savinj-
ska kmetijska zadruga) do-
bro organiziran in tudi notra-
nje specializirano razvejan,
za drugi tip (postaje, službe
in enote v ostalih občinah)
pa je značilna razdroblje-
nost, slaba opremljenost in
šibka kadrovska zasedba.
Predvsem slednji bi radi, da
čimprej pride do enovite re-
gijske organizacije, ki bi us-
klajevala in strokovno sode-
lovala pri vseh delovnih na-
logah. Veterinarske postaje
v posameznih občinah, ki
imajo organizirana tudi re-
dna dežurstva, pa bi seveda
tako lahko namenile več
časa rednemu delu.
Več skrbi je potrebno na-
meniti tudi osemenjevanju
živine na domu. Do konca
leta 1985 bi naj v vsej Slove-
niji - po predvidevanjih re-
publiške Zadružne zveze -
prešli na stoodstotno oseme-
njevanje plemenskih krav na
domu, vendar na Celjskem
ugotavljajo, da to ne bo mo-
goče. Slabe cestne povezave
in preveliko število kilome-
trov, ki jih mora prevoziti
posamezni osemenjevalec,
da osemeni eno kravo, na-
mreč onemogočajo ta pre-
hod. Kljub temu, da se z viš-
jim odstotkom prirodnega
pripusta slabša čistost ple-
menskih pasem, je zaenkrat
torej ta prehod še nemogoč.
Poleg teh prizadevanj za
razvoj in izboljšanje živino-
reje pa je pomembno podro-
čje tudi zavarovalna politika
živinske črede. Na Celjskem
je pri Zavarovalni skupnosti
Triglav vključenih v zavaro-
valne pogodbe sicer že preko
polovice plemenske živine,
vendar poskušajo prav z di-
ferenciranim načinom plače-
vanja zavarovalnih premij ta
odstotek še povišati.
IVANA FIDLER
Kdo vse bo sodeloval pri Izletu
Medtem, ko kmečke ženske verjetno prav pridno in vztrajno zbirajo kupone za 13. izlet 100
kmečkih žensk na morje, pa v uredništvu skrbimo tudi za organizacijski del izleta ter kdo vse bo
z darili ali čim drugim pri njem sodeloval.
Z darili bodo sodelovali: Janko Melanšek iz Žalca, Vrtnarstvo Medlog, Toper Celje, Libela,
Lesnina Celje. Ljubljanska banka Splošna banka Celje. Steklar Celje. Elkroj Mozirje, Mali
gospodinjski aparati (Gorenje) Nazarje ter likovni umetniki Jože Horvat-Jaki, Adi Arzenšek, Aco
Markovič. Lojze Pongrašič in Roman Makarovič. S tem pa ves krog sodelujočih še ni zapolnjen,
o njih pa bomo poročali v naslednjih številkah NT ali v sporedu radia Celje.
Za prevoz bo poskrbel celjski Izletnik, igral bo ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca, v avtobusih
pa še harmonikarja Vili Šumer in Heri Kuzma.
Še mani hlodovine v izvoz
Gozdarji in lesarji morajo združiti več deviz
Celjski gozdarji ugotav-
ljajo, da je bilo leto 1984
kljub težavam uspešno. Za-
radi neugodnih vremenskih
razmer je bila ovirana pro-
izvodnja v prvih mesecih
minulega leta. Tudi ujme
niso prizanašale in na ob-
močju Gozdnega gospodar-
stva Celje je bilo po mo-
čnem vetru podrto ali poš-
kodovano preko 30.000 ku-
bičnih metrov drevja.
Z dobro organizacijo, de-
lom delavcev in gozdnih
kooperantov ter z medseboj-
nim sodelovanjem tozdov v
družbenem ter tokov v za-
sebnem sektorju so v GG Ce-
lje uspešno in pravočasno
zaključili tudi zahtevno izde-
lavo in spravilo lesa na priza-
detih gozdnih površinah.
Po mnenju direktorja GG
Celje, Milana Kolarja se je
dinamika proizvodnje goz-
dnih sortimentov izboljševa-
la iz trimesečja v trimesečje
in ob koncu leta 1984 le tri
temeljne organizacije koope-
rantov niso v celoti izpolnile
količinsko predvidenega
načrta tržne proizvodnje, v
ostalih tozdih in tokih pa so
bili načrti celo rahlo preseže-
ni, tako da je bila skupna trž-
na proizvodnja v okviru
načrtovanega.
Tudi gozdno gojitvena in
varstvena dela so opravili ta-
ko, kot so jih načrtovali, kar
enako velja za gradnjo in ob-
Zaradi družbenih usmeri-
tev, da se omeji izvoz suro-
vin, tako tudi oblega in pro-
storninskega lesa listavcev
ter poveča izvoz končnih iz-
delkov, lani gozdarji niso v
celoti uresničili izvoznega
načrta. To bo letos še nižji,
saj je znižan izvozni kontin-
gent za vso državo. Vse to
bo narekovalo večje združe-
vanje deviz lesne industrije
tudi za potrebe gozdarstva.
novo gozdnih prometnic.
Obseg teh del je bil celo večji
od predvidenega v srednje-
ročnem načrtu, edine po-
manjkljivosti so bile pri
spoštovanju rokov, pa tudi
naravovarstveni ukrepi pri
izvajanju gradbenih del niso
bili vselej učinkoviti.
Sovlaganje porabnikov v
razširjeno gozdno reproduk-
cijo je bilo uspešno, še vedno
pa je po besedah Milana Ko-
larja premalo resnih priza-
devanj za dohodkovno pove-
zovanje, ki naj vendarle že
zamenja kupoprodajne
odnose. V tem so pri GG Ce-
lje na najboljši poti s tovarno
celuloze in papirja Duro Sa-
laj iz Krškega.
Za letos si bodo v GG Celje
prizadevali za kakovost v
najširšem pomenu besede,
tako pri opravljanju del pri
gospodarjenju z gozdovi, pri
gojitvi in varstvu gozdov, pri
pridobivanju lesa in ostalih
delih. Kakovost pa naj bo ve-
čja tudi pri samoupravnih,
poslovnih in naložbenih od-
ločitvah, pripravi in organi-
zaciji dela, gospodarjenju z
denarjem, kadrovskih od-
ločitvah ter v odnosih do de-
la in med ljudmi.
MITJA UMNIK
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN
VETERINARSTVO CELJE PRIPOROČA
Krmne norme in obroki za krave molznice (7)
Po porodu nadaljujemo s količino istih m.očnih krmil kot pred porodom. Po 10.^
dneh izmerimo mleko in damo avans 1 kg krmila. In nato vsakih 10. dni, dokler še'
krava odgovarja s povišanjem mlečnosti. Primer (shematično): J
Skupno torej okrog 300-400 močnih krmil.
rv. Preskrba krav z rudninskimi snovmi.
Verjetno najbolj problematična (posebno pri višje mlečnih kravah). Najboljši in
najcenejši izvor. rudn. snovi je prav dobra domača krma iz pognojenih površin.
Vendar pa dostikrat ne zadošča, zato na osnovi prejšnjih normativov obroke prever-
jati. Ni škodljivo, če je rudn. snovi tudi v višku. Zato dnevno dodajati 100-150g neke
rudninske mešanice (Bovisal, Kostovit, lizalni kamni, DKP). V kolikor dodatno
krmimo z kupljenimi močnimi krmili, prilagoditi dodajanje rudn. krmil.
Predvsem preverjati na potrebo Ca in P in njihov medsebojni odnos (1,5-2 : 1). V
kolikor manjka Na (to se posebej pogosto dogaja, če so krmne rastline močno
gnojene z gnojevko, ki vsebuje veliko K, le ta pa nepovratno oz. nekoristno za žival
veže Na) dodajati živinsko sol (sol - Na Cl vsebuje okrog 40% Na).
Dnevna potreba 600 kg težke krave z različno prirejo mleka:
7. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Najdražji telefon
Kdor čaka, dočaka. Jaz pa
nisem dočakal v NT odgovo-
ra na ^ismo. Naj najdražji te-
lefon, ki je izšel avgusta
1984. V takem primeru odpo-
vejo inšpekcijske službe, od-
govorni v krajevni skupnosti
Petrovče ter odgovorni na
pošti. Vprašal sem o ceni za
telefon, ki je bila določena
na začetku leta 1984 v naši
KS. Kdo je odločal o tej ce-
ni? Menda delegati, ki že
imajo telefon. Kljub temu,
da so nekateri že lani vplača-
li prispevek 7 starih milijo-
nov krajevni skupnosti ni o
telefonu ne duha ne sluha.
Bilo pa je rečeno, kdor
vplača takoj, dobi telefon ta-
koj. OstaU da jih dobijo do
konca leta 1984. To se še ni
zgodilo, zato čakajmo na-
prej, naj nekomu rastejo lepe
obresti na naše denarje.
I. T., Petrovče
Težave z
ogrevanjem
Jeseni 1984 je Stanovanj-
ska skupnost Celje opravila
rekonstrukcijo ogrevalnih
naprav (daljinsko ogrevanje)
v stanovanjskih blokih na
zelenici 10-15 in Ljubljanska
24-26. Pred tem so imeli ti
bloki svojo kurilnico, zdaj pa
so priključeni na centralno
kotlovnico na otoku. Vse le-
po in prav, če ne bi bila dela
na novem toplovodu slabo
opravljena. Pri tem mislim
na očitno pomanjkljivo izo-
lacijo cevi, ki so speljane pod
zemljo. Da izolacija ni dobra,
se je videlo letos, ko je zapa-
del sneg. Ta je na mestih,
kjer so pod zemljo toplotne
cevi, vidno kopnel. To je ne-
dvomno znak, da uhaja to-
plota namesto v stanovanja,
v zemljo. Izgubo seveda trpi-
jo stanovalci, saj so se v tem
času stroški ogrevanja že
dvakrat očitno povečali. Sta-
novalci zahtevamo, da Sta-
novanjska skupnost razčisti,
zakaj so bila dela tako ne-
kakovostno opravljena in da
odpravi pomanjkljivost.
Energija je draga in z njo je
treba varčevati, zato takšne
»šlamparije« niso dopustne.
Stanovalci po novem pri
ogrevanju opažamo, da se v
času, ko so zunanje tempera-
ture višje v kotlovnici nič po-
sebej ne menijo za to, ampak
ogrevajo prav tako kot, ko je
zunaj mraz. (na primer - 15
stopinj Celzija, ko je ogreva-
nje normalno). Takšno pre-
komerno ogrevanje v času
višjih zunanjih temperatur
povzroča, da stanovalci od-
pirajo okna (ventili na radia-
torjih se pač radi kvarijo, za-
to je enostavneje odpreti
okno, še posebej, ker ni indi-
vidualnega ugotavljanja po-
trošnje toplotne energije) in
s tem povzročajo, da se po
nepotrebnem trosi toplota,
ki pa jo mora na koncu vsee-
no plačati stanovalec. Res se
obnašamo, kot bi bili bogati
kot Amerikanci.
EMIL ZAJC,
Celje
Težave s
telegramom
Tovariš Rafko Drač je v
NT 3 24.1.1985 vprašal, kako
je z dostavo telegramov v
času, ko pošta ne dela in ka-
ko je z opozorilom pošiljate-
lja telegrama o delovnem
času naslovne PTT enote.
Navaja svoj primer z dne
4.januarja 1985.
Pregledali smo celotno po-
slovanje z omenjenim tele-
gramom. Ugotovili smo, da
je napaka nastala po krivdi
PTT delavke, zato je bil tudi
zamujen rok za prenos in
vročitev telegrama. V rok se
sicer ne šteje čas, ko enota
PTT omrežja ne dela, vendar
mora biti pošiljatelj opozor-
jen na delovni čas naslovne
pošte. To v Dračev^em prime-
ru ni bilo storjeno, za kar se
opravičujemo. Glede na
ogromno količino sprejetih,
odpravljenih in dostavljenih
telegramov lahko povemo,
da podobnih primerov prak-
tično ni. Storili bomo vse, da
se v bodoče ne bodo pono-
vili.
Pošiljatelj ima pravico na
ustrezno odškodnino po Za-
konu o PTT storitvah.
IVAN SLAMNIK,
direktor Tozd
za PTT promet Celje
Lep dogodek
še zdaj veliko premišljam
o nedavnem izletu v dom na
Grmovju, ki ga je pripravil
vodja tamburašev iz Ljube-
čne Adolf Cerkulan, udeleži-
li pa so se ga še Moški ko-
morni zbor ter trio in krajani.
Na lepo soboto, 26. januarja.
smo se pripeljali v dom, kjer .
so nas že čakali oskrbovanci
in osebje in nas toplo spreje-
li. Videli smo vesele obraze
teh ljudi, ki so komaj čakali,
da je napovedovalka Roma-
na Štumf napovedala pro-
gram, ki so ga vsi pozorno
poslušali. Tamburaši so
spravili vse navzoče v vese-
lje. Moški zbor, ki gaje vodil
Alojz Kostanjšek je pritegnil
vso pozornost z lepim pet-
jem. Nazadnje je nastopil še
trio, ki je poživil vse dogaja-
nje, saj so vsi družno zapeli
in zaplesali. Takrat sem se
spomnila, kako je bilo pred
30 leti, ko si povsod videval
siromake in ostarele, ki so
hodili od hiše do hiše, prosili
vbogajme in podobno. Da-
nes imajo res lep dom, čist,
kamor se ozreš in prijazno
osebje, ki opravlja težko de-
lo. Poslovili smo se veseli s
prijaznimi obrazi, zato
kličem, da bodimo vsi sku-
paj še naprej složni in strpni
drug z drugim, saj ni lepšega
kot če vidiš lep obraz z na-
smehom veselja.
REZIKA LEBEN,
Ljubečna
Napačno
postavljene klopi
Na peronu celjskega kolo-
dvora so klopi napačno po-
stavljene. Svoje dni so bile
postavljene vzdolž zidu po-
slopja na peronu in potniki,
ki so sedeli na njih, so imeli
pogled na ves peron pred se-
boj, preko perona pa še na
progo, kar je bilo pomembno
zaradi prihoda vlakov. Zdaj
so klopi na odprti strani pe-
rona, potniki s hrbtom obr-
njeni proti progi, zelo nepri-
merno in neprijetno pa je, da
so tako izpostavljeni vročini,
vetru ali padavinam. Nera-
zumljivo je, zakaj so se od-
ločili za tako postavljene klo-
pi. Občani prosimo železniš-
ko gospodarstvo v Celju da
to nevšečnost odpravi Po-
novno tudi prosimo, še zlasti
občani Otoka, da na postaja-
lišču na Lavi postavijo čakal-
no uto s klopmi v notranjosti
ali pa zaenkrat, če res ni de-
narja za uto, vsaj večjo klop
za čakajoče. Vlak ima obča-
sno pač zamude in potnikom
ni prijetno na postajališču
stati s prtljago.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Skrb za ptice
Narodna pesem med dru-
gim pravi: »Sinica zjutraj
prileti, na šolskem oknu ob-
sedi, na oknu kljunček svoj
odpre, tako prepevati začne:
poslušajte učitelj vi, kako se
men' pri vas godi, vsi vaši
dečki me črte, povsod love,
povsod pode. Zalezli moj so
ptičji rod, iz gnezda vrgli ga
na plot. Mladiči tam pomrli
so, oči svetle zaprli so.«
Res je: iz leta v leto je več
zračnih pušk. Starši jih ku-
pujejo ljubljencem za rojstni
dan, za dober uspeh v šoli, za
god. Kdo so prve žrtve teh
»igračk«? Ptice! Najpogoste-
je je zlomljena perut, noga,
ali pa se svinčeni naboj zazre
v drobno telesce. Mučenje ži-
vali je v mnogih državah pre-
povedano z zakonom. Če se
ne motim, je tako tudi pri
nas. Druga stvar je, kako se
zakon upošteva.
Ptic je iz leta v leto manj.
Nekdaj smo krivili, da naj-
več selivk polove v južnih
krajih. Kaj pa naša škropiva,
brez katerih si sodobnega
kmetijstva ne moremo zami-
sliti? Prav tako vsi vemo, da
je kar precej prelepih ptic
stalnic. Te prezimijo pri nas.
Spominjam se časov, ko je
moral vsak učenec od 3. do 8.
razreda prinesti razredniku
pokazati, kakšno ptičjo hiši-
co je sam izdelal. Spomi-
njam se dolgoletnega pred-
sednika LD Žalec Konrada
Pevca, kako je hodil po šolah
predavat o skrbi za divjad,
kako je poudarjal skrb za pti-
ge pozimi. Tako tudi lovski
veteran Ivan Roje. Kako pa
danes? V naseljih skoraj na
prste prešteješ ptičje hišice.
Pa si vendar od zgodnje po-
mladi do pozne jeseni želimo
ptičjega žvrgolenja in se ga
veselimo.
Prastari rek nam govori,
da kdor ima rad živali in rast-
line, ima rad tudi ljudi. Res
je, nekoga moraš imeti rad. Z
vcepljanjem ljubezni do ži-
vali je treba začeti že zelo
zgodaj. Ko bo spet v deželi
pomlad, naj bi starši in učite-
lji kar največkrat ponovili:
»Grdobe grde paglave, masti
ste vredni leskove! Kdor v
gnezdu ptičice mori, ta v sr-
cu svojem dober ni!«
DRAGO KUMER,
Gotovlje
Jože Vurcer
KOZJANSK01944
Oris narodnoosvobodilnega boja ih delovanja organov ljudske
oblasti na osvobojenem ozemlju Kozjanskega v letu 1944
1
v noči na 10.
avgust 1944 je v sodelovanju s 1.
SNOUB Tone Tomšič napadla Šmarje
pri Jelšah. Trdnega poslopja orožniške
postaje ni mogla zavzeti, dobila pa je
bogat plen. 12. avgusta 1944 pa je 6.
SNOUB Slavko Šlander napadla po-
stojanki Laško in Rimske Toplice. Za-
plenila je 41 pušk in veliko dragocene-
ga sanitetnega materiala.
V začetku septembra 1944 je bila po-
novno vsa XIV. divizija na Konjiški
gori. 6. .septembra so se brigade razšle,
Tomšičeva proti Zgornji Savinjski do-
lini, Šercerjeva in Bračičeva v notra-
njost Kozjanskega.
Na Kozjanskem je Kozjanski parti-
zanski cdred v avgustu 1944 razvil ši-
roko ofenzivno dejavnost v povezavi z
drugimi enotami 4. operativne cone.
Na Kozjansko so prihajale tudi hrvaš-
ke partizanske enote. 26. avgusta 1944
je prišla čez Sotlo 1. Zagorska parti-
zanska brigada 10. hrvaškega korpusa
in napadla močno postojanko Podsre-
do, ni pa je mogla zavzeti. Kozjanski
odred je učinkovito uničeval železniš-
ke proge Zidani most-Dobova. Zidani
most-Celje in Celje-Rogaška Slatina,
ter postopoma preprečil, da bi imel
sovražnik nadzor nad ozemljem. Cest-
ne dohode k tem glavnim prometnim
zvezam so čete Kozjanskega odreda
prekopavale, minirale ali pa na njih
postavljale drevesne in druge ovire.
Sovražnikove postojanke znotraj črte
Celje-Zidani most -Sevnica-Podsre-
da-Rogaška Slatina-Celje so bile po-
polnoma osamljene, ozemlje okoli njih
pa je že imelo značaj polosvobojenega
ali, delno, celo osvobojenega ozemlja.
Sovražnik je spričo odredovega priti-
ska moral manjše posadke ukinjati.
Večji ofenzivni sunki sovražnika so za-
to imeli predvsem namen zavarovati
pomembnejše prevoze po železnici. V
dneh od 17. do 20. julija in od 17. do 20.
avgusta so jih izvajale enote 14. SS
pohcijskega polka, 18. polka deželnih
strelcev in vermanšaftskega polka
»Untersteiermark«. Ob koncu avgu-
stovske ofenzive je okupator tudi iz-
praznil stalno obkoljeni postojanki
Planino pri Sevnici in Koprivnico na
cesti Rajhenburg-Podreda.
Znotraj osvobojenega Kozjanskega
sta tako ostah le še dve močni okupa-
torski postojanki. Kozje in Podčetrtek.
Štab 4. operativne cone je za njuno
likvidacijo poslal na pomoč Kozjan-
skemu odredu 2. SNOUB Ljubo Ser-
cer in 13. SNOB Mirko Bračič. Brigadi
sta v noči na 11. september 1944 na-
padli postojanki, Šercerjeva Podčetr-
tek in Bračičeva Kozje in ju napadali
do 12. septembra zjutraj.
Bračičeva je v Kozjem likvidirala
vermansko posadko Kočevarjev, za-
plenila 30 pušk, 3 puškomitraljeze. 1
minomet, večjo količino municije, ubi-
la 14 vermanov in jih ujela 45. Posadka
orožniške postaje pa se umaknila s po-
močjo policistov in ustašev iz Klanjca.
Posadko graničarjev v Podčetrtku pa
je pred uničenjem rešilo posredovanje
čete gorskega lovskega polka
»Treeek«.
Z umikom sovražnikovih posadk iz
Kozjega in Podčetrtka seje na Kozjan-
skem utrdilo veliko osvobojeno ozem-
lje. Svobodno Kozjansko je tako živelo
od prvih dihov svobode »Jurklošter-
ske republike« 9. junija 1944 do pričet-
ka nemške ofenzive »Divje svinje« na
osvobojeno Kozjansko 9. decembra
1944.
19. septembra 1944 je bilo ustanov-
ljeno kozjansko vojno področje s ko-
mandami mest Planina, Kozje in Jur-
klošter. Zaledne vojaške oblasti so
skrbele za čimbolj popolno mobilizaci-
jo, za zveze in promet, za delavnice,
popravljalnice in predelovalnice, za
preskrbo zalednih enot in bolnišnic ter
etapnih kuhinj, zbirale obveščevalne
podatke in izvajale zavarovalne voja-
ške ukrepe. Komandant vojnega pod-
ročja je bil Janez Rozman, za njim Jo-
že Pečnik, politični komisar Jože Pe-
čnik in za njim Tone Sotler-Sremac in
Miško Lipovš.
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče
četrtek, 7. feb. ob H.: D. Dolamič: OSKAR IN MORSKA
DEKLICA. Zaključena predstava za OŠ I. celjske čete.
Petek, 8. feb. ob 15.: W. Wicherley: PODEŽELANKA. Gosto-
vanje v Gornji Radgoni.
Sobota, 9. feb. ob 19.30: Prokofjev: PEPELKA. Gostovanje
mariborskega baleta. Izven.
Ponedeljek, 11. feb. ob 14.: A. Goljevšček: POD PREŠER-
NOVO GLAVO. Za abonma II. mladinski in izven. Gostuje
Mestno gledališče ljubljansko.
Ob 19.30: A. Goljevšček: POD PREŠERNOVO GLAVO. Za
I. mladinski abonma in izven. Gostuje MGL.
Torek, 12. feb. ob 12.: A. Goljevšček: POD PREŠERNOVO
GLAVO. Za abonma IV. mladinski in izven. Gostuje MGL.
Sreda, 13. feb. ob 12.; A. Goljevšček: POD PREŠERNOVO
GLAVO. Za abonma III. mladinski in izven.
Ob 19.30: A. Goljevšček: POD PREŠERNOVO GLAVO. Za
izven. Gostuje MGL.
Kulturni dom Šmarje
v šmarskem kulturnem domu bo v ponedeljek, 11. in v
torek, 12. februarja gostovalo slovensko ljudsko gledališče iz
Celja. Uprizorili bodo komedijo Williama Wicherleya Podeže-
lanka. V ponedeljek bo predstava ob 19.30 uri, v torek pa ob
17., obe predstavi sta abonmajski, gostovanje v Šmarju pa so
pripravili v okviru Kozjanskega kulturnega tedna.
Proslave ob kulturnem prazniku
Kulturni dom Trnovlje: jutri ob 18. un bo koncert Pihal-
nega orkestra Štorskih železarjev iz Štor. sodelovali pa bodo
udi recitatorji KUD Zarja Trnovlje.
Dom krajanov Zagrad: proslava bo jutri ob 18. uri. v kultur-
nem programu pa bodo sodelovale sekcije DPD Svoboda Za-
grad.
Zdravilišče Dobrna: ob 19.30 uri bo proslava, na kateri bodo
sodelovali: Akademski zbor Boris Kidrič Celje in Moški pevski
zbor KUD Ivan Cankar Celje.
Osnovna šola Vojnik: v soboto, 9. februarja ob 18. uri bo
srečanje pevskih zborov v organizaciji KUD France Prešeren
Vojnik.
Osnovna šola Strmec pri Vojniku: v soboto. 9. februarja ob
18. uri bo proslava, na kateri bodo sodelovale sekcije prosvet-
nega društva Tone Tomšič Strmec.
Osnovna šola Frankolovo: proslava bo v soboto. 9. februarja
ob 18. uri. Sodelovali bodo Moški pevski zbor in Folkorna
skupna KUD Kaj^uh Dobrna ter učenci domače osnovne šole.
Kulturni dom Skofja vas: proslava bo v soboto, 9. februarja
ob 18. uri. Sodelovali bodo moški pevski zbor Milica Horvatič
in Harmonikarski orkester DPD Svoboda Celje.
Kulturni dom Šmartno v Rožni oiini: proslava bo v nedeljo.
10. februarja ob 15. uri. Sodelovali bodo Mešani pevski zbor
Železničarskoprosvetnega društva France Prešeren Celje in
člani Prosvetnega društva Dominik Hriberšek Šmartno.
Dom kulture Zreče: osrednja proslava bo v petek, 8.
februarja, ob 19. uri, s podelitvijo nagrad in priznanj Kulturne
skupnosti Slovenske Konjice.
Dom Svobode Radeče: osrednja prireditev bo jutri ob 18.
uri. V programu bodo sodelovali Pihalni orkester radeških
papirničarjev ter mladinsko gledališče Radeče in gojenci Glas-
bene šole.
Vrh nad Laškim: v domu krajanov bo v soboto, 9. februarja
ob 19. uri množičen nastop tridesetih harmonikarjev iz kra-
jevne skupnosti Vrh.
Kulturni dom Gornji grad: osrednja proslava bo danes ob
18. uri, v programu pa bodo sodelovali učenci osnovnih šol.
vključeni v kulturna društva in gojenci Glasbene šole Mozirje.
Kulturni dom Šentjur: proslava kulturnega praznika bo
jutri ob 18. uri s podelitvijo priznanj in kulturnim programom,
v katerem bodo nastopili gojenci glasbene šole Skladatelji
Ipavci, Moški pevski zbor KPD Skladatelji Ipavci in dramski
igralec SLG Celje Borut Alujevič.
Razstavni salon Rogaška slatina: osrednja proslava bo jutri
zvečer ob 19. uri. Odprli bodo razstavo likovnih del Društva
likovnikov iz Zemuna, v kulturnem programu pa bo nastopil
Pihalni kvintet RTV Ljubljana.
Narodni dom Celje: jutri zvečer bo ob 19.30 uri slavnostni
koncert Komornega moškega zbora Celje.
Dom kulture Titovo Velenje: jutri bo ob 19. uri svečana
akademija, na kateri bodo podelili Napotnikova priznanja. V
programu bodo sodelovali Mešani pevski zbor Svoboda Šoš-
tanj in recitatorja Kari Seme in Silva Mlinar.
Kulturni dom Mozirje: jutri ob 19. uri bo gostovala gleda-
liška skupina prosvetnega društva Franc Žmavc iz Gornjega
grada. Uprizorili bodo komedijo Toneta Partljiča Moj ata
socialistični kulak.
Zadružni dom Solčava: v nedeljo, 10. februarja ob 11. uri si
boste lahko ogledali dramo Milke Terček-Peterneljeve Mašče-
vanje usode v izvedbi gledališke skupine prosvetnega društva
Nova Štifta.
Gasilski dom Luče ob Savinji: dramo Maščevanje usode v
izvedbi gledališč skupine prosvetnega društva Nova Štifta si
oste lahko ogledali v nedeljo, 10. februarja ob 15. uri.
Kulturni dom Rečica ob Savinji: v nedeljo, 10. februarja bo
gostovalo prosvetno društvo Franc Žmavc iz Gornjega gradu.
Uprizorili bodo Partljičevo komedijo Moj ata socialistični
kulak.
Likovni salon Celje
V Likovnem salonu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo
likovnih del Franca Bernekerja, ki se bo predstavil z izborom
iz retrospektivne razstave razstavljene v Umetnostnem pavi-
ljonu v Slovenj Gradcu.
Muzej revolucije Celje
v spodnjih razstavnih prostorih je odprta razstava likovnih
del shkarja Gorana Horvata.
Razstavni salon Komenda
v razstavnem salonu Komenda bodo danes ob 17. uri odprli
razstavo intarzij znanega likovnika Janeza Bošnaka iz Len-
dave. Razstava bo odprta do 14. februarja.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
7
Med čistilcem in giaslienilcom
se Je odločil za gledališče
Poskus portreta Mira PodJeUa, Igralca, dobitnika ene od ceUskIh Prešernovih nagrad
če srečaš igralca, ki gleda vate, pa te sploh ne vidi, se i
nikar ne čudi, sploh pa mu ne zameri, če ti niti odzdra-i
viti ne bo utegnil. Igralec je praviloma vedno igralec,]
vedno s svojim poklicem, z vlogo, ki jo venomer ponav-j
Ija, se pravi, da kar naprej vadi tekst, si kar naprej;
nekaj izmišlja, opazuje ljudi okoli sebe, krade maske z'
njihovih obrazov. i
Takšen je tudi Miro Pod-
jed, eden letošnjih celjskih
Prešernovih nagrajencev, ki
za razliko od ostalih svoje
vloge vadi in ponavlja na ko-
lesu. Pozimi, poleti, v snegu,
v dežju... med šoferje ga ne
bo spravil nihče. Trmast je,
pravi Gorenjec?
Kako je zajadral v Celje,
sploh pa, kako to, da je v
Celju ostal, nas je zanimalo.
»Na akademiji meje, študen-
ta v razredu profesorice Vide
Juvanove, opazil takratni
upravnik celjskega gleda-
lišča Slavko Belak in me po-
vabil v Celje,« pripoveduje o
svojem usodnem srečanju z
mestom ob Savinji, kjer si je
pozneje ustvaril dom, dru-
žino.
Sprva ni bilo lahko. Sam-
ske sobe, poceni gostilniška
hrana, podnajemniška disci-
pUna, mali oglasi s pogoji, ki
so za igralca nesprejemljivi,
Ojstrica, stara dobra Turška
mačka... »V Ljubljani za nič
na svetu ne bi bil ostal, Ljub-
ljana mi je bila ves čas študi-
ja zoprna. Na Celje pa sem se
kaj hitro privadil. Rad ga
imam... in Celjane, seveda.«
In če Mira Podjeda vprašaš,
če je danes, po šestnajstih le-
tih, že Celjan, si pogladi sivo
grahasto brado in je v zadre-
gi. Ne, rojstnega Bleda ne bi
zatajil za nič na svetu. Na pr-
vem mestu je še vedno Bled,
takoj za njim je Celje. »Težek
Gorenjec, 6heren,« se zna
pošaliti na svoj račun. Da je
kdaj pa kdaj težak, bo že dr-
žalo, da pa bi bil skopuš-
ki...! Miro je dobrega, meh-
kega srca, čeprav tega noče
pokazati. Ko se zapre v svojo
lupino, ga je težko izbezati.
Ja, trmast je pa res.
Najprej Je bil
Prešeren
Po osnovni šoh na Bledu
je šel v gimnazijo na Jeseni-
ce. Ker so učitelji kmalu opa-
zili, da zna Miro lepo govori-
ti, je veliko recitiral, nastopal*
na proslavah, prireditvah.
Rad pa se spominja svoje pr-
ve vloge. Kot gimnazijca sta
skupaj zaigrala Milena
Zupančič in Miro Podjed.
Ona je bila Julija, Miro je bil
Prešeren. »Takrat sem imel
še dovolj las, danes bi bila že
potrebna perika,« se šali ob
spominih na mladost, na pr-
vo srečanje z odrom.
Čistilec čevljev,
muzilcant,
komedijant
Kot otrok, takrat ko se je
še v kratkih hlačah podil po
Bledu, je bil Miro zatrdno
odločen, da bo čistilec čev-
ljev. Tako imeniten se mu je
zdel ta pokUc. Kohko go-
stom iz hotelov, bogatim, le-
po oblečenim, bi lahko oči-
stil čevlje in koliko bi lahko
pri tem zaslužil! Nekega dne
je doma pobral krtače, kre-
me, krpe in se odpravil na
delo. Na srečo je to njegovo
namero pravočasno opazila
mama, Miro pa v jok.
Nekoliko bolj resna je bila
misel na poklic glasbenika.
Ker je Miro tudi glasbeno na-
darjen, seje učil igrati klavir.
Sedem razredov glasbene
šole je končal, potem pa seje
začel sam učiti še kitare. Na
Bledu je bilo za muzikanta
vedno dovolj dela. Našli so
se fantje, ki so čez dan vadili,
'zvečer pa igrali po hotelih,
gostilnah. Spominja se, da
ga je k sodelovanju povabil
nek narodnozabavni ansam-
bel. V Švico naj bi šel z njimi
igrat. Najbrž je jasno, da so
se mu za to ponujali lepi de-
narci. Takrat je bil Miro v
resni dilemi: glasba ali gle-
daUšče. Poleg študija igre na
Akademiji za gledališče,
film, radio in televizijo v
Ljubljani se je z glasbo še
dolgo ukvarjal. Igral je, da se
je lahko preživljal, bilje brez
štipendije. Doma je bilo de-
narja zelo malo. Očeta ni ni-
koli videl, še predno je prišel
na svet, so ga odpeljali v
nemško koncentracijsko ta-
borišče. Mati je sama preživ-
ljala dva, nikoli dovolj sita
sinova. Na Bledu se je kot
vojna sirota mnogim zasmi-
Hl, da bi se pa kdo spomnil
na štipendijo...!
IVliro z delavsko
knjižico
Prva zaposlitev. Leta 1968
je Miro Podjed postal član
Slovenskega ljudskega gle-
dališča Celje. Dobil je svojo
prvo službo, prvo plačo, pr-
vo vlogo kot poklicni igralec,
prišla so prva razočaranja.
Prva je bila vloga ljubimca
v Macchiavelijevi Mandrago-
li. Že na akademiji je bilo
vsakomur jasno, da dober
ljubimec na odru Miro ne bo
nikoli. Da je bil njegov igral-
ski profesionalni debi potem
zares prava žalost, ve Miro
najbolje. Takratna režiserka,
ki je očitno v prav lepem
spominu nima, Balbina Ba-
ranovič, je potem, ko ga je
izbrala za ljubimca, ugotovi-
la, da ima za to vlogo preveč
tanke noge. Štiri debele hla-
čne nogavice je moral potem
pred vsako predstavo obleči,
da bi bil lik ljubimca kar se
da po okusu tenkočutne reži-
serke. »Prva vloga v Celju je
bila zame res prava polomi-
ja. In če je prva vloga ne-
uspela, potem se rado zgodi,
da igralec izgubi zaupanje
vase. Takrat sem bil zares
ves potrt,« se spominja prvih
korakov po celjskih odrskih
deskah. Ima pa iz teh časov
tudi lepe spomine. »Prvi, in
takrat edini, ki me je bodril,
naj se ne dam, je bil pred
kratkim umrli veliki igralec
Pavle Jeršin. On je bil tisti,
ki ga je zaskrbelo, da ne bi
prekmalu obupal. Zato sem
ga imel rad.«
»Sledilo je obdobje iskanja
samega sebe, obdobje, ko re-
žiserji vame niso imeli za-
upanja. To je bil čas čakanja
na pravo vlogo, morda tudi
na pravega režiserja. Pa je
prišel eden najlepših trenut-
kov. Delo z Miletom Koru-
nom. Zaupal mi je vlogo uči-
telja Švihgoja v Cankarje-
vem Pohujšanju v dolini
Šentflorjanski. Predstava je
uspela, igrali smo jo celo v
Sterijevem pozorju v Novem
Sadu. Odprlo se mi je in za-
čelo se je obdobje lepih, za-
nimivih vlog. Kar naenkrat
se ti odpre in to je lep obču-
tek. Katere vloge sem potem
igral?«
Vloge, veliko
vlog...
Miro Podjed je v Celju odi-
gral okoli devetdeset vlog.
»Vlog ne razvrščam po veli-
kosti, ampak po občutku, po
tem, kako rad sem jih igral,
koliko sebe sem pri tem iz-
trošil, izlil, predvsem pa, ka-
ko so me v neki vlogi sprejeli
gledalci,« odgovori na vpra-
šanje, kohko je bilo od teh
glavnih, nosilnih vlog. Po-
tem smo se pogovarjali o nje-
govih najljubših vlogah: žu-
pan v otroški Igri o zmaju,
Martin v Razvalini življenja,
Miha Kljukec v otroški igri
Pavliha in malo čez les, Tul-
ba v Maksu Žvižgaču, učitelj
Šviligoj v Pohujšanju v doli-
ni Šentflorjanski, pastor Pa-
rris v Salemskih čarovnicah,
Oto v Moški zadevi. Vili
Črnuga v Mojstru AFdnu,
Dolinar v Lepi Vidi, baron
Tulpenheim v Play Linhart,
v čast si šteje vlogo Melhior-
ja Jošta v Rdečem mlinu.
Dejan Mitič v Karamazovih,
Oskar v Odprite vrata, Oskar
prihaja, Kiro v Letu na me-
stu, Veber v Mor. pol. kvalif.
tov. Gubca, pohcaj v Zgodbi
Miro Podjed v naslovni vlogi Molidrove komedije »Žlahtni meščan*
o magnatnem dečku, naslov-
na vloga v Žlahtnem mešča-
nu, Serebrjakov v Stričku
Vanji, gospod Babež v Pode-
želanki, Hrepevnik v Pravo-
pisni komisiji... To je le ne-
kaj vlog Mira Podjeda. tistih,
katerih se danes najraje spo-
minja, ki so se mu vgnezdile
v srce.
Najraje ima karakterne
vloge. Te mu tudi najbolj le-
žijo, to so tudi njegove najle-
pše vloge. »Ljudje mislijo,
da je najlažje igrati, če igraš
samega sebe, če ti je vloga
pisana na kožo, kot temu
pravimo. Pa ni tako. Nemo-
goče je izhajati iz sebe, like je
treba iskati med ljudmi, po-
tem pa jih vgraditi v lasten
temperament, potem je to
lahko dobro. Pri študiju vlo-
ge je treba čim več opazovati
ljudi okoh sebe. Najbolj za-
nimive srečaš v gostilnah.«
Vsak igralec ima v mislih
vlogo, ki bi jo rad igral. Le
redkim se nasmehne sreča
odigrati »vlogo svojih sanj«.
Miro bi rad igral Napoleona.
Zakaj, ga vprašamo. Pa se
nam kmalu posveti, da gre
zopet za eno njegovih šal.
»Zaradi frizure,« pravi in se
pogladi po pleši.
Najljubši režiser? Da jih je
več, s katerimi rad dela, pra-
vi, potem pa le izdvo^ji tri,
štiri imena. Ljubišo Rističa,
»domačega« Francija Križa-
ja, Mileta Koruna, kategorija
zase pa je po njegovem mne-
nju režiser Dino Radojevič.
V družbi s
papagajem
Videli smo ga tudi na fil-
mu, na televiziji. O teh vlo-
gah ne govori rad, pravi, da
med njimi ni nobene omem-
be vredne. Pa ga še pobara-
mo, kako je zašel v televizij-
sko reklamo, v EPP. »Na te-
leviziji so me vprašali, če bi
mi bilo nerodno nastopiti v
reklami, konkretno, če bi ho-
tel propagirati novi časopis
»Kaj«. Če gre za veliko de-
narja, zakaj pa ne, sem si mi-
slil. Tisto o veliko denarja je
bila pomota, jaz pa zaradi
takšnega nastopa vseeno ni-
sem imel moralnega mačka.
Spoznal sem moč medija.
Skozi blesavo televizijsko
»komedijo« te spozna vesolj-
na Slovenija, če pa v gleda-
lišču odigraš devetdeset in
več vlog, ostaneš anonimen,
dober znanec le zvesti celjski
gledališki publiki.
Lani smo ga videli igrati
skupaj s sinom Danom.
Otroška igrica je bila to. Je v
družini Podjed na vidiku še
en igralec? »Kje pa! Naš Dan
je zaljubljen v računalnik in
v Štrumfe ali Smrkce. Oder
je zanj pomenil samo eno
življenjsko izkušnjo več pa
nekaj denarja za na knjižico.
Res ne bi želel, da bi bil sin,
niti hčerka, igralec« Je
sploh kje kakšen igralec, ki
si želi potomca - igralca, ga
vprašamo, pa izvemo, da je
»to je v bistvu zoprn poklic,
eno samo veliko spreneveda-
nje, da je to najlepši poklic
obenem in da si v tem pokli-
cu srečen, vedno izgubljen«.
Čudna sreča, bi pomishh...
neke vrste mazohizem!
Če vas uradnica pri oken-
cu vpraša, kaj ste po poklicu,
ste pri tem ponosni? »Prav z
veseljem povem, kjer koli
me vprašajo, da sem igralec,
prav ponosen sem na ta po-
klic. Menim pa, da družba do
igralca in nasploh do umet-
nosti nima pravega odnosa,
gre pa le na bolje. Pred krat-
kim so nam zvišali plačo.«
Koliko in katere nagrade
oziroma priznanja ste prejeli
v bogati šestnajstletni gleda-
liški karieri? ... Nobene? Pa
toliko lepih vlog ste nam da-
h! »Zaradi nevoščljivosti ko-
legic nisem dobil še"Tiobene
in to kar mirne duše napiši-
te,« pove s priokusom peli-
na, potem pa hitro doda: »Pa
ne mislite, da sem zaradi te-
ga nesrečen, kot tudi poseb-
no srečen nisem, ker so se
letos spomnili tudi name.
Ker pa slutim svojo smrt pri
triinštiridesetih, je bilo treba
zares pohiteti, sicer bi moral
prejeti priznanje posthu-
mno,« se nagajivo smeje in
tole, malo za šalo, malo zares
- razmišljanje, podkrepi:
»Redki veliki umetniki so bi-
li za časa življenja deležni
družbenega ugleda.«
Miro Podjed iz celjskega
gledališča ne bi šel za nobe-
no ceno. »To je pravi teater,
prava kolegialnost pri igri,
sicer pa naše gledahšče slovi
po vsej Jugoslaviji po an-
sambelski igri, ki pomeni
višek profesionalnosti.«
Daje njegova najljubša pi-
jača janževec, pesem - Lipa
zelenela je, daje najlepši kraj
pod soncem Bled, smo že
izvedeli od letošnjega nagra-
jenca celjske občinske kul-
turne skupnosti.« Nič me ne
sme presenetiti« pa je njego-
vo življenjsko vodilo. Letoš-
nja Prešernova nagrada bi ga
skorajda bila.
MARJELA AGREŽ
Razredna skupnost 4. b OŠ Brsb
Vodeči met
4. b razred OŠ Vojnikt
Prava papirnata mrzlica je n'P^
osnovni šoli Bratje Dobrotinšek-'
v Vojniku. Od lanskega decem^
bra dalje ti učenci bijejo hudo-^
bitko s slovenskimi zbiralci od;^
padnega papirja v veliki akciji-^
revije »Antena«. Zraven sodelu'
jejo še Dinos in rokometni klub
Dinos-Slovan iz Ljubljane. Tr
namreč skrbijo, da je bitka šf^
bolj vroča, kajti nagrade so mi
kavne, da le kaj. "
In zakaj smo se odpravili v Voj j*
nik in to prav v 4. b razreo
tamkajšnje osnovne šole? V An
teni smo namreč prebraU, daje tf^
razredna skupnost vodeča v te.
akciji in da je šola Bratjf,
Dobrotinšek v akciji trenutno n^'
četrtem mestu. Prav zanimivo b'
bilo srečati to zagnano bratovšči ^
no in se z njinii pogovarjati
tem, kako akcija teče in kako sO'
se uspeh pretolči do samega,
vrha. ]
Da so se zbiranja odpadneg'
papirja lotih kar tako, ne zarad.
nagrade, smo izvedeh. Zato, daj
bodo imeli več denarja za zaklju,
čni izlet, zato, da bo okolje lepše.|
zato, ker je treba varčevati tudi s
surovinami, ker je treba čuvati
gozdove, so govorili skorajda ^

NOVI TEDNIK - STRAN 13
rotinšek iz Vojnika.
biralci papirja
'/// Antene
"u. In šele, ko so videli, da jim
lo stvari dobro od rok, so za-
razmišljati tudi o prvem
tu.
aneS je 4. b razred na prvem
tu. Marljivi učenci so zbrali
■750 kilogramov papirja, šola
e s šestnajstimi tonami tre-
10 na četrtem mestu. 4. b je s
' naskoka pred drugouvršče-
razredom osnovne šole Ivan
l^ar iz Maribora trdno vodeča
'a, treba pa bo še šolo dvigniti
-etrtega na tretje mesto. Za
-tri slovenske šole je namreč
'videna nagrada, računalnik,
prvo mesto Iskra Delta, za
'o in tretje pa dva Spectru-
kakšna je nagrada za vo-
^ razredno skupnost? Če se
b razred do konca akcije
''žal na prvem mestu, si bodo
^ci, navijači rokometnega
'a Dinos-Slovan, lahko brez-
no ogledali katerokoli tek-
y. katerem koli kraju. Seveda
'"jo, da bi z ljubljanskimi ro-
'etaši odpotovali čim dlje, da
poznali čim več naše širše do-
'^r^e. Jim lahko že danes zaže-
' srečno pot?
MARJELA AGREŽ
Foto: Egon Kaše
Barbara Pojavnik, predsednica
razredne skupnosti: »Z nami so
ravnatelj, učitelji, naši starši,
Vojničani. Pisali smo delovnim
organizacijam in le malo je bilo
takšnih, od katerih nismo dobili
odgovora. Seveda nam akcija
vzame veliko časa, vendar zdaj
ne smemo nehati. Mi se ne
damo."
Od naive do tantastike
Mlatlega sllkarla Romana Nlakaroviča, ki živi In ustvarja v Mozirju, vodi likovno
zorenje po različnih, pogosto razhajajočih se poteh
Tam, kjer se v Mozirju cesta od-
cepi proti Goitem, je na bregu, kjer
se med travo bohoti nekaj sadnega
drevja, pa nekaj trsov, ki baje »ro-
dijo« šele decembra, velika bela
hiša. V njej je pravi mali zaklad
različnih slik in plastik, vse pa je
delo mladega samoukega slikarja
Romana Makaroviča. Na dvorišču
je veliko lesa, ki se suši in čaka na
udarce z dletom, ko se bo izobliko-
vala nova zanimiva figura. Pod na-
puščem je že nekaj izgotovljenih
plastik, vse to pa daje vedeti, da
smo v okolju mladega in nadvse
plodnega slikarja in kiparja.
Notranjost je galerija, saj Romanova
dela visijo domala po vseh stenah, ta-
ko da počasi že zmanjkuje prostora.
»Poskušal bom nekaj prizidati, da bo
več prostora,« pojasnuje mlad, droben
in živahen fant, ki se je rodil pred de-
vetindvajsetimi leti v Slovenj Gradcu.
»Prizidek bom napravil tudi zaradi te-
ga, ker je to zaradi kurjave ceneje. Saj
veste, v mrazu se ne da delati, roke
otrpnejo,« pojasnuje, ko si ogledujemo
njegova dela v različnih tehnikah.
»Poskusil sem se že domala v vse
tehnikah. Če jih hočeš obladati, se jih
moraš naučiti. In v vsaki tehniki lahko
tisto, kar čutim, drugače izpovem. Ko
se nasitim ene tehnike in ne morem
več naprej, bi se kaj lahko zgodilo, da
bi prenehal s shkanjem, tako pa me-
njam tehniko in delo teče dalje.«
Kdaj Roman največ slika ali dleti v
les?
»Čez dan je čas za opravke, pogovor
z družino (zlasti njegovim ljubljencem
dveletnim Jakobom) in nabiranje idej,
kijih ponoči realiziram. Največ ustvar-
jam ponoči tja do druge ure zjutraj. Če
gre za manj zahtevna likovna dela, lah-
ko zraven poslušam tudi glasbo, če pa
je kaj zahtevnejšega pa ne. Takrat po-
trebujem popolno koncentracijo.«
Roman seje z likovnim svetom začel
zelo zgodaj spoznavati, že tam pri štiri-
najstih letih, ko je sodeloval v Mali
Groharjevi koloniji v Škofji Loki, kjer
je zasedel vidno mesto med mladimi
umetniki. V dijaških letih je posvečal
večji del prostega časa slikanju in ki-
parjenju, nekaj časa je bil tudi član
Društva hkovnih samorastnikov v
Ljubljani.
Cene Avguštin je v katalog ob eni
izmed razstav (doslej jih je bilo že več
kot deset, kar je za mladega umetni-
ka veliko) med drugim tudi zapisal:
»Likovno zorenje vodi Romana Ma-
karoviča po različnih, pogosto razhaja-
jočih se poteh. Tako mu je slikarstvo
naivne smeri, ki ga spremlja že od
zgodnjih slikarskih poskusov, utrdilo
zanimanje za obhkovanje figure in za
njeno mesto v prostoru, pb tem se je
moral spoprijeti s problemi perspekti-
ve in barve. Barva, ki jo po navadi
uporablja naivno slikarstvo, je samo-
svoja, malo podobna naravnemu kolo-
ritu predmetov. Zato so Makaroviče
slike iz tega obdobja barvno močno
stopnjevane in pogosto v nasprotju z
našo izkušnjo, so prej fantazijske kot
realistične. Druga likovna smer, ki je
za Makarovičev likovni razvoj bolj
usodna in bolj pomembna od naive, je
fantastično slikarstvo. Barve so inten-
zivne, večkrat kontrastne. Kljub zuna-
njemu blišču se vsebinska in oblikov-
na zasnova slike, razen v posmeznih
primerih, še nista združili v harmoni-
čno celoto. To se zgodi šele v ciklu
cvethčnih tihožitij, ki pomenijo vrh v
dosedanjih Makarovičevih prizadeva-
njih. V teh cvetličnih portretih začuti-
mo pristnost avtorja, pristnost njego-
vega razpoloženjskega ritma, odsev
slikarjevih svetlih in temnih trenut-
kov. Podoben razvoj doživlja tudi Ma-
karovičevo kiparstvo v lesu. Mladega
kiparja spremljamo preko naive in ne-
katerih realističnih poskusov do izra-
zite fantastike in karikire, ki se izživ-
ljata predvse v razgibanih portretnih
maskah. V Makarovičevem opusu se
soočamo tudi z zbirko risb. Lahkotno
potekajoča črta riše fantastično obli-
kovne figure, ki razkrivajo sUkarjevo
zanimanje za risbo, predvsem pa di-
menzije njegove razgibane domiš-
ljije.«
Torej, Roman se poskuša domala v
vsem. Kaj pa keramika, kamen...
»Za lastno keramiko bi potreboval
pravo peč z močno temperaturo, ker je
pa nimam, si pomagam tako, da kera-
miko samo preslikavam in to »pečem«
ah sušim pri 120 stopinjah kar v pečici.
Nekaj poskusov sem opravil tudi v ka-
mnu, ampak bolj za šalo, da sem videl,
kako to gre. Kiparjenje v kamnu je
težaško delo in ker nisem popolnoma
zdrav, si tega ne morem privoščiti.«
Veliko motivov se prepleta na Ro-
manovih slikah, nekaj je tudi mor-
skih ...
»Bolj kot morje me zanimajo ladje,
ki so simbol gibljivosti, tok proti živ-
ljenju.
Slikarji se radi pritožujejo, da do-
ma ni dovolj kvalitetnega papirja,
barv...
To je res in če hočeš delati, se moraš
znajti kakor veš in znaš. Včasih so v
Aeru delah odlične barve, danes jih ne
več. Neke sestavine so bile iz uvoza,
zanj pa tako vemo. kako je.«
Kaj pa okvirji?
»Dober poznavalec likovne umetno-
sti lahko sliko gleda in občuduje tudi
brez okvirja, ki pa je sicer obleka slike.
Okvir lahko skrije pomanjljivosti slike
ali shko uniči. Meni dela okvirje do-
mačin Vaško Usar. Samo kaj, ko ni
kvalitetnega materiala, vse kar je do-
brega je iz uvoza.«
Iz Ljubljane si se preselil v Mozirje,
kjer ustvarjaš kot svobodni umetnik.
Kako se počutiš?
»Čeprav je v Ljubljani veliko ljudi
pa se počutiš kot v puščavi. Ljudje
hodijo drug mimo drugega kot zaprte
knjige. Tu je drugače. Manj nas je, vsi
se poznamo, si pomagamo, ko kaj po-
trebujemo. Se pogovarjamo, skupaj ži-
vimo v tej prelepi naravi. Če pa kaj
potrebujem, sem pa takoj v Ljubljani
aU kje drugje. Tudi Ljubljana je ob
sobotah in nedeljah prazna, saj je veči-
na prišlekov, ki pobegnejo domov, v
naravo.«
Razstavljaš doma in v tujini?
»V tujini najbolj cenijo naivo, ki do-
ma nima prave veljave. V Italiji, reci-
mo, priznavajo samo naivo. To cenijo
in tudi moja dela gredo dobro v
promet.«
Na slikarje samouke mnogi gledajo
drugače kot na »prave«, šolane umet-
nike?
»Če si samouk, še ni rečeno, da ni-
maš znanja. Tega moraš imeti, kajti
drugače propadeš. Vsi znamo speči
kruh, vendar je dober samo kruh pra-
vih mojstrov. Tako je tudi pri slikar-
stvu in kiparstvu, pa verjetno tudi v
drugih umetniških zvrsteh. Kakšni od-
lični igralci so lahko naturščiki,
pevci?«
Kakšen les je potreben za dobro
plastiko?
»Predvsem visoka kvaliteta. Kupim
po štiri kubike lesa, od katerega lahko
uporabim samo polovico, drugo je za
obrezovanje. Najboljša je hpa, samo
kaj, ko jo je težko dobiti.«
V glavnem pripravljaš razstave v
tovarnah...
»Galerije so za izbrance in njihove
klane. Pa tudi malo ljudi hodi v galeri-
je in likovne salone, ker pač nimajo
likovnega znanja. Drugače je v tovar-
nah, med delavci. Ti odkrito sliko poh-
valijo ali pa gredo mimo nje. Sicer je
pa tako: likovnik dvojno ustvarja, za
sebe in prodajo, saj navsezadnje mora
tudi živeti, spati, jesti, se oblačiti. Zato
pa potrebuje denar. Samo danes je tež-
ko prodajati slike. Denarja je manj,
ustavilo se je tudi v tovarnah.«
Zdaj pripravlja likovna dela za novo-
letni koledar. Naiva! Vsa dela (bo jih
več, kot za dvanajst mesecev in izbrah
bodo najboljše) bo tudi razstavil. Sicer
pa ima v Mozirju, v Ljubljani, kjer je
prej stanoval in na ženinem domu v
bližini Nove Gorice toliko pripravlje-
nih del, da bi lahko takoj postavil tri,
morda celo več razstav in vsaka bi bila
izredno zanimiva, saj bi prikazala Ro--
mana Makaroviča z večih plati. Lepo
je gledati njegove slike, ki so vesele...
»Da delaš vesele slike moraš biti
sam vesel, kajti nobena prisiljena stvar
ni dobra,« zaključi mlad umetnik o ka-
terem bomo prav gotovo še veliko
sUšaU. Njegova deviza je skromnost in
tiho ustvarjanje sredi sobe, od koder je
lep pogled proti Mozirskim planinam.
Ne sih v umetniške kroge, zato ga mor-
da glede na njegovo delo širina za zdaj
še premalo pozna. Da ga bo spoznala,
ne dvomimo. Po tistem, kar smo videli
na stenah v njegovem stanovzgu v Mo-
zirju 225, ga mora.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR 1985
Izpolnitev in zadovoljitev vaših
potreb v
VELEBLAGOVNICI T
ter prodajalnah SALON T, DOM, MELODIJA, NOVOST,
OBLAČILA.
Ernest Tiran
Dazbojni k
Guza j
56
Orožnika sta privolila, samo
bo on odgovoren, da bo vse v redu in
pravi čas pripravljeno. Se lahko za-
neseta ?
»Lahko! Vse bo v redu, Bodite brez
skrbi, gospod orožnik. Bom že jaz
poskrbel, da bo.«
»Vam je hudo za njim, kaj?«, se ni.
mogel vzdržati mladi orožnik. Go-
spodar ga je pogledal in za majceno
spoznanje dvignil glas: »Nam ni nik-
dar niti za betvece hudega naredil.
Za vse drugo pa zdaj že odgovor daje.
Siromak on in mi vsi skupaj.«
Orožnika nista hotela ugovarjati,
vesela sta bila, da sta rešena vsaj teh
skrbi. Grizoldu je bil odgovor sicer
na jeziku, pa se je rajši zadržal. Čemu
bi jih dražil, nobenega smisla ne bi
imelo. Kar je v njih, je v njih, končno
orožniku tudi ni dolžnost, da bi
spreobračal ljudi, temveč da jih lovi
in zapira, kadar se je kdo pregrešil
zoper postavo. Sploh pa danes, ko so
že tako in tako razburjeni. Rajši ne.
Pa sta se zahvalila gospodarju in se
dvignila. Tudi od gospodinje sta se
poslovila in se ji zahvalila za slive.
Otročiček je zdaj v zibelki spal in se v
snu sladko smehljal. Grizold ga je s
kazalcem okorno pobožal po ličku.
Gospodinji se je razsvetlil obraz.
»Kako je srčkan! Koliko jih pa
imate?«
»Ta je prvi,« je rekla gospodinja in
detetu ljubeče popravila ne preveč
snažno rdečo odejico. Zdaj se je orož-
nikoma že smehljala. »Lezdravi osta-
nite, pa srečno!«, je rekel Grizold, go-
spodar in gospodinja pa njemu prav
tako:
»Srečno!«
»Saj pa ni tako slab človek, čeprav
je orožnik,« je rekla ona ko sta bila
žandarja že precej daleč.
»Ta ga je ustrelil. Si videla, da je
tudi sam ranjen nad očesom?« Žan-
dar je žandar, najboljšega ni nič pri-
da. Sitnosti bomo imeli, boš videla,
da res!«
»Kako bo zdaj? Meni povej, po pra-
vici mi zdaj povej, si bil kaj zraven ?«
»Saj mi ne morejo nič dokazati!«, je
odvrnil mož in se jezno obrnil proti
vratom.
Vse je bilo v redu, kakor je bil go-
spodar Jura orožnikoma obljubil. Še
ni bila ura pet, ko so prinesli krsto,
bilo jih je več kot dvajset, vsi v praz-
ničnih oblekah in molčeči Dvignili
so mrtvega Guzaja s tal in ga položili
vanjo. Drug drugega niso pogledali.
Nekdo je glasno zmolil očenaš nad
njo, potem sojo takoj zabih in položi-
li nazaj na nosila. Obrazi so jim bili
zaprti, oči trde. Nihče ni spregovoril
besedice. Grizold seje držal od daleč,
se ni mešal mednje. Rad bi bil, da bi
bilo vse skupaj že pri kraju, pošteno
truden je bil, pa še Stres ga je skrbel,
noga je začela otekati in tudi mokri
ovitki, ki si jih je polagal nanjo, niso
nič pomagali. Le zakaj ga ni bil od-
pravil že zjutraj, zdravnik bi ga bil
prav gotovo rad vzel na voz s seboj.
Zdaj ima svoje junačenje! Sicer pa
vsaka poškodba drugi dan najbolj
boli, upajmo, da ne bo nič hujšega,
Pogrebci so čakali in se začeli šepeta-
je med seboj pogovarjati. Nabralo se
je še nekaj drugih ljudi, nekaj prav
starih, večinoma ženske, pa nekaj pol
odrashh otrok, je prišlo past radove-
dnost. Grizold je stopil k nosačem in
jim predlagal, da bi šli, če jih je volja.
Samo tega so bili čakali. Takoj so
vzdignili nosila in na rame in revni
sprevod seje premaknil po kolovozu.
In se spet ustavil. Jura je skočil v
Drobnetovo hišo in se takoj vrnil, s
križem. Ga dal dvanajstletnemu šo-
larju, kije takoj stopil na čelo sprevo-
da. Na luč so pozabili. Šele na pol
poti se je stara ženica spomnila na-
njo, pa je bilo zdaj že prepozno, da bi
se vračali.
Poslali so fantička naprej, naj leti k
Drejčevim in prosi za luč, pa jo Dre-
jevi tudi niso imeli, v naglici so vta-
knili košček sveče kar v hlevsko la-
terno. Luč je le bila. Luč mora biti,
kakršna že. Pot je bila slaba, vsa raz-
mehčana in spolzka, treba je bilo ho-
diti previdno kar se da.
Nazadnje so pa le prišli na Prevor-
je. Grizold jim je velel počakati pred
župniščem, sam pa je stopil k župni-
ku. Kuharica mu je pokazala, kje ga
bo našel.
Potrkal je na vrata.
»Naprej!« se je od znotraj oglasil
krepak glas.
Grizold je vstopil in pozdravil:
»Dober večer, gospod župnik.«
»Na veke vekov!«, ga je župnik kar
takoj vgriznil. »Kaj bi radi?«
»Gospod župnik, sodišče v Celju
mi je naložilo da poskrbim za pogreb
Guzaja, gotovo ga poznate.«
»Mislim, da ga poznam, barabo ta-
tinsko!«
»Včeraj smo ga, - včeraj je padel,
ko je hotel pobegniti pred roko pra-
vice. «
»Roki večne pravice ne more nihče
pobegniti. Samo kazen božja ga je
zadela. Hvala Bogu! Sem zvedel, da!
In.«
»Pokopati ga moramo.«
»Žal mi je, gospod stražmojster, ni-
kakor ne morem dovoliti, da ga po-
kopljete tu! Na mojem pokopališču
ne! Razbojnik in morivec in očitni
grešnik ne bo tu pokopan!«
»Gospod župnik, sodišče v Ce-
lju...«
»Tu sem jaz gospodar! Kako da ste
ga privlekli prav k meni? Saj ni naš
faran! Sploh ne! Samo krast je hodil
k nam! Okradel me je za vse moje
dolgoletne prihranke, nesramen je
bil! Nesite ga v Šentjur, tam je rojen,
tam je bil krščen, tam ga pokopljite,
če hočete, pri nas in med nami brez-
vercu in bogo tajcu ni prostora!«
In je jezno zatresknil brevir, ki je
ležal odprt pred njim, udaril z njim
po mizi.
»Sramota za celo faro!«
Zdaj se je Grizoldu zdelo že predol-
go in je postal bolj odločen: »Nika-
mor ga ne bomo prenašali! Sodišče je
odločilo, naj se tu pokoplje in tu bo
pokopan! Žal mi je, gospod župnik,
da ne veste sami in da vas moram
šele jaz na to opozoriti, kakšne posle-
dice si lahko nakopljete, ako bi se
uprli oblasti.«
»Božja čast je več kakor posvetna
gosposka! Po naših cerkvenih in za-
me veljavnih postavah ga nespokor-
jenega ubijavca in morivca ne smem
pokopati niti, če bi hotel! Sploh ne!
Tu mi nobena posvetna postava nič
ne more!«
»Res je, gospod župnik, cerkveni
pogreb mu že lahko odrečete, to pra-
vico imate, ali pokopa mu ne morete
zabraniti! Prosim, tu je nalog sodnije,
- kakor hočete. Pokopali pa ga bomo
tudi proti vaši volji, če ne bo dru-
gače!«
Zdaj je župnik le odnehal.
»Pokopljite zlodeja, če morate, ali
na posvečeni zemlji ne! To vam pre-
povedujem! Že tako je dovolj sramo-
te za celo prevorško faro in vse naše
poštene in verne pokojne, da bodo
morali trpeti v svoji sredi tega Anti-
krista! - Pokazal vam bom prostor -
^»Prosim,« je rekel Grizold, nič dru-
gega.
Župnik je oblekel suknjo, dal klo-
buk na glavo in nejevoljno godrnjaje
odšel z njim na pokopališče. Pogreb-
cev pred vrati niti videti ni hotel, raj-
ši se je vstran obrnil, niti odkril se ni
pred mrličem.
»Tule v kotu je prostor določen za
take! V blagoslovljeni zemlji ne sme
ležati! Da mora ravno naša tako kr-
ščanska fara to dopustiti, da bomo na
vse večne čase imeli tega pogublje-
nega satana med seboj!«
Pokazal je z roko, kje naj ga pokop-
ljejo, potem pa takoj spet odvihral,
pa po stezi, da bi mu ne bilo treba
srečati pogrebcev, ki so jima sledili
na pokopališče.
Potem se je od nekod vzel grobar,
od njega so si izposodili lopate, grob
je bil prav hitro izkopan, vsi so prije-
li, vsak nekaj časa, hiteli so, kar so
mogli. Potem so spustili vanj krsto.
Ženske so zaihtele, moški so molčali
s stisnjenimi ustnicami. Gledali
mrko predse. Potem je grobar začel,
vrgel prvo lopato zernlje v jamo. Dru-
gi vsi za njim. Dokler ni bil grob na-
sut do vrha. Pokop je bil pri kraju.
Drug za drugim so se odtrgali od go-
mile, mudilo se jim je domov. Mrači-
lo se je in hladen veter je pihal, da je
šlo človeku do kosti. Pokopališče je
bilo prav hitro spet prazno, le grobar
je še nekaj popravljal okoli groba,
potem pa si je naložil lopate na ramo
in odšel za ljudmi.
»Dinitrol« tudi v Celju
Kje: v Trnovljah 35 e (smer Celje-Ljubečna skozi
Trnovlje, odcep pri »Dinitrol« tabli pri nadvozu)
Telefon: (063) 34-360
Kdo je lastnik »Dinitrol« centra v Celju: ADAM KOŽUH
Lastnosti »Dinitrola«:
za kvaliteto dela vam jamčijo dolgoletne izkušnje pri antikorozijski
zaščiti vseh tovornih in osebnih vozil z kvalitetno^ švedsko
zaščitno maso »Dinitrol« s katero razpolaga ADAM KOŽUH, ki ob
tem pove: »Naše mase po letu in pol pokajo, kot da nisi nič naredil
za zunanjo in notranjo zaščito avtomobila. Dinitrol pa se pozimi
krči s pločevino vred in obratno - tudi razteza.«
Prednosti pri ADAMU KOŽUHU:
hitrost, zanesljivost, prijaznost, kvaliteta in pri recimo osebnih
vozilih celo tri leta garancije! Zaščiti tudi vsa tovorna vozila in pri
njem so že Merx, Cinkarna, Žična, Aero, Kovinotehna, Tkanina itd.
Tudi za vozila iz voznih parkov delovnih organizacij je garancija 3
leta.
Informacije:
»Dinitrol center«, ADAM KOŽUH, Trnovlje 35 e, 63000 Celje, tele-
fon (063) 34-360 vsak dan razen sobote in nedelje od 7. do 15. ure,
možna pa je tudi pismena prijava in najava zaščite vozila oz.
potrebna iriformacija.   _ _ ^
NE ODRECITE PONUDBE ZA ANTIKOROZIJSKO ZAŠČITO PRI ADAMU KOŽUHU!
pHBRUAR 1985
NOVI TEDN!^     :   ;    u
iias mladih
lasilo oš Vere ŠlaniSer na Polzeli
001 J še ¥ Jugoslaviji
plašilo Osnovne šole Vere
gjider na Polzeli je tokrat že
sprejelo priznanje za
[jboljše šolsko glasilo v Jugo-
jviji, ki ga podeljuje beograj-
politika. Zato si zasluži ne-
jj pozornosti. Mentorica no-
parsko literarnega krožka in
gvna urednica Valerija Pukl
<jeluje pri izdajanju glasila
nekaj let in gotovo ima pre-
i zaslug za njegov uspeh,
jgj smo zastavili naslednji
irašanji.
liako bi predstavili vaše
asilo?
»Glas mladih izhaja že dese-
leto, po navadi izdamo tri ali
iri številke, letos jih bomo če-
pet. Tri od teh bodo redne,
,e pa bosta priložnostni. Eno
,nio izdali ob 100 letnici pod-
Žnične šole v Andražu, eno
I ob drugem srečanju mladih
hnikov občine Žalec, ki bo
tos na Polzeli. Glasilo je pr-
g obsežno, v,njem sodelujejo
ani novinarskega krožka in
rugi učenci. Vsebinsko je ze-
, raznoliko. Del ga posvetimo
elovnim organizacijam v kra-
1, nekaj pomembnim dogod-
om doma in v svetu, naši mla-
i novinarji obeležijo prazni-
le dni. ki sovpadajo z izdajo
lasila. Precej strani je name-
jenih krožkom, ki so na šoli, v
idnjem smo se razpisali o se-
Hj zelo popularnem računal-
ištvu. Spremljamo tudi do-
jdke v domačem kraju in
rugo. Vsako glasilo obogati-
lo s prispevki likovnega in fo-
»grafskega krožka.«
Kakšnih priznanj ste bili
eležni?
»Pred tremi leti smo prejeli
rugo republiško nagrado, to
I bil pisalni stroj, že tretjič za-
pred pa smo prejeli zvezno
riznanje. ki ga podeljujejo
isopis Politika iz Beograda,
ikrat pet tisoč din in enkrat
eset tisoč dinarjev nagrade za
ifaliteto in vraščenost v druž-
ino okolje.«
Osnovna šola Polzela pri iz-
ajanju glasila tesno sodeluje z
bema tovarnama. Zadnje so
izdali skupaj s tovariškim gla-
silom Garanta, naslednje pa
bodo izdali z glasilom Lastov-
ka, Tovarne nogavic Polzela.
Seveda oba kolektiva pomaga-
ta finančno, to je ena stran po
drugi strani pa se je s takim
sodelovanjem močno povečal
krog bralcev.
TONE TAVČAR
Narisala Vlasta Dreo 3. a., OŠ Edvard Kardelj
Tavam Icot oblak na
nebu
strmim v zvezdnato noč in hla-
den poletni veter mi mrši lase.
Vsepovsod je tema, sredi te teme
pa jaz sama, sama kot vlak, ki
tiho sopiha v noč in me pelje v
tiho deželo sanj. Gledam skozi
okno in čakam, kdaj se bo ta noč
rodila v jutro. Minute so dolge
kot dnevi, ure se vlečejo kot me-
seci. Sem obupana in osamljena,
kot da sem poslednji človek na
svetu.
»Ljubi vetrič, ponesi me z zem-
lje, zemlje mojega obupa. Rada
bi bila oblak, ki plava po nebu.«
To je glas moje duše, tih, sko-
rajda neslišen. A jaz že plavam
po nebu in veter žene raztrgane
oblake čez nočno nebo. Kdaj pa
kdaj se prikaže bleda zvezda ali
košček lune. Nekje v daljavi viju-
ga cesta, po njej drse tovornjaki.
povsod se bleščijo in utripajo
luči. Plavam dalje. Slišim drobno
žuborenje potoka in petje ptic, ki
končno le naznanijo novi dan.
Veter še vedno šumi v krošnjah
dreves, a jaz še vedno plavam.
Drobceni žarki vstajajočega son-
ca me žgečkajo po obrazu. Otro-
ci, ki so polni veselja in sreče se
igrajo ob starem mlinu, pšenica,
rž, vse to me spominja na otroš-
tvo. Velika razprostrana polja,
ljudje, ki delajo z vso ihto, travni-
ki, temačni gozdovi, vse je pre-
krasno. Se vedno plavam...
Kam?
Ne vem! Morda v objem zem-
lje, zemlje mojega obupa, na
travnik sreče ali polje hrepene-
nja. Vseeno kam! A veselim se
tega dneva kot majhen otrok, ki
je izgubil igračko in jo končno le
našel...
DAMJANA FERLIČ, 8. a
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Na Skomarju
Spet so se nam oglasili taborni-
ki iz Odreda heroja Bračiča. Ta-
bornica SLAVICA JAKOP piše.
da je njihov odred letos že drugič
organiziral zimovanje na Sko-
marju. Taborniki so zimovali v
dveh izmenah, saj je bilo zanima-
nje za ta tabor zelo veliko. Bivali
so v skomarski osnovni šoli, od
tam pa so hodili smučat na bliž-
nje smučišče. Slavica je tudi
zbrala nekaj utrinkov in nam jih
poslala.
Ko smo prispeli na Skomarje,
smo se ustavili pred šolo. Iz avto-
busa smo vzeli vse svoje stvari.
Stvari sem si zložila in šla brat
knjigo. Popoldan smo se smuča-
li. Nazaj smo prišli utrujeni. Po
večerji smo peh taborniške pe-
smi. Nato smo se umih in zlezli v
spalno vrečo. Zaspali smo pozno,
saj smo se dolgo pogovarjali.
ALENKA TUTEK
Vstajamo ob pol osmih. Potem
se gremo umit. Po zajtrku se
igramo in pišemo ter rišemo. Po-
poldan se smučamo. Pot do
smučišča je dolga. Z nami so tudi
starejši taborniki, ki nas učijo
smučati.
ALAN HOMŠAK
Popoldan smo se šli smučat.
Zelo rad se smučam. Oče mi je
rekel, da so moram naučiti
smučati. In se tudi bom!
BOŠTJAN STKAMŠAK
V Slavoniji
V soboto smo se odločih, da
bomo obiskali staro mamo v Sla-
voniji. Do Celja smo se peljali z
avtobusom, naprej pa z vlakom.
Med potjo sem opazovala čudo- .
vito naravo. Vožnja je bila dolga.
Stara mama se nas je zelo ra-
zveselila. Pri stari mami sem se
tudi sankala.
Nekega dne sem šla po drva.
Nenadoma je pes Šargo skočil
vame. Zavpila sem, ker sem se
prestrašila.
Pri stari mami smo bili en te-
den. Bilo je zelo lepo.
ANDREJA MORA VEG, 5.r
OŠ Pohorski Odred
SLOVENSKE KONJICE
Najti pravo pot
Snežinke poplesujejo pred ma-
no... Čudovit ples...
Prelistujem knjižico o poklicih
in objokujem iztekajoče se zim-
ske počitnice. Oh, ko bi se še lah-
ko podila po belem puhastem
snegu...
Kam? Presneto' vprašanje...
Ne pusti mi več lahkotne
sproščenosti. Čas beži... Se
sploh zavedam, da je vse manj
časa za razmišljanje, kje naj na-
daljujem šolanje?
Pred mano se kar naenkrat pri-
kaže majhna deklica: rdeče pent-
lje v trdno spletenih laseh, blag
nasmeh na ozkih, vlažnih ustni-
cah... Da, takšna sem bila, ko
sem bila majhna. Kako si želim
še enkrat biti majhna, majcena
deklica brez skrbi. Mamjca pravi,
da sem želela postati »tlšica« že
takrat, ko te besede še nisem zna-
la izgovoriti.
Kaj pa zdaj, ko stojim pred vpi-
som v srednjo šolo? Bi se tudi
sedaj odločila za pedagoški po-
klic? Bi bila dovolj močna, da bi
vse življenje ostala med otroci,
jim vbijala v glave znanje, ko pa
vem, da ga naše glave včasih
sploh niso sposobne sprejemati?
Bi bila morda raje novinarka?
Bi se za vedno zatopila v čudo-
viti svet glasbe?
Kaj vse bi še rada počela...
Da, osmošolci smo pred veliko
prelomnico v življenju. Po po-
moč se zatekamo k staršem, psi-
hologom, prijateljem, učiteljem,
če tudi naletimo na toplo razu-
mevanje in pomoč, ostaja odloči-
tev v naših rokah.
Kam? Kam? Kam? To vpraša-
nje se mi zastavlja in noče iz mo-
je glave.
Bom našla pravo pot v živ-
ljenje?
TANJA JELENKO 8. r
COŠ Blaža Kocena
PONIKVA
Reportaža
Zadnjič smo vam obljubili, da bomo danes opisali še
nek^ elementov reportaže. To so tema, kompozicija in
slog pisanja.
TEMA reportaže je njena vsebina. To je lahko človek,
dogodek ali pojav. Skratka vse, kar je življenje, kar je
resničnost. Vendar reportaža ni le preprost odraz te resni-
čnosti, je nekaj več. Je tudi sodba o njej, in to subjektivna
sodba njenega avtorja. Pogosto v reportaži nastopata dve
nasprotujoči si sih, ki žehta, da bi zmagali. Novinar mora
znati osvetliti delček vsakdanjosti z razhčnih zornih kotov,
ugotoviti vzroke in posledice dogodkov.
KOMPOZICIJA. Za reportažo pravijo nekateri, da je
drama v malem. Stvar pisca je, kako bo zastavil svoje delo.
Ni nujno, da reportažo začne z zapletom. Lahko jo piše
tudi »od repe h glavi« - torej od razpleta nazgj. Reportaža
mora imeti svoj zaplet, svoj vrh, padec in zaključek. Ta je
lahko tudi v obhki sporočila, poante ah nauka.
In še nek^ o SLOGU ah STILU pisanja. Že zadnjič smo
omenili, da se mora novinar tudi'pri pisanju reportaže
držati nekaterih osnovnih pravil novinarskega pisanja.
Vendar pa je stil pisanja povsem svoboden. Reportaža je
lahko napisana satirično-humoristično, Urično ah reah-
stično, celo naturalistično. Novinar bo sam izbral slog, ki
mu njobolj »leži« kot pravimo, pri tem pa bo seveda upo-
števal tudi temo, ki jo obravnava.
Tohko na kratko o reportaži. Sami lahko vidite, da je
reportaža n^svobodnejša oblika novinarskega pisarya, a
hkrati tudi n^zahtevnejša.
Zdaj smo na kratko predstavili vse osnovne zvrsti, ki jih
uporabljate tudi vi pri svojem pisanju. Od prihodnjič dalje
pa bomo skušali ob vaših prispevkih praktično povedati
še več.
ionirji fotografirajo      i
^ekaj časa že nismo dobili vaših prispev- i
v za rubliko Pionirji fotografirajo in danes,
smo se odločali katero fotografijo naj ob-
^'nio, smo imeli kar nekaj težav.
^ zajetnem kupčku fotografij je peščica av-
iev, ki se pojavlja iz številke v številko, no-
1 pa skoraj ne najdemo. Letos še nismo pre-
i fotografij iz Osnovne šole Edvarda Karde-
! kjer so bih lani po kvaliteti čisto pod vrhom
jboljših. Prav tako še nismo prejeh prispev-
y iz Polzele, Prebolda. Šempetra, Celja, kjer
lani tudi že sodelovali. Naj bo torej današnji
namenjen vsem, ki stopate v svet foto-j
grafije, da nam svoje izdelke čimprej pošljete.
Prihodnji teden bomo pričeli z malo šolo
fotografiranja, ki smo jo napovedali v prejšnji
številki Novega Tednika. Namenjena bo pred-
vsem začetnikom, morda pa boste tudi tisti, ki
o fotografiranju že precej veste, našli kaj nove-
ga. Obiskali bomo tudi prodajalno Fotolika,
kjer se bomo pozanimali o cenah in pripomoč-
kih s katerimi razpolagajo in poiskali k^ za
vas. Še naprej bomo objavljali tudi vaše foto-
grafije in jih na kratko komentirali.
Lipovec Alojz iz osnovne šole Blaža Kocena
na Ponikvi pa je avtor objavljene fotografije
njihovih raketarjev.
Urednik fotografije
Moje počitnice
Počitnice sem preživel doma.
Pomagal sem staršem.
Gledal sem tudi televizijo. Naj-
bolj všeč so mi bile lutke. Med
počitnicami sem se sankal in
smučal. Naredili smo sneženega
moža. V soboto smo imeli koline.
Naredih smo klobase in krvavi-
ce. Zvečer smo imeli muzikante.
Počitnice sem preživel tudi na
topli peči.
IVO VERDINEK, 2.r
OŠ KOMPOLE
Kaj je sreča?
Večkrat premišljujem, kaj je
sreča, a ne najdem odgovora.
Mislim si, da si srečen, če si
zdrav, če imaš starše in prijatelje.
Srečen si tudi, če delo uspešno
opraviš. Takrat te navdajajo
čustva zadovoljstva in veselja.
Sam s sabo si zadovoljen, pono-
*sen si nase, srečen si. Srečo uži-
vaš tudi ob uspehih prijateljev,
se veseliš in z njimi deliš srečo.
Tudi jaz prav tako doživljam
srečo.
MARIJA BOROVNIK, 5.r
OŠ 3. bataljona VDV
VITANJE
Atkina zanka
v Atkini zanki danes sodeluje CVETKA ZALOŽNIK iz
3. razreda OŠ 3. bataljona VDV Vitanje. Poslala nam je
uganko, v kateri sprašuje, katero drevo vam je opisala.
Atka je njen opis spravila v takšne verze:
Vitko deblo ima,
ji v vetru listje trepeta.
Poleti nežno je zeleno,
jeseni zlato in rumeno.
Odgovor pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3a, 63000 CELJE. Pri žrebanju za nagrado AERA
bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v našem uredništvu
do torka, 12. februarja 1985.
Geslo prejšnje Atkine zanke je AERO. Štiri besede, ki
ste jih morali najti v stavkih so bile: ATKA - Zvečer je
mamA TKAla, ETER - vETER je zapihal, ROKA - omaRO
KAzijo umazana vrata in OMARA - kakO MAR Avion ne
bo poletel. Začetnice teh besed pa nam dajo pravilno
geslo. Med mnogimi pravilnimi rešitvami je žreb za
nagrado izbral: Nataliio Martinčič, 63302 GRIZE 66.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR
Celjska telesna kultura na prelomnici
v zadnjem času je bilo na račun celj-
ske telesne kulture, še predvsem pa nje-
nega vrhunskega ali bolje tekmovalne-
ga dela, izrečenih precej ostrih, pred-
vsem pa upravičenih besed in misli.
Dejstvo je, da je množična telesna kul-
tura v razmahu, medtem ko pa tekmo-
valni šport še predvsem pri prioritetnih
panogah ne dosega tistega, kar od njega
glede na razvrstitev pričakujemo. Veči-
na prioritetnih panog je v »krizi« in ne
napredujejo tako kot takrat, ko so jih
zaradi uspehov uvrstili v najvišji prio-
ritetni razred.
Jože Geršak je ocenil celjske prioritet-
ne panoge ter omenil, da se kvalitetni vrh
celjske atletike zožuje, kar pa velja tudi
za jugoslovansko atletiko kot celoto.
Lahko je nekaj doseči v osnovi, pri pre-
hodu iz mladinske v člansko konkurenco
pa pride do izgube stika za vrhom. To pa
ne velja samo za atletiko, temveč tudi za
košarko, rokomet in hokej. »Pri ocenje-
vanju moramo biti objektivni in preiti na
ustrezno materialno nagrajevanje,« je
ocenil Jože Geršak, predsednik ZTKO
Celje.
V zadnjih letih se tudi v Celju pri tek-
movalnem športu vse bolj uveljavlja vlo-
ga mecenstva, ko posamezne delovne or-
ganizacije sprejemajo patronat nad vr-
hunskimi ekipami oziroma celotnimi
društvi. Tako daje Aero za rokometaše tri
milijone 500 tisoč din. Cinkarna hokeji-
stom dva milijona, Kovinotehna atletiki
900 tisoč din, Libela košarkarjem milijon
itd. ali skupaj okoli 30 milijonov din.
Čeprav gre za precejšnje vsote pa je v
današnjih zahtevnih pogojih tudi to pre-
malo. Več za telesno kulturo dajejo v ta-
kšnih sredinah, ki so gospodarsko mno-
go slabše razvite kot celjska. Je pa tudi
res, da bi težko našel takšno sredino, kot
je Celje, kjer je kar 47 različnih športnih
dejavnosti in še ^est prioritetnih panog!
Jože Geršak je tudi govoril o drugih pro-
blemih, zlasti »uvoženih« trenerjih, ki da-
nes preveč stanejo. To pa pomeni, da je
treba ob tekmovalcih skrbeti tudi za la-
sten strokovni kader, ki ga še marsikje
primanjkuje ali pa ne daje tistega, kar bi
lahko oz. bi moral.
Po besedah Jožeta Geršaka imajo tre-
nutno največ možnosti za prodor v jugo-
slovanski vrh rokometaši Aera zaradi do-
brega dela, medtem ko bo pri atletiki
težko realizirati plan, kjer je v ospredju
obnova stadiona. Nekaj sredstev je pri-
pravljenih za pripravo projekta, ostalo bo
še treba zbrati, vendar vsemu samo tele-
sna kultura ne bo kos. Ni še rešen odnos
z Ljubljano pri sodelovanju in prehaja-
nju kvahtetnih igralcev, ker jim v Ljub-
ljani ponujajo mnogo boljše pogoje kot
jim jih lahko zagotavljajo v Celju. Po-
glavje zase so neustrezni tekmovalni si-
stemi, še vedno so odprte možnosti pri
sponzorstvu, ni rešen status vrhunskih
športnikov itd. V Celju je tudi problem
ustreznih prostorov za telesno kulturo
ter nekatere klube. Ob vsem tem pa se
pojavlja še »kriza vodenja« klubov, saj je
vedno težje dobiti ljudi, da prevzamejo
»te tovarne v malem« v svojo skrb. Med-
tem, ko se zagotovi predsednik za najve-
čji klub, dva ali tri, pa je skoraj nemogoče
dobiti ustrezen kader za manjše klube.
Veliko je odprtih vprašanj, ki pa niso
samo celjska, temveč tudi repubhška in
zvezna glede problematike telesne kultu-
re. Med sabo se prepletajo in v končni
fazi ne dosegamo tistih vrhunskih rezul-
tatov, kot jih pričakujemo.
Na zadnj seji skupščine TKS so poleg
ostalega tudi spegovorili o letošnjem de-
lovnem in finančnem načrtu telesne kul-
ture v celjski občini, v pripravi pa je že
tudi gradivo za obdobje 1986-90. Temelj-
Športni objekti
Zaradi zakonskih prepovedi bodo
sredstva za objekte namenili predvsem
za redno in investicijsko vzdrževanje,
uporabili pa jih bodo po programu, ki
ga bo na osnovi vlog osnovnih organiza-
cij pripravila komisija za objekte in po-
trdila skupščina ZTKO. Prioritetni na-
logi v letošnjem letu bosta ureditev
ogrevanja tople vode v letnem bazenu
in dvorane na atletskem stadionu Bori-
sa Kidriča.
Borili se bodo za nadaljne ohranjeva-
nje zelenih športnih površin v Celju, saj
so izgubili Glazijo (Skalna klet ni nado-
mestilo, ker je že obstojala, zdaj je pa
prezasedena in brez pomožnega
igrišča), verjetno pa bodo še Olimp za-
radi širitve Libele. Za Olimp pa je treba
najti zamenjavo, po vsej verjetnosti v
okviru že obstoječega športno rekrea-
tivnega centra Golovec.
ni cilji nadaljnega razvoja telesne kulture
v naši občini bodo nadaljevanje razvija-
nja takšnih oblik telesnokulturne dejav-
nosti, ki omogočajo množično aktivno in
redno udejstvovanje vsem starostnim in
socialnim kategorijam prebivalstva ter
zagotavljanje pogojev za razvoj vrhun-
skega športa.
TONE VRABL
Trije v državni reprezentanci
strelci SD Mrož iz T. Velenja in SD Dušan Pozen
Račice pri Laškem so dosegli velik uspeh na držav
prvenstvu s pištolo in puško v Nišu.
Velenjčanka Denis Bola je postala državna prvakii
puško, mladinke Rečice so osvojile drugo mesto s pii
v postavi Helenca Lavrinc (druga med posameznici
Leonida Gozdnikar in Gabriela Jeran ter postavile
republiški rekord 1050 krogov.
V državno reprezentanco za bližnja mednarodna teh
vanja so iz Slovenije določili štiri strelce, med njimi kj
s celjskega območja. Poleg olimpijca Debevca še ^
njčana Trstenjaka (pištola) m Boli (puška) ter Rečičj
Lavnnčevo (pištola). Tako bodo že koncem tedna odp
vali na balkansko prvenstvo v Atene, kasneje pa se t
pripravljali za evropsko prvenstvo, ki bo v Osijeku. ,
i^a poti k rešitvi?
1. B zvezna liga moški: Li-
bela je po nekaj zaporednih
porazih z minimalno razhko le
zmagala. Vojvodino, močno
ekipo, so na domačem igrišču
premagali s 115:100. S to zma-
go je ostalo še nekaj možnosti,
da se Celjani rešijo izpada iz
družbe najboljših. Do konca
pa bo treba dobiti vsa srečanja
pa tudi druga se bodo morala
končati tako, da bodo v korist
celjskim košarkarjem. To pa
bo izredno težko, saj sb bile
možnosti zapravljene že zdav-
naj pred odločilnimi srečanji.
Najboljša strelca sta bila kot
vedno na zadnjih tekmah Gole
30 in Tovornik 34. Dva i
pa kljub trenutnim j
skom ostalih res ne mon
siti težkega bremena \
zahtevni Ugi, kot je 1. B 2
liga. Libela je z 10. točkj
vedno na predzadnjem r
v 18. kolu pa gostuje pri'
ki je sedma s kar šest to«
več, kot Celjani...        j
II. zvezna liga ženske
kolu spomladanskega d(
Rogaška gostovala v Os
in izgubila z Murso 87:74
boljša strelka pa je bila P(
va 35. Po 10. kolu je Ro[
kljub porazu na odličnem
tem mestu z 12. točkami,
kor jih ima tudi drugouv
na ekipa mariborskega Mi
Branika. Vil. kolu igra Ri
ka doma proti vodeči ekip
vija-Elmes, s katero je v pi
delu doživela hud poraz.
V enotni moški repub
ligi je Comet v 1. kolu dru|
dela premagal doma N05
98:89, največ košev je dal Š
24. Comet je na 9. mestu, 1
kolu pa igra ponovno -
proti Jeklotehni Branik,
sedma.
V ženski republiški 1
Metka na gostovanju v M;
ru premagala domai
61:74, Cencljeva je dali
košev. Metka je šesta, v 11
lu pa znova gostuje in sil
Murski Soboti proti Pom
ki je osmo.
TI
Cellanke prevzele vodstvo
v 5. kolu prve republiške
kegljaške lige je bil dvojni
derbi v Celju, ki se je za do-
mačinke končal s polovičnim
uspehom.
Celje I je prepričljivo prema-
galo Triglav 2513:2319, odhčna
pa je bila udeleženka svetov-
nega prvenstva in lani najbolj-
ša športnica Celja Pečovniko-
va, kije podrla kar 459 kegljev.
Celje II je po slabi igri in tudi
veliki »smoli« izgubilo z SCT
Ljubljana 2389:2435, najboljša
pa je bila Hudournikova 411.
Vodi Celje I, ki se bo v 6. kolu v
novem pravem derbiju srečalo
v Ljubljani z drugouvrščeno
SCT Ljubljano, Celje II pa je
tretje in bo gostovalo v Mari-
boru proti Konstruktorju, kije
na predzadnjem, sedmem me-
stu. Priložnost za nov uspeh
ekipe, ki letos kot novinec v
prvi ligi izredno ugodno pre-
seneča.
V 1. republiški moški ligi je
Hmezad iz Žalca doživel hud
poraz v Ajdovščini proti Tek-
stini 5064:4723. Najboljši je bil
veteran Rotar, kije edini podrl
več kot 800 kegljev (827), vsi
ostali pa so bili neverjetno in
nerazumljivo slabi. Celje je na
sedmem, Hmezad pa na za-
dnjem, osmem mestu. V 6. ko-
lu (16. 2.) bo lokalni derbi v
Žalcu med Hmezadom in Ce-
ljem. Celjani bi se z zmago pri-
bližali možnostim za obstanek.
Hmezad pa bi dobil novo ener-
gijo po uvodnih »srečnih« in
tudi »nesrečnih« porazih.
V 2. republiški ženski ligi -
vzhod je žalski Hmezad doži-
vel prvi poraz na gostovanju v
Ravnah na Koroškem proti
Fužinarju 2522:2411, v 2. repu-
bliški moški Ugi pa je Tekstil-
na v Preboldu premagala ne-
koč slavni mariborski Branik
5268:5102. Najboljši je bil nek-
danji državni reprezentant in
član Hmezada ter Celja pa Gra-
disa Ludvik Kačič, ki je podrl
944 kegljev. Kako prav bi pri-
šel ekipama, kfsta zdaj na repu
prve repubhške lige...
TV-JIL
Partizan : Cinkarna 7:7
v predzadnji tekmi prvenstva v zvezni ligi so hokejisti
Cinkarne v Beogradu osvojili pomembno točko proti
Partizanu, saj so igrali neodločeno 7:7. V zadjem kolu se
bodo v soboto ob 18,30. srečali doma z zagrebškim
Medveščakom. Teoretične možnosti za obstanek v ligi so
takšne, da bo verjetno prišlo do »izjeme», kar pomeni
kvalifikacije z republiškimi prvaki. O tem je govoril tudi
trener celjskega moštva Tomaž Lepša. Upajmo, da se bodo
njegove sanje uresničile in da ne bo prišlo do poloma, ko
bi celjski hokejisti po nekaj letih uspešnega nastopanja v
zvezni ligi (bili so celo nekaj let tretji za ljubljansko Olim-
pijo in Jesenicami)! morali igrati v medrepubliški ali celo
republiški ligi...
Uspešen na Dunaju
Na Dunaju je bil večji med-
narodni atletski miting v
dvorani, kjer sta se pomerili
tudi reprezentanci Jugoslavi-
je in Avstrije. Lep uspeh je
dosegel celjski atlet Milan
Krajnc, ki je s palico pre-
skočil 481 cm in osvojil 5. me-
sto za nekdanjim svetovnim
rekorderjem Francozom Vig-
neronom, Švedom jugoslo-
vanskega porekla Zalarjem
in ostalimi. Žal pa je Milanov
rezultat »odličen« samo v ju-
goslovanskih razmerah, saj je
zmagovalec preskočil 560 cm.
»Jeseni in pozimi nisem v te-
lovadnici oz. dvorani na sta-
dionu opravil niti enega skoka,
saj je bilo včasih celo minus
sedem stopinj, v takšnih ra-
zmerah pa je nemogoče skaka-
ti,« je obžaloval Milan Krajnc
in dodal, daje prav zaradi takš-
nih pogojev rezultata na Duna-
ju vesel, saj ga ni pričakoval.
Milan je trenutno kljub oslab-
ljenemu treningu v dobri for-
mi in pričakuje, da bo kaj kma-
lu preskočil za Jugoslovane še
vedno magično mejo petih me-
trov.
Sicer pa je Milan Krajnc tih
in vesten človek. Dela kot
obratni električar v Železarni
Štore ter si z osebnim dohod-
kom plačuje najemniško sobi-
co, zraven pa še študira ob de-
lu v Mariboru, kjer mora opra-
viti še štiri izpite na pedagoški
akademiji, oddelek za telesno
vzgojo. Lani zaradi poškodbe
■ni izpolnil predpisane norme
za športnika zveznega razreda
in je tako »izgubil« tudi štipen-
dijo v višini 2350 dinarjev. Mi-
lan se zaradi tega ne jezi, raje
dela v treh izmenah v železar-
ni, zraven pa še trenira in štu-
dira. »Rad bi bil prvi Celjan, ki
bi preskočil 5 metrov,« vesel
pove, ko se zapodi s palico v
dveh močnih rokah proti viši-
ni... Morda pa je v Milanu
Krajncu nov Roman Lešek,
nekoč mojster v disciplini sko-
ka s palico!   IGOR TOPOLE
67 ekip v šestili ligali
v hali Golovec poteka med tednom popoldne, ob sobotah in
nedeljah pa ves dan zimsko prvenstvo v malem nogometu,
kjer v šestih ligah nastopa kar 67"ekip. Vrstni red po posamez-
nih ligah po 3. kolih:
1. liga: Vitezi in Gaberje 50 6 točk, Penal 5, Klima-Skavti,;
Aero, Železar po 4, Kovinotehna 2, IGM 1, Mehanizacija, Grofija i
in Gaberje 39 brez točke. Najboljši strelci: Zukič 14, Medjo 11,
Ivančevič 10, Videnšek 6.
2. liga: Svoboda in Zvezdaši 6, Manchester 5, Črički 4, Tim
Laško, Aero grafika po 3, Lopota, Izletnik, Grički, Aljažev hrib
in Cinkarna po 2, EMO - Škorpioni 1, LIK Savinja in Kristan vrh'
brez točk. Strelci: Jockovič 6, Zore 5, Budiša, Kolar in Mužar po
3 Itd.
3. liga: Gadje in Umetniki po 6, Tabor, Lisce in Obrtniki po 4,
Elektro, Dramlje in Iztok 3, Teharje 2, Libelal, Cestno podjetje in
Podgorje brez točk. Strelci: Nikodijevič 7, Gaberšek, Petkovič,
Pušmk in Peci 6 itd.
4. liga: G. L. Šmartno 6, Sušil de Brasil in Aero AC 5, Metalna
4, Cekani 3, KS Nova vas, Zvezda, BC Ledo in Mlekarna 2,
Občina 1, Žična in Center brez točk. Strelci: Radič. Arnšek in
Režen po 6, Ograjenšek. Videnšek, Avgustič, Josipovič in Flajs
po 5 itd.
5. liga: AD Salute 6, Začetniki 5, NK Dravinja in Železarna 4,
ŠA Kompole, Pelikani, Porše. IFA in Tratna po 2, Meteor 1.
Strelci: Grobelšek 8. Mastnak 7, Jovič 5, Tizmal in Dorič po 4 itd.
6. liga: Borac JLA in GD Lokrovec 6, Urh in Okrogarjeva 4,
Amaterji in Dobrna 3, TT Štore 2, Vučko in Mestinje 1 ter PC
Hudinja brez točke. Strelci: Grujič in Lukovac 8, Veternik in
Hodžič 4, Šega in Mandič 3 itd. j ^uzMA
NA KRATKO
Črepan na 337.
mestu
član šahovskega kluba Žalec
Marjan Črepan je prvi šahist
celjskega območja, ki je postal
član »kluba rating v Jugoslavi-
ji«. Gre za šahiste. ki so na med-
narodnih turnirjih osvojili po-
membno mesto in med temi je
tudi Marjan Črepan. Zdaj ima v
Jugoslaviji te točke 513 šahistov,
Črepan pa je z 2260 točkami na
solidnem 337. mestu.
Ob otvoritvi turnir
v bivši Šarlahovi hiši v Žalcu,
ki je bila namenjena rušenju, so
si šahisti in strelci Žalca uredili
nov dom. Šahisti so ob otvoritvi
pripravili turnir posameznikov
za mesečno nagrado. Zmagal je
Črepan pred F. Brinovcem, Uri-
skom, D. Brinovcem itd.
JOŽE GROBELNIK
Območno kegljanje
1. liga 3. kolo: EMO je prema-
gal Kovinarja, Ingrad Dobrno,
Kovinotehna ZKZ Mozirje, Par-
tizan Štore Resevno, Partizan
Radeče TIM Laško in Partizan
Šentjur Obrtnik Celje. Brez pora-
za vodijo Ingrad, Kovinotehna in
Partizan Šentjur, po štiri točke
pa imajo EMO, Papirničar in
Obrtnik Celje.
2. liga 3. kolo: Cinkarna je pre-
magala Savinjo, Izletnik Avto
Celje. Konus Žično, Emajlirec
Kamnoseka, Obnova Klimo in
Železar Štore Rogaško Slatino.
Brez poraza vodi Obnova, po štiri
točke pa imajo Avto Celje, Cin-
karna, Konus, Izletnik, Železar
in Rogaška itd.
MARTIN OJSTERŠEK
Veterani verjetno na
Roglo
Napovedanega 1. občinskega
prvenstva v veleslalomu na Celj-
ski koči za upokojence v organi-
zaciji Društva upokojencev Celje
včeraj ni bilo. Vzrok je bil v po-
manjkanju snega. Eden izmed
organizatorjev, znani smučarski
delavec Peter Faktor je povedal,
da bo tekmovanje ob morebit-
nem zapadlem snegu na Celjski
koči ali na Rogli 13. februarja.
Polzela premagala
Ptuj
v 13. kolu II. republiške moš-
ke lige vzhod so košarkarji Pol-
zele premagali lanskoletnega
člana enotne republiške lige
Ptuj 106:74 (53:37). V izredno do-
bri igri domačinov so bili najbolj-
ši strelci Turnšek 31, Polauder
22, Širše in Poteko po 14 itd. Pol-
zelani so na 3. mestu, v prihod-
njem kolu v soboto, 9. februarja
pa gostujejo pri zadnjeuvrščeni
ekipi v ligi Gornji Radgoni.
MITJA TURNŠEK
Za »zlato puščico« v
Šempetru
v organizaciji domačega
strelskega društva je za zlato
puščico nastopilo 20 strelcev.
Normo za nastop na občinskem
prvenstvu, ki bo v nedeljo, 10.
februarja na istem strelišču, je iz-
polnilo pet strelcev, med njimi
tudi trije najboljši kot zmagoval-
ka Berta Povše (535), Branko
Vročko in Jože Tkavc.
Presenetil Jože
Česnik
Na družinskem prvenstvu Ko-
vinarja Štore za zlato puščico je
presenetljivo zmagal Jože
Cesnik (556) pred Brankom Mal-
cem, Francom Hočevarjem, Iva-
nom Kočevarjem, Vilijem Ravni-
karjem itd.
Prva Barbara Jage
Na prvenstvu SD Celje z
to puščico je zmagala Bar
Jager (552) pred Ervinom
nom, Vesno Čuček, Tone!
grom, Jožetom Jeramom it^
TONE JA
Verdev na svetovni
prvenstvo
Mladi Jože Verdev, od^
skakalec iz Braslovč, zaposl'
SIP Šempeter, je po 3. mesli
državnem mladinskem pi|
stvu v domačem kraju Brai"
čah dosegel nov velik usprf'
stopil je na članskem di:
prvenstvu, kjer je na ma
metrski skakalnici v Žireh ^.
jil 13. in veliki. 120 metrski vj
niči, celo 11. mesto. S tem-
dokončno uvrstil v drž;i>^
prezentanco, ki bo nastal ■
svetovnem prvenstvu v Švk,
di februarja (12. do 17. 2.y
štirimi sta poleg Mura (Žif
Verdeva še Janez Debelj^
Braslovč, ki nastopa za ljut
sko Ilirijo in Iztok Golob iz
vega Velenja. Trije med čet
co, kar je velik uspeh za vse
uveljavljajoče se skakalce na
jerskem.
Skoki v Zbelovein
v Zbelovem je bilo v nf^
odprto prvenstvo v smučaj
skokih za »zbelovski poka'
22 metrski skakalnici, ki<
nastopilo 49 tekmovalcev
reditev si je ogledalo oko'
domačinov. Pri pionirjih
gal Robi Oblak pred Bi-:
Podkrižnikom (oba Braslo)'
Andraž), med mladinci je
boljši Drago Verbek, med <■
Vlado Ačko (oba Fram) if
veterani Stanislav Sel (Ka'
ca).
NOVI TEDNIK - STRAN 17
NOČNE
CVETKE
• Ne vemo, ali je na ju-
nake naše rubrike pomirje-
valno vplivalo spomladan-
sko vreme, ali pa je vmes
j^aj drugega: miličniki to-
l<rat niso imeli veliko sitno-
sti z njimi. Čisto brez njih
pa tudi tokrat ni šlo!
• V gostilni Medved v
Ulici heroja Šarha so si v
efetrtek skočili v lase Stje-
pan K., Miroslav J., Marjan
p. in Ivan C. Začela sta pr-
va dva, zato so jima napisa-
li napotnice za sodnika za
prekrške.
• Drago G. pa je bil v so-
boto korajžen doma, v
Čopovi. Iz stanovanja je
nagnal ženo in otroka. Mih-
čniki so poskrbeli, da sta se
lahko vrnila, Dragu pa so
priskrbeli prenočišče v
svojih prostorih.
• Anton K. je že star zna-
nec miličnikov. V nedeljo
je prepeval in kričal na go-
ste v restavraciji Koper. Ko
je zaslutil bližino mož po-
stave, je spremenil lokacijo
in s početjem nadaljeval
kar na ulici. Tam pa so ga
vendarle dobili in njegovo
prireditev prijavili sodniku
za prekrške.
• Podoben nastop je
imel v soboto v »Pigallu«
Mihael O., ki je svojo pev-
sko točko popestril še z me-
tanjem pepelnikov. Tudi
njega so prijavili.
Drevesa umirajo stoje
Tri polomljena drevesa pred kinom Dom, prevrnjeni
smetnjaki, razbite steklenice, pa še kaj, to je rezultat razbur-
ljive sobotne noči, ko so mladi fantje odhajali k vojakom. Za
vsakega je to verjetno velika prelomnica v življenju. Povsem
razumemo, da je ob tem treba malo zapeti, zvrniti kozarček
za slovo, ne razumemo pa, zakaj je treba ob tem lomiti mlada
drevesa. Morda iz objestnosti, žalosti, svete jeze, kdo ve.
Pred časom je moralo ob hali Golovec pasti kar 14 dreves.
Polomili so jih tisti, ki morajo na takšen način dokazati
svoje junaštvo. Mi vsi pa se ob tem sprašujemo, kaj je
narobe z našo vzgojo in kulturo, da se med takšnimi izgre-
dniki najde vedno več mladih.
FOTO: EDI MASNEC
Zbil pešakinjD na
levi strani
Iz Dobrteše vasi proti Polze-
li je vozil z osebnim avtomo-
bilom ALOJZ TRATENŠEK,
43, iz Pariželj. V levem ovinku
v Ločici ga je zaradi prehitre
vožnje zaneslo najprej na de-
sno bankino, od tam pa v levo,
kjer je zbil pešakinjo MARIJO
BLATNIK, 42, iz Ločice. Blat-
nikova ima zlom lobanje.
Povozil ležečega
moškega
BKANIMIR KOLENC, 40, iz
Hrastnika je v Breznem dohi-
tel osebni avtomobil, ki je
stal ob desnem robu ceste s
prižganim desnim smeroka-
zom. Vozilo je ustavil ZORO
JOVAN iz Hrastnika, ker je
opazil na levem voznem pasu
na tleh ležati moškega. Kolenc
pa je Jovana prehitel, pri tem
pa povozil ANTONA SELIČA,
69, iz Brezna. Selič ima zlom-
ljeno nogo in zmečkanine po
telesu.   .
Zaletel se je v
avtobus
Zaradi prehitre vožnje je v
levem ovinku na cesti med
Mozirjem in Letušem začelo
zanašati voznika osebnega
avtomobila JUSUFA MU-
STAFIČA, 23, iz Šmartnega
ob Paki. Zapeljal je izven ceste
in se zaletel v Izletnikov parki-
ran avtobus. Pri nesreči je ško-
de za 200.000 dinarjev, huje pa
se je ranil voznik Mustafič.
Zapeljal je v jarek
Skozi Črnolico pri Šentjur-
ju je vozil z osebnim avtomo-
bilom MILAN STOJNŠEK, 26,
iz Makol. V levem ostrem
ovinku ga je zaneslo v desno v
jarek. Pri nesreči seje huje ra-
nil sopotnik, voznikov 22-letni
brat SREČKO.
Potrjene kazni
Petčlanski senat višjega
sodišča v Celju je potrdil
sodbo Temeljnega sodišča -
enote v Titovem Velenju zo-
per Omera Suljkanoviča in
Hasana Korajca, ker je me-
nil, da je prvostopenjsko so-
dišče pravilno ugotovilo de-
jansko stanje.
Omer Suljkanovič je bil za-
radi kaznivega dejanja umo-
ra v prekoračenem silobranu
in dveh kaznivih dejanj lah-
ke telesne poškodbe obsojen
na enotno kazen 10 let zapo-
ra. Hasanu Korajcu pa so za
kaznivo dejanje poskusa
umora in kaznivo dejanje
poškodovanja tuje stvari po-
trdili enotno kazen 5 let in en
mesec zapora. Obema obto-
žencema je v prestajanje kaz-
ni vštet čas, ki sta ga prebila
v priporu.
Suljkanovič in Fadil
Omerhodžič na eni strani ter
brata Hasan in Ahmet Kora-
jac so večkrat medsebojno
obračunavah, do usodnega
pretepa pa je prišlo marca la-
ni v bifeju Družbene prehra-
ne v Titovem Velenju. Sulj-
kanovič je z nožem zabodel
Ahmeta Korajca, ki je med
prevozom v bolnišnico poš-
kodbam podlegel, Hasan
Korajac pa je z nožem ve-
čkrat zabodel Omerhodžiča.
Tega so v kritičnem stanju
prepeljali v bolnišnico.
N.K.
Dečka so našli
v soboto popoldne je iz-
pred domačega bloka v Ti-
tovem Velenju izginil 4-let-
ni A. Š. Njegov oče je to opa-
zil, ko je okrog 18. ure otro-
ka hotel odpeljati v stano-
vanje.
Najprej so domači pregle-
dali vso okolico, potem pa so
obvestili miličnike. Ti so z
akcijo iskanja nadaljevali in
okrog polnoči našli spečega
dečka v starem avtomobilu
komaj 30 metrov stran od
bloka. Ker so ugotovili, da je
že rahlo podhlajen, so ga naj-
prej odpeljali v zdravstveni
dom, od tam pa v domačo
nego.
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Kako pripraviti alkoliolika, da
pristane na zdravljenje
Ob tem vprašanju se moramo predvsem zavedati dej-
stva, da alkoholik praktično nikoli ne gre na zdravljenje
prostovoljno, ampak šele, ko se znajde zaradi pritiska
okolja (družinskega, delovnega) ali pa zaradi zdravstve-
nih težav v brezizhodni stiski.
Kdo naj bi bil tisti, ki lahko odločilno vpliva na alko-
holika glede zdravljenja? Je to zdravnik, delovna organi-
zacija ali svojci? To je od posameznika do posameznika
različno. Naše izkušnje so podobne izkušnjam drugih
strokovnjakov: zdravljenje je najuspešnejše, če se alko-
holik odliči zanj na zahtevo družine. Idealno pa bi
seveda bilo, če bi se lečeči zdravnik, delovna organiza-
cija in svojci povezali ter priskočili drug drugemu na
pomoč.
Velikokrat ukrepa najprej delovna organizacija, saj so
svojci že preveč prizadeti, ali pa ne najdejo pravega
načina. V tem primeru je pomembno, da se delovna
organizacija poveže s svojci in jih pripravi na sodelova-
nje. Če pa so svojci tisti, ki ukrepajo najprej, je nujno, da
poiščejo pomoč tudi pri ustreznih strokovnih službah v
delovni organizaciji. Ves trud na eni strani je namreč
lahko zaman, čc druga stran ne pokaže nobenega zani-
manja za zdravljenje.
Vemo, da je alkoholizem bolezen, da ni pokvarjenost
in hudodelstvo. Vemo tudi, da z lepo besedo in prepriče-
vanjem pri alkoholiku ne dosežemo ničesar. Kdor hoče
rešiti alkoholika, mora imeti moč, da ga usmeri v zdrav-
ljenje, tisto moč, ki je on sam nima več. Ukrepati je treba
odločno, brez omahovanja.
Delovne organizacije se lahko pri tem opro na Zakon o
združenem delu. Člen 194 jasno govori, daje vinjenost in
pitje alkohoinih pijač na delovnem mestu težja kršitev
delovnih dolžnosti, našteva pa tudi še druge kršitve, ki
so za alkoholike značilne, npr. neizpolnjevanje ali
nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje
delovnih i drugih obveznosti, malomarnost glede var-
stva pri delu, povzročanje nereda, izostajanje z dela ipd.
Delovna organizacija bi morala pri delavcu-alkoholiku
čimprej ugotoviti take prekrške in ga zaradi njih obrav-
navati. Kako, je bilo navedeno v članku Alkoholizem in
združeno delo (2) prejšnji teden.
Kako pa naj bi ukrepah svojci? Že večkrat smo ome-
njali, da je družina prva, ki občuti posledice alkoholi-
zma, a vendar toliko časa vztraja ob alkoholiku. Vzro-
kov, zaradi katerih družina toliko časa trpi alkoholika, je
več. O zveriženih odnosih v družini smo že govorili,
omeniti pa moramo še sledeče:
• različni pritiski t.i. »prikritih« alkoholikov npr.
na ženo (govorijo o njej, da je brezsrčna, da moža vara,
da je skop^ška, otrokom namerava vzeti očeta ipd.)
• nevednost o alkoholizmu in o možnostih zdrav-
ljenja
• stanovanjska stiska, ekonomska odvisnost
• skupaj ustvarjene materialne dobrine (npr. hiša)
• alkoholikove manipulacije in grožnje ipd.
Zaradi teh in podobnih razlogov marsikateri alkoholik
pride na zdravljenje prepozno, ko ni več nobenih realnih
m.ožnosti za njegovo 'rehabilitacijo. Zato je nujno priti-
sniti na alkoholika dovolj zgodaj, ko v čustvenem
pogledu odnosi v družini še niso povsem porušeni.
Pomembno je tudi to, da svojci alkoholikov razpolagajo
z ustreznim znanjem o alkoholizmu, zavedati se morajo,
da bodo morali pri zdravljenju sodelovati in se spremi-
njati tudi sami. Vedeti morajo tudi to, da z jokom, prito-
ževanjem in stokanjem ne morejo rešiti svojih težav in
tudi alkoholika ne pripraviti na zdravljenje. Potem, ko
so sami s sabo razčistili, kaj si želijo, ko so pripravljeni
na vse, tudi na ločitev, je napočil pravi trenutek, da
alkoholiku odločno ponudijo zdravljenje in svoje sode-
lovanje ali razvezo.
Podroben »scenarij« za pripravo alkoholika na zdrav-
ljenje, je opisan v knjigi J. Ruglja Dolga pot. Lahko pa
poiščete nasvet tudi pri avtorjih naše rubrike v Zdrav-
stvenem domu ali v Nevropsihiatrični bolnici Vojnik, če
JOŽICA BARBORIČ, dipl. psih.
HMEZAD AGRINA ŽALEC
TOZD Maloprodaja
vabi k sodelovanju
več prodajalcev tehničnega blaga
Pogoji:
končana šola za prodajalce
najmanj 1 leto delovnih izkušenj
poskusno delo 1 mesec
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
Hmezad Agrina Žalec
Kadrovska služba
Celjska cesta 7
63310 Žalec
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po kon-
čanem zbiranju prijav.
DO VIZ ŠENTJUR PRI CELJU
TOZD VZGOJNO VARSTVENA
ORGANIZACIJA ŠENTJUR
Na predlog razpisne komisije svet VVO Šentjur pri
. Celju,
ponovno razpisuje
dela in naloge individualnega poslovodnega
organa - reelekcija
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še naslednje:
- da je vzgojitelj s strokovnim izpitom ali strokovni
delavec (pedagog, psiholog, socialni delavec, spe-
cialni pedagog in zdravstveni delavec ali učitelj po
zakonu o osnovni šoli)
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega
najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
- da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
- da ima ustrezne morainopolitične sposobnosti
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili,
kratkim življenjepisom in programom dela v VVO, v
roku 15 dni po objavi razpisa razpisni komisiji VVO
Šentjur pri Celju, Dušana Kvadra 25.
Mandat traja 4 leta, kandidate bomo o izbiri obvestilt
najkasneje v 30. dneh po zaključku razpisa.
7. FEBRUAR 1985
18. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR U
la, 7 FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
J Enotno
Na širšem celjskem območju snujejo malo bolj
enotno davčno politiko, kot je bila doslej, ko so to
) ponekod izkoriščali tudi obrtniki in se prijavljali
tam, kjer jim je bilo bolj po volji.
I Nekateri menijo, da taka enotnost ni slaba stvar,
' aa le ne bi pomenila le enotnosti na najvišjem
'1 nivoju.
KADROVSKA STRUKTURA JE ŠE KAR UGODNA - PRIJA VLJENIH
DELAVCEV NA ZAVODIH ZA ZAPOSLOVANJE
Brez potrebe
v zdravilišču Topol-
šica so pripravili po-
seben seminar, na ka-
terem so se ukvarjali
s tem, kako ljudi odvr-
niti od zasvojenosti
od hrane.
Mislim, da imamo
pri nas zadnji čas do-
volj drugih že uveljav-
ljenih metod za to.
Križ s Icrižem
v Celju naj bi letos končali še en krak celj-
skega cestnega križa. Če...
Če bo dovolj denarja.
Pa je križ s tem križem, ker z republiške
skupnosti za ceste obljubljajo le denarne drob-
tine.
Kdo je kr\y
v eni celjskih temeljnih organizacij je prišlo
pred kratkim do prekinitve dela.
Pa za to bojda sploh niso bili krivi delavci.
Le direktorju se ni zdelo vredno priti k njim,
ko so ga med malico povabili na razgovor.
Dobra obljuba spravi delavce
nazaj na delo, pri tem se pa
pozabi, kako in kje se
obljubljeno bo vzelo.
Himna
Zadnji primer ustanovitve poslovne skup-
nosti Merx - Hmezad kaže, da se odnosi med
tema dvema sozdoma zboljšujejo.
Prav je tako. Posebno še, ker imamo za tako
združevanje že resnično dobro himno.
Tisto lepo: Od Celja do Žalca je ravno polje!
Nov klub
Slišali smo, da bi
radi v Celju tudi ura-
dno ustanovili novo
športno društvo ozi-
roma klub - body
building klub.
Pa so nekateri proti
- pravijo, da gre tu za
same napihnjence.
Kot da v drugih šport-
nih klubih ne bi bilo
veliko takih!
Lahko ga, samo kot kaže, to ni tako tahko!
Gasilska društva v celjski občini
i ^26
Piše: Franio Mau^r'
Gasilsko društvo Škofja vas - nadaljeva-
nje iz prejšnje številke
Zato je druš-
tvo izvedlo različne prireditve in akcije, s
katerimi si je zagotovilo finančna sredstva
za postopno nabavo nove tehnike in oseb-
nih zaščitnih sredstev. Društvo je del pro-
storov in dvorišča dalo tudi v najem in si
tako pridobilo še dodatna sredstva.
* V letu 1975 je društvo proslavljalo svojo
70-letnico. Praznovanje je bilo v okviru pri-
reditev praznika občine Celje, ki je bilo to
leto v KS Škofja vas. Društvo je ob tem
jubileju prevzelo nov kombiniran gasilski
avto TAM 5500 z vso opremo. Vozilo je bilo
nabavljeno gb pomoči tovarne ETOL-IFF
Celje, TVO Škofja vas in Opekarne Ljube-
čna, Krajevne skuposti Škofja vas, narodne
obrambe in OGZ Celje. Zavarovalnica Sava
pa je preko Beograjske banke Žalec zagoto-
vila društvu posojilo v višini 150.000 din.
Praznovanje občinskega praznika so po-
pestrili z izvedbo pionirskega tekmovanja,
parade in velike taktične vaje. v kateri so
poleg gasilcev sodelovali tudi pripadniki
krajevnih enot CZ.
V Škofji vasi je bila ob tem praznovanju
tudi proslava 20-letnice delovanja OGZ Ce-
lje, na kateri je prišlo do pobratenja med
občinskima gasilskima zvezama Celje in
Doboj.
Gasilci so poleg lastnega dela v društvu
pomagali pri prestavitvi spomenika NOV v
kraju, pri ureditvi prosvetne dvorane, pri
izgradnji igrišča in v celoti pa uredili prire-
ditveni prostor.
V tem obdobju je društvo imelo številne
vaje za vzdrževanje fizične sposobnosti in
strokovno vzgojo članov, ter je sodelovalo
na številnih tekmovanjih v občinski gasil-
ski zvezi in izven nje. Na svojem požarnem
rajonu je sodelovalo v akcijah gašenja in
reševanja pri petih požarih, izven svojega
požarnega rajona pa pri 29 požarih. V tem
obdobju sta bili tudi dve akciji ob manjši
poplavi v Škofji vasi in v Celju.
V obdobju 1976-1980 je društvo nadalje-
valo z aktivnim delom in je zagotovilo tudi
spremembe v samoupravnem delovanju
društva. V društvu so se oblikovale komisi-
je, ki so zagotovile širše vključevanje član-
stva v različne aktivnosti društva. Društvo
je postalo tudi nosilec požarne varnosti v
KS ter aktiven dejavnik na področju ljud-
ske obrambe4n CZ v KS. V letu 1979 je tako
gasilska enota CZ Krajevne skupnosti pre-
jela najvišje priznanje, Zvezno plaketo CZ.
gasilsko društvo pa je dobilo ob dnevu CZ
občinsko priznanje CZ.
Zaradi neprimernega prostora za hrambo
gasilske tehnike se je društvo lotilo dogra-
ditve novih garaž. S široko akcijo med
občani in ob denarni pomoči požarne skup-
nosti, kije prispevala 1.330.000 din. tovarna
ETOL-IFF s 300.000 din in KS Škofja vas za
200.000 din ter s številnimi udarniškimi
urami članov in ostalih krajanov ter avto-
prevoznikov, so bile garaže ob dograditvi
vredne 4,200.000 din. dograjene ob prazno-
vanju 75-letnice društva.
V tem času je društvo zamenjalo tudi
dotrajan orodni avto z novim TAM 75 in
novo motorno brizgalno.
Društvo je s številnimi vajami in posveti
skrbelo za stalno strokovno usposabljanje
svojih članov. Dobilo je nove nižje častnike
in častnike ter sodnike gasilsko-športnih
tekmovalnih disciplin. Svojo strokovnost
so dopolnjevali na različnih tekmovanjih
od meddruštvenih do repubhških, kjer so
dosegli lepe rezultate.
V letu 1976 so prvdč sodelovali na medna-
rodnem tekmovanju v Avstriji, nato pa še v
letu 1979.
Člani društva so v tem času sodelovali pri
12 požarih na svojem požarnem rajonu in
35 požarih izven svojega rajona. Imeli so
tudi akcije ob dveh poplavah.
Praznovanje 75-letnice je bilo svečano,
izpolnjeno s kulturnim programom, ki so
ga izvedli učenci Osnovne šole Vojnik, ki
so od takrat dalje sodelovah na vseh prire-
ditvah, ki jih je prirejalo gasilsko društvo.
Tako je društvo svojo dejavnost povezalo
tudi s kulturno aktivnostjo. Pokroviteljstvo
nad proslavo so prevzeli IS občine, tovarni
ETOL-IFF in TVO ter KS Škofja vas.
V letu 1977 je društvo prvič organiziralo
meddruštveno tekmovanje za prehodni po-
kal Škofje vasi, ki je postalo tradicionalno.
Vsako leto sodelujejo najboljše slovenske
enote in od leta 1982 dalje tudi gasilske
enote iz sosednje Hrvatske.
Društvo je v letu 1980 izvedlo pobratenje
z gasilskim društvom Rodine iz Bele Kraji-
ne, kateremu je podarilo rabljen gasilski
kombi in nekaj opreme.
V letih 1981 do 1984 je društvo svojo ak-
tivnost usmerilo v nadaljnjo strokovno do-
polnjevanje in na področju požarne preven-
tive.
V letu 1981 je sodelovalo na tekmovanju
v Avstriji, v letu 1984 pa je doseglo na tem
tekmovanju največji uspeh. Prvo mesto
med tujimi enotami v skupini bronastih
značk in 3. mesto v skupini srebrnih značk,
to je v kategoriji, kjer se naloge članov eno-
te žrebajo.
Poleg članov in pionirjev so v tem obdob-
ju aktivno začele z delom članice in mladin-
ci. Članice so dosegle na raznih tekmova-
njih lepe rezultate, opravile so izpit za gasil-
ke in po daljšem času je društvo dobilo 3
nižje častnice in dve častnici. S tem so se
žene enakopravno s člani vključile tudi v
operativno delo društva. Društvo je še bolj
kot doslej začelo aktivno delati z mladimi
in rezultati so bili vidni na raznih tekmova-
njih, na podlagi katerih se lahko trdi, da so
mladinci med najboljšimi enotami v Slove-
niji. Mladinci in pionirji so nastopili na ra-
zličnih meddruštvenih, občinskih in dru-
gih tekmovanjih ter dosegli številna prva
mesta.
Društvo se je v letu 1982 pobratilo z gasil-
skim društvom Varaždin iz SR Hrvatske.
Na področju požarne varnosti si medseboj-
no izmenjujeta strokovne in druge izkušnje
požarne varnosti.
Društvo je v okviru razvoja požarne var-
nosti v krajevni skupnosti sprejelo v letu
1983 sporazum o svobodni menjavi dela s
tovarno ETOL-IFF na področju požarne
varnosti. Rezultat takega sodelovanja in de-
la je bila tudi nabava nove avtocisterne
TAM 170 v letu 1984.
Društvo je imelo v tem času 2 požara na
svojem požarnem rajonu, izven njega pa je
sodelovalo pri 21 požarih in 2 akcijah ob
poplavi.
Društvo je aktivno v Krajevni skupnosti
in je nosilec vseh akcij na področju požarne
varnosti ter daje vso pomoč pri delu drugih
društev v krajevni skupnosti. Prav ta pove-
zanost s krajem in ljudmi pomaga društvu
pri doseganju tako dobrih rezultatov.
Društvo šteje 141 članov, od tega 62 čla-
nov, 38 članic, 10 mladincev in 31 pionirjev.
Po strokovnosti so 3 višji častniki, 12 čast-
nikov, 14 nižjih častnikov in 48 izprašanih
gasilcev, od tega 8 gasilskih strojnikov in 12
šoferjev.
Gasilsko društvo Vojnik
V večjih mestih in krajih so začeli usta-
navljati prostovoljna gasilska društva v
drugi polovici prejšnjega stoletja. Avstro-
ogrska oblast je to podpirala, ker je spozna-
la, da so takšne organizacije nujno po-
trebne.
Zaradi večkratnih požarov se je tudi v
Vojniku začela porajati misel, da bi ustano-
vili gasilsko društvo, ki bi nudilo pomoč ob
požarih in elementarnih nesrečah.
Zbrali so se možje in mladeniči, ki so
odslužili vojaški rok in 20. 4. 1880 ustanovili
»Prostovoljno požarno brambo«. Društveni
člani so bili posestniki, obrtniki, gostil-
ničarji, uradniki, učitelji in drugi. Ustanov-
ni občni zbor požarne brambe je bil 3. 10.
1880.
Trška občinska uprava je pripomogla, da
so kupili prenosno gasilno brizgalno, ki se
na požariščih ni preveč obnesla (morali so
vodo prenašati v kad, iz katere je brizgalna
črpala vodo).
Prvi načelnik Josip Lenhard je vežbal
gasilce štiri leta v civilnih oblekah, ker uni-
form še niso imeli.
Največji požar v območju Vojnika je bil 2.
5. 1887 v Strmcu (Novi cerkvi). Skoraj do
tal sta pogoreli spodnja in zgornja vas.
(Nadaljevanje prihodnjič)
20. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR 19
MODNI NASVETI
Slog
»boheme«
Modno smer imenova-
no »boheme« je inspirira-
lo umetniško življenje 19.
stoletja s svojo poetiko in
dekadenco. BoemskLslog
se zgleduje po moškem.
Prevladujejo temne bar-
ve, zelo veliko je črne, as-
faltno sive, temne sivo-
modre, temnorjave ter
nekaj bele. Materiali so:
Pripravlja
Duška Sorn_
ostre volne, tvveedi, co-
vercoat, serge, yersey.
Vzorci: veliko desenov
listja in perja, drobne
moške črte, veliki karo.
Plašči so moško krojeni
ali pa široko krojeni s ši-
roko daljšo pelerino.
Mnogo je kostimov,
tričert jop; kratkih spen-
cerjev, ki se nosijo k dol-
gim, ravnim krilom. Krila
im^o včasih gube ah pa
so plisirana. K tem
oblačilom     se     nosijo
ohlapne bluze z velikimi
pentljami.
Dodatki: veliki, mehki
moški klobuki, slikarske
baretke. Čevlji so nizki in
okrašeni z večjimi pent-
ljami.
BRALCI
SVETUJEJO
Svež kruh
Kruh je že tako drag, pri-
peti pa se, da nam ostaja ka-
kšna štruca, stara nekaj dni.
Ne vrzimo je v smeti! Osveži-
mo ga tako, da ga zmočimo z
mrzlo vodo, ga damo v sred-
nje vročo pečico za 5 do 7
minut. Ko ga vzamemo iz
pečice, ga pokrijemo s ser-
vieto. Dobimo svež kruh z
odlično skorjo.
Bolečine
v^rlu
Pozimi nas pogosto boli
grlo. Tako ko začutimo rahle
bolečine, si grlo še v postelji
namažimo s teščimi shnami
in to od brade navzdol do
mesta, kjer čutimo bolečine.
Ko se na tak način zdravimo,
ne pijmo nič hladnega, samo
čaje. Uspeh je zagotovljen.
ANICA JAGODIC, Podplat
ZDRAVILNE RASTLINE
Kačnik
Mnogi botaniki združujejo med seboj zelo sorodne
družine palme, kačnikovce in vodne leče v red Spadi-
ciflorae, ker imajo mnogo skupnih znakov. V tej sku- .
pini vidimo, da se prvotni značilni znaki - cvetovi
enokaličnic bolj in bolj poenostavljajo in se zato
družijo v mnogocvetna socvetja. V socvetjih so
nepecljati cvetovi pogosto nameščeni na betasto
odebeljeni osi socvetja. Za ta red je značilno to, da
imajo zelo velik ovršni list, ki je svojevrstno obliko-
van in barvan ter sestavlja skupaj s cvetovi socvetje.
Ima videz enega samega cveta za nas in za opraše-
valce.
Družina kačnikovcev obsega več kot 110 rodov s
približno 1500 vrstami in so večinoma zeljaste trajnice,
nekatere so zelo velike. Večina jih raste v tropskih in
subtropskih krajih, le malo jih je v zmerno toplih
območjih. Rastejo po vlažnih tleh, v močvirjih, na
bregovih voda, v senčnih gozdovih. Med njimi je le
malo gospodarsko pomembnih rastlin, mnogo pa je
okrasnih, ki jih gojijo tudi pri nas v rastlinjakih in
stanovanjih. V načinu opraševanja so*se kačnikovci
popolnoma prilagodili raznim vrstam muh. Vehk
pomen ima pri tem ovršni list, ki privablja opraše-
valke. Večkrat je ta tulec tako oblikovan, da je žuželka
prisiljena ubrati natančno določena pota.
V Sloveniji raste pegasti kačnik (Arum maculatum
L.) ki je do 40 cm visok. Med listoma se dviguje
socvetje z bledo zelenim ovršnim Ustom. Socvetje ima
spodaj ženske cvetove, nad njimi moške cvetove in
čisto na vrhu jalove cvetove. Slednji imajo obliko sto-
žčastih ščetin in te delujejo kot nekakšno sito pri
vhodu v kothčasti del tulca, kar vse predstavlja past za
opraševalke. Pegasti kačnik smrdi po urinu in s tem
privablja muhe. Majhne muhe zdrknejo skozi sito v
kotliček in v njem je lahko na stotine drobnih živalic,
ki ne morejo iz njega. Brazde sedaj izločijo kapljice
tekočine, ki jih žuželke použijejo. Naslednji dan se
brazde posušijo in odprejo se prašnice, obilen cvetni
prah se vsuje na žuželke in obtiči na njih. Nato ščetine
ovenijo in muhe lahko počasi zapustijo s pelodom vred
svojo ječo. Odletijo k naslednjemu kačniku in zgodba
se ponovi. Iz poraščene plodnice se razvije jagoda, kije
žareče rdeče obarvana in privablja ptiče.
Pegasti kačnik je strupena rastlina in vsebuje malo
poznan strup aroin, ki ga je največ v koreniki. Če
položimo svežo, zmečkano korenino na kožo, povzroči
mehurje. Zaužita pa topi sluz, odvaja, povzroči želod-
čne krče, povračanje, drisko in celo smrt. Zato
moramo biti previdni pri nabiranju sadežev, ki so pri-
jetni za oko. Zanimivo pa je kako se spremeni
posušena rastUna. Ni več strupena in kuhani gomolji
te za človeka zelo strupene rastline so užitni in tudi
zdravilni. Vsebuje veliko škroba, saponine, maščobe,
olja, in je primerna zdravilna rastlina za zdravljenje
tegob, ki nastanejo pri hudi lakoti. Prekuhane gomolje
pegastega kačnika so uživali kuhane v času hude
lakote zaradi velike vsebnosti škroba. Kot zdravilna
rastlina se uporablja le v ljudskem zdravilstvu in pre-
kuhana kačnikova korenina je učinkovita kot uspešno
zdravilo pri zastarelih katarjih v sapniku, vnetju v
ustih in žrelu, težkem dihanju, kašlju in hripavosti.
Star slovenski zapis o zdravilnih rastlinah, ki gaje »na
svetlo dal« idrijski zdravnik Scopoli leta 1720 pravi, da
je pegasti kačnik kuhan na vinu zdravilen zoper jetiko
in vzame iz pljuč vso gnilobo. Kot zdravilo za želodec
priporoča prašek iz posušenega kačnika, cimeta in
janeža ali pa iz kačnika in kolmeža po eno noževo
konico pred jedjo.
BORIS JAGODIC
RECEPT TEDNA
Telečji ragu
Potrebujemo: 800 g telečjega plečeta brez kosti, en koren-
ček, čebulo, por, vejico zelene, pol žličke soli, noževo konico
timijana, en liter kurje juhe (iz kocke), 8 šalotk, 400 g šampijo-
nov ali drugih primernih gob, 2 žlici surovega masla, 2 žlici
moke, rumenjak, pol skodelice smetane, noževo konico soli,
ščepec popra in 2 žlici sesekljanega peteršilja.
Meso razrežemo na koščke, zelenjavo drobno narežemo in jo
skupaj z mesom, soljo, timijanom kuhamo v kurji juhi eno uro.
Prištedimo si skodelico juhe in v njej kuhamo šalotke. Gobe
očistimo in jih zrežemo na četrtinke ter jih prekuhamo v juhi.
Nato vzamemo ven šalotke in gobe, ter jim dodamo kuhano
meso in zelenjavo. Juhi zlijemo skupcO in povremo na polovico.
Na surovem maslu prepražimo moko in jo zalijemo z juho in
pokuhamo. Legiramo z rumeryakom in smetano, solimo, popo-
pramo. Meso, šalotko in zelei\javo damo v omako in potresemo s
peteršiljem. i
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Vzgoja in negovanje sobnih
okrasnih rastlin
Splošna navodila za sobne rastline. Glede običajne
oskrbe sobnih in drugih rastlin v stanovanjih, bodisi v
lončkih, večjih posodah in vrtičkih, še nekj^j opozoril:
1. Če se vam zdi soba še tako svetla, je v njej veliko
manj svetlobe kot zunaj pod vedrim nebom, četudi na
rahlo zasenčenem kraju. Če imate fotografski svetlo-
mer, poskusite primerjati svetlobo v svoji dnevni sobi
s tisto zunaj v polsenci. Razhka je opazna.
2. Rastlini nikoli ne menjajte mesta preveč nasilno.
Zato pred kratkim presajeno lončnico, ki je bila vzgo-
jena na svetlem in zatišnem mestu, ne smete prenesti-
kar naravnost k sončnim vhodnim vratom, kjer je ,
dosti prepiha, prav tako ne sobnega nasadka na najbolj I
žgoče sonce. Zgodilo se bo nekaj podobnega kot
sončna kap. Nobena sprememba, bodisi v obdobju:
rasti, ob presajanju ali obrezovanju, oziroma v kasnejši ^
življenjski dobi rastlinskega razvoja, ne sme biti prehi-'
tra. Rastline niso dovolj sprejemljive za huda prese-
nečenja.
3. Ob hladnem vremenu rastline na polici pod
oknom nekoliko umaknite v notranjost sobe, sicer jim
lahko škodi prepih, ozeba ah pa žgoče jutranje sonce.
4. Navlažite hste rastlin z drobnim pršilnikom. V
vročem vremenu uporabite mlačno vodo z dodatkom
listnatega gnojila in škropite enkrat na dan. Nikar ne
močite preveč, rasthno samo ovlažite z meglo vode. S
tem sperete prah, da listi lahko dihajo in tudi odvrnete
rdečo pršico, ki se hitro plodi v vročem, suhem
ozračju.
5. Mnoge rasthne ne preijašajo dima koksa ali oljnih
peči. Plin pa jim navadno ne škoduje, če je instalacija
pravilno vzdrževana.
Prihodnjič o zalivanju.
TRETJE PREDAVANJE
Danes, v četrtek, 7. februarja, bo na vrsti že tretje
predavanje v tem letu. Tokrat bo Marko Jelnikar, vrt-
narski strokovnjak iz Ljubljane, govoril o urejanju
domačih vrtov. Kot vsa dosedanja, bo tudi današnje
predavanje ob 17. uri v dvorani regionalne zdravstvene
skupnosti, Gregorčičeva 5 a.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE i,
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. WAR SONG - CULTURE CLUB
2. PURPLE RAIN - PRINCE
3. BLUE JEAN - DAVID BOWIE
4. WILD BOYS - DURAN DURAN
5. BORN IN U.S.A. - BRUCE SPRINGSTEEN
6. THE NEVERENDING STORY - LIMAHL
7. POVEDI ME - JASNA ZLOKIČ
8. STEREO- MORE
9. PRVI RENDEZ VOUS - RENDEZ VOUS
10. LIKE A VIRGIN-MADONNA
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1. DANES NA VASI - RŽ
2. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
3. ČAS MLADOSTI - OGLARJI
4. SAVINJČANI - SAVINJSKIH 7
5. ŽELJA-FLERE
6. POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL - HENČEK
7. ŽIVLJENJE TEČE PO SVOJIH TIRIH - FANTJE TREH
DOLIN
8. ORLEK KRAŠKI - FRANC KORBER
9. VALČEK ZA TISTE DNI - HERVOL
10. TINGL TANGL POLKA - AVSENIK
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij-
RADIO CEUE
ČETRTEK, 7.2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes d
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.1«
Zaključek sporeda. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.0(
Čestitke in pozdravi, vmes zabavni globus, 16.30 Kronika, 17.(l|
V živo: Pred kulturnim praznikom, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 8. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob 8.3f
Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, lO.O
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.Q
Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Šport ol
koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.04
Zaključek sporeda. I
SOBOTA, 9. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ol
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.11
Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek spo*
reda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi-
vmes Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15. Lestvica zabavne
glasbe, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. j
NEDELJA, 10. 2.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Onkr«;
srebrne črte. 11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.30 KmetijskS
oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačilj
logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 15.0f
Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 11. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključeii
sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in poz'
dravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodne glasbe, 17.45 Sportin-
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 12.2.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob 8.3»
Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.0f
Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, vme^
Zabavni globus, 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 l!
arhiva resne glasbe,  17.45 Iz delovnih  organizacij,  IS.Od
Zaključek sporeda.
SREDA, 13. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami - Pokhčite
in vprašate: O otroških boleznih, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.0"
Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek spo-
reda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi
vmes Zabavni globus, 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 l2
zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 17.15 Glasben«
vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek sporeda.
fEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR

NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
7. FEBRUAR 1
IZPRED PULTA
Precej nezaupljiv sem do
stvari, lii prihajajo v modo
iz dneva v dan. Talio moja
»mališana« še danes nima-
ta računalnilia.
Imata pa otroški telefon
na tipke, v katerega tudi ne
zaupam. Hotel sem jima
kupiti takšnega na števil-
čnice, vendar ga v celjskiti
trgovinah niso imeli. De-
dek Mraz pa mi je naročil,
da to igračo morata obvez-
no imeti. Odštel seiA nekaj
stotakov več, bil pa je naj-
modernejši, na tipke. Bate-
rij mi prodajalka ni dala
zraven in ker neumnež ne
gledam naprej, sem moral
naslednji dan zopet v bla-
govnico Tkanine.
Zastonj, saj takšnih bate-
rij tam nimajo. Tudi v Teju,
kjer so še prodajali takšne
telefone, ne. Prodajalke so
mi svetovale naj se obrnem
na specializirana prodajal-
ne foto pripomočkov. Še
sreča da sem iz »foha« in
poznam precej prodajalcev
in trgovin v našem glav-
nem mestu. Vendar mi tudi
poznanstvo ni kaj dosti po-
magalo, saj so baterije iz
uvoza menda prodali, še
pred no so telefoni prišli v
Celje. Oni dan sem se mu-
dil še v Mariboru, kjer sije
sin zapomnil trgovino
igrač, iz katere se brez bate-
rij ne bi smel vrniti. Res so
imeli na razpolago deset
vrst telefonov, tašnega na
tipke pa ne. Takoj so ga ba-
je izločili iz prodne, ker se
baterij zanj ne dobi.
Več kot mesec dni že to-
rej iščem baterije za telefon
Mehanotehnike in čeprav
meje po obisku v Mariboru
sin takoj poslal v Avstrijo,
tam še danes nisem bil.
,  .  ....... .Em MASNEC
Po petdesetih skupnih letih
Zvestobo sta potraila Draksierleva Iz Boltovega
Vedno bolj poredko izve-
mo za zakonski par, ki po
petdesetih letih skupnega
življenja ponovno sklene
stopiti pred matičarja in
potrditi svojo ljubezen. Ne
vem, kaj je temu krivo.
Morda tudi hitri življenjski
ritem in vse manj časa za
družino, niso ravno naklo-
njeni harmonični družinski
sreči, ki vodi do zlate po-
roke.
Pa se vendarle še najdejo
takšni, ki so živeli bolj po
»starem« in so zadovoljni
stopili pred matičarja po zla-
to potrdilo odločitve izpred
petdesetih let. Mednje sodita
tudi zakonca Neža in Franc
Draksler, ki sta v soboto na
matičnem uradu v Šentjurju
ponovno izmenjala zlata pr-
stana. Menda je bilo v drugo
še lepše. Morda tudi zato, ker
je bila okoli njiju zbrana vsa
družina, tri hčerke s soprogi,
petorica vnukov z družinami
in tudi najmlajši - trije prav-
nuki - niso manjkali. Morda
pa tudi zato, ker pred njima
ni bilo več nobenih večjih
skrbi in negotovosti. Po pet-
desetih skupnih letih se se-
veda že toliko poznata, da sta
se po sklenjeni zakonski zve-
zi še toliko bolj vesela vrnila
na svoj dom na Bobovo.
Sicer pa imata Drakslerje-
va kar dve domovanji. Tako,
uradno, za druge ljudi, sta-
nujeta na Bobovem pri Po-
nikvi, najbolj domače pa se
počutita na Dolgi gori. Tam-
kaj ima Franc tudi vinograd,
veliko ljubezen svojega živ-
ljenja. In morda so se Drak-
slerjevi prav zaradi tega od-
ločili, da pripravijo prazno-
vanje tam. Čeprav so jubilej-
nega prazriovanja veseli vsi
domači, pa je zlata poroka
vendarle predvsem očetov in
materin praznik. Vse življe-
nje sta se Drakslerjeva trudi-
la, da pripravita svojim otro-
kom vse najboljše in najle-
pše in otroci jima sedaj po-
skušajo to vrniti.
Neža in Franc Draksler sta
seveda najbolj vesela tistih
dni, ko se v domači hiši zbe-
re vsa družina. A kaj, ko je to
navadno le ob največjih
praznikih. Družina, pravita,
ni več tako skupaj kot takrat,
ko so bila dekleta še majhna.
Sedaj živi najbližje, na Stra-
nicah, le ena od hčera, ena se
je pred kratkim vrnila iz Švi-
ce, najmlajša pa se je v tujini
poročila in nič ne kaže, da bi
se kmalu vrnila domov. A
Drakslerjeva sta se na to na-
vadila. Franc ima svoj vino-
grad in čebelnjak, pa veliko
dela z obojim, tako da mu za
dolgočasenje sploh zmanjka
časa; Neža pa ima nekoliko
več časa za gobarjenje. Pa še
nekaj imata oba skupaj. Do-
volj časa, da se lahko pogo-
vorita, spominjata lepih tre-
nutkov svojega življenja...
To pa je verjetno tisto naj-
vrednejše, tisto kar je za živ-
ljenje ravno tako pomembno
kot sol za juho. Le, da neka-
teri tega ne priznavajo in ne
upoštevajo dovolj - ali pa,
kar je še slabše, izberejo za
življenjsko pot najbolj
»zdrav«, dieten način življe-
nja, brez začimb.
Le tole nam še ostane za
konec zapisa: Drakslerjeva
sta si pravilno izbrala svoj
način življenja, čila in krep-
ka, kakršna sta bila ob zlati
poroki, nam obljubljata po-
novno srečanje spet ob bi-
serni in železni potrditvi za-
kona. Mi pa dodajamo, da
kakšne posebne čestitke
sploh niso potrebne, raje bo-
mo zakoncema spet stisnih
roki ob bisernem jubileju.
Dotlej pa lahko zaželimo šti-
riinsedemdesetletni Neži in
sedeminsedemdesetletnemu
Francu le še veliko sreče.
IVANA FIDLER
FOTO: EDI MASNEC
Go to knjigarna
Knjigarne na veliko reklamirajo knjige o računa
nikih. Knjige o računalnikih gredo zato zelo dobro
promet. Ker gredo knjige o računalnikih dobro
promet, v trgovinah prodajo tudi vse več računalu
kov, o katerih piše veliko zanimivega v knjigah
računalnikih. Računalnike imaio v šolah pa tu(
doma. Računalnike ima vse več otrok. Otroci progr,
mirajo in se gredo tudi razne igrice na računalnikil
To jim je zelo všeč, saj so igrice zelo zabavne i
skoraj se ne morejo odlepiti od računalnikov. Nekj
teri pravijo, da je to pametno, saj bodo ti otroci bo
pametni. Knjigarne prodajajo le še knjige o računa
nikih in računalnike, kajti drugih knjig ne morej
več prodati, ker jih nihče več noče prebirati. Kiju
temu, da prodajo veliko knjig o računalnikih in tu(
računalnikov, pa bodo knjigarne propadle. Propad)
bodo zato, ker so reklamirale knjige o računalniki!
R
Takole pa sta Neža in Franc Draksler po že preživetih petdesetih letih skupnega življ
nja, nasmejano zakorakala novim skupnim letom nasproti. Najbrž ne bo pretežk
pravijo tudi zadovoljni obrazi svojcev v ozadju.
Tudi Globus v Pop delavnici
Le lastne skladbe so po-
rok, da se nek ansambel
prebije iz anonimnosti ter
da se uveljavi tudi v širši
domovini. Tega se dobro za-
vedajo tudi člani ansambla
Globus, ki se poskušajo
uveljaviti prav z lastnimi
skladbami. Tako so na Ra-
diu Celje že posneli šest
skladb, ki se tudi vrtijo v
njihovem programu. Pri-
pravljenih pa imajo še kak-
šnih 20 skladb, ki naj bi jih
posneli v bližnji priho-
dnosti.
Čeprav ta ansambel, ki de-
luje dobro leto in pol, ni več
neznan, pričakujejo še večjo
popularnost v bodoče. To
naj bi jim prinesel nastop v
tako imenovani Pop delavni-
ci Radia Ljubljana, kamor so
sprejeli eno njihovih skladb.
Tako bodo marca posneli v
ljubljanskem studiu Metro
štiri skladbe, pri katerih jim
bo kot producent pomagal
Oto Pestner. Tudi za tekste
in aranžmaje so poiskali po-
moč od zunaj, in sicer jim pri
tekstih pomaga Marjan Pe-
tan, aranžmaje pa je napisal
tgor Korošec.
Seveda ansambel Globus
na prireditvah na katerih na-
stopa, v zadnjem času je to
predvsem v okolici Celja,
igra tudi skladbe drugih av-
torjev, saj s tem popestrijo
svoje igranje in nudijo po-
slušalcem še več prijetnih
melodij.
V ansamblu Globus pa so
združili svoje glasbene moči
(na sliki z leve): pevec Pino
Zagoričnik, Marjan Sovič, ki
igra klaviature, Jani Emeršič
igra bas, solo kitaro igra Edo
Kos, Janez Bizjak tolče po
bobnih, Joni Stebernak igra
na saksofon, harmoniko in
tudi prepeva, tako kot prepe-
va tudi Ksenija Tacer.
ZAKAJ ZEHAMO?
Zehanje je naravna poti
ba. Zehamo navadno pr<
spanjem, ko smo utrujei
Zehanje je potrebno naši
pljučam, ki žele dobiti v
zraka, kot ga prejemajo sk(
nos. Kadar zehamo, na šil
ko odpremo usta. Če nisii
sami, dajmo roko pred ust
Zehanje je zahteva naše
organizma oz. naših pljuč,'
dobe več zraka in da se tal
osvežijo. Zato ne zehamo*
mo takrat, ko smo utrujei
temveč tudi po dolgem se<i
nju v zatohlem prostoru I
če smo zelo lačni. 'Zehali
povroča tudi zdolgočas
nost, ker je naše telo doH
neaktivno in zahteva več ^
sika. Z močno voljo lahko J
hanje tudi preprečimo. ^
bomo storili, če bomo
družbi. Včasih pa je želja f
zehanju tako močna, da si^
man prizadevamo ^;o prep/
čiti. Takrat pa - zanesljiv
roko pred usta!
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Dragan Arrigler - Lakota.
AMADEUS POROČA
Če je premalo razumljiva debata,
zamisel o tozdu ogrevanja sigurno ne rata.
Pač še po starem bomo ritke si greli,
dokler stvari bolj strokovno ne bomo »premleli*.