glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Programsko volilna seja OK SZDL Velenje Odgovorne naloge pred fronto SZDL V torek. 22. decembra je bila v domu družbenopolitičnih organizacij na Konovem programsko volilna seja občinske konference SZDL. ki so se je udeležili tudi tovariši Franc Leskošek-Luka, Ione Bole in Jože Veber. Predsednik OK SZDL Tone Šeliga je v uvodnem referatu opozoril posebej še na naloge, ki jih bo treba odločneje in učinkoviteje uresničevati v letu 1982, sekretar OK SZDL Slavko Korenič pa je predstavil programske usmeritve za aktivnost OK SZDL v prihodnjem letu. Razpravljalci Janko Vovk. Edo Centrih. Vinko Šmajs. Edo Fenc, Majda Naglost, Franjo Kljun. Jože Mraz in Vera Zupančič so opozorili na nekaj aktivnosti, ki bi jih kazalo vnesti v operativni načrt dela OK SZDL in njenih organov. Predložene programske usmeritve za aktivnost OK SZDL za leto 1982 bodo, kot je bilo dogovorjeno, dopolnili. Programsko volilno sejo SŠG zbornica OK SZDL Velenje je v imenu republiške konference SZDL pozdravil Tone Bole in opozoril na odgovorne naloge, ki so pred to frontno organizacijo. posebej še v zvezi s stabilizacijo. Poiskati je treba načine in metode dela. je poudaril Tone Bole. da bodo naloge kar najbolj učinkovito tveljavljene. Na seji so ocenili dosedanje aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve 1982. evidentirali so možne kandidate za najodgovornejše dolžnosti v skupščini občine Velenje ter izvolili novo vodstvo OK. SZDL. Za predsednika OK SZDL Velenje je bil znova izvoljen Tone Šeliga, novi podpredsednik je Janko Vovk. sekretar pa znova Slavko Korenič. Dosedanji podpredsednici Veri Zupančičevi pa so izrekli priznanje za njeno dosedanje prizadevno delo v organih OK SZDL Velenje. Možni kandidati za občinsko skupščino Občina Velenje Programsko volilna seja občinske konference SZDL Velenje, ki je bila 22. decembra. je na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL in Predsedstva OK SZDL Velenje evidentirala kot možne kandidate za nosilce najodgovornejših dolžnosti v skupščini občine Velenje, in sicer: za predsednika skupščine občine JANEZA BASLE-TA. za podpredsednico skupščine občine ŠTEFKO KORDEŠ. za predsednika izvršnega sveta BOŽA LEDNIKA, za predsednika družbenopolitičnega zbora ALOJZA K1KCA. za predsednika zbora združenega dela ALOJZA SAJETA in za predsednika zbora krajevnih skupnosti FRANCA CEVZARJA. O predlogu evidentiranih možnih kandidatov za nosilce najodgovornejših dolžnosti v skupščini občine Velenje bodo zdaj razpravljali v vseh temeljnih samoupravnih okoljih v Šaleški dolini. Občina Mozirje V mozirski občini so za nosilce dolžnosti v občinski skupščini evidentirali kot možne kandidate: za predsednika skupščine občine LOJZETA PLA-ZNIKA. za podpredsednika skupščine občine JOŽETA RAKUNA. za predsednika izvršnega sveta FRANCA MIKLAV-CA, za predsednika družbe-nopolitičneg_a zbora MATEVŽA POZARNIKA. za predsednico zbora združenega dela JOŽICO VRATANAR. za predsednika zbora krajevnih skupnosti VLADA MIKLAVCA. Zbori skupščine občine Velenje Program dela V sredo, 23. decembra je bila v Titovem Velenju 5. seja skupščine Savinjsko šaleške gospodarske zbornice. Na seji so sprejeli program dela medobčinske zbornice za leto 1982 in določili prispevno stopnjo za financiranje SSGZ v prihodnjem letu. Delegati so za novega predsednika Savinjsko šaleške gospodarske zbornice izvolili Iva Kosa iz Zavoda za urbanizem Titovo Velenje. Razvojne naloge 1982 V ponedeljek. 28. decembra se bodo sešli na zadnje skupno zasedanje v tem letu delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Osrednja točka dnevnega reda skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora bo obravnava predloga in sprejem resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981-1985 v letu 1982. Dosedanje razprave o predlogu občinske razvojne resolucije za leto 1982 so poudarile, da bo ključna naloga prihodnjega leta dosledno izvajanje politike gospodarske stabilizacije. Sicer je predvidena 2,5 % realna rast družbenega proizvoda, od tega 13 % na račun povečanja produktivnosti število zaposlenih pa naj bi bilo večje za 1 %. Realno stopnjo izvoza na konvertibilno področje bo gospodarstvo občine Velenje, kot ie predvideno, povečalo za 14 %, uvoz blaga pa bo moral biti relativno manjši, kot je bil letos. Sicer bodo za naložbe namenili 25 % družbenega proizvoda, pri čemer bo največji del, in to kar 1.852 milijonov din, namenjen za razvoj rudnika. Na dnevnem redu skupnega zasedanja vseh treh zborov skupščine občine Velenje pa so Se predlog odloka o spremembi proračuna občine Velenje za leto 1981, osnutek odloka o proračunu občine Velenje za leto 1982 ter predlog odloka o začasnem financiranju splošnih potreb v letu 1982 v občini Velenje. Predvideni pa sta še razpravi o predlogih odlokov o spremembi odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav primarne individualne rabe ter o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš. Leto XVII Številka 51/52 (613/614) Titovo Velenje, 28. decembra 1981 Cena7din YU ISSN 0350-5561 Resnična ustvarjalnost in smelost sta pogoj za našo srečo Izteka se leto 1981. Vsak zase in kot družbena skupnost kujemo načrte za prihodnje leto. V vseh teh načrtih je zagotovo nekaj skupnega: skupna sta hotenje in želja, da bi bilo prihodnje leto srečno za ves svet. za vse ljudi in narode, da bi v svetu vladala mir, mednarodno razumevanje. Samo pod takšnimi pogoji lahko upamo, da bo vsak človek svoje sreče kovač, da se b> vsakomur uresničil čim večji del njegovih lastnih načrtov in želja. Leto, katerega zadnji dnevi se iztekajo v preteklost, nam zapušča številne domače in mednarodne probleme in na-i loge, za katere vemo, da jih lahko razrešimo le ob še večji ustvarjalnosti, z veliko mero doslednosti in medsebojnega razumevanja. In če se vseh teh problemov in nalog dovolj zavedamo, če vemo. da je dolžan vsak prispevati svoj delež za njihovo reševanje in hkrati verjamemo, da bo to tudi storil, potem lahko brez večjih dvomov upamo, da bo tudi leto 1982 srečno in uspešno. V načrtih za leto 1982. ki jih v tem času sprejemamo v temeljnih in drugih organizacijah združenega delu ter delovnih skupnostih, v krajevnih skupnostih in samoupravnih iiiteresnih skupnostih. moramo jasno zapisati nalogo, da lahko večjo uspešnost in zadovoljstvi) ob koncu naslednjega leta dosežemo le z več dela, več smelosti in večjo angažiranostjo na vseh področjih. Kakršnakoli že bodo naša medsebojna voščila in želje za Novo leto. zagotovo velja spoznanje, da se v letu 1982 ne moremo zanašati na lagodnost in manj dela. Naša skupna prizadevanja bodo morala biti usmerjena v stabilizacijske napore, v doslednejše delo samoupravnih in delegatskih organov, v večjo disciplino članov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, v bolj odgovorno ravnanje na vseh področjih življenja in dela. Vsem dosežkom letošnjega leta moramo dati še trdnejšo osnovo in s požrtvovalnim delom okrepili zaupanje. da smo sposobni premagali težave, ki stojijo pred nami. Želje za doseganje postavljenih ciljev naših letnih in srednjeročnih programov razvoja moramo bolj kol kdajkoli do sedaj uravnati z realnimi možnostmi. Strniti moramo vse sile in jih usmeriti v pospešeno oblikovanje novih programov oziroma hitrejše osvajenje že zastavljenih proizvodnih programov. V vseh sredinah mora prevladati streznitev in spoznanje, da zgolj z ugotavljanjem že znanih dejstev in z izgovarjanjem na takšne in drugačne težave, ne bomo rešili nobene naloge, ki zahteva maksimalno mero naše ustvarjalnosti in delovnega elana. Prepričan sem, da imamo dovolj moči in znanja, da vse zastavljene naloge uspešno rešimo, vendar moramo pokazati več ustvarjalnosti in se bolje organizirati. Samo na takšen način si lahko ohranimo in utrdimo mednarodno zaupanje in ugled. In če vemo, da je uspešnost naše zunanje politike, naših mednarodnih prizadevanj odvisna od trdnosti in uspešnosti našega notranjega gospodarskega ter političnega razvoja, potem smo vsi skupaj toliko bolj odgovorni, kako bomo delali v prihodnjem letu. Mednarodne razmere nas na prehodu v Novo leto obdajajo z resnično zaskrbljenostjo. Popuščenje napetosti je obstalo na mrtvi točki, konferenca v Madridu je zaradi nepopustljivosti velesil klavrno prekinila delo. Vojna med Irakom in Iranom se je spremenila v čisti nesmisel medsebojnega izčrpavanja dveh neuvrščenih držav, katerega cena že nekajkrat presega vrednost zemljišča, zaradi katerega je prišlo do spopada. Upajmo, da se podoben primer ne ponovi na Golanski planoti. Poljska se je zaradi nesposobnosti državnih in partijskih organov ob pritiskih od zunaj ter do skrajnosti neodgovornega delovanja precejšnjega dela pripadnikov »solidarnosti« znašla na robu popolne anarhije. Neodvisno od načina razrešitve sedanjega kriznega stanja na Poljskem, je socializmu kot svetovnemu procesu napravljena velika škoda. Vse to so bremena, ki nas spremljajo v leto 1982. Zavedati se moramo soodvisnosti, ki vlada v današnjem svetu. Vsak pomembnejši mednarodni dogodek zato prizadeva tudi nas. Z zaupanjem v uspešnost mednarodnih prizadevanj za mir, s prepričanjem, da bomo v prihodnjem letu vsak na svojem delovnem mestu vložili vse napore v premagovanje ekonomskih težav, želim v imenu OK SZDL Velenje vsem delovnim ljudem in občanom osebne sreče in zadovoljstva. Tone Šeliga, predsednik OK SZDL Velenje Srečno v novem letu 9P Vsi moramo več delati, več ustvarjati, več graditi! Franjo Koran, predsednik skupščine občine Velenje Navada je, da se ob izteku starega leta oziremo in pregledamo, kaj nam je prineslo, kaj smo ustvarili in kako bomo stopili v novo leto. Leto, ki se izteka, je bilo v določeni meri merilo, kako in koliko smo pripravljeni, da s skupnimi močmi in vsak zase storimo največ, da težave gospodarskega in družbenega razvoja čimprej če ne že odpravimo, pa vsaj zmanjšamo. Pogoji gospodarske stabilizacije so nam prinesli vrsto novih, tudi bolečih, ukrepov, to pa pomeni, da nam boljše in gospodarnejše delo in življenje še vedno ni povsod prišlo v navado in v kri in da včasih še vedno delamo tako, kot daje stabilizacija problem drugih in ne nas vseh. Tudi v naši občini smo se soočili z novimi težavami, o katerih lani še niti razmišljali nismo. Velike težave v gospodarjenju in poslovanju nekaterih TOZD Gorenja, problem proizvodnje v Tovarni usnja Šoštanj, razvoj turizma itd. so nam pokazali, da nikdar ne smemo biti zadovoljni niti s tistimi razvojnimi programi, ki v nekem obdobju sicer kažejo na dobro ali vsaj zadovoljivo gospodarjenje, a se lahko ob samo nekoliko spremenjenih pogojih že pokažejo kot preveč občutljivi. Že dolgo opozarjamo, da razvoj naše občine ne more temeljiti le na dveh dejavnostih in da moramo biti vsak čas pripravljeni tudi na to, da se hitro in odločno opredelimo za nove smeri razvoja, nove dejavnosti in nove cilje. Le takšne dinamične in odločne usmeritve nam zagotavljajo, da v razvoju ne bomo zaostajali in se sprijaznili 7. dejstvi, ki nam niso v korist. Letos so delegati občinske skupščine sprejeli nov srednjeročni program razvoja občine in posameznih dejavnosti v občini, prav sedaj pa se odločamo tudi o razvojnih možnostih v prihodnjem letu. Zato je toliko bolj pomembno, da se vsi. ki kakorkoli sodelujemo in odločamo o tem. resno zamislimo in opredelimo za takšne odločitve, ki nam bodo kljub trenutnim težavam zagotovile, če ne prihodnje leto pa kasneje, nadaljnji razvoj, perspektive in vero v lastne sposobnosti. Prav tu pa ne bi smeli biti pesimistični in verjeti le tistim, ki nam črno-belo prikazujejo sedanji trenutek in daljših razvojnih možnosti ne upoštevajo. Zlasti delegati občinske skupščine kot najvišjega samoupravnega in zakonodajnega telesa moramo ob vsaki sprejeti odločitvi vedeti, čemu je namenjena in vsaka odločitev mora pomeniti dogovor nas vseh. biti mora odločitev nas vseh. Le tako se bomo otresli nepriljubljenih ukrepov izvršilnih organov. ki boleče zarežejo tudi tam. kjer zaradi slabega dela drugih, ovirajo delo. poslovanje, pa tudi samoupravljanje. Zato pa moramo delegati sami več storiti, biti bolj prodorni in se zavedati, da le mi odločamo o tem. kako bomo gospodarili in kako in v kakšnem obsegu bomo ustvarjeno trošili. Zato smo toliko bolj odgovorni, da našo delegatsko bazo motiviramo, da vsi razmišljamo o današnjem in jutrišnjem času. kako najbolje izkoristiti prednosti, ki nam jih naša dolina daje, kako našim zanamcem zagotoviti vsaj kak kos kruha, kot smo ga imeli sami. Po takšni poti bomo zato tudi bolj odločno kot dosedaj sprejemali odločitve v posameznih zborih občinske skupščine in skupščinah interesni skupnosti, te odločitve tudi sami predlagali in se ne zadovoljevali le s tistim, kar nam kot edino možno ponudijo drugi. Odgovornost delegatov za sprejete odločitve naj bo zatorej tudi merilo uspešnosti samoupravljanja. V občini imamo dovolj možnosti za temeljit gospodarski preobrat. Stopnja tehnološke razvitosti, delovne navade, organiziranost in narodni dohodek so dovolj veliki in vitalni pogoji in kazalci, s katerimi nam je uspeh zagotovljen. Manjkajo nam le še smelejše odločitve, zavzetejše prizadevanje in napori vseh delovnih ljudi v skupnem dogovarjanju v delavskih svetih in delegatskih skupščinah. Tu pa se tudi kaže. da v občini še nimamo zadovoljivega sistema informiranja in da še vse premalo spoštujemo in uporabljamo znanje vsakega posameznika. Le večje znanje vsakega, kmeta in delavca, strokovnjaka in dijaka, pa je pogoj in osnova, da bomo znali tehnološko zahtevne oblike dela uporabiti v praksi in da nam bo tudi organizacija dela prinašala pričakovane rezultate. Pred vsakim novim letom navadno dajemo obljube, kaj bo boljšega prihodnje leto. kaj vse bomo na novo zgradili, za koliko bo porastel dohodek itd. Ni moj namen, in takih obljub tudi ne morem dajati. Želim pa, da vsi skupaj resnično več delamo, več ustvarjamo, več gradimo. Največ pa bomo naredili, če bomo složni, če si bomo medsebojno zaupali in na temeljih zaupanja tudi samoupravno odločali. Bodimo resnično združeno delo, kajti vsi ustvarjamo in trošimo skupno ustvarjene dobrine, vsem nam je skupen cilj: graditi bodočnost na temeljih in vzorih naše preteklosti, graditi zase. za nas vse in za naš boljši jutri. Čestitam rudarjem za dosežen proizvodni plan in jih vzpodbujam v prizadevanju za izkop 5 milijonov ton premoga. Čestitam vsem delavcem, kmetom, vzgojiteljem in učiteljem, zdravstvenim delavcem, študentom in dijakom, vsem našim delovnim ljudem in občanom k doseženim uspehom v letošnjem' letu in jim želim srečno in uspešno leto 1982. Ob zavzetosti vseh so naše razvojne možnosti velike Leto 1981 je bilo prvo teto novega srednjeročnega obdobja 1981 —1985, za katero smo v planskih dokumentih, vendarle zapisali še dokaj ambiciozne, a realne cilje. Ta realnost je temeljila na analizi gospodarsl:jh uspehov, ki smo jih dosegli v prejšniih letih. Smelo smo načrtovali razvoj gospodarstva tudi zaradi na-daljnih možnosti razvoja družbenih dejavnosti, komunalno stanovanjske izgradnje ter celotne izgradnje infrastrukture, saj smo se zavedali, da le tako lahko premostimo težave, ki se kažejo zaradi prevelikega zaposlovanja v prejšnjem obdobju. Ko smo v novembru letos na seji občinske skupščine obravnavali devetmesečne rezultate poslovanja in ocenjevali možnosti do konca leta, smo kljub vsem težavam, ki so naše gospodarstvo pestile zaradi stabilizacijskih ukrepov, vendarle ugotavljali, da je načrtovani dohodek dosežen, dosežen pa je tudi družbeni proizvod. Seveda pa bo zaradi visokih inflacijskih gibanj na osnovi zaključnih računov še potrebno ugotoviti, kakšna so bila pravzaprav realna gibanja. Ta analiza bo potem osnova za dopolnitev srednjeročnega načrta in tudi za usmeritve v prihodnjem letu. Verjetno smo lahko ponosni, da so gibanja občinske porabe usklajena. Razveseljivo je, da so se osebni dohodki v večini delovnih organizacij gibali tako kot smo sprejeli v družbenem doeovoru in da smo obravnavali le redke kršitelje, ki morajo do konca leta osebne dohodke uskladiti. Zato pa je toliko manj razumljivo, da splošna poraba izven občine presega dovoljena gibanja in upravičeno pričakujemo, da bodo republiške interesne skupnosti to upoštevale pri sprejemanju svojih planov za prihodnje leto. Kljub velikim težavam smo tako iz sredstev splošne kot skupne porabe ter iz sredstev samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje korektno uresničili izvozne obveze. Tudi v letošnjem letu. smo i> naši občinski skupnosti namenili posebno skrb nadaljnjemu razvoju delegatskega sistema. Menim, da so bili s sprejetjem odloka o občinskih upravnih organih položeni temelji za nadaljnje poglabljanje delegatskega sistema. Ko bodo v naslednjem letu pričeli delovati družbeni in upravni sveti pri občinski skupščini in upravnih organih, bo to omogočilo racionalizacijo našega delovanja. Ne bo več nepotrebnega podvajanja, saj bodo vse Franjo Kljun, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje subjektivne sile skupno z združenim delom usklajevale in pripravljale predloge v teh družbenih svetih. Nikakor si ne moremo zamišljati nadaljnjega razvoja gospodarstva ne da bi se vzporedno razvijal tudi delegatski sistem. Ocenjujem, da je v tem mandatnem obdobju tudi izvršni svet usmerjal svoje aktivnosti in delo v smeri razvoja delegatskega sistema, prav tako pa tudi občinska skupščina, kije svoje delovanje obogatila s skupnimi zasedanji z zbori skupščin interesnih skupnosti. Leto 1981 je bilo težko zlasti za tiste organizacije združenega dela, ki so bile naenkrat postavljene na svetovno tržišče in pa za Gorenje, kije sprejelo visoke obveze pri izvozu. Ostale organizacije združenega dela, če razmišljam predvsem o nosilcih našega razvoja. so večinoma izpolnjevale načrtovane cilje. Izredno smo veseli uspeha rudarjev, ki so že predčasno dosegli načrtovano proizvodnjo in ki se v teh dneh trudijo, da bi dosegli celo rekordni izkop. Tudi na področju družbenih dejavnosti smo v letošnjem letu dokaj uspešno razreševali nastale težave. Ni pa nam uspelo v celoti uresničiti načrtov na področju komunalne stanovanjske izgradnje. Tu se je zatikalo tako pri zagotovitvi potrebnih sredstev kakor pri nakupu gradbenih materialov. Naše razvojne možnosti so tudi v prihodnje precejšnje. Dosegamo relativno zadovoljiv družbeni proizvod, imamo celovite izkušnje na področju rudarstva, pri proizvodnji gospodinjskih aparatov, pridobivanju električne energije, pri projektiranju in gradnji. To so osnove, ki jih moramo obogatiti le še z večjim znanjem in stremljenjem za poglobljeno inventivno delo. Pozitivno je tudi to, da se vedno več organizacij združenega dela povezuje v občinske, regijske, republiške in medrepubliške dohodkovne kroge. Ob tem pa v marsikaterem delovnem okolju uspešno razvijajo lastno tehnologijo. Če bomo uspešno izpolnili naloge, ki smo sijih zastavili, povečali izvoz, celotno proizvodnjo, skrbeli za kvalitetno zaposlovanje in usklajenost razvojnih načrtov, potem lahko optimistično stopamo v novo 1982. leto. Pri tem se moramo zavedati, da bomo uspešni le, če se bo v ta prizadevanja vključil sleherni izmed nas. Ce kdaj. sedanji dogodki v svetu kažejo, kaj pomeni samoupravljanje. Zato bi resnično morali storiti vse. da ga še v naprej razvijamo, racionaliziramo ter da se bolj povežemo med seboj, zlasti pa moramo v vsakem delovnem okolju čim bolj skrbeti za čim boljše medsebojne delovne odnose, ki so osnova za dosego vseh ciljev o katerih sem govoril 1 'sem delovnim ljudem in občanom želim uspešno, zdravo in zadovoljno novo leto.<< Trdno tlakovati Titovo pot vprihodnost Alojz Kikec predsednik občinske konference ZKS Velenje V celotnem obdobju naše revolucije in razvoju socialističnega samoupravnega sistema je bila komunistična partija oziroma zveza komunistov tista gibalna sila tega razvoja, ki je delavskemu razredu ter narodom in narodnostim Jugoslavije vedno pokazala pot naprej. Revolucija ni bila izbojevana samo z nacionalno osvoboditvijo in predajo oblasti v roke delavcem, revolucija bo izbojevana takrat, ko bo ta delavski razred v celoti obvladal vse mehanizme oblasti, ko bo v celoti odločal o ustvarjanju, delitvi in porabi družbenega produkta, ko bodo samcTupravni dogovori kot izraz lastne volje nadomestili vse državne in drugačne ukrepe. To so jasno začrtani cilji borbe zveze komunistov, od katerih zveza komunistov niti v najbolj zaostrenih pogojih gospodarjenja ne more in ne sme odstopiti. Občinska konferenca ZKS Velenje je v preteklem koledarskem letu svojo aktivnost zastavljala prav k tem ciljem. V težavnih pogojih gospodarjenja v TGO Gorenje, ko je pomanjkanje reprodukcijskih materialov onemogočalo normalno proizvodnjo, je še toliko pomembnejše, kako so razviti samoupravni odnosi in politično delo v tovarni. V REK Velenje tečejo vzporedno z velikimi napori rudarjev za nadplansko proizvodnjo tudi intenzivne politične akcije za vzpodbuditev takšnih družbenoekonomskih odnosov, kot jih opredeljuje zakon o združenem delu. Tudi v drugih delih združenega dela v občini — RŠC, Vegrad. ERA in drugje — se z aktivnostjo zveze komunistov zastavljajo procesi samoupravne preobrazbe ali nadaljnjega razvijanja in dograjevanja samoupravnih odnosov. Občinska konferenca je takšne aktivnosti opredeljevala na svojih sejah, na sejah komiteja, z delom problemskih konferenc in aktivnostjo predsedstev problemskih konferenc in osnovnih organizacij v vseh sredinah. Seveda nismo vsepovsod dosegli željenih in opredeljenih ciljev, velikokrat je v sedanjih pogojih gospodarjenja in mednarodnih političnih razmerah potrebno še ukrepanje državnih in drugih oblastnih organov, vendar to ne sme naše pozornosti odvrniti od razvijanja tn dograjevanja socialističnih samoupravnih odnosov kot za nas edine možne oblike oblasti delavskega razreda. Prihodnje leto bo, kar zadeva pogoje gospodarjenja, verjetno še težje kot letošnje. V celotni družbi so zastavljeni plani za zmanjšanje primanjkljaja v zunanje-trgovinski bilanci, ki bodo zahtevali velike napore vseh delov naše družbe. V občini Velenje, ki z energetiko in kovinsko predelovalno industrijo pomembno vpliva na celotno slovensko gospodarjenje. ima zveza komunistov zato še posebno odgovornost. Letošnji delovni uspehi rudarjev, pripravljenost delavcev v Gorenju. da prebrodijo vse težave pripravljenost delavcev Vegrada, RŠC-ja in vseh drugih, da se spopadejo z vsemi težavami, je porok, da bomo z razvijanjem samoupravnih odnosov in intenzivnim družbenopolitičnim delom izšli iz sedanjih razmer razvitejši in bogatejši. Leto 1982 je tudi leto kongresov ZKS in ZKJ, ko bodo komunisti ocenili prehojeno pot zadnjih štirih let, obdobje, kije bilo za zvezo komunistov in celotno jugoslovansko skupnost najbolj boleče, saj smo izgubili svojega velikega voditelja tovariša Tita. Kongresi pa bodo tudi opredelili tiste aktivnosti zveze komunistov, ki bodo morale jasno in trdno tlakovati Titovo pot v prihodnost. Vsem komunistov in občanom občine Velenje želim v letu 1982 obilo sreče v delovnem in družinskem okolju. Smelo in delovno v leto 1982 Še nekaj dni in izteklo se bo koledarsko leto 1981. Običajno se v takih trenutkih ozremo nazaj na prehojeno pot, ocenimo delo, ob tem pa sočasno zastavljamo načrte za prihodnje leto. Značilnost leta 1981 so bile zelo zapletene gospodarske razmere in napori za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije ter priprave in sprejemanje planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Pri uresničevanju konkretnih nalog v sindikatu smo sledili smernicam zadnjih kongresov ZKJ, ZSS ter konferenc ZSS, naloge pa nam je naložila tudi resolucija III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Delegati na kongresu so namreč ugotavljali, da so stališča in sklepi kongresa, skupaj z opredelitvami ZKJ in naše družbe, osnova za najširšo akcijo delavskega razreda in delovnih ljudi, ki pa jih moramo na vseh ravneh uresničiti, če hočemo razrešiti naloge in probleme, pred katerimi je danes naša družba. Vse te in druge usmeritve so bile spodbuda za vrste konkretnih aktivnosti osnovnih organizacij zveze sindikatov in občinskega sveta ZSS. To pa so terjale tudi gospodarske razmere in odločnejša usmeritev za uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije, načrtovan padec realnih osebnih dohodkov, motnje pri preskrbi trga in vse ostale ekonomske ter politične posledice, ki so temu sledile. Številka 51/52 (i613/614) - 28. decembra 1981 Novoletne misli i\£3 Zato smo v tem enoletnem obdobju namenili največ pozornosti nadaljnjemu uresničevanju ustave in zakona o združenem delu, zakona o planiranju, zakona o sistemu in planiranju cen ter krepitvi vloge in položaja delavca nasploh, pripravi in sprejemanju srednjeročnih in letnih planov, tekočemu obravnavanju rezultatov gospodarjenja, uresničevanju resolucijskih določil in še posebej dogovora o družbenem usmerjanju pri delitvi osebnih dohodkov in skupne porabe, združevanju dela in sredstev ter dohodkovnim odnosom, delitvi po delu in rezultatih dela, krepitvi inventivne dejavnosti, vlogi delegatskega sistema, obveščanju delavcev, rekreaciji in oddihu, pripravam na usmerjeno izobraževanje in organi-zacijsko-kadrovskim nalogam predvsem v zvezi s pripravami na volitve 82, občine zbore OOZS in volilno skupščino občinskega sveta ZSS Velenje, ki bo predvidoma aprila 1982. Ostalih, sicer nič manj pomembnih nalog, ki smo jih opravili po programu, ne kaže naštevati, ker pomenijo sestavni del kontinuirane sindikalne aktivnosti. Če vsa prizadevanja za realizacijo naštetih nalog ocenjujemo skozi prispevek sindikata, krepitev vloge in položaja delavca, ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj smo v zadnjem času pod pritiskom trenutnih problemov v OZD — pomanjkanje reprodukcijskih materialov ipd., nekoliko zanemarili politično delo na krepitvi vloge in položaj delavca. Sindikalne aktiviste marsikje postavijo v drugi plan, če vztrajajo na vzpostavitvi svobodne menjave dela, dohodkovnih odnosov, uveljavljanju samoupravljanja, češ, kaj bi sedaj s tem, ko pa nam primanjkuje materiala in imamo druge skrbi. Izkušnje pa kažejo, da smo rezultate dosegli tam, kjer je samoupravljanje okrepljeno, delegatski odnosi delujejo in kjer imajo delavci odločujoč vpliv. Zato bo v prihodnje nujno še povečati politično aktivnost sindikata in z ustreznimi metodami dela aktivirati kar največji del članstva. Najpomembnejša naloga v letu 1982 bo uresničevanje nalog in ciljev ekonomskega in družbenega razvoja. Izhodišča aktivnosti sindikata na tem področju bodo v vodenju aktivnosti za uresničitev predividene rasti proizvodnje, produktivnosti in Tradicije NOV prenesti na mladi rod »V letu. ki se izteka je bila naša družba v težkem gospodarskem položaju. Kljub temu. da smo si prizadevali, da bi to stanje izboljšali, z doseženim ne moremo biti zadovoljni in borci smo nad stanjem v kakršnem živimo, zaskrbljeni. Prav zaradi tega želimo z delom na družbenopolitičnem področju prispe- Franc Trebše, predsednik OS ZSS Velenje dohodka, kar bomo dosegli z odločno usmeritvijo v smiselno združevanje dela in sredstev ter dohodkovnim povezovanjem OZD, z odpravo pomanjkljivosti v organizaciji dela in poslovanja, boljši izkoriščenosti delovnega časa, kadrov, zmanjševanju proizvodnih in drugih stroškov, kar se mora odražati v dohodku in osebnem dohodku delavca. Delavci morajo na podlagi pravočasnih in objektivnih podatkov poslovodnih organov o rezultatih poslovanja in rezultatih združevanja dela in sredstev uresničiti svoj vpliv na uresničevanje začrtanih ciljev in pravočasno ukrepati ob ugotovljenih pomanjkljivostih ali nepravilnostih ter vplivati na razporejanje dohodka in čistega dohodka, kritično oceniti učinkovitost dela delovnih skupnosti skupnih služb ter začeti akcijo za bolj odgovoren odnos do dela vseh delavcev ter se odločneje zavzeti za uvajanje ukrepov za nedelo in neodgovorno vedenje. Bitko za povečanje izvoza in zmanjševanje primanjkljaja v plačilni bilanci moramo nadaljevati in v vseh OZD konkretno razpravljati o pomenu uresničevanja opredelitve za izvoz; zlasti z izdelki z višjo stopnjo obdelave, za zagotavljanje hitrejše zamenjave surovin, energije in opreme iz uvoza za domačo proizvodnjo ter za bolj organizirano enotno nastopanje na tujem tržišču. Boriti se moramo za dosledno uresničevanje ciljev investicijske politike in zahtevati proučitev in ocenitev vseh naložb, tekočih in načrtovanih, ki morajo biti v obsegu in strukturi usklajene z realnimi možnostmi in potrebami in določiti prednosti v investiranju. Da bi učinkoviteje razrešili probleme izgub, bomo od delavskih svetov zahtevali, da v organizacijah razčlenijo vzroke izgub in ugotovijo, koliko so te posledica subjektivnih in koliko objektivnih okoliščin ter mobilizirati delavce, da o teh ocenah kritično in celovito razpravljajo ter sprejmejo ustrezne odločitve oz. sanacijske programe. Bistena naloga za upočasnitev rasti cen je pravočasno vključevanje delavcev v pripravo in sprejemanje odločitev o cenah s tem, da jim jasno prikažemo vzroke in učinke predlogov, ne le za povečanje njihovega kupnega prihodka in dohodka, temveč njihov verižni vpliv na cene drugih proizvodov, storitev in s tem na življenjski standard. Odločno pa moramo nasprotovati poskusom, da bi nizko produktivnost, slabo organizacijo dela, zgrešene investicije, slab odnos do dela in druge subjektivne razloge, ki vplivajo na manjši dohodek, reševali s povečanjem cen. Vse organizacije in organi zveze sindikatov bomo na področju politike dohodka in osebnih dohodkov skrbeli, da bo rast dohodka in osebnih dohodkov čim bolj temeljila na povečanju proizvodnje, produktivnosti dela in drugih kakovostnih dejavnikov gospodarjenja; da bo sistem delitve dohodka in OD stimulativen in bo delavce motiviral za prispevek k večjemu ustvarjanju dohodka, varčevanju z materialom in energijo, boljšemu izkoriščanju sredstev in delovnega časa in da bo bolje vrednoteno proizvodno delo in delo v težjih delovnih razmerah. Zato bo dograjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela še nadalje ostala temeljna naloga organizacij zveze sindikatov. Pomembne naloge nas čakajo na področju politike zaposlovanja, kjer moramo doseči, da v vseh TOZD opravijo analizo zaposlenosti in kadrovskih potreb ter na podlagi tega izdelajo program zaposlovanja ter postopke za ukinitev ali zmanjševanje dopolnilnega, honorarnega in nadurnega dela, hitrejšo upokojitev delavcev, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev ter zmanjševanje števila delavcev, ki opravljajo režijska in administrativna dela in naloge. V sindikatih se bomo zavzemali, da se bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb gibala v skladu z resolucijskimi določili ter intenzivirali kompletno akcijo za hitrejše vzpostavljanje odnosov svobodne menjave dela med izvajalci in porabniki storitev in uresničenje dogovorov o pravicah uporabnikov uskladiti z materialnimi možnostmi združenega dela. Organizacija sindikata v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti pa morajo voditi aktivnosti za sprejemanje programov iskanja in večjega izkoriščanja lastnih notranjih rezerv, predvsem na podlagi boljše lastne organiziranosti, zmanjševanja stroškov in boljšega izvajanja storitev. Skozi bitko vseh delovnih ljudi za boljše gospodarjenje, povečanje produktivnosti dela in uresničevanja stabilizacije gospodarstva, se mora zagotoviti ohranitev materialne in socialne varnosti delavcev, ki se pri izvajanju ukrepov stabilizacije ne sme zmanjšati oz. moramo vzporedno s povečanjem določenih stroškov, ki bistveno vplivajo na materialno in socialno varnost delavcev, realizirati politiko subvencioniranja in dife-renciranja udeležbe pri posameznih stroških storitev v skladu z materialnimi možnostmi posameznih občanov. Organizacije in organi zveze sindikatov moramo redno spremljati aktivnost delegatov v samoupravnih organih OZD, SIS in skupščini družbeno političnih skupnosti, jih spodbujati in opredeljevati s konkretnimi stališči in skrbeti za obojestransko obveščanje. S takšnim aktiviranjem delegatov bomo organizacije in organi zveze sindikatov zagotovili uresničevanje stališč in vpliv organizacije zveze sindikatov v teh organih in povečali odgovornost za pravočasno in učinkovito uresničevanje zastavljenih nalog. Le s smelim pristopom vseh članov sindikata za realiziranje nalog prihodnjega leta bomo ob koncu leta 1982 ugotovili zadovoljiv napredek pri ustalitvi družbeno-ekonomskih razmer. Zato smelo in delovno v leto 1982! SREČNO! Nestl Žgank predsednik OO ZZB NOV Velenje vati. da bi premagali težko stanje. Menim, da se moramo vse družbene politične organizacije združiti in enotno nastopiti, saj bomo le enotni kos težavam, s katerimi se srečujemo, in ki nas nedvomno čakajo tudi prihodnje leto. Vsi bi se morali združiti v Socialistični zvezi kot frontni organizaciji ter se tako enotno lotiti razreševanja vprašanj na vseh področjih. In kakšno je bilo sicer delo naše organizacije v letošnjem letu? Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so borčevska vprašanja dobro urejena in zato na tem področju nimamo težav. Zadovoljivo imajo vsi naši člani razrešena stanovanjska vprašanja, vsi tisti, ki nimajo drugih dohodkov, pa prejemajo priznavalnine. Prav tako imamo dobro poskrbljeno za zdravstveno varstvo borcev in vojaških vojnih invalidov, saj imamo v občini Velenje svoj dispanzer. V prihodnje bi radi še bolje uredili nekatera vprašanja s tega področja kot na primer zobozdravstveno varstvo in patronažno službo. Naša največja naloga je ohranjevanje tradicij NOB in jih prenašati na mladi rod. V ta namen si prizadevamo, da bi v vseh krajih, ki so znani iz narodno osvobodilne borbe, kjer so potekali težki boji, postavili spominska obeležja. V spominu pa moramo ohraniti tudi vse velike borce, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Zbiramo tudi gradivo o poteku narodno osvobodilnega boja na področju Šaleške doline, izdelali pa smo si tudi program dela. kako bomo v prihodnjih letih postavljali oziroma obnavljali spominska obeležja. V letošnjem letu, lahko trdimo, je bilo na tem področju veliko narejenega. V pomladnih mesecih smo odkrili spomenik 19 padlim borcem Šercerjeve brigade v Skornem, ob občinskem prazniku pa še spomenik znanemu partizanu, duhovniku Jožetu Lampretu. Borci se aktivno vključujemo v družbenopolitično delo na vseh področjih. Uspešno smo sodelovali tudi v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Ob dnevu borca smo organizirali proslavo, na katero smo povabili tudi mladino. Zares smo bili presenečeni nad obiskom, saj seje proslave udeležilo preko tisoč borcev in mladih. Marljivo pa smo se v tem letu pripravljali tudi na gradnjo doma borcev in mladine. Z zadovoljstvom ugotavljamo, daje samoupravni sporazum, po katerem delovne organizacije združujejo sredstva za gradnjo tega objekta, podpisalo kar 86 odstotkov delovnih organizacij v občini. Zaradi težkega gospodarskega položaja, se borci zavedamo. da tega objekta v občini ne bo možno graditi in zato smo predlagali in se tudi že dogovorili, da bomo dobili v lastništvo sedanji dom SLO, saj ti gradijo za svoje potrebe nov velik objekt. Storili bomo vse, da bomo skupaj z mladimi dom kar najbolj koristno izrabili. Naša želja je, da bi postal to objekt, v katerem bi se borci in mladina zbliževali in tako bi tudi prenašali tradicije narodno osvobodilne vojne na mladi rod. Prepričan sem, da bomo tako še uspešnejši, saj so mladi doslej že mnogokrat dokazali, da so pripravljeni nadaljevati s tistim, kar smo ,mi borci med narodno osvobodilno vojno izborili in seveda s tistim, kar smo v naši družbi naredili v letih po vojni. Seveda se bomo borci tudi v prihodnje vključevali v družbeno politično življenje in skušali s svojimi izkušnjami pomagati za doslednejše uresničevanje sprejetih nalog. Ob tem smo borci mnenja, da se v naši družbi, tako tudi v občini Velenje, še vse premalo zavedamo resnosti gospodarskega položaja in da naša stabilizacijska prizadevanja še vedno niso dovolj učinkovita. Še vse preveč o vsem le govorimo in sprejemamo razna določila, ki pajih kasneje ne izvajamo dovolj resno. Menim, daje zadnji čas, da se tega v popolnosti zavemo in začnemo resnično dosledno ukrepati. Vsem borcem, mladim in delovnim ljudem ter občanom Šaleške doline želim v novem 1982. letu obilo zdravja, sreče in zadovoljstva ter kar največ delovnih uspehov.<< MNHMBII V delo mladinske organizacije še več mladih ■ Hi - . -- >>Kljub različnim težavam je bilo leto, ki se izteka, za mladinsko organizacijo v naši občini vendarle dokaj uspešno. Zadovoljivo smo opravili naše vsakoletne naloge, čeprav bi morda ob večji zavzetosti posameznikov ter ob boljšem poznavanju problemov laže. kvalitetneje in hitreje uresničili marsikatero akcijo. Pa vendarle je pri delu naše organizacije, Milan Kretič, predsednik OK ZSMS Velenje opaziti, da bolj poglobljeno in kvalitetneje pristopamo k uresničevanju sprejetega programa. Tako kot v prejšnjih letih, smo tudi letos sodelovali na številnih prireditvah in manifestacijah, organizirali smo pohod po poteh XIV. divizije, sodelovali na mladinskih delovnih akcijah in v vrstah teritorialne obrambe, pripravili več kulturnih in športnih prireditev ter se kar se nam zdi najpomembneje pričeli bolj ukvarjati z življenjskimi problemi mladih. Tako smo pripravili okroglo mizo na temo »Mladi in prosti čas«, razpravljamo o težavah štipendistov, o zaposlovanju, o družbenoekonomskem položaju mladih, o težavah mladih iz drugih republik ter o vseh drugih življenjskih problemih, s katerimi smo povezani in katerih razrešitev naj bi pripomogla k našemu boljšemu in lažjemu življenju, uspešnejšemu delu in lažji družbeni uveljavitvi. Vseh zastavljenih ciljev seveda ne bi dosegli, če ne bi imeli zadovoljivo pomoč v osnovnih organizacijah in izredno delavno predsedstvo, katerega člani so pripravljeni in tudi sodelujejo pri večini zastavljenih akcij. Ob tem pa moram vendarle ugotoviti, da delo v marsikateri osnovni organizaciji še šepa, da marsikje nismo evidentirali ustrezne kandidate in da celo nekatere komisije pri predsedstvu ne delujejo tako. kot bi si želeli. V prihodnjem letu si želimo, da bi se v delo mladinske organizacije vključilo več mladih, saj je tudi večja množičnost pogoj za kvalitetnejše delovanje ter uveljavitev naših mnenj, potreb in zahtev v širši družbeni skupnosti. Še naprej se bomo zavzemali za razreševanje perečih vprašanj, s katerimi se srečujemo mladi iz naše občine ter se kvalitetno pripravili na bližnji kongres ZSMS. Ker tudi prihodnje leto ne bo lahko, saj bo naša stabilizacijska prizadevanja potrebno še povečati, moramo tudi mladi vso skrb nameniti večjim delovnim dosežkom, saj bomo le z razrešitvijo nastalih gospodarskih težav uspešno razreševali lastne probleme in vsem nam omogočili boljšo in lepšo prihodnost. Mladim iz naše občine in vsem delovnim ljudem in občanom želim v imenu predsedstva in naše občinske organizacije ter v svojem imenu uspešno in projetno novo 1982 leto.« V letu, kise izteka, so naši delovni ljudje in občani uresničili pomembne naloge pri uresničevanju programa nadalnjega razvoja občine Velenje in vse naše samoupravne socialistične skupnosti. V letu 1982želimo vsem našim delovnim ljudem in občanom novih delovnih uspehov in osebne sreče! Skupščina občine Velenje Občinski svet ZSS Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZK Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje 4i\£ Gospodarjenje Številka 51/52 (613/614) - 28. decembra 1981 Rudnik lignita Velenje Z izjemnimi napori do pet milijonov ton Izteka se 1981 leto in prav je, da ob tem pregledamo delo in rezultate našega dela. Plansko sprejeta obveza — nakopati 4,700.000 ton premoga — je bila zahtevna naloga, ki je terjala od vsakega člana našega kolektiva kar največ naporov, delovne discipline in strokovnega znanja. Zavedamo se pomena našega premoga za slovensko in jugoslovansko energetiko, zlasti še v obdobju stabilizacije in zaostrenih gospodarskih razmer. Zato smo naše naloge zaostrili tako, da bi bila s planom prevzeta obveza izpolnjena v celoti. Reševati smo morali različno in številno problematiko našega rudnika. Rezultati kažejo, da smo bili pri tem uspešni. Na razvojno-tehničnem področju je bilo težišče dela usmerjeno v izgradnjo nadomestnih objektov Preloge, katerih pravočasna izgradnja bo zagotovila kontinuiteto proizvodnje na višini 4.700,000 ton do leta 2005. Sredstva, potrebna za izgradnjo teh objektov, niso bila zagotovljena v potrebni višini, da bi se lahko dela odvijala po planu. V kolikor tudi v letu 1982 ne bomo dobili potrebnih sredstev za izgradnjo nadomestnh objektov Preloge, da programa uvajanja mehanizacije in dodatnih raziskav, bo kontinuiteta proizvodnje na višini 4.700,000 ton letno v naslednjih letih resno ogrožena. Prepričani smo, da je mesto RLV v slovenski elektroenergetski bilanci tako pomembno, da bo družba ob tehtanju investicijskih prednosti našla potrebna sredstva, ki so rudniku potrebna za to, da ne bi prišlo do zmanjševanja proizvodnje. V letošnjem letu so se izvajala raziskovalna in hidrološka dela, potrebna za tekoče zagotavljanje odkopne fronte. Pomembna naloga v tej zvezi je izvajanje nadaljevanja del in ,,Študije varnega odkopavanja pod vodonosnimi plastmi", katere nosilec je Geološki zavod Ljubljana. Ta naj bi dala rešitve, kako odkopa-ti prek 80,000.000 ton premoga, ki leži pod vodonosnimi plastmi. Na površini je bila uspešno re-ševana problematika ugrezanja, rudarskih škod in rekultivacije. V letu 1981 so bili doseženi pomembni rezultati tudi na studijskem področju, predvsem pri izpopolnjevanju organizacije dela in uporabe mehanizacije na širokočelnih podkopnih delovi-ščih, kar je dalo pomemben prispevek k proizvodnim rezultatom. Na elektrostrojnem področju so bila uspešno opravljena vsa dela, ki so bila potrebna za proizvodnjo, transport in klasiranje premoga, priprave jamskega lesa, vzdrževanje kopalnic in transportna dela, kakor tudi projektiranje in priprava dela za proizvodnjo. Kljub težavam pri oskrbi za opremo, rezervnimi deli in repromateriali, je bilo z dobro organizacijo dela, strokovo-stjo in prizadevanji doseženo, da je bila dosežena izredno dobra izkoriščenost razpoložljive mehanizacije, kar je v znatni meri pripomoglo k uspešni proizvodnji. Osnovna naloga na področju proizvodnega sektorja je bila, da skupno s TOZD in delovno skupnostjo organizira in tehnično izpelje plan 4,700.000 ton. Pri tej nalogi je bil uspešen, kljub še vedno določenemu pomanjkanju delovne sile in problemom z. nabavo opreme, rezervnih delov in reprodukcijskih materialov. Pri prizadevanjih za izvrševanje s planom prevzetih obvez je bil v letošnjem letu kar dvakrat dosežen rekord dnevne proizvodnje z 22.000 ozi- roma 22.100 ton dnevne proizvodnje. Ob sorazmerno normalnih geoloških pogojih, uspešnem uvajanju novih mehaniziranih odkopov, z dodatnimi delavniki (ob sobotah) in z uvedbo med-izmenske proizvodnje, kakor tudi s požrtvovalnostjo, disciplino in strokovno sposobonostjo so velenjski rudarji izpolnili letošnji letni plan že 11. decembra. Dodatno obvezo, da bo ob vključitvi dela prostih dni v tretjem in četrtem kvartalu letošnji plan presežen za 134.000 ton je bila izpolnjena 18. decembra. Izgledi so, da bo v celoti izpolnjena tudi obveza, ki so jo dali velenjski rudarji na pobudo članov ZK, v zadnjem tednu novembra slovenski družbi, da bodo ob maksimalnih naporih vseh članov kolektiva, v letošnjem letu nakopali 5,000.000 ton premoga in s tem presegli vse dosedanje rekordne letne proizvodnje v 106-let-nem delu Rudnika lignita Velenje. Z letnim delovnim načrtom za leto 1982 je predvidena proizvodnja 4,700.000 ton. Kljub letošnjim rezultatom se moramo zavedati, da ta naloga ni majhna zlasti z ozirom na mogočo odkopno fronto predvidene montan-geološke prilike, težave pri nabavi opreme, rezervnih delov in reprodukcijskih materialov ter da bodo za uspešno izpolnitev plana potrebni prav takšni ali še večji napori kot v letošnjem letu. Naše glavne naloge bodo poleg proizvodnje uspešno izvajanje del na investicijah, raziskavah, reševanje hidrogeološke in geomehanske problematike ter prizadevanja za povečanje stopnje mehaniziranosti proizvodnje-ga procesa, v prizadevanjih za večjo storilnost, humanizaeijo težkega rudarskega dela in prizadevanjih za čimvečjo varnost pri delu. Ob izteku leta bi se želel v imenu poslovodnega odbora rudnika in v svojem imenu zahvaliti vsem članom kolektiva za dosedanje dobro delo in sodelovanje, z željo, da bi se to v bodoče še krepilo. V novem letu 1982 želim vsem obilo zdravja, zadovoljstva, uspehov in osebne sreče. Lojze Diacci, predsednik KPO RLV Rudarski šolski center Smelo v novo leto 1982 Ob izteku starega in ob prihodu novega leta je direktor delovne organizacije Rudarski šolski center FRANC NOVAK takole oceni! poslovno leto in opredelil razvojne smernice: »Rudarski šolski čemer, v katerem združuje delo 1400 delavcev in pridobiva znanje 2300 učencev, dokaj uspešno zaključuje poslovno leto 1981. Ne trdimo, da nismo imeli težav in problemov, z napori in prizadevanjem vseh zaposlenih pa nam jih je uspelo vsaj ublažili, če že ne odpravili. Vse noše temeljne organizacije bodo leto uspešno zaključile, čeprav z ostankom dohodka v nekaterih izmed njih ne moremo biti povsem zadovoljni. Letos bomo ustvari I i za 25 odstotkov več dohodka, ki bo dosegel znesek 465 milijonov dinarjev. I' enakem odstotku ne bo porasel tudi čisti dohodek, ker so obveznosti iz dohodka ponovno porasle. Delo in življenje kolektiva smo usmerili v uresničevanje nalog tekoče politike za leto 1981. Predvsem velja to za reorganizacijo Rudarskega šolskega centra, za usposabljanje in prilaganje celotnega kolektiva zakonu o usmerjenem izobraževanju, za razvoj programov prehrambene tehnologije. vlečnih in dvižnih strojev, stikal brez dotika in nekaterih drugih. Investicijska dejavnost je bila usmerjena t' tehnologijo proizvodnje in učenja ter v stanovanjsko izgradnjo. Za v.ve to smo namenili 103 milijone dinarjev. Kam in kako v letu 1982? Prav gotovo bo osnova naše tekoče jpolitike temeljna politika RŠC. ki postavlja skrb za človeka-delavca v središče vseh naših pizadevanj. Postavljamo si takšne cilje, ki bodo izboljšali delovne in življenjske pogoje naših delavcev in njihovih .družin. Prav gotovo je to dolgoročna usmeritev, korak na tej poti pa bomo morali opraviti tudi v prihodnjem letu. Načrtujemo povečanje celotnega prihodka za 3C) odstotkov in ho tako dosegel 3.34 milijarde dinarjev. V enakem razmerju načrtujemo tudi povečanje dohodka. Tu je treba povedali, da odpade polovica celotnega prihodka na novoustanovljeno poslovno skupnost »Farmi n«. Značilnost načrta za prihodnje leto je. da so naloge na področjih izobraževanja. razvoja, financ, marketinga. tehnologije in proizvodnje ter na kadrovskem področju opredeljene. Prav s teh strateških in funkcijskih področij si zastavljamo cilje, s katerimi bomo odpravljali vsa strukturna neskladja, ki danes na Rudarskem šolskem centru še obstajajo. Našo tekoča politika t' letu 1982 bo torej usmerjena v nadaljnji raz voj programov, za kar bomo okrepili razvojno dejavnost. v razvoj programov usmerjenega izobraževanja, predvsem računalništva, v naložbe za potrebe usmerjenega izobraževanja, v naložbe za posodobitev tehnologije orod-jarstva in nove tehnologije za proizvodnjo inkubatorjev in slikal brc: dotika. v izvoz naših izdelkov za kar bomo okrepili marketinško dejavnost, v pridobitev takšne sestave kadrov po številu, nivojih in usmeritvah. ki bodo omogočili uresničitev dolgoročnih ciljev delavcev Rudarskega šolskega centra. Posebej zahtevna naloga izhaja iz dejstva, da je treba sedanji in bodoči družbeni ter poslovni vsebini Rudarskega šolskega centra dati samoupravno in organizacijsko strukturo, kar pomeni več de- lovnih organizacij, združenih v SOZD RŠC. Še bolj kot doslej bomo postavljali v ospredje delavca — človeka. Gre za ustvarjanje dobrih pogojev življenja. V to okvir sodi izgradnja družbenih stanovanj in zasebnih stanovanjskih hiš, izgradnja počitniških zmogljivosti. boljše zdravstveno varstvo. varstvo otrok in podobno. \e mislimo, da bomo vse te naloge uresničili že v prihodnjem letu. Pomembno je. da smo si postavili jasno usmeritev in cilje, ki so kažipot vsemu našemu delu. Doslej je kolektiv Rudarskega šolskega centra vse etapne cilje tudi uresničil. Te misli me vodijo, ko se obračam na družbeno-politič-no skupnost na vse delovne kolektive in občane naše občine z voščilom za uspešno NO l O LETO 1982.0 Vegrad Več naložb v tujini Leto 1981 je bilo /a delavce tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Titovem Velenju izredno zahtevno. Zaostreni pogoji gospodarjenja in prizadevanja za kar največji izvoz na konvertibilna tržišča so se močno odrazili na delo in gospodarjenje kolektiva. Podrobneje bomo o delu in poslovanju v letu 1981 ter o načrtih tovarne gospodinjske opreme Gorenje za leto 1982 pisali v prihodnji številki Našega časa. »Na osnovi doseženih dosedanjih rezultatov, v delovni organizaciji Vegrad ugotavljamo.« poudarja pomočnik direktorja za ekonomske zadeve Ivo Klobčar. »da bo naše poslovanje letos uspešno. Presegli bomo plan tako celotnega prihodka, dohodka kot ostanka dohodka. Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo. da smo optimistično zastavljen načrt izvoza presegli. Nismo pa uresničili načrtovanih lastnih investicij, kar je bila ena izmed nalog letošnjega stabilizacijskega programa. Prizadevali smo si tudi. da bi oblikovali čim večja obratna sredstva za kreditiranje naših kupcev. Sposobnost bank za kreditiranje je precej upadla in zato se moramo usposobiti vsaj za najnujnejše kreditiranje investitorjev. Upoštevati je namreč potrebno, daje dela za gradbenike vse manj inje tako tudi konkurenca na tržišču mnogo večja.« Tudi delovno organizacijo je močno prizadela zaostritev gospodarskega stanja, ki seje pričela leta 1980. nadaljevala se je v letošnjem letu. pričakovati pa je potrebno da se bo v prihodnje še / večjo intenzivnostjo. Jugoslovanska in slovenska resolucija, s katero načrtujemo gospodarjenje za prihodnje leto. prinašata na področju naložb nove omejitve. Družbeni proizvod, ki se v ostalih gospodarskih panogah načrtuje /. delnim povečanjem. naj bi v gradbeništvu realno padel. Vse to zahteva od gradbenikov nujno in hitro ukrepanje. »V Vegradu smo se pravočasno pričeli pripravljati na sedanje zaostrene pogoje gospodarjenja.« poudarja Ivo Klobčar. »Ze nekaj časa smo dajali poudarek razvoju naših industrijskih programov in pospešenemu nastopanju z investicijskimi deli v tujini. Trenutno v Vegradu sprejemamo plan za prihodnje leto. Ta izhaja iz gospodarskega stanja in temelji na zmanjšanju obsega proizvodnje v Jugoslaviji in povečanju investicijskih del v tujini. Na domačem trgu načrtujemo proizvodnjo v višini nekaj manj kot tri milijarde dinarjev. Pri tem smo si zastavili večjo mobilnost našega nastopa na domačem trgu. tako da bomo pripravljeni sprejeti delo kjerkoli v Jugoslaviji. V sedanjem stanju nam bodo pri pridobivanju del zaradi krajših rokov izgradnje, pripomogli naši trije industrijski programi Vemont. celični elementi in Velak (za kmetijske objekte). Na tujem tržišču načrtujemo. da bomo v prihodnjem letu uresničili za okoli 500 milijonov d i n či rjev gradbenih del. kar pomeni več kot sto odstotno povečanje obsega investicijskih del v tujini. Tolikšno povečanje izhaja iz našega načrtnega izvajanja celovitih investicijskih del v tujini. Ker pa se gradbenikom priznava za izvoz le dobiček in del storitev, bo znašal dev izni priliv okoli 60 milijonov dinarjev. kar pomeni 34 odstotno povečanje v primerjavi z letošnjim letom. Pri izvoznih prizadevanjjih dajemo poudarek predvsem deželam v razvoju. Doslej so nastopali z investicijskimi deli že več kot deset let v obeh Nemčijah, letos pa so pričeli graditi v Iraku in Egiptu.« Skladno s svojimi programi. planirajo v delovni organizaciji Vegrad tudi število zaposlenih delavcev. Zaradi povečanja del v tujini se bo število delavcev povečalo približno za 100. s tem. da bodo zmanjšali zaposlenost v domovini za dva odstotka. Da bi uresničili zastavljene naloge. sii v delovni organizaciji sprejeli v rsto ukrepov, da bi tako kar najbolj skrajšali gradbene roke, povečali kakovost. bolje pa želijo izkoristiti tudi delovni čas ter posvetiti več pozornosti skrbnemu ravnanju /, materiali. »Kljub težavam pričakujemo. da bomo ob naporih in /av zetosti celotnega kolektiva načrtovane cilje izpolnili.« je dejal Ivo Klobčarterobkoncu dodal: Vsem delavcem delovne organizacije in vsem ostalim občanom želim srečno. zdravo in uspešno novo leto.« Številka 51152 (613/614) - 28. decembra 1981 Gospodarjenje Termoelektrarne Šoštanj Ponosni na dosežene rezultate O delovnih uspehih delavcev šoštanjskih termoelektrarn in načrtih za prihodnje leto je predsednik kolektivnega poslovodnega organa Dušan Janežič povedal naslednje: »Delo in življenje v letošnjem letu — ki se hitro izteka — je bilo v šoštanjskih Termoelektrarnah zelo živahno in polno raznovrstnih problemov. Le ob izredni zavzetosti vseh zaposlenih nam je uspelo letni energetski plan proizvodnje električne energije prvič po sedmih letih prekoračiti za približno 3 odstotke oziroma za 114 kWh. Tako bo skupno proizvedeno 3 milijarde 738 miljonov kWh (3738 GWh). Ta proizvodnja je bila dosežena kljub številnim težavam. ki so nastajale med letom. Največja je bila vsekakor porušitev dela hladilnega stolpa bloka 5 v mesecu februarju. Poleg tega smo imeli okvare na turbini 345 MW in še mnoge druge večje in manjše težave. Vse leto smo imeli težave tudi s premogom in to predvsem zaradi njegove nizke toplotne vrednosti in zaradi dobave iz drugih rudnikov. Vendarle smo tudi te zapreke dokaj uspešno premostili in v letošnjem letu pokurili Dušan Janežič, predsednik KPO Termoelektrarn Šoštanj približno 4.820.000 ton premoga. Od tega smo dobili iz Rudnika lignita Velenje 3.970.000 ton in iz ostalih rudnikov (Slovenije, Bosne in Srbije) okoli 580.000 ton. Vsi ti podatki dokazujejo, da je bila obratovalna pripravljenost proizvodnih naprav v elektrarni izredno visoka (približno 83 odstotna). Tako visoka obratovalna sposobnost pa uvršča Termoelektrarne Šoštanj na prvo mesto med jugoslovanskimi elektrarnami. Z doseženimi rezultati proizvodnje smo zelo zadovoljni in nanje tudi ponosni, saj so prav gotovo rezultat strokovnega dela. naporov in požrtvovalnosti vseh zaposlenih delavcev v TEŠ, ki so tako tudi prispevali svoj del k naši gospodarski stabilizaciji. Uspešno obratovanje pa bo prav gotovo pripomoglo, da bomo dosegli zadovoljive finančne rezultate. vendar pa bodo podrobnejši rezultati znani šele v februarju. Prepričani smo. da bomo delavci v Termoelektarnah Šoštanj na osnovi doseženih uspehov tudi v prihodnjem 1982. letu s polno odgovornostjo in zavestjo storili vse, da bodo delovni rezultati še boljši. tudi nekatere ljudske instrumente. Predvidevajo, da bodo imeli v naslednjem letu 25 nastopov, od tega 10 celovečernih. V sodelovanju z glasbeno šolo si bodo skušali zagotoviti potrebno število glasbenikov, več poudarka kot doslej bodo dali petju in sploh ljudski glasbi, uvajanju ljudskih instrumentov v sestave, nadaljevali bodo uspešno začeto sodelovanje s folklorno skupino Oljka iz Šmartnega ob Paki. pa tudi z drugimi s linami, znova bi radi oživili sodelovanje s folkloristi iz pobratene Vrnjačke Banje. Čaka jih tudi zelo zahteven nastop v domu IvanCankarv Ljubljani, pa na mednarodnem festivalu na Češkoslovaškem. S. Vpvk Med podpisom samoupravnega sporazuma Rudarski šolski center Velenje Poslovna skupnost Farm in Na pobudo Rudarskega šolskega centra je prejšnji teden petnajst organizacij združenega dela iz različnih krajev Jugoslavije, predvsem pa iz Slovenije podpisalo samoupravni sporazum o ustanovtvi poslovne skupnosti Farmin. Sporazum so podpisale tiste organizacije, ki vidijo svoj interes pri izgradnji objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo prehrane. Do konca leta bo samoupravni sporazum podpisalo še pet delovnih organizacij. Tako bo poslovnaskupnost Farmin nudila celovito ponudbo od proizvodnje opreme, načrtovanja, in gradnje objektov, do tehnologije, ureditve infrastrukture in izobraževanja kadrov. Obširneje bomo o tej poslovni skupnosti poročali v naslednji številki. Šalek - Gorica Odprli samopostrežno trgovino V torek so v krajevni skupnosti Šalek Gorica odprli samopostrežno trgovino, ki jo je zgradila sestavljena organizacija združenega dela Merx Celje. Blagovnica je po zmogljivosti in opremljenosti projektirana za potrebe te soseske, ki se bo v prihodnjih letih še razširila. Skupno bo imela 3200 kvadratnih metrov površine in je razdeljena v tri etaže. V prvi etaži, ki so jo odprli pred dnevi, je samopostrežna trgovina s 490 kvadratnimi metri površine in pripadajočimi skladišči. Pomembna je tudi izgradnja dvonamenskega zaklonišča za 200 ljudi, v katerem bo lahko ustrezna zaloga za preskrbo v izrednih razmerah. Druga in tretja etaža bosta končani jeseni prihodnje leto. V drugi etaži bo tehnično tekstilna trgovina, bife in ekspozitura banke, v tretji etaži pa restavracija. Vrednost celotne investicije bo okoli sto milijonov dinarjev. Krajani so bili otvoritve samopostrežne blagovnice izredno veseli, saj je bil ta del Titov ega Velenja brez vsakršnega objekta v katerem bi prodajali živila in druge gospodinjske potrebščine. 3 2 Srečanje krvodajalcev TGO Gorenje Število krvodajalcev še povečati V delovni organizaciji TGO Gorenje je bilo pretekli torek srečanje krvodajalcev, na katerem so izrekli priznanja dolgoletnim krvodajalcem. Krvodajalstvo ima v tej delovni organizaciji dolgoletno tradicijo, v letošnjem letu paje darovalo kri že preko tisoč delavcev Gorenja. »Številka tisoč ni velika, ker bi predstavljala rekord,« je dejal v svojem govoru Anton Časi in nadaljeval: »Velika je zato, ker nam govori o velikem številu ljudi, ki so doumeli humano poslanstvo krvodajalstva. Velika je zato, ker nam govori o ljudeh, ki jim solidarnost ni prazna beseda. Velika je zato, ker nam govori o ljudeh, ki se darujejo za ljudi. Aktiv krvodajalcev je organiziran v okviru konference osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO. Sestavlja ga izvršni odbor in 30 poverjenikov. aktivistov iz vseh temeljnih organizacij združenega dela in DSSS Gorenje TGO. Gorenja Promet Servis, Interne banke. DO razvoj in raziskave in delovne skupnosti skupnih služb.« V delovni organizaciji Gorenje imajo kar 226 krvodajalcev, ki so doslej več kol petkrat darovali kri, 105 jih je darovalo kri več kol desetkrat, 41 pet-najslkrat. deset dvajsetkrat, enajst pa jih je darovalo kri že petindvajsetkral. Na svečanosti so se krvodajalci zaobljubili. da bodo oslali aktivni krvo- dajalci. poroki zdravja in človeške solidarnosti. Zastavili pa so si ludi nalogo. da v naslednjem letu vsakdo pridobi v vrsle krvodajalcev še enega sodelavca, prijatelja, sorodnika. Vsem krvodajalcem, ki so darovali kri že več kol petindvajsetkrat so podelili plakete. Med njimi naj posebej omenimo Franca Oštirja tn Eda Vodepa. ki sta darovala kri že 47 krat, Alojz Tišler jo je daroval 42 krat, več kot 30 krat sojo darovali Hainz Bartlma, Vida Pahor, Cveto Polulnilk, Jože Rup, in Pavla Tučman. Za več kol 25. kratno darovanje krvi pa so> prejeli priznanja Stane Toporiš. Vili Leber in Franc Jesenič-nik. M. Z. Krajevna skupnost Titovo Velenje - Center desni breg Glavna naloga - toplovodno ogrevanje Ena izmed značilnosti krajevne skupnosti Titovo Velenje — desni breg je, da so se na njenem območju začelo rasti novo Velenje. Z leti se je mesto vse bolj širilo, objekti so rastli eden za drugim, kmalu pa se je pokazala precejšnja razlika med objekti, ki so jih zgradili na začetku in tistimi, ki so jih gradili kasneje. Kajti ti prvi. najstarejši objekti, v katerih so se v glavnem naselili graditelji novega Velenja, so bili brez centralnega ogrevanja. Zato so si v krajevni skupnosti vseskozi prizadevali, da bi tudi v te najstarejše zgradbe napeljali to ogrevanje, kajti konec koncev so si ga ti stanovalci tudi zaslužili. Akcijo so začeli že pred tremi leti, imenovali gradbeni odbor, ki ga nadvse uspešno vodi Angela Vutkovič. Sprva ni bilo denarja, zato so napeljali centralno ogrevanje v zasebne hiše. Seveda so si morali v glavnem ves denar prispevati lastniki sami. Naslednje leto so že začeli akcijo napeljave toplovodnega ogrevanja v družbena stanovanja. In kosotudivtej krajevni skupnosti izglasovali krajevni samoprispevek, so se odločili, da bodo ves tako zbrani denar (iz B programa referenduma) namenili za napeljavo toplovodnega razvodja in izgradnjo toplotnih podpostaj. Ko so se pred dnevi delegati te krajevne skupnosti zbrali na njihovi skupščini in ocenjevali uresničevanje letošnjega delovnega programa so s ponosom ugotovili, da so iz nemogočega naredili mogoče. Tudi v tem letuje bila namreč v njihovi krajevni skupnosti največja naložba v družbeni standard, to je napeljava toplovodnega omrežja v dolžini 1800 metrov. zgradili pa so tudi šest podpostaj in devet bojlerskih podpostaj. Vse to na območju med Kidričevo in Tomšičevo cesto. Za to naložbo so namenili ves referendumski denar, ki ga bodo zbrali do leta 1985, in sicer v višini 16 milijonov dinarjev. Napeljave v stanovanja pa financirajo delovne organizacije, ki so lastnice stanovanja. Skorajda vsa stanovanja so od Rudnika lignita Velenje, ki se je odrekel denarju zbranem za amortizacijo stanovanj v ta namen. Podobno tudi Dom Velenje. Tako je v tem letu dobilo centralno ogrevanje 128 družbenih stanovanj, na območju krajevne skupnosti pa je ostalo še 200 stanovanj, katerih stanovalci si bodo morali še nekaj časa sami ogrevati stanovanja. Na seji skupščine so nadvse pohvalili gradbeni odbor za njegovo zares uspešno delo pri napeljavi toplovodnega omrežja saj niso porabili več denarja, kot so prvotno načrtovali, pa čeprav so se cene materialu v letošnjem letu dvignile za 30. pa tudi do 100 odstotkov. Ob tej veliki naložbi so druge naloge, ki so jih uresničili v krajevni skupnosti v iztekajočem se letu, kar malce zbledele, Pa vendar jih je treba prav tako omeniti. Naredili so prepotreben pločnik ob Jenkovi cesti. Zanj je denar prispevala samoupravna interesna komunalna skupnost. Uredili pa so tudi pešpoti med Tomšičevo in Kersnikovo ter med Kersnikovo in Kidričevo cesto. Tu sojini z denarjem pomagale delovne organizacije F.ra. Dom Velenje in interesne skupnosti. Pri izgradnji pešpoti so pomagali udarniško tudi krajani, reči paje treba, daje bil odziv krajanov na to akcijo precej slab. Za to krajevno skupnost so značilne tudi nekatere tako imenovane črne točke v prometu. Križišče Jenkove in Tomšičeve ceste je terjalo že več nesreč, saj je zlasti ob konicah zelo prometno. Enako velja tudi za križišče Kidričeve in Tomšičeve oziroma Efenkove ceste. V vodstvu krajevne skupnosti se seveda vseskozi zavedajo, daje treba odpraviti ti črni točki. Poleg nadaljevanja toplifikacije bo v naslednjem letu njihova glavna naloga postavitev svetlobnih teles na omenjenih križiščih. Pereče vprašanje na njihovem Na seji skupščine so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti posameznim krajanom za prizadevno dolgoletno delo v krajevni skupnosti: Prejeli so jih: Albin Anion, Branko Birsa, Ivan Fidej, Martin Hajsinger, Franc Korošec, Branko Ledinek, Franc Lesnik. Zdenka Slomšek, Karel Uar Uranjek. Angela Vutkovič. Za uspešno sodelovanje s krajevno skupnostjo, zlasti v akcijah Nič nas ne sme presenetiti, čuvanju okolja in pri pripravah raznih proslav so podelili priznanja osnovnim šolam Miha Pin-tar-Toledo. Gustav Šilih, Anton Aškerc in osnovni šoli XIV. divizije ter Domu /a varstvo odraslih. Poleg tega so na sejo povabili tudi pionirje-graditelje Titovega Velenja, katerim so podelili posebna priznanja Skupščine občine Velenje. območju so tudi parkirni prostori. Toda za rešitev tega vprašanja za zdaj ni denarja. V srednjeročnem obdobju do leta 1985 pa naj bi uredili tudi avtobusni postajališči ob Kidričevi cesti — pri stari Tržnici in pri Zdravstvenem domu. Na seji so spregovorili tudi o sedanji organiziranosti krajevne skupnosti. Bila so že razmišljanja, da bi krajevno skupnost razdelili na več skupnosti (tri), vse v želji, da bi bilo delo čimboljše, ali pa da bi namesto sedanjih šest sosesk imeli vsaj deset sosesk. Vseskozi se namreč srečujejo z vprašanjem neudeležbe krajanov oziroma delegatov na sejah. To velja tudi za zadnjo sejo. Svet krajevne skupnosti je imel v tem letu 14 sej. od tega so bile kar štiri nesklepčne. Poleg pisnih vabil, so pogosto vabili delegate na seje še po telefonu. toda odziva kljub temu ni bilo . Morda je ena izmed ovir. so dejali, v tem, da so nekateri pre- obremenjeni. Imajo funkcije v krajevni skupnosti in v delovni organizaciji. Zato bo treba prav v sedanjem času. storiti vse. da posamezniki ne bodo obremenjeni na obeh straneh. Menijo, da bi posamezniki lahko imeli največ dve funkciji, po možnosti pa samo eno. saj se potem ne bi mogli izgovarjati na preobremenjenost, ipd. Podobno je stanje tudi pri delu delegacij. Tudi tu se srečujejo z neudeležbo na sejah. Menijo pa. daje na nezadovoljivo delovanje delegatskega sistema vplivalo tudi to, da so imeli oblikovane skupne in združene delegacije. Zato predlagajo, da bi v prihodnje oblikovali več posebnih delegacij, kar bi gotovo pripomoglo k boljšemu delovanju delegatskega sistema, razbremenitvi posameznikov in posameznih delegacij s tem tudi večji prizadevnosti krajanov. Ko so govorili o slabem delu odborov sosesk, so menili, da je vzroke za to treba iskati v premajhni samoiniciativnosti odborov ali posameznikov, nadalje, da je bilo premalo spodbud organov krajevne skupnosti za delo odborov pa tudi. da so v večini primerov odpovedali v odborih prav isti ljudje, od katerih so največ pričakovali. V krajevni skupnosti so imenovali tudi komisijo za preskrbo. vendar pa njeno delo sploh ni zaživelo. Komisijo so ustanovili, nato pa kar šestkrat sklicali člane na sestanek, da bi se dogovorili o delu. vendar niti enkrat niso prišli. Prav tako ni zaživelo delo potrošniškega sveta. Predlagajo, da bi se potrošniški sveti imenovali kot skupni organ za vse mestne krajevne skupnosti. Med vsemi odbori so vendarle tudi takšni, katerih delo lahko pohvalijo. To so poravnalni svet, kije uspešno rešil večino vprašanj, oziroma različnih nesoglasij. Prav tako je bilo uspešno delo na področju SLO in družbene samozaščite, kjer so med drugim letos uspešno izvedli akcijo Nič nas ne sme presenetiti, kot zadovoljivo pa so ocenili tudi varnostno politično stanje v krajevni skupnosti. Dobro so v tem letu sodelovali tudi z delovnimi organizacijami na njihovem območju. najbolj tesno pa z osnovnimi šolami, zlasti z osnovno šolo Miha Pintar Toledo, predstavniki krajevne skupnosti in te šole so ob koncu te seje skupščine v želji, da bi bilo to sodelovanje tudi v prihodnje čimboljše podpisali samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju. S. Vovk Sodelovanje z osnovno šolo Miha Pintar Toledo so okrepili tudi s-podpisom samoupravnega sporazuma. ■MilBliM JHMHMBt Krajevna skupnost Skale - Hrastovec Kje bo novo krajevno središče? V krajevni skupnosti Škale — Hrastovec za letošnje leto niso načrtovali večjih naložb. Vsa sredstva, ki jih bodo zbrali v tem srednjeročnem obdobju. bodo namenili za izgradnjo trgovine in novega gasilskega doma. Prvotno so načrtovali gradnjo dveh objektov. zaradi omejenih sredstev pa so se sedaj odločili, da bodo zgradili en sam objekt. Trenutno potekajo v tej krajevni skupnosti razprave o tem. kjer naj bi ta objekt stal. Prizadevajo si namreč, da bi našli kar najbolj primerno lokacijo, s katero bi bili zadovoljni krajani vseh treh sosesk. To naj bi bilo bodoče središče krajevne skuupnosti. Dogovarjajo se. da bi poleg tega objekta rezervirali še prostor za novo šolo, ki jo bodo zaradi tega. ker leži stara na meji rušnega področja, po vsej verjetnosti morali graditi v prihodnjih letih. Prvotno so načrtovali, da bodo z gradnjo trgovine pričeli že v letošnjem letu. vendar bodo dobili sredstva izsamoprispevka verjetno šele v prihodnjem letu. Za gradnjo novega objekta, v katerem bosta torej trgovina in gasilski dom. bodo namenili vsa sredstva krajevnega samoprispevka, prav tako tudi sredstva, ki se združujejo iz bruto osebnih dohodkov, prispevke delovnih organizacij. sredstva, kijih bodo dobili za star gasilski dom. računajo Toni Tanjšek, predsednik sveta krajevne skupnosti Škale Hrastovec pa tudi na sredstva samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost. Poleg tega pa ima tudi delovna organizacija Era v svojem srednjeročnem programu načrtovanih nekaj sredstev za trgovino v Skalah. Letos je uspelo Škalčanom in Hrastovčanom prenoviti osnovno šolo. prav tako pa so komunalno uredili šolsko poslopje pa tudi okolico šole. Sredstva za to je prispeval rudnik lignita Velenje iz sklada za rudarske škode. V zaključni fazi paje tudi gradnja vodovoda v zaselku La-zoše. Kot poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Škale—Hrastovec Toni Taj-nše. bi lahko bil ta vodovod dokončan že v pomladnih mesecih, če se ne bi zapletlo pri pridobivanju dokumentacije. Tako so morali čakati na notranjo kontrolo projekta in na vodnogospodarske smernice kar deset mesecev in so tako lahko ponovno zaprosili za gradbeno dovoljenje šele pred kratkim. Kljub vsemu pa v kraju upajo, da bodo Lazošani dobili pitno vodo v začetku prihodnjega leta. Tako bodo v tej krajevni skupnosti tudi razrešili vprašanje pitne vode. V soseski Podljubelo pa se prav tako srečujejo z izredno velikim problemom. Tam je stavbno zemljiška skupnost pred leti prodajala parcele, katere pa nimajo kanalizacije. Lastniki parcel so zgradili stanovanjske hiše. in sedaj, ko se preseljujejo v ta kraj. se pojavlja problem kanalizacije. Vsi se obračajo na krajevno skupnost, da razreši to vpra- šanje. ta pa zato ni prejela niti dinarja niti investitorjev gra-dje. niti stavbno zemljiške skunosti.« Zavedamo se. da smo bili takrat, ko je stavbno zemljiška skupnost prodajala parcele premalo budni.<< pravi Toni Tajnšek. saj bi bili morali zahtevati, da parcele komunalno opremi oziroma, da se združujejo sredstva za ureditev kanalizacije v krajevni skupnosti. To zadevo bomo predali sanitarni inšpekciji in upamo, dajo bo v kar najkrajšem času razrešila, saj si takšne soseske kot nastaja v Podljubeli ne moremo predstavljati brez urejene kanalizacije.« Veliko pozornosti so v krajevni skupnosti Škale-Hra-stovec namenili v letošnjem letu tudi pripravam na pomladanske volitve. Ob tem so temeljito ocenili delo delegacij v tem mandatnem obdobju ter skušali analizirati vzroke, ki so pogojevali neaktivnost. Ugotavljajo, da delegacije niso dovolj delavne, največkrat se je dogajalo, da se je sej udeleževal predsednik delegacije. ki se pred tem ni posvetoval v krajevni skupnost in tako ni mogel zastopati njenega mnenja. Prav tako pa tudi ne morejo pozitivno oceniti povratnih informacij, saj te niso zaživele v dovolj veliki meri. Prav zaradi tega so si v krajevni skupnosti prizadevali, ko so evidentirali nove delegati, zastopali njihove interese krajani, ki so pripravljeni delati, ki se zavedajo pomembnosti dogovarjanja na vseh področjih in ki vedo, da bodo njihovi cilji uresničeni, če bodo tudi sami aktivno sodelovali pri tem. »Tudi delo v sami krajevni skupnosti bo uspešnejše,« poudarja Toni Tajnšek« če bodo sodelovali vsi krajani. Tako pa se še vse prepogosto dogaja, da ti na sestanke, kjer skušamo najti kar najboljšo rešitev določenega vprašanja, ne pridejo, potem pa kritizirajo tisto, ki smo jo izbrali. Zavedati se moramo, da bomo uspešni, če se bomo v akcije vključevali v kar največjem številu. Tako nam bo uspelo najti tudi rešitve, ki bodo zadovoljevale kar največje število krajanov. Upam. da bomo v prihodnjem letu na tem področju uspešnejši in da bomo dosegali kar najboljše rezultate. Hkrati pa želim krajanom Škal in Hrastovca uspešno novo leto.« M. Zakošek Na zadnjo sejo v tem letu so povabili tudi najzaslužnejše krajane in graditelje Titovega Velenja Kdo bo razrešil vprašanje kanalizacije v novi soseski? L Topli izvir in termalno kopališče hitreje do cilja nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah. gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki |e pooblaščena za prodajo, plačilo stroškov za priključitev stanovanja ali stanovanjske hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo, plačilo stroškov za telefonski priključek. popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev. plačilo uvoznih dajatev. plačilo vpisnine za izredno šolanje. plačilo invalidskih pripomočkov ter drugih oripomočkov in storitev za rehabilitacijo. * Eno od najbolj znanih jugoslovanskih mest, predvsem pa naše najbolj poznano termalno zdravilišče, je Vrnjačka Banja. Leži v centralnem delu republike Srbije, okoli 200 kilometrov južno od Beograda na obrobju planine Goč. Vrnjačka Banja ima že stoletno zdraviliško tradicijo. Zdravilnost njenih mineralnih voda je bila poznana že starim Ilirom. Tudi Rimljani so jih uspešno uporabljali za zdravljanje različnih bolezni. O tem pričajo arheološki spomeniki kot je rimski izvir — Fons Roma-nus, bazen za kopanje in številni rimski kovanci iz obdobja med drugim in četrtim stoletjem, ko so jih takratni obiskovalci po starem običaju »stipemiacere« metali v zdravilni izvir v znak hvaležnosti za uspešno zdravljenje. V srednjem veku so Vrnjačko Banjo izkoriščali Turki. Moderen razvoj Banje pa seje začel po osvoboditvi izpod okovov Osmanskega carstva. 1868. leta je bilo ustanovljeno »Osnivačko društvo za po-dizanje Vrnjačke Banje«, ki je kot prva turistična organizacija v Jugoslaviji pripomoglo k razvoju in uveljavitvi tega našega zdraviliškega mesta širom po svetu. Zaradi izredne kakovosti svojih mineralnih voda, naravnih lepot in prijetne klime, zdraviliške tradicije in razvitega turističnega gospodarstva, je Vrnjačka Banja postala največji zdraviliški center v Jugoslaviji, ki ga letno obišče prek 150 tisoč gostov. Gostje imajo na voljo številne hotele, penzione, počitniške domove, vile in depandanse s preko 20 tisoč posteljami. Vrnjačka Banja ima dva topla in dva hladna izvira mineralne vode. Topla mineralna voda ima temperaturo 36,5 stopinj Celzija in jo dobijo iz globine od 216 do 300 metrov. Spada v kategorijo alkalnih ogljikovo kislih voda. Vsako sekundo priteče na površino 8 litrov te zdravilne mineralne vode. Uporabljajo jo za kopanje in pitje ter za nekatere druge zdravilne terapije. Najnovejši izvir tople mineralne vode ima temperaturo 27 stopinj Celzija. Hladni mineralni vodi imata temperaturo 14 oz. 17 stopinj Celzija in se uporabljata za pitje. Mineralne vode iz Vrnjačke Banje uporabljajo po navodilih zdravnikov v zdraviliščih v tem kraju. Sicer paje Vrnjačka Banja poznana tudi po čudovitih parkih, ki zavzemajo nad 60 ha površin. Organizirano imajo tudi bogato in raznovrstno kulturno življenje. Vsako leto v času glavne turistične sezone tukaj potekajo Vrnjačke kulturne svečanosti. v katere sodijo glasbeni koncerti, gledališke predstave, festival filmskega scenarija, književni in pesniški večeri, umetniške predstavitve, nastopi domačih in tujih folklornih skupin ter mnoge druge umetniške prireditve in športna tekmovanja. Okolica Vrnjačke Banjeje poznana po številnih kulturno zgodovinskih spomenikih. Tu v dolini Ibra je samostan Sopočani. ki je uvr- Zdravilišče Merkur je nov hotel B kategorije ščen v maloštevilno zakladnico svetovnih kulturno zgodovinskih zanimivosti zaradi veličastnih fresk iz 13. stoletja. Tuje tudi samostan Žiča. ki je bil sedež prve samostojne srbske arhiepisko-pije in v katerem so kronali sedem srbskih vladarjev. Poleg omenjenih samostanov, so tu številni drugi zanimivi samostani ter sred- njeveški gradovi, ki privabijo marsikaterega obiskovalca. Občina Vrnjačka Banja, ki obsega 239 kvadratnih kilo- metrov površine, ima danes že preko 25 tisoč prebivalcev. Večina delavcev živi na račun izredno razvejanega in razvitega turizma ter zdra- viliške dejavnosti, ki je ime tega sicer majhnega mesta I ponesla širom po domovini ■ in tudi daleč preko njenih m meja. Namensko varčevanje za deset novih vrst posojila Ljubljanska banka nudi občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja oziroma na podlagi prodaje deviz in vezave dinarske protivrednosti teh sredstev posojila za naslednje namene: nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš. plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja ali stanovanjske hiše. Pri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan lahko odloči bodisi za redne mesečne pologe bodisi za enkratni polog. V obeh primerih varčevalna doba ne more biti krajša od 12 mesecev in daljša od 36 mesecev. Po poteku dogovorjene dobe varčevanja dobi občan od 150 do 330 odstotkov posojila na privarčevani znesek odvisno od trajanja in načina varčevanja. Kadar pa občan proda banki konvertibilna devizna sredstva ter veže za dogovorjeno dobo njihovo protivrednost v dinarjih, dobi kredit takoj in v višini 250 odstotkov od vezanega zneska Pucarjevo naprav najsodobnejšo tehnologijo za proizvodnjo težkih hidravličnih naprav v Jugoslaviji. Priznanje za kakovost svojih izdelkov je tovarna dobila tudi od najpomembnejših sorodnih proizvajalcev _ iz Evrope in Amerike. Še zlasti potem, ko se je resnično odlikovala z izdelavo opreme za hidroelektrarno Derdap. Dokaz zato je bila kmalu zatem ponudba iz Pakistana, kjer so pričeli z izgradnjo takrat največje hidroelektrarne na svetu. Tudi s svojimi ostalimi izdelki si kovinarji iz Puca-rjevega utirajo pot v Ameriko, Afriko in Azijo, pri čemer so v zadnjem času dali največ poudarka izvozu v dežele v razvoju. Vsega tega seveda ne bi dosegli, če ne bi obenem skrbeli za razvoj na vseh ostalih področjih življenja. Osebni in družbeni standard so dvignili na resnično visoko raven, nikoli niso pozabili na nenehno krepitev samoupravljanja in delegatskega sistema, na razvoj zdravstva, izobraževanja, na poglobljeno delo družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Skratka, pozabili niso na ničesar. In prav takošno delo ter ravnanje v preteklosti jim zagotavlja še hitrejši razvoj. Občina Pucarjevo je danes med petnajstimi najbolj razvitimi v Bosni in Hercegovini. z uresničitvijo smelih razvojnih načrtov v prihodnjih letih pa se bo zagotovo visoko dvignila na lestvici. V mestu in 48 vaseh živi 28.000 prebivalcev, samo v mestu več kot 10.000. Kombinat Bratstvo ustvarja na leto nad 75 odstotkov družbenega proizvoda, ob njem pa so se razvile tudi druge dejavnosti, kot so gradbeništvo, komunalno gospodarstvo, proizvodnja zaščitne opreme in druge. Od starodavnega Travnika je Pucarjevo oddaljeno 14 kilometrov. V tej kotlini so našli veliko ostankov iz rimske in ilirske dobe, pa tudi sicer spomenikov in zanimivosti ne manjka. Pucarjevo leži sredi prostranih gozdov, ki obkrožajo kotlino, in je bolj podobno naravnemu zdravilišču. kot industrijskemu središču. Okolica mesta je izredno lepa. primerna za oddih in razvedrilo. V neposredni bližini Pucarjevega stoji »Carski hrast«, katerega starost ocenjujejo na 1500 let in je torej najstarejše drevo te vrste na Balkanu. Tudi drugih naravnih in kulturnih zanimivosti ne manjka na tem področju, zato ne bo nikomur žal obiska v občini Pucarjevo. Pucarjevo, mesto mladosti. bratstva in enotnosti, resnično vabi. mesto in se krepilo socialistično samoupravljanje. Največja vrednost pa ni v poslopjih, tovarnah, cestah, nasadih, najpomembnejše je dejstvo, da so mesto in industrijo s skupnimi močmi zgradili delavci vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. da je to sad bratstva in enotnosti jugoslovanskega delavskega razreda. Pucarjevo je še danes Jugoslavija v malem. Gradili so ga in ga bodo še pripadniki 17 narodov in narodnosti in s tem dejstvom se mesto še posebej ponaša. Bratstvo in enotnost sta v tem mestu močnejša od vsega, dragocenejša od vsakega bogastva. Srbi. Hrvati, Slovenci, Makedonci, Črnogorci. Muslimani, pa še Albanci, Madžari, Rusi. Ukrajinci, Čehhoslovaki. Poljaki, Italijani. Romuni. Francozi. Nemci živijo skupno v tem mestu, delajo in ustvarjajo, zagotavljajo si boljše in srečnejše skupno življenje. Pred mestom piše: »Dobrodošli v Pucarjevem — mestu mladosti.« Mladost na vsakem koraku. Mlado je mesto, ki ne slavi svojega dneva osvoboditve, mladi so njegovi prebivalci. Deset tisoč jih je v mestu in 25 let je njihova povprečna starost. Tri leta je že raslo mesto in ni imelo imena. Leta 1952 so graditelji pričeli razmišljati o imenu kraja, ki je dobival svojo podobo in se V najtežjih dneh izgradnje in obnove naše domovine, v času, ko so naši narodi in narodnosti pod vodstvom zveze komunistov in tovariša Tita odločno stopili na samostojno pot socialističnega razvoja, v času izgradnje materialnih temeljev naše socialistične družbe, je nastal, pričel nezaustavljivo rasti in se razvijati kombinat Bratstvo in Pucarjevo z njim. Mesto brez imena takrat in kasneje Novi Travnik danes Pucarjevo. 15. junija 1949 je predsednik lito podpisal odlok o začetku izgradnje kombinata Bratstvo, danes velikana Jugoslovanske kovinske industrije. Zapuščena dolina med visokimi planinami osrednje Bosne, pokrita z zaraslimi travniki in močvirji, ki sojih stoletja poplavljali otoki, se je vhipu spremenila. Prišli so delavci iz vse Jugoslavije, uredili so struge hudourniških potokov, izsušili močvirje in z neverjetno delovno zagnanostjo porušili stoletni mir zapuščene doline. Rasel je kombinat in z njim Novi Travnik. Travnikov in močvirij ni več. Zraslo je mesto, sodobno in mlado, zrasli so nebotičniki, ceste, nasadi cvetja. Težko je razumeti, kako so roke marljivih delavcev v 30 letih spremenile pokrajino, s kako velikanskimi koraki se je razvijala industrija, kako hitroje raslo 10i\5 /z naših krajev Številka 51/52 (613/614) - 28. decembra 1981 Koroška medobčinska skupnost za zaposlovanje Titovo Velenje Sporočilo občanom na začasnem delu v tujini V prazničnih dneh, ko se vas bo večje število odločilo, da nekaj dni preživite v domovini. se bo marsikateremu porodila misel po vrnitvi v domovino. Eden najpomembnejših dejavnikov za takšno odločitev je. kako si tudi nadalje zagotoviti eksistenčni položaj oziroma, kje se v domovini zaposliti. Da bi lahko dobili čim realnejše podatke o možnosti zaposlovanja. smo se na skupnosti za zaposlovanje odločili, da vam le-te lahko posredujemo v Strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanja Titovo Velenje in njenih izpostavah od 25. decembra do 31. decembra 1981, in sicer: v Dravogradu, Trg 4. julija 5 — v torek in četrtek od 7.—13. ure. v Mozirju — v stavbi DPO. LB (vhod iz dvorišča LB) vsak dan od 7.—13. ure: v sredo do 15. ure. v Radljah ob Dravi — v stavbi skupščine občine (V. nadstropje) vsak dan od 7 —13. ure; v sredo do 15. ure. na Ravnah na Koroškem — Prevalje. Glavni trg 1. vsak dan od 7.—13. ure; v sredo do 15. ure. v Slovenj Gradcu — Ozka ulica 1. v ponedeljek od 7.—13. ure. v sredo od 7.— 15. ure. v Titovem Velenju, Šaleška 19, vsak dan od 7.—13. ure, v sredo do 15. ure. Ker vas verjetno ne bodo zanimale samo možnosti zaposlovanja, vam posredujemo še sedeže ustanov, kjer boste lahko dobili konkretne informacije o drugih zadevah: 1. Evidentiranje zavarovalne dobe oziroma priznavanje pokojninske dobe: — območna enota skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja Ravne na Koroškem, Ob suhi 22 b. — izpostava območne delovne enote v Titovem Velenju. Prešernova 10. 2. Najemanje kreditov na podlagi prodaje konvertibilnih valut (deviz); — temeljne banke ljubljanske banke v Titovem Velenju in Slovenj Gradcu te/vse izpostave Ljubljanske banke v Mozirju, Radljah ob Dravi. Dravogradu in na Ravnah na Koroškem. 3. Možnosti odpiranja obrti oziroma pridobitve obrtnega dovoljenja. — z nekaj podatki razpolagajo skupnosti za zaposlovanje, podrobne informacije pa dobite pri obrtnih združenjih v občini, kjer imate stalno bivališče. 4. Carinski predpisi. — vse carinarnice na mejnih prehodih, v carinarnici v Titovem Velenju pa so vam na voljo, v zvezi s tovrstnimi informacijami, vsak dan od 7,—15. ure. 5. Upravne zadeve — skupščina občine — upravni organi v občinah, kjer imate stalno bivališče. To so le najpomembnejši napotki za katere upamo, da bodo pokazali pot. kako dobiti informacije in najti najboljšo rešitev za povratek v domovino. Strokovna služba Skupščina društva ekonomistov Poživiti delo društva Pred dnevi so se zbrali člani DE Titovo Velenje na svoji 3. skupščini. Spregovorili so o dosedanjem delu. izvolili nove organe, sprejeli program dela za leto 1982 in ponovno oživijo svojo aktivnost. Vrnitev v ekonomistov, ki so ga ustanovili 25. februarja 1975. je doslej organiziralo za svoje člane okoli 10 predavanj z aktualnimi temami (dohodkovni odnosi in celotni prihodek, dohodkovni odnosi v elektrogospodarstvu, ukrepi za stabilizacijo gospodarstva. problemi produktivnosti pri večfaznih proizvodnih procesih, interna banka v našem monetarnem sistemu itd.), se z nekaj člani vključevalo v izobraževanje samoupravljalcev v okviru programa Delavske univerze Velenje (Od plana do zaključnega računa) in nekatere aktivnosti v zvezi z izdelavo srednjeročnega plana 1981—1985 za občino Velenje (smernice razvoja). Da bi poživili, ki konkretizirali in uskladili delo ekonomistov v občini Velenje, bodo v prihodnje uresničevali programa dela v dveh fazah. Prvi del bo obsegal naloge, ki jih naj bi opravili v sezoni 1981/82. Te naloge so pretežno enkratnega značaja. S tem bodo ustvarili boljše pogoje za delo v prihodnjih letih v zvezi s pomočjo pri razreševanju perečih družbenoekonomskih problemov. napredka ekonomske zavesti in miselnosti, sodelovanja s subjekti družbene reprodukcije ter množične mobilizacije članstva za opravljanje nalog ekonomske politike. 35 prisotnih članov je na sami skupščini še dopolnilo in sprejelo predloženi delavni program, ki vsebuje: evidenco in pridobivanje članstva. kontinuirane sestanke, pridobitev in opremo klubskih prostorov (vključno strokovni tisk), organiziranje strokovnih predavanj in okroglih miz. proučitev resolucij razvoja in poslovnih rezultatov z dajanjem mnenj in pobud, sodelovanje pri oblikovanju srednjeročnih planov in razvojnega programa »Velenje 2000«. poročanje v sredstvih obveščanja, nekatere oblike družabnosti in drugo. Za uspešnejše delo bodo določili tudi poverjenike v OZD. organizirali administrativno informacijski center, interesne sekcije in aktiv predavateljev. Na skupščini so še sprejeli dopolnjen statut in izvolili nov 9-članski upravni odbor, ki ga bo vodil Jože Čelik iz RSC Velenie. V aktualnem predavanju je sedanji rektor ljubljanske univerze dr. Ivo Fabinc spregovoril o »Razvoju sistema ekonomskih donosov s tujino pri nas in v svetu« in o evoluciji ekonomske misli v svetu po 2. svetovni vojni ter opozorii na številna gledanja, pobude, protislovja in razTiajanja v zvezi z novo mednarodno ekonomsko ureditvijo v zadnji četrtini 20. stoletja. M. Ž Rudarski šolski center Priprave maturantov Za stanovanje je potrebno varčevati Poleg tega, da maturante čaka na koncu šolskega leta zrelostni izpit, čaka vse maturante tudi maturantski ples. Da bi se ta ples res pokazal v pravi luči, smo na Rudarskem šolskem centru v Titovem Velenju organizirali plesne vaje za maturante. Ker pa se na Rudarskem šolskem centru usposabljajo kadri, za katere Se odločajo predvsem fantje, imamo premalo plesalk. Rešili smo ga tako, da smo se povezali z Ekonomskim šolskim centrom v Celju, Zdravstvenim šolskim centrom iz Celja in Ekonomskim šolskim centrom iz Slovenj Gradca. Tudi velenjsko Gimnazijo in naše tehnične risarke smo priključili zraven in tako vsakemu plesalcu zagotovili plesalko in obratno. Vsekakor pa to ni edina težava. Treba je bilo poiskati prostor, določiti čas in ne nazadnje, tudi učitelja, ki bi vodil plesne vaje. Tu je treba omeniti tovarišico Šulekovo, ki nosi breme obeh skupin. Nekaj več težav se je pojavilo pri obutvi, kajti telovadnica ni predvidena za teptanje s čevlji. Tako sedaj, čeprav v copatih in za nekatere v nepravem času, v petek in soboto, vadimo in se pripravljamo na maturantski ples, da bo le-ta dobil izgled resnosti in odraslosti, kakor zadnje spričevalo! Matjaž Zagoričnik Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite: če namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom, z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz, s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev. Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v naši enoti temeljne banke združene v Ljubljansko banko-združeno banko. /O ljubljanska banka Srečanje veteranov Občinska gasilska zveza Občinska gasilska zveza Velenje jc pripravila -rečanje gasilskih veteranov, nekdanjih funkcionarjev občinske gasilske zveze in gasilskih društev v občini Velenje. Nad 70 let starih jih je v zvezi še 57 in so še vedno kot veterani v pomoč pri opravljanju raznih nalog. Organizatorji srečanja so poskrbeli za prijeten kulturni program z nastopom pevskega kvarteta ,,Flamingi", ki je zapel nekaj lepih pesmi, z primerno recitacijo in nagovorom predsednika občinske gasilske zveze Toneta Berložni-ka, ki je prisotne seznanil tudi z opravljenimi nalogami z gradnjo gasilskih domov v Šentilju, Bev-čah, nabavi orodja in opreme, z. ukrepi za požarno varnost in bodočih nalogah, kar so prisotni z zanimanjem poslušali in odobravali prizadevanje mlajših kad- rov za večjo in dobro organizirano požarno varnost vseh dobrin. Najstarejšemu veteranu Francu Goričniku rojenemu 29. 9. 1894, ki je bil dolgoletni operativni član in tajnik društva, pa je Stane Huda-les izročil šopek nageljnov in zaželel še mnogo zdravja, in da bi se še dolgo srečevali in obujali spomine na minulo delo. V imenu veteranov se je organizatorjem srečanja veteranov, ki je bilo res prisrčno in še s pogostitvijo in darilom gasilskega koledarja za 1982, zahvalil Miloš Volk najstarejši gasilec po letih dela, saj je že 62 let član gasilske organizacije in še vedno aktiven predsednik nadzornega odbora OBGZ Velenje. Srečanja se je udeležilo 46 članov, 11 članov pa se je zaradi bolezni opravičilo. M. V. Jezikovno razsodišče (52) Surovinaši in zgubaši niso pajdaši ,,Prav zanima me, kaj meni Jezikovno razsodišče o surovina-ših, ki vedno pogosteje nastopajo na straneh naših dnevnikov. Močno me motijo in mislim, da me bodo motili tudi v prihodnje, morebitni drugačni razsodbi navkljub." Med številnimi priponskimi obrazili, ki jih ima slovenščina na voljo, kadar dela izpeljanke iz samostalniške podstave, je tudi -aš. Zlasti starejši slovničarji mu niso naklonjeni; očitali so mu, da je prek srbohrvaščine prišlo k nam iz madžarščine. Nekatere besede na -aš so se prijele, npr. nogometaš, kajakaš, bombaš, dudaš itn. Nekatere so domala izginile, ker so jih zamenjali z ustreznejšimi, npr. košarkar, odbojkar za nekdanja koršarkaš, odbojkaš; nekatere so se obdržale s prvotnim slabšalnim pomenom, npr. pajdaš, orjunaš, včasih celo velikaš. V zadnjem času smo priče pogostni rabi novih besed na -aš, zlasti v časnikarskem jeziku: surovinaš, naftaš, vikendaš, zgu-baš idr. Tako pravijo tistim, ki pridobivajo surovine ali se kako drugače ukvariaio z niimi. ki črpajo, predelujejo ali prodajajo nafto in njene derivate, ki solastniki ali le uporabniki počitniških hišic, ki se otepajo z izgubami itn. Značilno za t ake besede je, da jih spet prevzem amo pod vplivom ali s posredovanjem srbohrvaščine. Odpor proti njim je upravičen, saj zbujajo občutek posiljenosti, v večini primerov pa razširjajo slabšalnost na izraze, pri katerih je ta v nasprotju z njihovim pomenom. Zato si jezik pomaga z drugimi priponskimi obrazili, npr. z -ar: surovinar, naftar, celo zgubar. Nadomestilo z -ar je takrat, kadar hočemo imeti eno-besedno poimenovanje, kar primerno. To nam dokazuje tudi njegova čedalje pogostnejša raba, ki uspešno izriva -aš, npr. v časniku Delo. Razsodišče vabi vse, ki jm ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61.000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Ja ... z ženo sva se odločila. Enostavno začela sva in vztrajala do konca. Kar se dela tiče — precej sva sama delala, nekaj so nama pomagali tudi znanci pa prijatelji. Pri denarju je bilo malo težje. Namensko sva varčevala že precej časa pred gradnjo. Poleg kreditov od delovne organizacije sva dobila še dolgoročne kredite od banke. Osrednja slovesnost v Mozirju Praznik oboroženih sil Jugoslavije so v Gornji Savinjski dolini počastili v soboto zvečer z osrednjo občinsko proslavo v mozir-skem kulturnem domu. Pred proslavo so odprli tudi stalno razstavo Gornja Savinjska dolina v NOB. ki je končno dobila svoje mesto v prenovljenem kulturnem domu. Poudariti velja, da so v mozirski občini uspeli /.brati obilo pomembnega in doslej še nepoznanega gradiva, stalna razstava pa naj bi vse prebivalce v dolini spodbudila k nadaljnjemu sodelovanju in dopolnjevanju že zbranega gradiva. Po otvoritvi razstave so v dvorani kulturnega doma pripravili osrednjo slovesnost. V kulturnem sporedu so se predstavili člani mozirskega prosvetnega društva in osnovnošolci, priložnostni govor pa je prebral komandant teritorialne obrambe občine Mozirje Franc Vuga. Na slovesnosti so pbdelili tudi številna priznanja, odl:kovanja in pohvale. Plaketi Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije sta prejela ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA GORE-NJE-GLIN NAZARJE in Rudi ZAGER. Tudi občinska konferenca ZRVS Mozirje je podelila svoja priznanja. Prejeli so jih VIKTOR LUKŠE, MILAN SF-PEC, MILAN REPENŠEK in RADE RAKUN iz Mozirja, FRANC NADVEŽNIK z Rečice, JOŽICA PEČOVNIK iz Nazarij, JOŽICA PIJRNAT iz Gornjega grada, RAJKO PINTAR in FRANC TRBOVŠEK z Ljubnega, JOŽE ŠPEH iz Nove Štifte in JERNEJ PLANKL iz Luč. Komandant TO zahodno-štajerske pokrajine je izrekel posebni pohvali SVETU ZA LJUDSKO OBRAMBO, VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO OBČINE MOZIRJE IN KOMI TEJU ZA SLO IN DS V KRA JF.VNI SKUPNOSTI NAZA RJE, pohvalo sveta revije Naša obramba pa sta prejela RUDI ZAGER in JOŽE KOMAC. Slavili so tudi pripadniki teritorialne obrambe. Pohvali republiškega štaba TO sta prejela Anton Boršnak iz Lačje vasi in Frane Šulek iz Luč, pohval pokrajinskega štaba pa sta bila deležna Marko Purnat iz Mozirja in Franc Feli-cijan z Rečice, komandant TO občine Mozirje je poleg tega izrekel pohvale še osmim pripadnikom enot teritorialne obrambe. Številnim pripadnikom Varnos'no-ob-veščevalne službe so podelili državna odlikovanja in spominske značke. Tudi sicer prireditev ob letošnjem prazniku oboroženih sil ni manjkalo. V nedeljo dopoldne je bilo na občinskem strelišču vsakoletno strelsko tekmovanje, na katerem seje v streljanju z vojaško puško pomerilo več kot 80 strelcev i/ vse Gornje Savinjske doline. V ponedeljek dopoldne je predsednik skupščine občine Mozirje pripravil sprejem za pionirje in mladince z vseh štirih osemletk in jim med drugim podelil nagrade za najboljše spise, ki sojih pisali o oboroženih silah. V torek popoldne so svoje delo in uspehe ocenili pripadniki enot teritorialne obrambe občine Mozirje. Na delovnem in tovariškem srečanju so podelili tudi že omenjena priznanja in pohvale. Seveda ne smemo pozabiti vsakoletnega srečanja z vojaki v obmejni postojanki Savinjski partizan v Logarski dolini. Predstavniki skupščine občine, njenih družbeno-političnih organizacij, združenega dela in drugih dejavnikov ter seveda predstavniki krajevne skupnosti Solčava in domačini so jih obiskali v torek dopoldne. Zahvalili so se jim za njihove izjemne napore pri varovanju naše državne meje. jim čestitali ob prazniku in jim izročili priložnostno darilo. Ob dobrem vojaškem pasulju so se kasneje zadržali na tovariškem srečanju. J. P. Krajevna konferenca SZDL Mozirje Okrepljena krajevna samouprava Tudi v krajevni konferenci SZDL Mozirje poudarjajo, da so letne programske konference povsem upravičena oblika preve-ijanja opravljenega dela in oblikovanja programskih usmeritev za naslednje obdobje. Poudarjajo še. da so delovni načrt za letošnje leto v veliki meri uresničili, zatajili so le pri ustanovitvi svetov za stanovanjsko, komunalno in stavbno-zemljiško skupnost, pa tudi zbora stanovalcev niso uspeli oblikovati. Sicer pa so na nedavni programski konferenci ugotovili, da se je krajevna samouprava dokaj okrepila. Zlasti se je izboljšalo delo sveta krajevne skupnosti, ki se je v tem letu uspešno lotila razreševanja celotnega spleta nalog iz svoje pristojnosti. Žagotovo so najbolj delavni začasni odbori, ki jih svet ustanavlja sproti ob posameznih akcijah. Letos je bila v ospredju vsekakor širitev telefonskega omrežja, čeprav tudi posodabljanja krajevnih cest ne kaže zanemariti. Prav tako ne smemo pozabiti na marljivo delo stalnega odbora za urejanje Savinjskega gaja. Tudi v Mozirju poudarjajo, da so se v minulem obdobju krepko uveljavili zbori občanov. To obliko dela bodo utrjevali tudi v prihodnje, saj bodo tako v razreševanje najpomembnejših vprašanj vključili kar najširši krog delovnih ljudi in občanov. V letošnjem letu so v Mozirju uspešno opravili pet zborov krajanov. Zelo so zadovoljni tudi z delom poravnalnega sveta, manj pa z delom sveta potrošnikov, katerega aktivnost je letos povsem zamrla. V prihodnje bodo morali okrepiti tudi povezavo med organi krajevne skupnosti in delegacijo za zbor krajevnih skupnosti ter združenimi delegacijami za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Na programski seji krajevne konference socialistične zveze v Mozirju so ocenili tudi delo društev, ki jih je v tej krajevni skupnosti 20. Podlaga za oceno je bila anketa, ki sojo opravili pred tem. Bistvena je ugotovitev, da vsa društva, razen redkih izjem, pridno in uspešno delujejo. Seveda se društva pri svojem delu srečujejo z različnimi težavami, vsem pa je skupen problem nedelavnosti posameznih članov, ki so jih izvolili v društvene organe. Precej društev opozarja na pomanjkanje sredstev in prostorov, res pa je tudi, da povezava med društvi ni najboljša. Zlasti društva sorodnih dejavnosti bi morala bolj usklajevati svoje delo in akcije. V mozirski krajevni skupnosti so v letošnjem letu opravili vrsto pomembnih akcij. Najpomembnejša je vsekakor razširitev telefonskega omrežja, zlasti zato, ker so telefonske priključke dobili tudi bolj oddaljeni zaselki, kot so Šmihel. Lepa njiva, Brezje, Do-brovlje. Gneč in drugi. Jasno seveda je. da so se pri tej akciji prebivalci resnično izkazali. Izredno visok je njihov delež pri sredstvih in pri prostovoljnem delu, kar seveda velja tudi za posodabljanje krajevnih eest. Mozirje in krajevna skupnost v celoti je v letošnjem letu tudi sicer veliko pridobilo. Odprli so novo blagovnico in otroški vrtec, dokončno obnovili kulturni dom. kljub vsem zapletom le zgradili del pločnika v kraju in seveda pridno skrbeli za Savinjski gaj. Zelo uspešni so bili tudi pri krepitvi sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, veliko akcij so pravila posamezna društva in še bi lahko naštevali. Na programski konferenci so seveda podrobno ocenili tudi vsa ostala področja življenja in dela krajevne skupnosti in predvsem veliko časa namenili pripravam na skupščinske volitve, ki bodo tudi v prihodnje prednostna naloga krajevne organizacije socialistične zveze in vseh ostalih dejavnikov. Sprejeli so tudi programsko usmeritev za prihodnje leto. V ospredje so postavili stabilizacijska prizadevanja in nadajino krepitev samoupravljanja in delegatskega sitema. Pomembna so tudi področja usmerjenega izobraževanja, preskrbe in druga. (lani krajevne konference SZDL razumljivo niso pozabili tudi na ostale naloge, ki jih bodo morali uresničiti v prihodnjem in naslednjih letih. Na prvem mestu je izgradnja prepotrebne mrliške vežice, katere izgradnje se bodo morali lotiti. V načrtu imajo tudi ureditev javne razsvetljave do osnovne šole in Savinjskega gaja ter v središču Šmihela. nadaljnje urejanje pločnika in ceste do osnovne šole. radi bi pokrili avtobusna postajališča v krajevni skupnosti, stanje glede izgradnje nove avtobusne postaje v Mozirju pa še vedno ni nič kaj obetavno. Zelja in načrtov je seveda še veliko. podrobneje pa jih bodo opredelili v prihodnjih dneh, ko bodo dokončno izoblikovali delovni načrt krajevne skupnosti za leto 1982. J. P. Razstava Ustvarjalni invalidi TGO Gorenje Kljub izredno slabemu vremenu so v petek," 18. decembra, številni Šoštanjčani in člani društva invalidov občine Velenje ter drugi gosti napolnili avlo kulturnega doma v Šoštanju ob svečani otvoritvi razstave likovnih in ročnih del. Tokrat so s svojimi izdelki pripravili presenečenje člani aktiva invalidov iz tovarne gospodinjske opreme GORENJE iz Titovega Velenja, Razstavo so pripravili za zaključek in v počastitev letošnjega tedna in mednarodnega leta invalidov, katerega geslo je bilo POPOLNO SODELOVANJE IN ENAKOST INVALIDOV. V imenu društva invalidov Velenje je prisotne razstavljalce in goste pozdravil Edo Centrih, kije imel hkrati tudi svečani govor ob tem kulturnem dogodku marljivih in prizadevnih invalidov. Sledil je prisrčen kulturni program. ki so ga izvedli vokalni kvintet pod vodstvom Albina Krajnea iz Prevalj na Koroškem ter pianistka Irena Zakonjšek iz Žalca. Posamezne točke programa pa sta domiselno povezovali Majda Zaveršnik in Tajda Lek.še, gimnazijski iz Šoštanja. Po zaključku programa je v imenu pokrovitelja tovarne GORENJE razstavo odnrl predsednik sindikalne konference Gorenja Jože Meh, ki je hkrati čestital vsem razstavljalcem, se zahvalil nastopajočim ter izrazil pripravljenost, da bo Gorenje tudi v bodoče po najboljših moče pomagalo svojim delovnim invalidom. Na ogled je bilo 65 najrazličnejših likovnih in ročnih del od gobelinov, umetnega vezenja, pletenja, kvačkanja in kleklanja tr različnih makmmejev in izdelkov iz lesa. Skratka, izbor razstavljenih del je bil zelo pester in bogat ter zato tudi privlačen za vse obiskovalce. Zato ne bo odveč, če zapišemo, kdo so invalidi ustvarjalci, ki so pripravili tako lepo razstavo, za katero so izdali tudi priložnostni bilten, iz katerega je razvidna vsa dejavnost aktiva invalidov iz Gorenja. Svoje likovne stvaritve in ročna dela so razstavili: Bosiljka Podrumec, Stanislava Hudournik, Marija Čuješ, Emilija Dalsašo, Anka Melanšek, Mustafa Halilovič, Jožefa Onič, Zofija Povše, Adam Rošer, Katica Kadliček. Mara Radič, Marija Štefanič, Zorka Vivod, Zagorka Rajkovič, Ivanka Mlinar, Ana Žižek. Alojzija Lorger, Jožef Angelo. Ciril Podkrižnik, Ana Turi-nek. Martin Podkrižnik. Marija Podbrežnik, Janko Plesec. Ob zaključku, tega zapisa je vsekakor treba pohvaliti še prizadevnega organizatorja razstave in vodjo aktiva invalidov v tovarni GORENJE Jožeta Angela, V. Kojc Krajevna skupnost Škale - Hrastovec Razstava ob dnevu JLA V soboto. 19. decembra 1981. je bila v krajevni skupnosti Škale proslava ob 22. decembru, dnevu Jugoslovanske ljudske armade. Proslavo je pripravila krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Škale. V programu so sodelovali učenci osnovne šole Škale in člani Kulturnega društva Stane Sever iz tega kraja. Muzej revolucije iz Celja pa je pripravil razstavo »Pohod XIV. divizije«. Praznovanje za starejše občane Kot lansko leto. bo tudi letos novoletno praznovanje za starejše občane. Praznovanje bo v soboto, pripravlja pa ga organizacija Rdečega križa Škale skupaj s Kulturnim društvom. E. Kumer Šoštanj Novoletni koncert Kot je že dolga leta navada in tradicija, je tudi letos delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Šoštanj v soboto 19. decembra pripravilo v domu kulture brezplačen novoletni koncert. Zbrano občinstvo je pozdravil predsednik Svobode Šoštanj Maks Medved, kije poudaril pomen kulture za delovnega človeka ki ga spremlja na vseh področjih njegovega delovanja in življenja. Hkrati pa je vsem zaželel tudi srečo, zdravja in veliko uspeha ter osebnega zadovoljstva v naši družbeni skupnosti v letu 1982. Kulturni program so nato izvedli delavska godba Zarja pod vodstvom Silva Tamšeta. mešani pevski zbor pod vodstvom Cirila Vertačnika in Šaleški oktet, ki ga vodi Julij Pačnik. Solisti pa so bili Anka Verdnik, Slavko Kajba in kot komponist Zdravko Zupančič. Skratka, koncert je bil resnično najprimernejše darilo, ki nam gaje pripravilo prosvetno društvo Svoboda Šoštanj. Varstvo pred požari Uspešno uresničili program Na zadnji letošnji seji so se pred nedavnim zbrali delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Velenje. Ocenili so delo skupnosti v letošnjem letu in izoblikovali njen delovni program za leto 1982. Delegati so ugotovili, da so letošnje načrte na področju varstva pred požari uspešno uresničili. To potrjuje vse manj začetnih požarov, pa tudi število velikih požarov se je v veliki meri zmanjšalo. Preventivni ukrepi na vseh področjih dela in živjjenja v občini so se torej obrestovali, kljub temu pa so delegati poudarili nujnost še večje budnosti pri varovanju našega skupnega bogastva. Pri tem bodo morali seveda sodelovati vsi delovni ljudje in občani, na svojih delovnih mestih in doma. Glede na te ugotovitve so na seji skupščine oblikovali in sprejeli program za prihodnje leto. Sredstva, ki jih zagotavlja samoupravni sporazum, bodo namenili opremi za hitrejše in učinkovitejše intervencije ter za izgradnjo gasilskih domov v posameznih krajevnih skupnostih, saj so ta vlaganja zagotovo sestavni del razvoja in utrjevanja obrambnega sistema v krajih. Razpoložljiva sredstva bodo to- rej razdelili za sofinanciranje požarne varnosti v organizacijah združenega dela; za dozidavo gasilskega doma v Titovem Velenju, ki je nujna zaradi nakupa mehanične avtomobilske lestve; za obnovo in dograditev domov v Paški vasi, šaleku, Pesju in Gaber-kah; za nakup posebnih vozil v Topolšici in Bevčah; za nakup ostale reševalne in zaščitne opreme; za financiranje stalne dežurne službe v Titovem Velenju; za financiranje strokovnih nalog na področju vzgoje in izobraževanja ter za ostale redne stroške. Delegati skupščine so na seji ugotovili, da bosta v prihodnjem letu dograjena gasilska domova v Šentilju in Bevčah, ki jim je skupnost v zadnjih dveh letih namenila precejšnja sredstva, manjkajoči del pa so zbrali člani društev sami in obenem opravili nekaj tisoč prostovoljnih delovnih ur. Seveda velja poudariti, da so pri gradnji s sredstvi in delom veliko pomagali tudi prebivalci obeh krajevnih skupnosti. V prihodnjem letu bodo stekle priprave na izgradnjo pre-potrebnega skupnega objekta v Skalah, v katerem bosta našla prostor trgovina in gasilski dom". Računajo, da bodo poslopje zgradili do leta 1983. Ivo Gorogranc Dela je razstavilo 19 delavcev Trgovska in proizvodna DO „ERA" n. sol. o. TITOVO VELENJE, Kersnikova 1 Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije RAZPISUJE na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije ter v skladu z 29. členom statuta DO dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let (ni reelekcija) DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajcr poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje del in nalog direktorja delovne organizacije; — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; — predložiti koncept načina realizacije razvojnega programa DO; — moralno-politična primernost. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako: ,,Razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije" v roku 20 dni po objavi razpisa na naslov: Trgovska in proizvodna DO ,,ERA" n. sol. o., Titovo Velenje, Kersnikova 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. '.' V tej mrzli januarski noči ti dajem ime Januar" V tistih težkih časih, ko so v naši domovini potekali najtežji boji za svobodo, ko borci skorajda niso imeli časa, da bi v miru zaprli utrujene oči, so mu nadeli ime Januar. Zakaj ravno Januar? Rudi Bajec je odšel od doma leta 1940 iz Slovenskih Konjic za kruhom v Prevalje. Njegove starše in oba brata so takoj ob pričetku vojne izselili v Kruševac v Srbijo, njega pa januarja leta 1943 mobilizirali v nemško vojsko. Že prej je iskal zveze s partizani. vendar mu jih ni uspelo dobiti. Ko je opravil v nemški vojski vzgojo, je smel na kratek dopust na Prevalje. k družini, kjer je živel pred tem. Že takrat pa se je odločil. da bo skušal najti zvezo s partizani. Teh skrbi so ga rešili terenci, ki so mu že po nekaj dneh poslali vabilo za tovariški razgovor na eni od kmetij v okolici. 7. velikim veseljem se je tega pogovora udeležil in bil prepričan, da bo lahko ostal kar med njimi, vendar pa so ti želeli, da pride mednje s puško. »Šele kasneje, ko sem že bil tudi sam terenec, sem spoznal, kakšna vrednost je bila v tistih časih navadna mavseri-ca, katero sem imel.« se spominja Rudi Bajec. »saj nas niti polovica ni bila oboroženih. Zaradi tega, da je lahko odšel med partizane s puško, je moral počakati na Prevaljah še nekaj časa. tako dolgo, da bi bil moral spet v nemško vojsko. Dan pred predvidenim odhodom je dobil puško in uniformo in še isto popoldne je odšel v partizane s pomočjo neke kmetice, ki mu je iz središča mesta, kjer je prebival, odnesla puško. Naslednje mesece je bil med terenci. Gibali so se po Koroški, v okolici Raven, Mežice, konec decembra pa se je priključil Prvemu koroškemu bataljonu. In kakšen je bil njegov prihod v ta bataljon? Tam so mu tudi nadeli ime Januar. »Prve dni. ko sem se priključil temu bataljonu, je bilo vse normalno,« se spominja Rudi Bajec-Januar. Nekega dne pa je prišel k meni komisar bataljona, me razorožil in me pričel zasliševati. Pred mojim prihodom so namreč, to sem seveda izvedel šele kasneje, dobili novico, da se bo skušal v bataljon vključiti nemški vohun. Po osebnem opisu sem mu bil baje močno podoben. Zasliševanje je trajalo dolgo. Tega je Ladislav Grat Kijev, takratni komisar, ki meje zasliševal, podrobno opisal v svoji knjigi V mete-žu,« je pripovedoval Rudi Bajec. Pa povzemimo odlomek iz te knjige, v kateri Grat opisuje zasliševanje: »A li boš priznal, kaj si, nam pomagal pri razkritju gesta-povskih zvez — ali pa boš takoj zdajle dal življenje za Hitlerja in za veliko Nemčijo!« Obrnil je k meni svoj izmučeni obraz in odgovoril:« Prišel sem se borit. Če pa mislite, da me morate ubiti, me pač ubij te . . .« Fant se je vdal v svojo usodo. Spet in spet sem si moral dopovedovati: na tehtnici je življenje vodilnih tovarišev v bataljonu, morda življenje vseh borcev — ali pa njegovo, eno samo življenje! Zakaj ne prizna '. . . Kaj naj storim'' A li morda res ni kriv'.' Opolnoči sem zbudi! Branka. Ko je prišel v izbo, sem mu rekel z narejeno trdoto: »Branko, poišči lopato! Sli bomo, da izkop/jemo grob.« Bo zdaj priznal? Napeto sem mu gledal v obraz. Ali se ni nekaj zganilo na njem? Ne — njegov pogled je bil slej ko prej moten, poteze na obrazu utrujene, otopele. Vstal je in se pred menoj opotekel k vratom. Obesil sem si brzostrelko čez rame. Pot do gozdička ni bila dolga. Noč je bila mrzla, oster mraz se nam je zagrizel v obraze. Živo srebro je padlo do petindvajset pod ničlo. Bila je strupena januarska noč. svetla od mesečine. Ko smo obstali, sem se obrnil k fantu in mu osorno ukazal: »Kopiji jamo!« Njegovo življenje je bilo še zmeraj na tehtnici. Nalašč sem bil grob z njim, skušal sem ga duševno zlomili, ga spraviti tako daleč, da bi mora! spregovoriti. če je kriv. Bile so lo zoprne, mučne minute. Gledal sem fantov upognjeni život, njegove močne roke. kako potiskajo lopato v trda tla — njegov togi. negibni obraz. In r meni je nenehno vrtalo: Je kriv — ni kriv? Koliko časa je kopal, da je bila jama pol metra globoka? Stopal .sem sem in tja. da bi si ogrel noge. In sem čakal, kdaj se bo zlomil. Se ne ho oprijel življenja, je res že obupal in mu je vseeno? Zakaj ne spregovori? .. . Je kriv'?... Ni kriv'?. . . »Lezi v jamo. da bom videl če je že dovolj velika!« Zaslišal sem svoj grobi glas. V srebrnkasti mesečini se mi je zazdelo vse to. kar počenjam, kakor nekakšna groteskna igra. Skušal sem si dopovedati. da rešujem življenje sobor-eev, življenje bataljona. Pa vendar — ali bi fant vzdržal vse to, če bi bil res kriv? Bi lahko tako mirno legel v jamo. ki mu bo morda že naslednji trenutek grob? Ne vem . . . Tedaj sem kriknil: »V.slani!« Ko je prilezel iz jame. drgetajoč od mraza in živčne napetosti, sem mu rekel: »Dam i i še časa, da poveš. . . da priznaš ali padeš v to jamo.« »Nimam kaj povedati, je dejal mračno, ne da bi me pogledal. Začutil sem. da sem ga zlomil. Vseeno mu je ali bo živel ali padel. Zdaj bi gotovo spregovoril... Spet sem se spomnil Si/asa. Učil se je. kako bom najhitreje prišel trdovratnežu do živega: spomnili ga moram na njegov dom. na svojce. Vprašal sem ga. kaj naj jim sporočim za slovo. Ostro sem ga opazoval. Morda so se mu poteze na obrazu za spoznanje omehčale. ko je spregovoril: »Povejte .. . da sem pošteno mislil. . . prišel sem k vam. da hi se boril. . . Če pa imam smoli/. me pač itbijte . . . ne morem pomagali., Razjezi! sem se nanj. Zakaj ne zakriči. ne zavpije, ne prosi? Saj je vendar mlad. pravit, o ima do življenja. . . Ali navsezadnje res ni kriv? Se vendarle molim? Spel sem ga ostro pogledal in rekel: >Štel bom do tri. . . če boš pripravljen govorili, preden prešle jem do tri, boš živel — če ne. boš umrl.c Ni me pogledal. Brezupno sem se sam v sebi boril za njegovo življenje. Ko sem začel šteti, sem hkrati začel neopazno izpodmikati nabojni vložek iz brzostrelke in sem štel: »Ena ... Še lahko govoriš. Jani! . . . Govori!.. . Dve .. . Zakaj ne govoriš? Dajem ti zadnjo priložnost. Ob tri bom ustrelil.« Negibno je stal in molčal. »Tri!« Brzostrelka je škloenila. Fant se je zdrznil, a ni padel. Jaz pa sem se sproščeno zasmejal: »A h srečo imaš! . . . Brzostrelka je odpovedala. Tega, kar si zdržal ti, ne bi vzdržal noben živ človek! V redu torej!« Gledal sem ga. kako se je začel vzravnavati, kako se je počasi obračal proti meni, kakor, da se prebuja iz sanj. Videl sem. kako so se mu oči v mesečini zasvetile, ko sem spel spregovoril: »Dobro torej! ... V tej mrzli januarski noči ti dajem partizansko ime Januar! Prepričal si me, da nisi kriv. . . Pred dnevi pa smo res dobili obvestilo, da pride v naš bataljon vrinjenec — po opisu sodeč, bi moral biti to ti. zato ti nisem mogel verjeli. A zapomni si. tudi če bt prišel v bataljon z namenom, da ubiješ komandanta Draga ali mene. ali kogarkoli med nami — za nami stojijo drugi, vseh nikoli nihče ne bo pobil! Pojdi zdaj v kočo! Vzemi puško in jermen, v boju pa boš pokazal, kdo in kaj si — odslej si partizan .Januar!« Tako se je torej pričelo za Rudija Bajca—Januarja leto 1944. Naslednje mesece je prebil s Prvim koroškim bataljonom na Koroškem, 15. oktobra leta 1944 pa so borci odšli na Svinjo planino na avstrijsko Koroško, kjer so preži mili. »Tam smo dočakali tudi novo leto 1945. za katerega smo bili prepričani, da bomo v njem dočakali tisto, za kar smo se tako dolgo borili.« je pripovedoval Rudi Bajec. Nekaj dni pred tistim novim letom je bilo mirno in borci so se v planinski koči odločili, da pripravijo skromno slovesnost. Kuhar jim je obljubil zrezke, vendar pa jih je spekei le nekaj, saj so jih presenetili Nemci in morali so se umakniti. Ves tisti čas je bil Prvi pohorski bataljon popolnoma odrezan od domovine. Bili so težke boje in imeli tudi mnogo žrtev. Tudi Rudi Bajec je bil marca tega leta hudo ranjen. Od 80. borcev, kolikor jih je bilo v bataljonu pred odhodom v Avstrijo, jih je bilo 20. aprila leta 1945, ko so ponovno navezali zvezo z Jugoslavijo le Je 13. Po navezavi zveze, je odšel Rudi v partizansko bolnišnico v Robanov kot, kjer je tudi dočakal svobodo. Mira Zakošek nar. Z letom, ki se izteka, ne morem biti povsem zadovoljen, saj smo se srečevali z vrsto težav, ki jih nismo uspeli uspešno razrešiti. Tako me hudo moti naša kadrovska politika. Kljub številnim zakonom, ki naj bi omogočili, da bi imeli vsi enake možnosti, se še vse prepogosto dogaja, da imajo prednost tisti s poznanstvi. Vse preveč gradimo na poznanstvih in premalo upoštevamo koliko je posameznik zares sposoben narediti. V delovni organizaciji Gorenje nas je močno pestilo tudi pomanjkanje repromaterialov. To pomanjkanje pa je bilo tudi največji krivec, da letošnje poslovno leto za nas ni uspešno. Za prihodnje leto si želim, da bi vse omenjene težave odpravili." PEPCA STROPNIK, gospodinja iz Šoštanja: ,,S sinovo in hčerino družino živimo skupaj v stanovanjski hiši in želim si, da bi se tudi v naslednjem letu dobro razumeli. Vedno me pretresejo novice, kako se ponekod starši in otroci prepirajo med seboj. Prav zaradi tega si tudi toliko prizadevam, da bi ostali v dobrih odnosih. Sicer pa Novoletne želje menim, da nam je v naši družbi kar dobro. Srečujemo se sicer s težkim gospodarskim položajem, pa vendar menim, da smo lahko kar zadovoljni, dokler bo tako kot je." MINKA TRAVENSEK, gospodinja iz Vinske gore: ,,Z družino živim v Vinski gori. Pred leti sva se z možem, ki služi sam, zaposlen je na Rudniku lignita Velenje, odločila za gradnjo stanovanjske hiše. Trenutno gradiva četrto fazo. Moram reči, da je bilo to leto za nas zares težavno. Prizadevamo si, da bi gradnjo čim prej zaključili, žal pa ugotavljamo da bo ta trajala še nekaj let, saj je bilo v zadnjem času tako težko priti do materialov, ki so se tudi tako hitro dražili, da jih tudi nismo mogli kupiti v količinah, kot bi želeli. Prav zaradi tega si za prihodnje leto močno želim, da bi se rast cen umirila. Seveda pa v prvi vrsti žellim v novem letu zdravja in sreče moji družini, sorodnikom, znancem in vsem ostalim." MARIJA JANZEKOVIC, delavka Gorenjia: ,,Leto, ki se :izteka je bilo sicer težko, saj z mizkimi osebnimi dohodki ne moiremo slediti hitremu rastu cen. Pa vendar moram povedati, da je bilo to leto zame tudi lepo. Najbiolj vesela sem bila, ko smo na Gorici dobili zares lepo stanovanje. Sedaj nam je mnogo lažje. Seveda imamo še veliko želja in potreb, za katere pa upam, da se nam bodo, če bomo zdravi tudi uresničile. Hčerka si močno želi telev izor, ki pa ga zaenkrat še ne moremo kupiti " Ob koncu leta se običajno ozremo nazaj ter ocenimo, kakšno je bilo to leto za nas. Nam je bilo lepo, smo bili v tem letu razočarani? V tem času pa premišljujemo tudi, kakšno bo leto, ki je pred nami Polni smo najlepših želja. Želimo si v prvi vrsti zdravje, srečo in zadovoljstvo, imamo pa še mnogo skritih želja. O novoletnih željah smo se pred dnevi pogovarjali z občani. METKA SMIRNOV, osnov-nošolka: ,,Novoletni čas je za nas mlade še posebej lep. Polni smo pričakovanj, kot da nam bo novo leto prineslo nekaj velikega, nekaj presenetljivo lepega. V nas je še vedno prisotno nestrpno pričakovanje dedka Mraza, ki bo prišel med nas s polnim košem daril. In kaj si želim v novem letu? Vsem želim zdravja, sreče in zadovoljstva. Tega nam prav goto- vo ne bo manjkalo, če bomo živeli v miru, če bo vsak po svojih močeh prispeval, da bomo dosegali tudi v bodoče uspehe. Zase pa želim, kar najboljši uspeh tako v osnovni kot v glasbeni šoli, kjer že peto leto igram klavir." STANE KOLSEK, strojni ključavničar, zaposlen v TGO Gorenje, iz Šmartnega ob Paki: DRAGICA LESJAK, gospodinja: ,,Imam družino, dva otroka in za vse si želim obilo zdravja, sreče in zadovoljstva. Tako kot večina mam, ki ima šoloobvezne otroke si želim, da bi bili ti uspešni v šoli, da bi si kasneje izbrali poklic, ki bi ga opravljali z zadovoljstvom. Vsi si v teh dneh želimo, da bi tudi v prihodnje živeli v miru. V zadnjem letu smo se sicer srečevali z mnogimi težavami, najbolj me je motilo, da so cene tako hitro naraščale, vendar pa kljub temu menim, da nam gre zelo dobro in da smo lahko v sistemu kakršnega imamo, srečni. V prihodnje menim, da bomo prav vsi storili vse, da bi takšno stanje še izboljšali." ED! VERDNIK. ,,Doma sem iz Doliča, v delovni organizaciji Gorenje pa sem že pet let zaposlen kot kovi- ,,Leto, ki se izteka ni bilo nič posebnega. Zgodilo se ni nič takega kar bi se posebej vtisnilo v spomin. Na delovnem mestu sem se srečeval z velikimi težavami, sai nam je neprestano primanjkovalo materialov, tako tudi naše poslovanje letos ni uspešno. Upam, da se bodo te stvari uredile in da bomo v prihodnjem letu uspešnejši. Tako kot vsakdo izmed nas pa si želim v teh prednov oletnih dneh zdravja, sreče in zadovoljstva." Številka 51/52 (613/614) - 28. decembra 1981 Srečanja l\*13 Martin Špende ff Cas je kovaško obrt potisnil na rob našega vsakdanjega dogajanja, čeprav to nikakor ne pomeni, da danes kovačev ne rabimo več in da nam tudi v prihodnje ne bodo potrebni. Najbrž prav nasprotno. Pomenek z možakarjem, ki se je kovaških veščin učil pred šestimi desetletji, zatorej ne bo odveč. Beseda je o Martinu Spendeju s Pri-hove pri Nazarjah. Breme let je seveda opravilo svoje in njegove kretnje so nekoliko počasnejše, bolj umirjene in toliko bolj premišljene, roke pa še vedno spretno vihtijo kladivo nad nakovalom in vešče prijemajo za ostalo orodje. Martin Spende se je rodil na Pri-hovi 1905. leta in tam še danes živi med svojimi. Doma je bil na manjši kmetiji, kar kočariia io ie imenoval, in bil najstarejši med devetimi otroki. Imel je sicer še sestro dvojčico, ki pa je med vojno umrla v Avstriji. Od devetih otrok sta danes živa le še dva. Martinu je zdravje vseskozi dobro služilo, če odšteje nekaj poškodb na delovnem mestu, gllede zdravja v zadnjem času pa je le nekoliko potožil. Vsekakor pa je res, da je trdo delo od rane mladosti naprej utrdilo njegovo telo in duha. Prve vojne se dobro spominja. Pravi, da je tem krajem sicer prizanesla, njemu pa je bilo v vojnih časih vseeno težko. Oče je odšel na fronto in za mamo ter najstarejšega sina je ostalo ogromno dela. Morala sta preskrbeti hrano za družino, saj je doma ni bilo dovolj. Prenekateri doživljaj iz tistih dni se mu je živo vtisnil v spomin. Sicer pa je vojno doživel le v obliki rekvizitorjev, ki so hodili naokrog in pobirali viške hrane in druge robe za vojsko. Smeje doda: ,,Mi se jih nismo bali, saj nam niso imeli kaj vzeti, prej bi se bi se spodobilo, da bi kaj prinesli." Po končani šoli, ki jo je obiskoval na Rečici ob Savinji, ga je v Nazarjah čakal uk za kovača. Tri leta in pol je garal, da se je izučil Trdo delo kot zdravilo f# kovaške obrti. Takratnih razmer z današnjimi seveda ni moč primerjati. Pravi, da je pozimi z delom pričel ob rani tretji uri zjutraj in pogostokrat delal tudi do ll. zvečer. Ko je bila še tema so pripravljali podkve, z dnem pa so pričeli kovati. Podkovali so tudi po deset parov konj na dan. Tako je bilo pozimi,v ostalih mesecih je bilo kovanja manj, pa so zato izdelovali vozove in opravljali vrsto drugih kovaških del. Tri leta in pol je torej trajal uk in šele zadnje leto je za svoje delo prejel tudi skromno plačilo. Prej je dobil le kosilo, zajtrk in večerjo je použil doma. Poslal je torej ko\ač in pol leta jee še delal pri nazarskem kovaču. Nato ga je čakala vojska, ki jo je odslužil v Mostarju. Ko se je vrnil od vojakov, se je leta 1927 podal na ,,šiht" v nazar-sko žagarstvo, takrat še v lasti ljubljanske škofije. Kaj kmalu po začetku službovanja se je s sodelavci preselil v nove prostore kovačije, nekakšne mehanične delavnice, in v teh prostorih vzdrževalci v nazarski lesni industriji delajo še danes. V delavnici so delali vse, kar je pač bilo potrebno. Delali so enajst ur dnevno, nemalokrat tudi po dva, tri ,,šihte" skupaj, kakršne so že bile potrebe. Zalslužek ni bil kaj prida in skrbno je bilo treba ravnati z dinarji. Leta 1937 se je poročil in razmere so se nekoliko izboljšale. Doma so pridelali več, pa tudi zaslužek je že bil boljši. Dve leti pozneje jim je pogorela hiša, kar mu je spet prineslo vrsto težav in predvsem dela. Z začetkom druge vojne so nekaj mesecev še redno delali, nato pa so poskrbeli za vrsto sabotaž, ki so partizanom omogočile, da so krepko ovirali nemoteno delo. V delavnicah so partizanom tudi sicer pomagali na najrazličnejše načine, Martin Špende pa je največ popravljal puške, pištole in ostalo orožje. Tudi kurirsko službo je opravljal. Na njegovi domačiji na Prihovi je bila javka, zato je veli- Terezija Glasenčnik Novo leto smo praznovali kar doma Za spremembo smo tokrat srečanje na delovnem mestu zamenjali z obiskom na domu. Po naključju smo izbrali za sogovornico Terezijo Glasenčnik iz Titovega Velenja. Čeprav smojo prvič zman iskali, kajti bila je po opravkih, smo imeli drugič več sreče. »Kljub težkemu življenju sem zelo rada prepevala«, pravi Terezija Glasenčnik »Rodila sem se 1915 leta v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Že kot štiriletna deklica sem morala od doma, k botri. Osnovno šolo sem obiskovala v Podgorju, sicer neredno, zlasti v zimskem času. ko so bile vse poti od Velunja. kjer sem preživljala svojo mladost pa do Podgorja, praktično neprehodne. Sicer pa' so bila moja mladostna leta vse prej kot lahka. še posebej takrat, ko sem šla služit k tujini ljudem. Spominjam se, da sem bila najprej pastirica. Vsak dan sem morala pasti trideset glav živine, približno šestdeset ovac ter opravljati tudi druga priložnostna dela. Vso to garanje od zgodnjih jutranjih ur pa do poznih noči, je bilo zame nepopisno težko in naporno. Kljub težkemu življenju pa sem zelo rada prepevala. Le da se mi je ponudila prilika. sem pričela peti, saj mi je bila to edina tolažba v najtežjih trenutkih. Po dobrih desetih letih trdega dela na kmetiji v Zgornjem Razborju me ie pot popeljala v Zavodnje nad Šoštanjem, k Završni-kovim. kjer sem bila vse do leta 1962. V tem času sem se poročila in ustvarila družino. Po moževi smrti sem se preselila v Titovo Velenje, kjer sedaj živim skupaj s hčerko«. — Le nekaj dni je še. ko se bo izteklo staro leto. pa nas zanima, kako ste nekoč pre-znovali novo leto? »Ko sem še služila, prihod novega leta nismo posebej praznovali. Pozneje, ko sem se poročila in imela otroke, pa smo novoletnim praznikom posvetili veliko pozornosti čeprav smo novo leto praznovali kar doma s svojci in sorodniki. Da nam jc čas najdaljše noči v letu kar najbolj hitro minil, smo igrali karte in druge družabne igre. seveda ob obilici dobrih jedi in ob domači kapljici. Ko je bila polnoč, smo si nazdravili ter zaželeli srečno novo leto«. Tudi mi želimo naši prijetni sogovornici obilico zdravja in zadovoljstva v letu 1982." Bogdan Mugerle kokrat prenašal pošto v Nazarje in nazaj. Na njegovem skednju so imeli skrit tudi radijski sprejemnik, ki so ga partizani in terenci poslušali, kadar so pač prišli. Ko je bila Gornja Savinjska dolina osvobojena, v delavnicah seveda niso delali, pač pa so pomagali pri gradnji letališča v Nizki. Ob vdoru Nemcev na osvobojeno ozemlje je bil v bližini Ljubnega zajet in čakalo ga je zasliševanje v Celju. Dokazov proti njemu ni bilo, da se je i/muznil iz Celja in kasneje Mozirja, pa mu je veliko pripomogla tudi delovna obleka i/, na-zarskih delavnic. Tja se seveda ni vrnil. Tik pred koncem vojne so ga s skupino tovarišev zadolžili, da prične zbirati vse, kar bi rabili za čimprejšnji začetek dela v Nazar-rjah. Krenili so za umikajočimi se nemškimi kolonami in plen je bil zares velik. Zbirali so vse, avtomobile, telefonske aparate, vijake, orodje in še bi lahko našteval. Zbrali so toliko, da so morali kasneje deliti tudi ostalim žagam. Prvo delo, ki jih je čakalo po kapitulaciji, je bilo urejanje vseh žag v obeh dolinah, ki so jih morali čimprej usposobiti. Na istem delovnem mestu je delal vsa leta, dokler se ni leta 1960 upokojil. Bil je vse, delavec, vodja izmene, mojster. Njegove sposobnosti so bile znane, zato je bil v delavnicah bore malo. Več ali manj je delal na terenu, popravljal žage in druge stroje za obdelavo lesa. Poznali so ga vsi in povsod v Zadrečki in Savinjski dolini. Po upokojitvi je nekaj časa opravljal svoje delo honorarno, pa popravljal žage in postavljal ..gatre" po vsej Sloveniji, celo na Kosovu je bil. Kasneje se je vključil v vodovodno zadrugo na Rečici in napeljeval ter popravljal vodovodne naprave. Dela mu seveda tudi doma ni zmanjkalo. V domači delavnici, ki si jo je uredil, je opravlja! najrazličnejše usluge za sosede in druge. Skorajda ni opravila, ki mu ne bi bil vešč. Tudi danes se še velikokrat pomudi v svoji ,,kovačiji", popravi in izdela-to in ono za dom, /a sosede, znance. Njegovo delo dokazuje, da je bil resnični mojster in še vedno je. Od leta 1946 je razvedrilo iskal v lovu. Pravi, da se s kakšnimi posebnimi trofejami ne more pohvaliti, bolj kot ,,lov" za njimi, ga je veselila narava z vsem kar lahko nudi človeku, ki jo ima rad. Rodile so se mu tri hčerke in sin. Ena od njih živi v Avstraliji. Pravi, da je v vsem življenju videl bolj malo sveta, predlani pa se je vseeno podal na pot v daljno Avstralijo, kamor ga je povabila hčerka. Pot z avionom je bila dolga, pravi pa, da ob tem ni občutil nič posebnega. Tudi razlika med obema de- Kovač je, a mu skoraj nobeno opravilo ni tuje želama se mu ne zdi prevelika. Tudi tam živijo pridni in marljivi ljudje in s pridnostjo zaslužijo dovolj za lepo življenje. V Canberri je srečal precej Slovencev, še več pa je opazil pripadnikov drugih naših narodov in narodnosti. Vseeno je bil vesel, ko se je vrnil domov, na svoio Prihovo. Spominov in doživljajev iz svojega plodnega življenja ima Martin Spende še precej na zalogi. Nekari resda tonejo v pozabo, a jih sproščen razgovor vedno znova oživlja. Dela in veselja do njega mu ne manjka, zato mu zaželimo veliko, veliko zdravja. Urediti Efenkovo cesto Krajevna skupnost Titovo Velenje—Šmartno je ena najbolj urejenih krajevnih' skupnosti v velenjski občini in na prvi pogled izgleda, da nimajo nikakršnih težav. »Prav to. da nas ne pestijo življenjsko pomembne težave, pa je tudi vzrok, da v delo krajevne skupnosti nikakor ne moremo vključiti širšega kroga naših občanov,« poudarja predsednik skupščine te krajevne skupnosti Pane Semečnik. Za letos so imeli v krajevni skupnosti načrtovanih nekaj nalog, žal ob koncu leta ugotavljajo. da vseh niso uresničili. Temu je nedvomno kriva nedelavnost krajanov, saj je le malo takšnih, ki so pripravljeni delati na tem področju. Pane Semečnik poudarja, da so krajani sicer pripravljeni sodelovati na udarniških akcijah, zatakne pa se, ko je po- Efenkova cesta se v času deževja spremeni v pravo jezerce trebno urejati razna administrativna vprašanja, kot je pridobivanje soglasij in podobno. Člani sveta krajevne skupnosti in drugih organov pa so toliko obremenjeni, da sami ne morejo storiti vsega. Letos so v krajevni skupnosti Titovo Velenje — Šmartno nameravali dograditi telefonsko omrežje, vendar je ostala ta naloga neuresničena. Prav tako so načrtovali izgradnjo pešpoti skozi Hrastovje, katera naj bi povezala severni in južni del tega kraja. Tudi to nalogo so uresničili le delno, saj jim je uspelo pridobiti le dokumentacijo za gradnjo. Prostorov za delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v letošnjem letu prav-tako niso pridobili. Določili pa so lokacijo ter pridobili projekte zanjo. Upajo, da bo tudi ta naloga uresničena prihodnje leto. Veliko pozornosti so v tej krajevni skupnosti posvečali v zadnjem času poživljanju dela delegacij, vendar ugotavljajo. da niso bili dovolj uspešni, saj tudi njihovi delegati ne opravičujejo zaupanja krajanov. Delo delegacij je sicer trenutno boljše, saj posvečajo v tem času tudi v tej krajevni skupnosti vso pozornost pripravam na pomladanske volitve. V prihodnjem letu bodo v Šmartnem skušali uresničiti vse naloge, ki jim jih letos ni uspelo, odpraviti pa želijo tudi veliko težavo, kijih v zadnjem času silno pesti. Efenkova ulica se namreč zaradi, neustrezne kanalizacije spremeni v pravo jezerce. Krajani so prepričani, da se bo v odpravo te težave vključila tudi samoupravna interesna komunalna skupnost. V krajevni skupnosti leži tudi staro velenjsko pokopališče, katerega izgled pa ni v ponos Titovemu Velenju, zato si krajani Šmartna prizadevajo, da bi ga že prihodnje leto uredili. V letošnjem letu so zaposlili honorarnega tajnika, kar se bo vsekakor odrazilo pri njihovem delu v prihodnjem letu. Mira Zakošek KS Center levi breg Za krajevno skupnost center Levi breg, ki ima približno 4.800 krajanov, lahko brez pretiravanja trdimo, da je ena izmed najbolj delovnih v občini Velenje. Posebno v letošnjem letu je bila njihova dejavnost nadpričakova-no uspešna, saj so s svojim marljivim delom izvršili vse naloge, ki so si jih zastavili s planom dela. Vsekakor pa so najbolj ponosni na svoje nove prostore v Foitovi 2, ki so namenjeni za nemoteno dejavnost sveta KS, družbenopolitičnih organizacij in drugih. Prostore so uredili in jih predali svojemu namenu ob letošnjem občinskem prazniku. Ob tem pa velja omeniti, da so prav pri urejanju omenjenih prostorov sodelovali s prostovoljnim delom prenekateri člani sveta KS ter s tem prihranili dragoceni denar. Za vso organiziranost in uspešnost dela v krajevni skupnosti pa gre tudi levji delež predsedniku LEOPOLDU KUŠAR-JU, ki nam je takole orisal dosedanje delo KS. ,,Ker je naša KS komunalno urejena, smo dejavnost posvetili drugim vprašanjem. Tako smo v mesecu aprilu organizirali oči- Veliko so naredili ščevalno akciko mesta, vendar ugotavljamo, da akcija ni povsem uspela, kot smo si želeli, ker je bilo premalo podpore od SKIS in tozda DOM. Leopold Kušar Oprav ili smo tudi dela, ki jih v letu 1980 nismo utegnili, in sicer: Uredili smo nekatere pešpoti in zelenice, stopnice na Šaleški in Prešernovi ulici. Prav tako smo želeli urediti odvodnavanje na Foitovi cesti, za kar imamo že vso potrebno dokumentacijo. Dela. ki so potrebna za ta opravila, smo naročili tu KOC Velenje v mesecu marcu. Ker izvajalec do meseca septembra še ni pričel z njimi, smo jih morali zaradi zmanjšanja sredstev za ta opravila, odpovedati. Sicer pa smatramo, da bi ta dela moralo opraviti Cestno podjetje Celje. Zato smo to vprašanje posredovali CK SZDL, IS, DO VEKOS, SKIS in inšpekcijski službi, vendar pa še do danes nismo dobili nobenega odgovora. V spomladanskih mesecih smo posadili približno 120 okrasnih dreves in obrezali celotni nasad v KS. Dokončali pa tudi parkirni prostor na Prešernovi 22 ter Jenkovi 11. Omenjeno delo nam je povzročalo precej težav, predvsem s pridobitvijo dokumentacije, pa tudi z izvajanjem smo imeli nekaj problemov. Urejali smo tudi otroška igrišča, katera pa smo hoteli že v letu 1980 predati v upravljanje otroškemu varstvu, vendar igrišč niso sprejeli, rekoč, da to ni v njihovem načrtu. Mnogo dela smo imeli tudi pri nakupu in urejanju novih prostorov za KS. Ob poimenovanju našega mesta v Titovo Velenje, smo opravili vse talne označbe parkirnih prostorov v soseski V. in VI. Ugotavljamo, da bomo morali v letu 1982 v naši KS redno zaposliti tajnika, ki bo vodil vso potrebno administracijo, spremljal delo delegacij, in sploh v pomoč hišnim svetom in drugim organom oziroma odlokom. To je le nekaj bežno opisanih del, ki smo jih opravili v letošnjem letu. Tudi v prihodnje nas čakajo podobne naloge, kot na primer: ureditev drevoreda, talnih označb parkirnih prostorov, soseske III in IV. ter drugo. Prepričani smo, da bomo tudi te naloge uspešno opravili, kot smo jih doslej. Naša želja je, da bi se čimprej uredila okolica ,,Skazovega mlina", zunanjost bivšega zadružnega doma ter, da bi sedanjo ,,kramarijo" s tržnice premestili na primernejši prostor, kajti ta neurejenost zato kazi izgled naše KS, kakor tudi Titovega Velenja. Shw ILIR SE VRPCn e^ Zanimivosti Številka 51/52 (613/614) - 28. decembra 1981 Mi pa nismo se uklonili (4) Piše: Franc Pistotnik Pot in vrnitev iz Mauthausna Jasno je bilo, da bi se ob kakršnemkoli zoperstavljanju položaj za vse tri še poslabšal. Vsak izmed nas, ki je imel malo kriv nos, jim je bil sumljiv, češ da je 2id. Okrog 10. ure so nas po skupinah napotili v kopalnico. Pred kopanjem smo morali oddati obleko in vse, kar je imel kdo s seboj. Tudi ure, prstane ali podobne vrednostne predmete. Nato se je pričelo običajno temeljito striženje. Tudi kopanje je potekalo z veliko naglico. Ker so prihajale nove skupine, so nas iz kopalnice napotili kar skozi okno. Zunaj smo nato nagi čakali, da so ostrigli in skopali vse iz našega transporta. Odšli smo k baraki, kjer so nas popisali. Nato je vsak dobil svojo številko z rdečim trikotnikom. Tako si prenehal biti človek, postal si številka, kajti svojega priimka v času internacije nisem več slišal. Postal sem številka 9159. Sprva težko, nato sem se pač moral vživeti v priimek imenovan številka. Poslali so nas v blok 19. Sprejete številke z rdečim trikotnikom smo si morali v baraki, kamor so nas začasno namestili, skrbno prišiti. V baraki smo dobili taboriščne obleke in lesene coklje, kap nam niso dali. Številka je morala biti prišita na levi strani bluze oziroma hlač. Da sem kasneje prišel do kape, ki bi me varovala dežja in vročega avgustovskega sonca, sem si moral pritrgati od ust. To se pravi, da sem moral kupiti kapo na taboriščni črni borzi za kos kruha. V tem bloku so nas dva dni učili nekako po vojaško. Imeli smo celo postelje, jasno, da so bile postelje druga nad drugo. Po dveh dneh je bila ta napol vojaška dresura končana. Treba je bilo iti na delo. Vsakodnevno pičlo porcijo kolerabe si si moral krvavo prislužiti. Na tem delovišču je bil najslabši nemški kriminalec. Klicali so ga Lutz. Mi smo mu zaradi njegove krvoločnosti nadeli ime Sultan. To ime se gaje držalo do konca vojne. Ko sem pred leti čital spomine nekega interniran-ca, sem zvedel, da so Dultana ob prihodu zaveznikov zaradi njegovih zločinov, interniranci sami živega vrgli v krematorij. To se bo marsikomu, ki ni doživel koncentracijskega tabonšča, zdelo kruto, toda on je počenjal še grozotne stvari. Kmalu so nas premestili v blok 14. V tem bloku ni bilo postelj. Postelje so imeli samo priviligi-ranci. V dveh sobah se nas je stiskalo 500. Zaradi te gneče je bilo spanje na hrbtu že razkošje. Toda spal si lahko samo na boku. Vsak večer je sobni starešina kontroliral, če si ni kdo privoščil udobje, da bi spal na hrbtu. Ce se posameznik ni pravočasno vlegel na bok, se udarcem za gumijevko ni mogel izogniti. Tudi sam sem jih nekajkrat dobil z gumijevko. Da nismo doma, smo občutili že zjutraj. Niso še dobro utihnile piščali, ki so oznanjale vstajanje, se je že razleglo vpitje ,,Heraus". Že sta se postavila k vratom sobni starešina in njegov pomočnik, vsak s svojo gumijevko. 2e pred zajtrkom (to je bila grenka črna kava brez kruha) si jo težko odnesel pred udarci, ki so padali vsepovprek. V najslabšem položaju so bili bolani, izčrpani in počasnejši tovariši. Problem za sebe pa so bili tudi strastni kadilci. Polovica že tako pičlo odmerjenega kosa kruha, ki ga je dobil pri večerni kavi, je zamenjal za cigareto. Nekaj teh tovarišev smo vzeli v precep, tako da sta bila dva toliko časa pri njemu, da je svoj pičli obrok pojedel. Toda brž, ko je mogel, jo je popihal in že je imel cigareto v ustih. Jasno je, da se od teh nihče ni vrnil domov. Oktober je pričel močno redčiti naše vrste. Pričela je razsajati epidemija tifusa. Krematorij s svojima dvema pečema je delal z vso močjo. Zaradi jesenske megle, ki je pritiskala dim k tlom, se je širil vonj po ožganem človeškem mesu. Čez dan je mrzli jesenski veter opravil svoje, duh je izginil, toda ognjeni zublji iz dimnikov so dali vedeti, da se uničevanje človeških življenj nadaljuje z vso krutostjo. Vsak oboleli za tifusom je dobil močno gripo. Ni bil redek primer, da je tovariš, s katerim sva delila odejo, zbolel za tifusom. Ker je moral zaradi možne griže ponoči večkrat na stranišče, me je pri tem tudi zbudil. To se je seveda ponavljalo par dni in tako sem kljub utrujenosti nemirno spal. Ko sem se tako po nekaj dnevih nemirnega spanja zbudil, se mi je zdelo čudno, da ne vstaja in ne hodi na stranišče. Potresel sem ga, toda zdel se mi je nekako trd. Bil je že mrzel. Kaj sem hotel, obrnil sem se na drugo stran in spal naprej. Občutek, da spiš z mrtvecem, je nenavaden, toda to je bil Mathausen. V času največje umrljivosti, je zjutraj ostalo na ležiščih tudi po 20 tovarišev. Vsako jutro je pripeljal mimo barake voz — diro s človeško vprego. Na ta voz so nalagali gola trupla. Vsak mrtvec je imel na palcu noge privezan listek s svojo taboriščno številko, zaradi taboriščne evidence. (Dalje prihodnjič) 28. »Ubijte me, gospod, če ne govorim z vami o tem zato in le zato, da bi vam pomagal! Kaj morem, všeč ste mi... je pleteničil Pipc-ron. »Skrajšaj, človek! Povej, kar imaš povedati!« ga je sunil Udurik. »Samo tole, gospod! Knez ima hčer...« »In?« Udurik seje sklonil naprej. »In če ta zanosi z drugim in z drugim rodi sina... ste vi ob knežji prestol! Se motim, gospod?« Bledica in rdečica sta se izmenoma spre-letavali po Udurikovem obrazu. Pest se je stisnila, roka dvignila... Zares, kaj bi bilo lažje, kot zapreti umazana usta, iztrgati jezik človeku, ki si je drznil dotakniti najsvetejšega v njegovem srcu — knežje krone? Da, ko bi ne bilo prekleto res, kar je govoril trgovec. Anesta se je še včeraj valjala z Ilirom tam za reko... Prit i je moral ta črni trgovec tu, da opozori na silno nevarnost, ki je grozila prvemu plemiču v Gradišču. Udurik ni mogel več skrivati razburjenja in Piperon je znižal glas. Zvenel je očetovsko, pomirljivo. »Nič še ni zamujenega, mladi gospod. Sredstva in zdravila so na svetu za vsako težavo in mi trgovci smo zato tu. da jih ponudimo.. .« »Kaj predlagaš? Govori!« Udurik je zgrabil trgovca za zapestje. Piperonov obraz je bil zdaj obraz treznega, izkušenega starca. »Vem, da ne morete zgrabiti meča in s svojimi desetimi, dvajsetimi zvestimi obrniti Gradišča na glavo! Posekati glave knezu, knežji, veljakom pa vsej številni knezovi vojski!« je govoril. »Tudi ko bi vam to uspelo, je tu še ljudstvo, ki vas obesi na prvo vejo . ..« Piperon je zapičil lokave oči v Udurika. »Stvar bomo rešili elegantno...!« ****************************************************************************************************** gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982! Delavke in delavci GORENJA GORENJE SOZD GORENJE - TGO, TITOVO VELENJE GORENJE - PROMET SERVIS, TITOVO VELENJE GORENJE - MUTA, MUTA OB DRAVI GORENJE - FECRO, SLOVENJ GRADEC GORENJE - ELRAD, GORNJA RADGONA GORENJE - VARSTROJ, LENDAVA GORENE GORENJE - METALPLAST, RUŠE GORENJE - MURAL, MURSKO SREDIŠČE GORENJE - FTU, SOMBOR GORENJE - PETAR DRAPŠIN, KIKINDA GORENJE - MIV, VRANJE GORENJE - TIKI, LJUBLJANA GORENJE - GLIN, NAZARJE GORENJE - RAZISKAVE IN RAZVOJ, TITOVO VELENJE GORENJE - INTERNA BANKA, TITOVO VELENJE ****************************************************************************************************** vegrad VELENJE TOZD Gradnja Velenje, Titovo Velenje, TOZD Gradnja Ljubljana, TOZD Gradnja Beograd, TOZD Gradbenik Ljubno ob Savinji, TOZD Vemont Titovo Velenje, TOZD Zaključna dela Titovo Velenje, TOZD Keramičarstvo Šoštanj, TOZD Mehanizacija Titovo Velenje, TOZD S. P. Projektivni biro Titovo Velenje, Delovna skupnost skupnih služb, Inženiring SREČNO NOVO LETO 1982! U VčkAL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanjska oskrba DSSS Delavci delovne orpanizacije v,VEK0S" n. sub. o. Titovo Velenje želimo vsem delovnim ljudem in občanom, predvsem pa uporabnikom naših storitev, srečno in uspešno novo leto 1982! Prizadevamo si za celoto komunalno in stanovanjsko oskrbo ter za urejanje iri čuvanje vašega bivalnega prostora. ^ inliiillfi^i,- JBHH l t IIMBIIMMM———t * ■■■■■■■■■■■■■■■■ $ * * l 1 i V jubilejnem letu, ko slavimo * s 25-letnico ustanovitve in delovanja ; i delovne organizacije delavci ; ! TERMOELEKTRARN ŠOŠTANJ s * ♦ | iskreno čestitamo ter želimo t * * * srečno novo leto 1982 s * ♦ * vsem delovnim ljudem in občanom * * občine Velenje ter vsem delavcem * sozda REK Velenje. • * * * * * * * * * * * * * * <£, , * i a X L * * E ¥ «__. * * s £ GV) X * * * *************************************************************************************** * # * * * * * * * * * * # # * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ne ne * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * # * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ne * * * * * * nt * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Rudarsko elektroenergetski kombinat n. o. sol. o., Velenje RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE DO RUDNIK LIGNITA VELENJE TOZD Jama Preloge TOZD Jama Pesje TOZD Jama Škale TOZD Jamska mehanizacija TOZD Jamski transport TOZD Jamske gradnje TOZD Priprave DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD Termoelektrarna Šoštanj I. TOZD Termoelektrarna Šoštanj II TOZD Inženiring DO ELEKTROSTROJNA OPREMA PRELOGE TOZD Klasirnice TOZD Zunanja dejavnost TOZD Gradbena dejavnost TOZD Mizarska dejavnost DS Zračenje DS Kopalnica DS SKUPNIH SLUŽB DS Družbena prehrana DS SKUPNIH SLUŽB TOZD Strojni obrati TOZD Elektro obrati TOZD Krovsko-ključavničarski obrati DS SKUPNIH SLUŽB DO PLASTIKA VELENJE TOZD Plastični izdelki TOZD Kovinski izdelki DS SKUPNIH SLUŽB DO AVTOPARK VELENJE DO ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI DRUŽMIRJE DO TISKARNA VELENJE DS DRUŽBENI STANDARD VELENJE DS AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV DS ZAVAROVANJE VELENJE DS SKUPNIH SLUŽB REK VELENJE Delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje želijo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje srečno novo leto 1982! * nt nt nt * nt * nt * nt * * * * * * * nt * * * nt * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * nt * * * nt * * nt * * * * * * * * * * * * ♦ * * * * * * * * * * nt * * * * * nt * * * * * * * * ne * ne ne ne ne ne ne ne ne * ne ne ne ne ne ne ne nt nt nt * * ne * * * * * * * * nt * ne * nt * # nt * nt * * * ne ne ne ne ne ne ne ne * ne ne ne ******************************************************************************************************* Novoletne čestitke delovnih kolektivov Številka 51/52 (613/614) - 28. decembra 1981 Proizvodnja modne konfekcije ELKROJ MOZIRJE V prihodnjem letu nameravajo delavci Elkroja iz Mozirja za 10 % povečati fizični obseg proizvodnje. To povečanje bodo v celoti namenili izvozu, tako da bodo v prihodnjem letu izvozili na konvertibilno tržišče 33 % celotne proizvodnje. To pomeni, da bodo izvozili 100.000 hlač več kot leta 1981. V naslednjem letu bodo tudi končali začete investicije in pripravili potrebno tehnično dokumentacijo za izvedbo investicij do leta 1983. V Elkroju so uspeli modernizirati proizvodnjo, zato v prihodnjem letu upravičeno pričakujejo dobre rezultate. Zavedajo se, da jim sreče in standarda ne more nihče podariti, da si ga lahko ustvarijo le sami s svojim delom in prizadevanjem. Vsem delovnim ljudem občine Mozirje in Velenje iskreno čestitamo za novo leto 1982! GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOZD GOZDARSTVO JELKA ŠOŠTANJ TOZD TRANSPORT IN GRADNJE NAZARJE TOZD GOZDARSTVO GORNJI GRAD TOZD GOZDARSTVO LUČE TOK GOZDARSTVO ŠOŠTANJ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavci Gozdnega gospodarstva Nazarje iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje za novo leto 1982! gorenje glin LESNA INDUSTRIJA . GORENJE nazarje glin NAZARJE Vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje želimo v novem letu 1982 veliko sreče in delovnih uspehov! SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA RAVNE n. sol. o. RAVNE NA' KOROŠKEM TOZD K0VINARSTV0 LJUBNO OB SAVINJI Želi vsem delovnim ljudem občin Mozirje in Velenje srečno novo leto 1982! i\ sozd mepx cetie SAVINJA Trgovska delovna organizacija Mozirje SOZ MERX Celje Ob novem letu iskreno čestitamo vsem našim kupcem. V novi blagovnici v Mozirju z 2000 k. m bruto prodajnih površin vam nudimo bogato izbiro raznovrstnega blaga in sicer v: ■■■Hi PRVI ETAŽI blago dnevne potrošnje, meso in mesne izdelke, sadje, zelenjavo ter druge gospodinjske potreb- ^ porce|ana; kozmetike ter njo opremo (zavese, talne scine; vse za otroka: obloge, posteljno perilo, svet DRUGI ETAŽI bogato izbiro TRETJI ETAŽI bogato izbiro lla ltd,)' ter v moške, ženske in otroške pohištva jugoslovanskih pro- ŠPORTNEM ODDELKU konfekcije, pletenin, krista- izvajalcev in blago za notra- bogato izbiro smuči in sani! SREČNO NOVO LETO 1982! © zgornjesavinjska kib kmetijska zadruga mozirje želi vsem svojim članom kooperantom, delavcem ter občanom občine Mozirje srečno in uspešno novo leto 1982! m^sf gostinsko podjetje 63331 Nazarje GPT TURIS T MOZIRJE Vsem občanom občin Mozirje in Velenje želimo veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v novem letu 1982! sozd BLAGOVNICA merx G0RICA Želje in prizadevanja krajanov GORICE, da bi rešili pereče vprašanje preskrbe so se te dni uresničila, saj je bila predana svojemu namenu prva faza blagovnice Gorica — samopostrežna trgovina. Ob odločitvi za gradnjo smo sledili najmodernejši tehnologiji prodaje in smo blagovnico po kapacitetah in opremljenosti projektirali za nekaj let naprej. Celoten objekt je izdelan skladno z urbanističnim programom kompleksa Šalek—Gorica—Center, ki ga je izdal Zavod za urbanizem Velenje in obsega VVZ, osnovno šolo, blagovnico, service, banko, PTT in objekt krajevne skupnosti. Tem programskim zasnovam je podrejena celotna zasnova tr-govsko-gostinskega objekta. Blagovnica ima skupno površino 3.200 m2 in je razdeljena v tri etaže. V kleti je samopostrežna trgovinaz490 m2nettopovršine, s pripadajočimi skladišči, napajalno rampo za celoten objekt in energetskim delom (v skupni površini 1.275 m2). Vsi prostori pritličja merijo 1.24 m2, od tega je površina tekstilno-tehnične trgovine 680 m2. V tej etaži je še bife (96 m2) in ekspozitura banke (50 m2). V nadstropju pa je restavracija s površino 780 m2 (neto 360 m2). Vrednost celotne investicije bo dosegla 95,521.000,00 din; financirana pa je bila iz kredita LB Velenje, 29,000.000 kredita izvajalca del 16,000.000, dobaviteljev opreme 3,900.000 din iz združenih in lastnih sredstev 46,621.000 din. Vprvi fazi odpiramo samo kletni del blagovnice. Samopostrežba ima490 m2 površine, nakupovati pa bo mogoče z vozički, ker bo kupcem bistveno olajšalo nakup. Velik poudarek smo namenili prodaji svežega mesa, delikates, sadja in zelenjave ter kruha in mleka. Za prodajo tega občutljivega in hitropokvarljivega blaga je instaliranih več montažnih hladilnic in ostale hladilne opreme, zato bo v celotni zagotovljena higijen-sko in sanitarno neoporečna manipulacija blaga. Predvsem pa bo posvečena velika pozornost za asortiman blaga in skrbi za zalo-ženost ter solidno postrežbo kupcem. Gradnja Blagovnice v Gorici je še ena od delovnih zmag kolektiva DO »POTROŠNIK., in celotne SOZD »MERX><, saj brez popolnega združevanja sredstev in skupnih naporov ne bi bilo mogoče zgraditi množice novih objektov, ki smo jih že predali svojemu namenu. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER INŽENIRING TITOVO VELENJE inženiring Farma za proizvodnjo puranjega mesa v Pazinu, ki jo je v letošnjem letu po sistemu KUUČ izgradil INŽENIRING s svojimi poslovnimi partnerji. Delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter vsem poslovnim partnerjem želimo srečno novo leto 1982! GRADIŠ TOZD GRADBENA ENOTA CELJE Gradisova betonarna v Podgorju pri Šmartnem ob Paki. Delavci Gradisa želijo delovnim ljudem in občanom občine Velenje srečno in uspešno novo leto 1982! ^^ ZCP cestno ^Srm^L podjetje celje n sol. o. * Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno novo leto 1982 GRADBENA OBRTNA ZADRUGA TITOVO VELENJE Organizirana kooperacija na področju nizkih in visokih gradenj, vseh vrstah instalacijskih, gradbenih, zaključnih ter ostalih obrtnih delih. Vsem občanom občine Velenje ter vsem poslovnim sodelavcem želimo srečno novo leto 1982! * * * * * Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1982! * * * # * * ♦ * * ♦ * * * Kemična čistilnica Polak Koroška 44, Titovo Velenje * * Čestitkam delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje ter vsem delovnim ljudem in občanom širom po domovini za novo leto 1982 se pridružuje Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje z uredništvi tednika Naš čas in Radia Titovo Velenje velenje Cenjenim potrošnikom in poslovnim tovarišem želimo SREČNO NOVO LETO 1982! ***************** * * * * * * Delavci TOZD Maloprodaja Titovo Velenje TOZD Veleprodaja Titovo Velenje TOK Kmetijstvo Šoštanj TOK Koplas Pesje TOZD Vino Šmartno ob Paki Delovna skupnost skupnih služb ums ****************** VEPLAS VELENJE Delavci VEPLASA iskreno čestitajo vsem občanom občine Velenja za novo leto 1982! /O ljubljanska banka Rudarska 3 temeljna banka postni^afse Titovo Velenje OB NOVEM LETU ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM V ŠALEŠKI IN GORNJI SAVINJSKI DOLINI! BRIVNICE IN ČESALNICE VELENJE Cankarjeva 1 Saloni Maja, Nada, Narta, Vesna, Pralnica Titovo Velenje in Eva Šoštanj Delavci Brivnic in česalnic Velenje se pridružujejo čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za novo leto 1982! PACA titovo velenje turizem gostinstvo propaganda Želi vsem svojim delavcem, občanom in delovnim ljudem srečno 1982 leto! Omogočamo in priporočamo vam naslednje storitve: TOZD GOSTINSTVO gostinske usluge v PE Hotel Paka PE Kajuhov dom PE Pod gradom PE Bife Bazen in AP PE Hotel in Mozirska koča Golte SILVESTROVANJE V HOTELU PAKA IN HOTELU GOLTE TOZD TURIZEM IN REKREACIJA turistične in rekreacijske usluge ter možnost letnega oddiha PE RTC Golte s smučarsko šolo PE Turistična agencija PE Rdeča dvorana PE Bazeni SILVESTROVANJE V RDEČI DVORANI TOZD Ekonomska propaganda ekonomsko propagandne storitve v PE Sejmi PE Fotostudio PE Sitotisk * SAVINJSKO ŠALEŠKA * GOSPODARSKA * ZBORNICA % TITOVO VELENJE * ISKRENO čestita vsem delovnim ljudem občanom občin Velenje in Mozirje in jim želi veliko zdravja in delovnih uspehov v prihodnjem 1982 letu! 1 K sli /elenje HPH VELENJE Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo, p. o. Velenje Delavci HPH Velenje voščijo občanom, poslovnim sodelavcem in delavcem drugih delovnih organizacij srečno novo leto, vztrajnost pri stabilizacijskih prizadevanjih in doseganje zastavljenih delovnih načrtov! Preživeli borci 3. bataljona 3. brigade Vojske državne varnosti NOV Jugoslavije, ki ima domicil v občini Velenje, si prizadevamo, da bi ostala izročila NOV živa med nami in se dalje razvijala. V teh prizadevanjih so nas gmotno podprle naslednje delovne organizacije iz občine Velenje: TEŠ Šoštanj s tozdi in delovnima skupnostima, Gorenje TGO, Rudnik lignita Velenje, Rudarski šolski center. Zavod za urbanizem, Vegrad, Tovarna usnja Šoštanj, Komunalni center, ERA, Zdravstveni center. Toplovod, Projektivni biro, DO »Paka«, DOM, PTT, Veplas, ESO, Avtopark. EFE. Plastika, Modni salon, NAMA, Vino Šmartno ob Paki. Tržnica KK Ptuj, HPH, Zavarovalna skupnost Triglav, REK—Družbena prehrana, Elektrotehna, turistična agencija Izletnik, Tiskarna, Interevropa ter iz občine Žalec Keramika Liboje. Vsem njihovim delavcem ter vsem delovnim ljudem in občanom želimo uspešno poslovanje ter srečno in zadovoljno novo leto 1982. Odbor 3. bataljona 3. brigade VDV Titovo Velenje # ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE s tozdi SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE BOLNIŠNICA-ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA ZOBOZDRAVSTVO SPLOŠNO ZDRAVSTVO MOZIRJE Delovna skupnost skupnih služb čestita vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje za novo leto 1982! PROJEKTIVNI BIRO VELENJE ******* Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenjb naše iskrene čestitke ob novem letu 19821 MLADINSKA KNJIGA TOZD Knjigarne in papirnice KNJIGARNA TITOVO VELENJE Delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1982! INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LFTA 17BB Industrija usnja Vrhnika TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ •K********************* Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje želimo v novem letu veliiko sreče in delovnih uspehov! TOZD ZA PTT PROMET TITOVO VELENJE Za novo leto 1982 čestitamo občanom občin Velenje in Mozirje. Dosebej še koristnikom PTT storitev! ZDRUŽENE LEKARNE VELENJE s poslovnimi enotami LEKARNA Titovo Velenje, LEKARNA Šoštanj z LEKARNIŠKO POSTAJO Šmartno ob Paki, LEKARNA Mozirje z LEKARNIŠKIM DEPOJEM Ljubno ob Savinji, čestitajo vsem uporabnikom lekarniških uslug ter vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje za novo leto 1982! ¥ isASE Priznanja izvršnega sveta Prejšnji teden je občinska konferenca ZSMS Velenje pripravila okroglo mizo na temo Mladi in prosti čas. Okrogle mize so se udeležili številni mladinci iz naše občine ter tudi tako dokazali, da je to eno od najbolj perečih vprašanj s katerim se vsakodnevno srečujejo. V razpravi so opozorili na številne težave s katerimi ter se dogovorili, da morajo ta vprašanja reševati kar najbolj celovito in čim hitreje. Več o tem bomo poročali v prihodnji številki Našega časa. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA! VSEM K METO VAL CEM ŽEL IMO SREČNO IN US PES NO NO VO L ETO 1982! KOTO Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug Če napeljujete v svoje stanovanje CENTRALNO OGREVANJE prodajalno v Titovem Velenju, Celjska 19 NUDIMO V A - lamelne jeklene radiatorje, - izolacijska plašče PURLEN-AL Uf - kotle za centralno ogrevanje ventile za radiatorje AR M A L (ročna nastavitev oziroma nas ta s termostatom) V velenjskem domu SLO so na pri- ložnostni svečanosti izročili občinska priznanja, kijih izvršni svet skupščine občine Velenje podeljuje za dosežke pri vsestranskem razvoju občine. Priznanje za tvorno sodelovanje pri razvoju velenjske občine so prejeli Vito Do-linšek in Ivan Kamenšek iz Celja ter republiški podsekretar za pravosodje in upravo Ivan Rau. Za uspešno sodelovanje pri razvoju odnosov s partnerskimi mesti sta priznanje dobila Klaus Wolf in Dietter Baum iz Esslingena. Med društvi in organizacijami so si priznanje za večletno uspešno delo prislužili atletski klub iz Titovega Velenja, velenjska rudarska godba, občinska gasilska zveza, ribiška družina Paka iz Šoštanja in turistično društvo iz Titovega Velenja. Za uspešno družbenopolitično delo v krajevnih skupnostih so priznanja prejeli Av- gust Podgoršek iz Rečice ob Paki, Martin Primožič, Miloš Volk in Stane Šmajdl iz Šoštanja. Stane Hudales iz Titovega Velenja, Stane Prašnikar iz Smartnega ob Paki, Bernard Skarlovnik iz Gaberk in Franc Lampret iz Pake pri Titovem Velenju. Priznanja za dolgoletno uspešno delo so dobili člani izvršnega sveta Drago Tratnik, Janko Vovk in Ivo Kolar, za uspešno izvedbo nalog pri združevanju oziroma povezovanju družbenih dejavnosti pa primarij dr. Alojz Fijavž za področje zdravstva, Marjan Marinšek za kulturno dejavnost, Franjo Arlič za področje šolstva in Ljuban Narak za področje informiranja. Posebno priznanje pa so za humanost pri reševanju dveh otrok iz zaledenelega jezera pri Pesju podelili Branku Dobniku iz Pesja. Kljub temu, da nas sneg letos ne bi smel presenetiti, saj je zapadel šele v drugi polovici decembra, nan j nismo bili pripravljeni. Zdi se, da so komunalci začeli ceste plužiti šele, ko je zapadlo za dober decimeter snega. Sneg je bil na cestah že stlačen, zato ga je bilo potem tudi težko odstraniti. Največ preglavic pa so imeli s tem seveda vozniki. Ob najmanjši neprevidnosti seje mnogim dogodilo, da jih je zaneslo s cestišča ali celo v potok, kot kaže posnetek. Seveda pa bi bilo njbrž bolje, da neizkušeni vozniki in tudi vsi tisti, ki nimajo nujnih opravkov, pustijo ob slabem vremenu svoja vozila doma. Zanimiva razstava V nedeljo sc je v Rdeči dvorani končala razstava na temo Preventiva, šport in varnost v cestnem prometu. Razstavo je tokrat drugič uspešno organiziralo združenje šoferjev in avtomehanikov občine Velenje. Na razstavi so pokazali številne novosti s področja preventive in varnosti v cestnem prometu ter razna športna vozila in nekaj starih avtomobilov. Voznica naj se javi Dne 3. decembra dopoldne je doslej še neznana voznica osebnega a\ tomobila med vožnjo od Smartnega ob Paki ustavila pešcu, ki |i je dejal, da je imel prometno nesrečo v motornim kolesom. Voznica ga je vzela s sabo in mu med vožnjo dejala, daje doma iz Šoštanja. Ker bi delavci UNZ Celje želeli dobiti od voznice nekatere podrobnejše podatke, jo prosijo, naj se oglasi na postaji milice v Titovem Velenju ali na upravi "za notranje zadeve v Celju. »NAŠ ČAS« glasilo SZDL izdaja Center za informacije, propagando in založništvo Velenje p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen t maja 1965: do l. januarja 1973 je i/hajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI R. DAR", kol tednik pa izhaja -»NAŠ ČAS« od 1 marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan t.ipov-;ek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (Odgovorni uredniki. Bogdan Mugerle. Jane/. Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava. Titovo Velenje, cesta Františka roita 10. telefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informatik ni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev. letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.. Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne. 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Prejeli smo Prosim vas, da sporočite moje najgloblje sožalje družinam ponesrečenih v letalski tragediji na Korziki. Sem udeleženec NOB. Med pobegom iz taborišča v Avstriji sem prišel do Velenja. Prav po zaslugi prebivalcev Velenja sem se s skupino še 23 tovarišev, ki sem jih vodil, lahko vključil v Tomšičevo brigado. Globoko pretresen čutim potrebo in željo, da storim vse kar morem in pomagam, predvsem otrokom. Z ženo in 8-letnim sinom (ioranom imamo dvosobno stanovanje. Če je potrebno, rad sprejmem otroka, da bi živel z nami. Prav tako bi rad pomagal na kakršenkoli drugačen način. Pretresen sem, zato oprostite, če nisem dovolj razumljiv. Morda bi lahko katera od prizadetih družin ali otrok pri nas preživel zimske počitnice. Sprememba bi morda olajšala bolečino. Imam še toliko moči, da vam čestitam k zasluženemu priznanju — poimenovanju vašega mesta v Titovo Velenje . Moje sožalje in spoštovanje Božidar Prodanovič, Avenija »14. februar«, MOSTA R VELEBLAGOVNICA nama VELENJE UGODEN NAKUP ZIMSKE KONhEKCIJE! i ZA NAKUP i ; SE PRIPOROČAMO! Srečno v novem letu 1982 * Nagradna novoletna Križanka Veleblagovnica NAMA Titovo Velenje ZA PRAVILNO REŠITEV KRIŽANKE RAZPISUJE VELEBLAGOVNICA NAMA TITOVO VELENJE 10 NAGRAD: 1. NAGRADA: darilni bon »Nama« v vrednosti 500 din; 2. NAGRADA: darilni bon »Nama« v vrednosti 400 din; 3. NAGRADA: darilno bon »Nama« v vrednosti 300 din; 4. NAGRADA: darilni bon »Nama« v vrednosti 200 din; 5. DO 10. NAGRADA: darilni bon »Nama« v vrednosti 100 din. REŠITVE (IZREZANE KRIŽANKE) POŠLJITE DO PONEDELJKA, 11. JANUARJA 1982 NA UREDNIŠTVO »NAŠEGA ČASA«, 63320 TITOVO VELENJE, Z OZNAKO »NAGRADNA KRIŽANKA«. Koledar Četrtek, 24. decembra — EVA Petek, 25. decembra - BOŽIČ Sobota, 26. decembra — ŠTEFAN Nedelja, 27. decembra — JANEZ Ponedeljek, 28. decembra — ŽIVKO Torek,29.decembra — DAVID Sreda, 30. decembra — EV- GEN Četrtek, 31. decembra — SILVESTER Petek, 1. januarja — NOVO LETO Sobota, 2. januarja — M AKA-RIJ Nedelja, 3. januarja — GE-NOVEFA Ponedeljek, 4. januarja — ANGELA Torek, 5. januarja — SIMEON Sreda, 6. januarja — GAŠPER Četrtek, 7. januarja — ZDRAVKO Mali oglasi PRODAM NSU — 110 z rezervnimi deli. Franc Mihevc,' Veljka Vlahoviča 47, Titovo Velenje. PRAŠIČE ZA ZAKOL, težke cd 90 do 120 kg, hranjene z domačo krmo, prodam. Skorno, telefon 881-321. ZA OTPRTJE NOVEGA KAVA-BAR lokala v Titovem Velenju iščem družabnika — co. Ponudbe pošljite na upravo Naš čas, Foitova 10. pod šifro »Šalek II«. PRODAM BARVNI TV GORENJE letnik 1975. Informacije 851-089. V STRMECU PRI VOJNIKU dam v najem ali prodam posestvo zdvema preužitkarjema. Pismene ponudbe pošljite na upravo Našega časa Foitova 10. pod šifro »Sončna lega!« PRODAM NADSTROPNO HIŠO V PESJU, visoke kvalitete 248,08 m2 stavbnega zemljišča. Hiša je zgrajena 85 %. Resni kupci naj kličejo po telefonu 0711-608003. J. SUK 7000 Stut-gart 1 Dornhaldenstrasse 23 ZRN. TAKOJ SPREJMEM V SLUŽBO: — 1 varilca za avtogeno varjenje centralnih napeljav. • Po možnosti KV ali PKV. — 1 vodoinstalaterja KV, PKV ali tudi NKV — 1 NKV delavca, ki bo imel možnost priučitve. Oto Kumer, Šmartno ob Paki 124. telefon 063-884-052. Dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Petek, 25. decembra — dr. Zupančič (dnevni), dr. Žubar (nočna) Sobota, 26. decembra — dr. Pustavrh (dežurni), dr. Grošelj (notranji Dežurni) Nedelja, 27. decembra — dr. Pustavrh (dežurni), dr. Grošelj (notranji dežurni) Ponedeljek, 28. decembra — dr Žičkar (dnevni), dr. Lešnik (nočna) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Sobota, 26. decembra — dr. Ranko Bakulič, Šercerjeva 13. Titovo Velenje Nedelja, 27. decembra — dr. Ranko Bakulič. Šercerjeva 13, Titovo Velenje Petek, 1. januarja — dr. Her-bert Košič. Prešernova 9b. Titovo Velenie Sobota, 2. januarja — dr. Her- bert Košič, Prešernova 9b. Titovo Velenje Nedelja, 3. januarja — dr. Herbert Košič. Prešernova 9b, Titovo Velenje ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ Četrtek, 24. decembra — dr. Stupar Petek, 25. decembra — dr. Lazar Sobota, 26. decembra dr. Lazar Nedelja, 27. decembra — dr. Lazar Ponedeljek, 28. decembra — dr. Pirtovšek Torek, 29. decembra — dr. Pirtovšek Sreda 30. decembra — dr. Pirtovšek Četrtek, 31. decembra — dr. Stupar Petek, 1. januarja — dr. Stupar Sobota, 2. januarja — dr. Stupar Nedelja, 3. januarja — dr. Stupar VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI TITOVO VELENJE SEDEŽ ŠOŠTANJ Od petka, 25. decembra do četrtka, 31. decembea — dipl. vet. Peter Rihtarič, Prešernov trg 7, Šoštanj — telefon 881-143. Od četrtka, 31. decembra do četrtka, 7. januarja — dipl. vet. Ivo Zagožen. Vrnjačke Banje 7. Titovo Velenje, telefon 852-381. Gibanje prebivalstva MATIČNI URAD TITOVO VELENJE Poroke: Anton Perše, roj. 1957. elektrotehnik iz Brda in lrma Cestnik, roj. 1963. tehnična risarka iz Titovega Velenja; Stanislav Napotnik. roj. 1959 iz Raven in Agata Potočnik, roj. 1963, prodajalka iz Arnač: Antun Vojkovič, roj. 1943. ključavničar iz Titovega Velenja in Marija Smodiš, roj. 1961. prodajalka iz Titovega Velenja; Srečko Zaje, roj 1955. šofer iz Plešivca in Darinka Ravljen, roj. 1961. prodajalka iz Gaberk; Mi-lorad Čavič, roj. 1936. strojni tehnik iz Titovega Velenja in Evica Malušič, roj. 1959, gospodinja iz Titovega Velenja. Umrli: Stjepan Panič, delavec iz Dra-govc 12, star 50 let Marija Blago-tinšek. upokojenka iz Gornjega grada 6, stara 82 let. Kino REDNI KINO Petek, 25.12., ob 18. in 20. uri SKRIVNOSTNO NASLEDSTVO — angleška kriminalka. V glavni vlogi: Katharine Roos. Sobota in nedelja, 26., 27. 12., ob 18. in 20. uri LJUBEZEN IZPOD 17 — zahodno nemška sexi drama. Igrajo: Fantje in dekleta in njihovi starši. Nedelja. 27. 12., ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - STO IN EN DALMATINEC - ameriški Walt Disneyev. Ponedeljek in torek, 28., 29. 12., ob 18. in 20. uri POLICAJKA — francoski policijski. V gl. vlogi: Marc Fthibault. Sreda, 30. 12., ob 18. in 20. uri SANJSKI DNEVI — domači ljubezenski. V gl. vlogi: Milosavljevič. Četrtek in petek, 31. 12.. 1.1. 1982 — FILMSKE PREDSTAVE ODPADEJO. KINO DOM KULTURE Nedelja, 27. 12.. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — STO IN EN DALMATINEC — ameriški Walt Disneyev. Ponedeljek, 28. 12.. ob 20. uri F1LSMKO GLEDALIŠČE -SANJSKI DNEVI - domači ljubezenski. Četrtek. 31. 12. 81 - FILMSKA PREDSTAVA ODPADE. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 26. 12.. ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA - STO IN EN DALMATINEC — ameriški Walt Disnevev. Sobota. 27. 12.. ob 17.30 in 19.30 SKRIVNOSTNO NASLEDSTVO - angleška kriminalka. Ponedeljek. 28. 12.. ob 19.30 LJUBEZEN IZPOD 17 - zahodno nemška sexi drama. Sreda. 30. 12.. ob 19.30 POLICAJKA — francoski policijski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 25. 12.. ob 19. uri LJUBEZEN IN SMRT ameriška komedija. Nedelja, 27. 12.. ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA - STO IN EN DALMATINEC — ameriški Wlt Disnevev. Torek. 29. 12.. ob 19. uri LJUBEZEN IZPOD 17 — zahodno nemška sexi drama. /B ljubljanska banka Temeljna banka Velenje OBVESTILO LB - TEMELJNE BANKE VELENJE Cenjenim strankam sporočamo, da bodo vse poslovalnice z območja Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje v četrtek, dne 31. 12. 1981, odprte do 13. ure. Ponovno bodo odprte naše poslovalnice v ponedeljek, dne 4. januarja 1982 v običajnem, t. j. od 16. do 18. ure. Obenem vam sporočamo, da bo naša poslovalnica na Tomšičevi cesti v Titovem Velenju od 4. januarja 1982 odprta za stranke od 6. do 18. ure. Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja RAZPISUJE dela in naloge 1. VODJA PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE 2. PLANER-ANALITIK Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1 — da imajo končano II. stopnjo ekonomske fakultete in 4 leta delovnih izkušenj; pod točko 2 — da imajo končano I. stopnjo ekonomske fakultete in 3 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpopolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba skupščine občine Velenje v 15 dneh po objavi. OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE RAZPISUJE NATEČAJ ZA PODELITEV PRIZNANJ KULTURNE SKUPNOSTI VELENJE ZA LETO 1981 1. Napotnikovo priznanje 2. Napotnikova diploma 3. Napotnikova plaketa Priznanja se podeljujejo posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom na kulturnih in drugih področjih, znotraj in izven občinskih meja, za posebne zasluge pri razvoju kulturnega življenja v občini. RAZPISNI POGOJI: NAPOTNIKOVO PRIZNANJE se daje za posebne uspehe in daljše prizadevno delo posameznikom, društvom in organizacijam združenega dela s področja kulture. NAPOTNIKOVA DIPLOMA se podeljuje za izjemne umetniške dosežke skupinam in posameznikom. NAPOTNIKOVA PLAKETA se podeljuje za dolgoletno uspešno in življenjsko delo. Predloge za podelitev priznanj za leto 1981 sprejema Strokovna služba občinske kulturne skupnosti, Titov trg 1, poštni predal 1, do 15. 1. 1982. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta Maksa Okorna iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom Zdravstvenega doma Velenje. Posebna hvala veljadr.doc. Fijavžu in dr. Grošlju. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Še posebej družinam Reberšek. Berločnik in Kajfež za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Ljudmila in sin Franc z družino ZAHVALA Ob nenadni in prerani smrti mojega dragega moža, našega skrbnega očeta in dedka Franca Polanca se za vence, cvetje in nam izkazano sožalje iskreno zahvaljujemo. Naša zahvala velja tudi rudarski godbi, govorniku, sosedom, duhovniku in vsem. ki so počastili spomin dragega pokojnika. Žalujoči: žena Frančiška in otroci z družinami. V SPOMIN Janku Kovačecu iz Šmartnega ob Paki 26. decembra minevajo 4 leta, ko si v prometni nesreči omahnil v smrt in bil tako nasilno iztrgan izdružinskega kroga naš nepozabni sin, brat in stric. Odšel si od nas, misleč, da se boš vrnil kot vedno. Toda kruta usodaje hotela drugače. Na poti te je nepričakovano iztrgala iz tovariškega kroga. Še vedno ne moremo dojeti, da se ne boš nikoli več vrnil. Dom, ki si ga imel tako rad in za katerega si si tako prizadeval, je ostal prazen. Težko je življenje brez tebe in praznina je v domu. kjer smo bili srečni. Vsem. ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, prižigate svečke in prinašate cvetje - Žalujoči vsi Tvoji. ■ iskrena hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža. očeta, tasta, starega očeta in brata Baltazarja Ravljen a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Gorenja in vsem. ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje. Posebna zahvala gasilskemu društvu Gaberke, zvezi borcev Gaberke, pevskemu društvu Ga- berke, družinama Šteharnik in Oštir ter Edu Kašu za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi govornikom za poslovilne besede ter duhovniku Knezu za opravljen obred. Žalujoči: žena Pavla, sin Andrej in hčerka Alenka z družino ter brat Miha z družino. ************************************************************************************ * * * * * * * * * * * * * ♦ * ♦ * # ♦ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ♦ * * * * * * * * * * * * * * * * # * * * * * * * * * * * * * ♦ * * * * * * * ♦ * # * * * * ♦ * * * * * * * * * * * * * ♦ # * ♦ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * # * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * # * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ♦ * * * * * * * * * * ♦ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ♦ * * * * * * * * * * * ♦ * * ♦ * leto 1981 O AP O O O 4# O ~ 7v 7v 7v 7v 7v ~ adijo i. Kakor vedno koncem leta„ smo se zbrali na klepet, poglejmo, kaj se obeta, kak je letos bil polet. Da pregledamo vse zmage, kikse, zaletavosti, vse še prevelike zgage, vse kar vas in nas teži. Naj povemo vam naravnost: kar težko začeti je. Ne želimo, da pod »slavnost« šteli bi še grehe vse. Saj brez teh bilo ni leto kot nobeno ni bilo, in tako — poprečno vzeto-prav poprečno vse je šlo. Dosti smo uspehov zbrali, jih povzdignili v nebo, kot da bi ob tem se bali, da v vedno več ne bo tako. Če pa kaj je zaškripalo — tudi to se nam zgodi — sto ljudi bi se zagnalo: »Krivda kje drugod tiči!« 2. Kakršno oceno damo letu, ki že gre v slovo, prav je, da takoj priznamo: črno je zelo bilo. »Črno« v znamenju rudarjev, ki nam kopljejo zlajo, črno v znamenju »rudarjev«, ki jim v ligi ni lepo. Oboji so precej globoko: eni delajo trdo, drugi padli so globoko, ker jim »delo« sploh ni šlo. Rudarji kopljejo rekorde, da premagamo temo, žogobrci hude borbe, da bi cvenka več bilo. Za milijone se borili so oboji na vso moč. Eni boj so res dobili, drugi pa — iz lige proč! Žoga v tuji gol jim noče, v njihov prepogosto gre, tako je in kaj se hoče, če ne za gol — za dinar gre. Žogobrci se za žogo ne podijo radi več, zakaj bi brcali še z nogo, če v kasi dnar je preč. Sreča še, bi človek rekel, da prav taki niso vsi; v zdravstvu — kljub izgubam, še se vedno kaj godi. V letu, ki se že steguje, se je začel volilni boj. Vsakdo se sedaj sprašuje: kdo predstavnik zdaj bo moj. Kdo župan in kdo predsednik, kdo naš slavni delegat, kdo ostal bo le prisklednik, kdo pa moral bo garat. A še pred volilnim bojem skozi mesto gre napoved: naš ta glavni je izvršnik na mesto svojo dal odpoved. Ko pisarno že pospravi in od vseh se poslovi, vse na glavo spet postavi mesto staro obdrži. Se sicer v tem se svetu marsikaj zgodilo je, vsedel se je kdo na stolček tako, kakor to ne gre. Sploh odstopi v tem letu specialnost so bili, poleg predsednika iesa še se kje tako zgodi. »Še drugi« je dal ostavko — pod pogojem za en čas — fuzbalerji še grozijo, da tako razveselijo nas. V Gorenju silijo se vneto, da bi bo lje še jim šlo, in obljubljajo vsem sveto, da z izvozom bolje bo. Se jezijo na »kovine«, ker jim manjka stalno jih, nove obljubljajo novine, ki bi v svet prodali jih. S Kortingom se še zatika, muzike še prave ni; marsikoga kaj še mika, kar lahko se ne dobi. A pri hrani smo uspešno v akcijo vključili se, po livadah naokoli ovc lep trop že travo žre. Da se hrana ne pokvari, Era hitro poskrbi in hladilnico prav novo začetkom leta že zgradi. Škoda le, da ne uspejo zmrzniti še cene nam, pa čeprav vsi dobro vejo, da so te prav huda stvar. Dosti se je še zgodilo v letu, ki že gre v slovo, da ne bo se pozabilo, spomnimo se še na to. Paka in dvorana rdeča z Goltami so bile se, ne pokaže se jim sreča, kar narobe tu še gre. Pralnico smo še dobili, saj potrebna res nam je. vendar ne le za vozila, naj še kaj tja notri gre. Saj potrebnega so pranja mnoge druge še stvari, a kaj ko tak se »prašek« prav težko pri nas dobi. Vendar pranje je potrebno za stvari in za ljudi, madeže se razne vedno marsikje lahko dobi. Pranja glav je še premalo! bi porekel še kedo. Pralnica tu ne pomaga sprememba druga treba bo. Odgovornosti še vedno majka, da bi rekli — to je to, pridnost je pri delu tanka, brez tega bo težko šlo. Kaj smo še hoteli reči? Ah seveda — zveze te! Zdaj res morajo že steči, ko dobimo nov petete. Na kulturnem je področju Pogorelič nas ogrel, ko je proti koncu leta svoj bogat koncert imel. Šmarčani ob jubileju so pripravili spored, ki presegel je njih mejo in razširil se v svet. Kaj bi več še govorili in še tratili papir?! Naš potep bomo sklenili, da bo spet lep red in mir. Sreče — zdravja vam želimo, uspehov polno za vse vas; da kar želimo, res dobimo-to želi vam vaš — Naš čas. ■it a******************************************* ********************************************<