Poštnina plačan* v gotovini
Leto 1X11 Štev 55.
V UflMUffll, v čctrtch l mora I9Z9.
Ceno Oln t.—
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike.  —  laserati do 10 petit i Din 2.—. do 100 vrat Din 2.50. »ecfi m«erati petit     rata  Dm  4.—>  Popust po dogovoru   inserarni  davek  p«.*<rhej.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din.                                                          Rokopisi se ne vraćalo
Naše telefonske številke so: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126.                                                                                                                                                                     Naše telefonske številke so- 3122. 3123.  3124   3125 in 3126.
Priprave za diktaturo v Nemčiji?!
Alarmantne vesti nemškega tiska o skorajšnjih in dalekosežnih spremembah v nemškem notranje-poiltičnem življenju - Po ženevskem zasedanju bodo sledili važni dogodki
— Berlin, 7. marca. Nacionalistična »Kreuzzeitung«, organ grofa Westarpa, objavlja v svoji današnji izjavi alarmantno vest, da snuje nemška ljudska s4~anka pod vodstvom Hu-genberga diktaturo. Nemška ljudska stranka je že dolgo nezadovoljna s sedanjim političnim poL zajem v Nemčiji ter je iskala vseh možnih izhodov. Možnost velike koalicije je definitivno pokopana zaradi odoora celokuonega centroma. List v načelu ni oroti diktaturi, ki bi bila v sedanjem trenutku skoraj da potrebna, resno pa dvomi o tem, da bi bilo med sedanjimi vodilnimi politiki mogoče najti osebo, ki bi lahko uspešno izvršila tako veliko in odgovorno nalogo.
List svari očete te ideje pred nepremišljenimi koraki ter opozarja na to, da bi mogel vsak puč roditi za Nemčijo katastrofalne posledice. S težko muko si je Nemčija v mednarodnem svetu zopet pridobila primeren ugled. Dokler pa ni rešeno vprašanje reparacij in dokler Nemčija gosoodarsko ni docela obnovljena, tako da bo dosegla gospodarsko stoonjo, ki jo je v mednarodnem gospodarskem življenju zavzemala pred vo;no, tako dolgo bi bilo docela zgrešeno baviti se z eksperimenti, ki hi lahko morda uspeli, a mnogo bolj verjetno ne usneli. Nemška ljudska stranka s mora zavedati, da bi puč, ki bi za*Wov2l diktaturo, naletel na odločen odpor širokih dpi*vetrih slojev in vsega nemškega prebivalstva, ki čuti pa-trijotično.
Berlin, 7. marca. »Deutsche Ali-gemeinc Zeitung« objavlja izpod peresa svojega slavo, urednika Klena daljšo razpravo o politični situaciji v državi ter poudarja, da imajo v poučenih krosih v tisk. Kakor da se tudi državni predsednik Hindenburg zavzema za to. da pomede s sedanjimi polltič. strankami in sestavi vlado oseb. ki bi uživale njegovo zaupanje. Vodstvo naj bi prevzela »močna« oseba, ki bi ne smela pripadati nobeni Izmed ekstremnih strank, ne desnice, ne levice. Članek je vzbudil v politični iavnostl ogromno pozornost m vsi ga komentirajo v tem smislu, da se v merodajnlh krogih z vso resnostjo pripravlja nekaj, kar bi bilo zelo blizu diktature.
»Vorwa>ts« in »Vossische Zeitung« domnevata, da bi mogel biti ta oseba samo bivši državni kancelar dr. Luther. »Vossische Zeitung« sodi to zlasti na podlagi zadnjih posvetovanj nemške ljudske stranke, na katerih se je z vseh strani postavila zahteva, naj bi dr. Stresemann takoj po povratku iz Ženeve odstop!!.
Odstop dr. Sressemanna bi imel za posledico ne'zbe/no krizo vlade, ki bi tvorila uvod v diktaturo. Diktatura naj bi se po mnenju krogo^, fr! forsirajo tako rešitev sedanje notranje politične krize, izvedla postopoma
Mehiški uporniki ooraženi
Vladne čefe so zasedle vse važnejše postojanke - Uporniki se umikajo v največjem neredu - Vrhovni poveljnik upornikov
pobegnil
— Newyork, 7. marca. Iz Mehike poročajo uradno, da s« vladne čete zajedle vse važnejše postojanke in ponovno zavzele mesto Monterev v provinci Cordoba. ki so sa včeraj evakuirale z velikimi izgubami. Vlada upa. da bo že jutri sledil padec Vera Cruza, kjer imajo uporniki svoje glavno taborišče. Oficijelni krogi so mnenja, da bo vlada v par dneh docela gospodar skuacije. General Escoba. ki je vrhovni poveljnik upornih čet, le bil včeraj pri HoaquiIlu hudo poražen. Njegove čete se umikajo v največjem neredu, general sam pa je pobegnil.
Proračunska seja ministrskega sveta
—    Beograd. ,. marca. Danes se b© "trsila ^eja ministrskega sveta, na kateri bo finančni minister dr. švrljuea predloiil na-rrt državnega proračuna za leto 1923 30 Finančni minister dr. švrljnga bo ob tej priliki poročal v glavnih potezah todi o finančnem  zakonu  la  isto dobo.
ikega   pakta  z  Grčijo.
Novi zakoni
Beograd, 7. marca. Zakon o državnih tožiteljih, na čigar redakciji se je zadnje dni v ministrstvu r>ravde intenzivno delalo, je dovršen. Poleg zakona o advokatih je gotov tudi zakon o zlorabi uradne dolžnosti. Po novem zakonu o advokatih bo pripravljalna s'užbe-na doba za advokate trajala pet let Peto leto je namenjeno službi v advokatski praksi. Važna določba v novem zakonu bo ta, da bodo pravice do advokature dobili tudi sodniki po petih službenih letih.
Čestitke dr. Masaryku
—  Zagreb, 7 marca. Svetozar Pribičević, Veričeslav Vikler in Juraj Demetrović so piluli pu\odom današnjega 79 rojstnega dne predsedniku Češkoslovaške republike dr. Masarvku naslednje brzojavko: Prosimo vas 2°sP°d prezident, da izvolite sprejeti povodom vašega 79. rojstnega dne od vaših vernih učencev in udanih poklon i tel j ev tokrene čestitke. V vas gleda ves naš narod idejnega predstavnika in vrhovnega čuvar* ja demokratije, ki tudi v tej težki dobi pro* ši sijajne dokaze svoje kulturne moči v konsolidaciji   Češkoslovaške   republiko.
Podpis prijateljskega pakta z Grčijo
—   Ženeva, 7. marca V diplomatskih krogih se govori, da sporazum med Grčijo in Jugoslavijo, odnosno prijateljski pakt ne bo podpisan od zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija. marveč da ga bo podpisal zunanji minister dr Marinkovič sam Dr Marinkovič bo v to svrho istočasno z gr&im ministrskim predsednkom Venizelosom prišel v Ženevo, kler se bodo vrSila Se zaključna pogaiania
Izobčilo  švedskega  oosojila
—  Beograd, 7 marca V Beograd je do* spel zastopnik švedskega trusta vžigalic, ki je zaključil z upravo monopolov znano po» sojilo, da bi s* z zastopniki uprave mono» polov dogovorili o modalitetah izplačila, doslej neizplačanih obrokov tega posojila. Rach' te zadeve se je vršila konferenca vo» dimih oseb narodne banke Doslej je bil iz» plačan samo prvi obrok od 6.5 milijona do* larjev, drugi in tretji obrok v enaki višini pa zapadeta letos
Likvidacija Narodne skupščine zaključena
—   Beograd, 7 marca. Komisija za Iikvi* dacijo bivše Narodne skupščine je danes končala svoje delo ter podala poročilo mi* nistru financ To poročilo doslej še ni ob« javljeno, teda iz uradnih krogov se izve. da je komisija točno ugotovila primanjkliaj v blaga ini Narodne skupščine, kakor tudi to, kako je ta primanjkljaj nastal Nereše* no pa je ostalo še vedno vprašanie dnevnic bivših poslancev KDK. ki kakor znano. zad» nje mesece obstoja Narodne skupščine niso dobivali dnevnic, a jih deloma seda i na* knadno zahtevajo Sedaj bo tudi to vpra» sanje    definitivno    rešeno    in    stavljeno    z
' dnevnega reda
Preiskava proti Vučitrnu
—    Beograd. 7. marca. Iz Skoplja poročajo, da je skopljanaki veliki župan Nau-mović* izjavil, da preiskava o zločinu Zije Vueiterna še ni dovršena. Smatra, da p bil njegov zločin delo razdraženega umoDolue-k:a človeka, ki trpi na fiksni idejii prega-KJanja. Aretacije, Id so bile izvršen« zaradi tega zločina, pomeniio samo varnostne ukrepe. Drugih motivov v preiskavi ni. Najbolj je obžalovati smrt pokojnega inšpektorja Zavišića, ki jo obžaluje splošno prebivalstvo.
Vseučiliška vprašanja
—   Zagreb, 7. marca Današnji »Obzor< registrira vest iz Beograjske »Pravdec, da so baje profesorji pravne, filozofske in medicinske fakultete zagrebške univerze zahtevah' od prosvetnega ministra, naj bi se z novim zakonom o univerzah degradirale šumarska, veterinarska in tehnična fa'culteta v Zagrebu na stopnjo samostojnih visokih šol.
Število bank v naši državi
—   Beograd, 7 marca. Po službenih podatkih ministrstva trgovine in industriie je bilo v naši drfav' 1 1°2$ 681 denarnih zavodov. Ti denarni zavodi so imeti 1 9K7.90O.0On Din vplačanega kapitala ter 622 In pol milijona cfnarjev rezevn'h fondov Na vložnih knjižicah in tekočih raču-n'h so imele 7.450.200.000 Din Opaža se. da so  v lanskem letu  narasle hran   vloge.
Tudi Francija odklanja Trockega
—  Parfr, 7 marca. Ministrski svet /e na svoji snočni smfi odklonil predlog. naj bi 9e Trockemu dovoft/a naselitev \> Francifi Svoj sklep fe ministrski svet motiviral s svofečasnim izgonom Trockega iz Franci}*, ki doslej Se ni preklican.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA   BORZA.
Efekti: Amsterdam 22.80 — 22.86 (22 S3), Berlin 13.503—13.555 (13.52). Bruselj 7.9102, Budimpešta 9.936, Curih 1094 do 1097.4 (1095.9) Dunai 7.9937—8.0237 (8.0087). London 276.10—27690 (276.56), Nearjrork 56.R7, Pariz 222.56, Praga 16S.37 Efekti: Celjska 158 den.. Ljubljanska Kreditna 125 den., Praštediona 930 den.. Vevče 120 den., Ruše 260—280 den., Stavbna 50 den.. £ešir 105 den.. Kreditni zavod 175  den
ZAGREBŠKA   BORZA.
Devize: Dunaj 80087 .Berllm 13 52, Ano* sterdam 22.82$. Milan 298 30. London 276.50, Newvork 56.87. Pariz 22256, Praga 168.77.  Curih   1005 9
INOZEMSKE BORZE
Curih: Beoffrad 9 125. Dunaj 73.07. Bu* dimpešta 90 63. Berlin 123 37. Prasa 15 40, M'i*n 2722. London 25.2325, Nevvvork 519.95, Pari* 20.31.                                                  I
Pričetek dela novega ljubljanskega občinskega
sveta
Izvolitev odsekov in upravnih odborov. — Soglasnost   v novi ljubljanski občinski upravi« — Komisija za reorganizacijo občinske uprave
Včeraj popoldne se ie vršila prva redna seja novoimenovane ljubljanske občinske uprave. Takoj pred prehodom na dnevni red je obe. odbornik Kan Hribar predlagal daUšo udanostno brzojavko Nj Vel. kralju ter pozdravno brzojavko ministrskemu predsedniku generalu Zivkovicu. Zupan dr. Puc je ob tej priliki izjavil, da je že po prvi seji na kateri ie bila nova občinska uprava zaprisežena, p**s'ai Nj. Vel. kralju udanostno brzojavko ter poročal o izvršeni zaprisegi. Povdarjal je, da ie povsem umevno, da občinski svet takega predloga ne more odkloniti, ter ie prosil, naj se njega in podžupana pooblasti, da predlagano brzojavko pregledata in primerno stilizira-ta. Kadar se namreč govori v imenu celokupnega občinskega sveta in ljubljanskega prebivalstva, je potrebno, da se o taki važni stvari doseže prej sporazum, ker se ne more zahtevati, da bi se ves občinski svet podredi) diktatu posameznika. Občinski svet je odobril to stališče župana tudi glede pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku.
Nato se je prešlo na volitev občinskih odsekov in upravnih odborov. Obč. odbornik Ivan Hribar je protestiral proti predlagani listi, češ, da je preočiten izraz dosedanjega posestnega stanja. 2upan dr. Puc je pojasnil, da sicer res ne obstojajo nobene politične stranke več, pač pa so v občinskem svetu zastopane razne interesne skupine narodne, socijalne in stanovske, ki so v predlogu vse zastopane. Upoštevanih je tudi 8 novo imenovanih občinskih odbornikov. Ne nasprotuje predlogu, naj se seja prekine za pol ure za sestavo novega predloga,  ako sklene to občinski svet
V  debati, ki se ie nato vršila, sta govorila odbornika Ivan Tavčar in dr. Rožič, ki sta povdariala, da prevladuje pri vseh občinskih odbornikih volja za resno delo, da so povsem nepotrebni zavlačevalni predlo-ki, ker upošteva predlagana lista vse stanovske, gospodarske in socijalne skupine, ne pa strank.
Pri glasovanju ie bil predlog, naj se seja prekine, odklonjen z vsemi glasovi proti glasu občinskega odbornika Ivana Hribarja.
Nato se je izvršila volitev odsekov po predloženi listi, ki so se takoj nato tudi konstituirali Razni odseki in upravni odbori so sestaviieni tako le
Magistrata*  gremij,    predsednik    župan j dr.  Puc,  predsednikov   namestnik  dr.  Milutin  Zarnik. dr   Jerič   dr.  Rožič,  Josip Baho-vec, dr. Ravnihar, dr. Fettich, Likozar, Ur-bas, Turk in Likar.
Personalni odsek: načelnik Karel Ur-bančič, podnačelnik dr Rožič, dr. Jerič, prof. Osana, dr. Ravnihar, Ambrožič, dr. Bohinjec, dr. Koprivnik in Miklošič.
Finančni odsek* Načelnik Ivan Tavčar, podnačelnik prof. C. larc, Jos. Bahovec dr. Tetrich, dr. Oregorič. dr. Jerič, Oiehek, Sterk  in   Uratnik
Gradbeni odsek: načelnik podžupan ing. Sernec, podnačelnik ing. Dietrich, Hribar, Jeglič, Mihelčič, Olup, dr. Rožič, Turk in Urbas.
Tržni odsek: načelnik dr. Puntar, podnačelnik Likozar. Golmajer, Teplič. dr. Ravnihar,  Likar,  Rupnik.  £terk,  Urbas.
Obrtni odsek: načelnik Bahovec, podnačelnik Rebek, Musar. Olup, dr Ravnihar, Dachs,   Lombar.   Mihelčič.   Miklošič.
Socialno - politični odsek, načelnik dr. Gosar, namestnik prof. Osana. podnačelnik dr. Bohinjec Golmaier, Krvina, Rajner. Likozar, Potočnik,  Likar.
Policijsko - zdravstvena odsek: načelnik dr. Lukan, podnačelnik dr. Oregorič. Krvina, Rajner. Debevec, Hribar, Pisek. Potočnik.  Urbas.
Stanovanjski   odsek:     načelnik   Likozar, Rajner.  Rutar, Rupnik, Sterk in Uratnik. podnačelnik dr.  Rožič. Ambrožič, Golmajer,
Upravni odbor mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne: Orehek, Rupnik, Bahovec, Debevec, ing. Semec, ing. Dietrich, dr. Klepec. Rebek in Uratnik. Ta odsek  bo izvolil  račelstvo pozneje.
V   uoravnl odbor mestnih voženj: predsednik Rutar. podpredsednik Lovša. člani Dach^. Lombar, Meze, Musar. Olup, Rebek in Vrbinc.
V    direktorij mestne klavnice: predsednik župan dr. Puc, predjed namestnik in poročevalec Tare člani inž. Sernec. Vu^ar, Zaic.   dr.   Klepec   in   Turk.                               ž
V direktori! mestne zastavlhlnlce: predsednik £terk. podpredsednik Golmaier. člani  dr.  ^untar.  Krvina, Lombar,  Urbas.
V   upravni odbor m*«t«*ea nocreHn*-ga zavodi*- predsednik T'irk. podpredsed--:k leslič, člani Ambrožič, Bahovec in Raje                                                                             ■
V   disciplinarno komisijo: dr. Luknun, dr. Bohinjec dr. Uosar, dr. Klepec, Miklošič.  Komisija  izvoli  predsednika  pozneje.
V    kvalifikacijsko   komisijo,   dr.   Rožič.
V    kura torij met»taega d« kličkrga tir«* j*: dr. Kropivnik, podpredsednik Jeglič, Leo-poldina Dolenc, pranja Tavčar, dr. Puntar, dr. Rožič, Ambrožič, prof. Jeran, Likozar in  Sterk.
V    krajevni šolski odbor: predsednik iupan dr. Puc, zastopniki občinske uprave pa so Ambrožič, Jeglič, Likar, Likozar in dr. Rožič, njihovi namestniki pa dr. Kropivnik, Olup, Potočnik, dr. Pintar in Uratnik.
V   odbor ia obrtno-nadalje\ alnc iok: predsednik župan dr. Puc, kot zastopniki občinske uprave dr. Rožič, Likozar in Uratnik.
Za zastopnike občinske uprave v rekrut-ni komisiji: Jeglič, Rutar, itarhs in Mih 1-čiČ.
Za zastopnike občinske uprave v občinskem agrarnem odbora: Krvina, dr. Rožič, Meze, Likozar, Lovsa in Turk.
Za zastopnike občinske uprave v načel-stvu bolniške blagajne mestnih nameščencev: Golmajer, Rutar, Likar, Pišek in Ur-bančič,
V   upravni odbor Mestne hranilnice bodo volitve pozneje.
Nato je bil sprejet nujni predlog obč. odbornika dr. Rožiča o osnovanju poseb-niega odseka za reorganizacijo občinske uprave. Obč. odbornik Ivan Hribar je zatem utemeljeval svoj nujni predlog, naj bi se osnoval poseben odsek, ki naj bj proučil vprašanje regulacije Ljubljanice ter izpo-sloval od vlade potrebno vsoto za dovr-šitev tozadevnih del in fonda za javna dela v pasivnih krajih. Pripomniti je, da je vsota 150 milijonov Din, ki jo je vlada določila za javna dela v pasivnih krajih, že razdeljena. Po pojasnilih posameznih govornikov, da je občinski svet ljubljanski že pokrenil potrebno akcijo za izvršitev regulacijskih del v Ljubljanici in da ne kaže ustanoviti novega odseka, ker spada zadeva v gradbeni odsek, je predlagatelj svoj predlog  končno umakniL
Po končanem dnevnem redu je župan dr.  Puc   ob  6.45   zaključil   sejo.
Nov vozni red
Beograd, 7. marca. V ministrstvu za promet je izgotovljen nov železniški vozni red, ki je razposlan vsem železniškjm direkcijam v proučitev. Novi železniški vozni red bo stopil \ v c-ljavo dne 15. maja.
Policijska kronika
Od doma je pobegnil 3. t. m. dijak o. razreda realke Lhibo Hrovatin, rojen leta 1911 v Vipavi in stanujoč v Levstikovi ulici 21. Odšel je z doma okoli 18 in se ni vrnil. Dijak je bolj sloke postave, potfol-gastega bledega obraza, konstamevih las, oblečen v rjavo obleko in siv svršnik, a na glavi ima sivo sprotno čepico. S seb i je  tudi  odnesel  poln  nahrbtnik  perila.
Smolo je imel strojevodja Miha B. ^ Ljubljane Snoči je kolovraril po raznih gostilnah in kavarnah, a družbo mu je delala delavka Marija G Okoli 2 zjutraj sta jo mahala domov in Marička je Miho prosila, naj jo spremi flo doma na Tržaški cesti. Miha je vdovec in zato Je rad napravil brhki Marički to uslugo Ko sta pa prišla pred njeno hišo, so bila vrata zaklenjena. Toda Marička si je mala pomagati. Kar čez ograjo ie zlezla in iste poti *e je posluži! tudi vdovec Miha Kakor zdtrjujejo. se fe takoj poslovil in jo ubral po isti poti nazaj. Nesreča je hotela, da se ie pri skoku nekoliko zataknil in padel ie tako nerodno v sneg. da si je zlomil levo nogo v členku. V bližini službujoči stražnik, ki ie bit pozvan na pomoč, je o nesreči obvestil rešilno postajo, na kar so Miho prepeljali z rešilnim  avtom  v bolnico.
Dijak Viktor Muller - Petrič ie policiji prijavil, da je meseca februarja neznan tat odnesel iz knjžnice dijaškega društva »Preporod* zd 15O0 Din knjig Kdo ie storilec, ni znano, vsekakor pa se bo zanj zanimala policija Zdi se. da ie imd tat kltuC od knj:žnice. ker so knjige polagoma izginjale.
Pred dnevi je bil izpred poslopja Gospodarske zveze na Duna'ski cesti nkraden 7avoj. v katerem je bilo 10 otmitih pokri-jnskih slik. vrednih okoli 500 Din Oškodovan je Simon Bondarenko, ki je tatvino ' prijavil  policiji
Strta 2.
»SEOVENSKf   NAROD« dne 7. marca 1929.

Anketa o zapiranju in odpiranju obratov
Stališče delodajalcev in delojemalcev glede odpiranja in zapiranja obratov ter o delovnem času — Zanimive  podrobnosti
o anketi
Pri dopoldanski razpravi je  podal
delavski delegat V. Pfeifer
delavsko stališče, kakor sledi:
Sedanja uredba za delavstvo ni idealna. Predstavlja pa kotnprooils. do katerega sino prišli po velikem Številu anket in zakonodajnih poskusov, po skoro 10 letni borH.
Mi smatramo, da ni mogoče priti do novih rezultatov, o katerih b! se dalo še reči, da so konrpromisi med nasprotujočimi si interesi.
Na papirja se lahko ureditev delovnega Časa od ureditve zapiranja in odpiranja loči. V življenju pa so dosedanji posxusi v ttm praven dokazali, da taka ločitev ni mogoča.
Ako bi hoteli pustiti obrtnikom in trgovcem, ki ne zaposlujejo pomožnega ©sob.ia, da imajo svoje obratovalnice ue-omejeno odprte, — bi se zatekalo k njim toliko konsumentov, ki se niso privadili na red, da bi obrtniki in trgovci, ki zaposlujejo pomožno osobje, proti temu upravičeno protestirali. Pod vplivom teh protestov W se čas o odpiranju in zapiraniu trgovin v najkrajšem času izenačil. Taki poskusi so se v preteklosti fe delali in poslodavci sarri so bili, ki so zahtevali tu brezpogojnega izenačenja. Ni na5a stvar, temveč stvar poslodavčev, če hočejo ponavlja« eksperiment kojega rezultati so za vsakega v naprej jasni.
Ako bi hoteli ločiti delovni čas od časa zapiranja in odpiranja trgovin v obratih, ki zaposlujejo pomožno osobje, bi videli takoj, da j© to neizvedljivo in da se borba v resnici ne suče okrog vpraSania zapiranja in odpiranja trgovin, temveč okrog vprašanja delovnega časa.
Povsod, kjer ni mogoče zamisliti rednih izmen, kakor so recimo pri neprekidnem ^turnem obratovanju mogoče, taka ločitev ni mogoča. Samo reče se lahko, da bo delalo pomožno osobje, recimo do 17. ure, medtem ko bo odprt obrat do 20. ali 21. ure. Ivesti pa tega nI mogoče. Pomožni delavec, ki bi se poskušal res odstraniti. kadar poteče njegov delavni čas. bi izgu. bi! takoj službo.
On bo delal nadurno. To bo delal na videz prostovoljno, v resnici pa prisiljen, ker sta lakota in brezposelnost hud jrospodar. Dela] bo nadurno tudi brez odškodnine. Vsak, ki pozna te probleme, dobro ve, da so 50% ali 25% dop!ačira prazna formalnost, dokler ima poslodavec možnost, da regulira po svoji volji zaslužek. Podaljša se delovni čas, zniža plača. — in 50% doplačilo se dobi.
Le pri popolnem nepoznaniu dejstev in stvari, moremo postavljati trditev, kakor da se poslodavci sami branijo nadurnega dela radi 50% doplačila in da povzroča to brezposelnost. V resnici poslodavci povsod rušijo maksimirani delovni čas. kjer morejo in le absolutna pT^T>ove6 more tu delojemalca ščititi.
VI pravite, na] kontroliramo delovni čas potom inšpekcij dela. Vi veste, da Imajo naše Inspekcije dela področja, kakor je Avstrija in švicarska in da obstojajo Iz samo enega aH dveh uradnikov, ter da ne morejo ivrševati niti ene osmine svojega sedanjega delokroga. Cim Hm hočemo preodkazati kljub termi tako ozromen nov delokrog, se ve že vnaprej, da bo ostala ta kontrola na papirju in da se bo delovni čas s časom o odpiranju in zapiranju trgovin v najkrajšem času izenačil. To je tudi ono, za kar gre. Vse drugo je zakrivanje dejstev in pravih namer. Vi govorite o 10 urnem delovnem času. Poleg tega pa zahtevate, da se razširijo izjemne odredbe glede odpiranja obratov, ki veljajo za Srbijo, Bosno in Crno goro. na celo državo. S tem zahtevate po raznih ovinkih, da se uvede v celo obrt in trgovino 12 urni delavnik, a še ta meja pri splošnem kaosu, ki ga hočete uvesti, ne bo držala. Ce se zahteva od nas protiizjave na vašo izjavo, naj rečemo le-to:
Mi nove regulacije tega vprašanja ni-•sio zahtevali, čeprav pritožbe v naših vratah proti sedanji uredbi niso bile manjše, kakor v vaših.
Mi ne vidimo nobene možnosti, da bi se daj najti o tem vprašanju kak drugačen kompromis, kakor se je Že našel.
Tu postavljene zahteve in tu postavljena načela pa so taka, da delavska delegacija na tej podlagi ne more iti v nikake razgovore. Pri vseh teb predlogih gre za praktično skoro neomejen delovni čas v obrti in trgovini, ki ga ma odklanjamo.
Mi postavljamo napram temu. ne samo v interesu socialnega in kulturnega dviganja delavstva, temveč v interesu zmanjšanja brezposelnosti, pravilnega izrabljanja delovne sile ter dobro razumljenega interesa ne posameznikov, temveč celokupnega gospodarstva zahtevo po osemurnem delovnem času.
Za govorom g. Pfeiferja so posegli v debato razni govorniki, ki so se dotikali raznih specijernih vprašanj. Vendar je bilo že poprej Jasno, da gre tu za velika nasprotja, k! jih anketa ne bo mogla rešiti. Odločitev je prepuščena sedaj g. ministru za socialno  politiko.
Predlog delodajalcev
Oziraje se na težke gospodarske razmere v naši državi, ki Jih je povzročila kriza in ki jih neznosne odredbe uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin še v znatni meri poslabšujejo ter po-rvanJ od ministrstva za socialno politiko, da ttavljo svoje predloge v pogledu revizije tt uredbe, knostatirajo predstavniki po-•lodavsklb gbornic predvsem, da je tendenca tt uredbe gospodarstvu sovražni, ker
veže delovni čas pomožnega osobja s časom  odpiranja  in  zapiranja  trgovin.
V očigled temu zahtevajo vse poslodav-ske zbornice enodušno, da se ti dve vprašanji oddvoje in regulirata s posebnimi uredbami. Zaželjeno bi bilo. da kontrolira izvajanje uredbe o odpiranju in zapiraniu trgovin ministrstvo trgovine in Industrije, ki je za to bolj poklicano in ima boljši vpogled v ta vprašanja, naredbo o delavnem času pa naj bi izdal v smislu zakona o zaščiti delavcev minister z^ socialno politiko, ki naj čuva tudi nad njenim izvajanjem. Po tej zahtevi splošnega značaja zahteva-; o predstavniki poslodavskih  zbornic:
1. Za obrtne delavce, da se uvede osemurni delavnik pomožnega osobja:
a) za dela v tunelih in kesonih. b) v vseh vrstah grafičnega obrta, c) v livarnah obrtnega značaja, d) pri izdelavi ogledal in brusilnic stekla, e) pri livarnah in izdelavi svičenih predmetov, f) v delavnicah, ki delajo s svincem ali živim srebrom in njegovimi  spojinami.
Za vse ostale obrtne delavnice naj se uvede 10 urni delavni čas pomožnega osobja.
Sedanje, odredbe o odpiranju in zapiranju delavnic, ki so v veljavi z izjemami v Srbiji in Crnj gori ter Hercegovini se imam razširiti na celo področje drŽave, to se pravi delavnice morajo biti odprte 12 ur dnevno.
Z ozirom na zelo težek položaj obrtnika in njegove specijelne naloge v proizvodnji zahtevamo, da se male obrtnike, to je one, ki delajo brez pomnžnega osobia, izvzame iz odredbe čj. 319 fin. zakona za leto 1928 in 1929 to je, da se jim omogoči delovni čas z orirom na stvarne potrebe njihovega posla. V pogledu Izjem o vseh zgornjib vprašanjih, si pridržujemo poslodavske zbornice pravico, da stavijo konkretne predloge  ministrstvom  naknadno.
2. Za trgovske delavnice naj se uvede 10 urni delovni čas pomožnega osobja v vseh trgovskih delavnicah z izjemo podjetij za prevažanje, natovarjanje in Iztovarianje blaga. V pogledu odpiranja in zapiranja delavnic naj se razširijo na celo državo odredbe, ki veljajo sedaj v Srbiji, Crni gori, Bosni in Hercegovini na temlju sedaj veljavne naredbe, njenih izmen in dopolnil, pri čemur naj se kolonijalno delikatesne trgovine, špecerijske trgovine, trgovine z živili zapirajo kasneje, nego ostale trgovine. Pred dnevi, ko so trgovine cel dan zaprte, se mora dovoliti, da bodo trgovine eno uro dalje odprte, Vse zgornje odredbe naj veljajo tudi za zadružne in konsumne prodajalne, kakor tudi za prodajalne industrijskih in obrtnih podjetij. V zvezi z odredbami, ki so predvidene v sedanji uredbi, njenih Izmenah In dopolnilih, je potrebno izvesti striktno načelo, da se v trgovinah, za katere je v veljavi dal® delovni čas (kavarnah, bufetih, slaščičarnah, mlekarnah) ne sme prodajati nikako trgovsko blago. Ce pa se prodaja, potem velja tudi za nje delovni čas, kakor za ostala trgovska podjetja. 3. V pogledu praznovanja državnih in cerkvenih praznikov. predlagamo sledeče: Da so na državni prazn'k vseslovanskih apostolov Cirila in Metoda in Vidov dan zaprte delavnice samo za čas službe božje, to je največ dve url dnevno. Točno uro odpiranja odnosno zapiranja ima odrediti pristojna oblast T. stopnje v vsakem kraju In to ozirale se na čas službe božje. Na cerkvene praznike rimsko katoliške cerkve, naj se opusti praznovanje čez cel dan na Sv. Treh kraljev in vseh svetnikov ter naj se dovoli poslovanje do 12. uri dopoldne. V pogledu izfeme v zvezi s praznovanjem, kakor tudi v pogleda odpiranja trgovin pred božičem ter v slučaju, ako cerkven ali državni praznik, na katerega morajo biti trgovine zaprte skozi cel dan, odpade na soboto ali pondelejek, si pridružujejo predstavniki poslodavskih zbornic pravico dostaviti ministrstvu pozneje svoje konkretne predloge. 4.   V   pogledu   izdajanja   Izvršilnih   naredb
o  odpiranju   Ui   zapiranju se predlaga, da se opusti sedanfi sistem ter da se uvede to-!e posvetovanje:
1.  Naredbe izdaja sreski poglavar v slučaju, če poslodavske organizacije z načinom Izvajanja  soglašajo;
2.  v slučaju, da se v poedinih srezih ne bi mogjo urediti sporazurrmo odpiranje in zapiranje, to ie izdati Izvršilno naredbo, jo bo izdal veliki  župan;
3.   v kolikor nasprotuje izvršilna naredba sreskega poglavarja uredbi, jo mora spremeniti veliki župan. V kolikor naredba velikega županstva odnosno naredba upravnika mesta Beograda nasprotuje okviru uredbe, jo more spremeniti ministrstvo trgovine jn industrije.
v                        _____
Najboljše   najtrajneŠje,  zato 13             najcenejše!
Pozdrav našim smučarjem
Ljubljana, 7. marca.
V  Beli dvorani hotela Union je priredila SK Ilirija snoči šestorici naših vrlih smučarjev in sicer bratoma Jošku ter Janku Janši, dr. Kmetu, Godcu, Ber-varjn in Knapu, ki so nas tako častno zastopali pri tekmovanjih v inozemstvu kakor tudi državnemu prvaku Borisu Jenku pozdravni večer. Družabna prireditev je privabila v Union mnogo smučarjev, članov »Ilirije« in »Ljubljane«, kakor tudi več Gorenjcev, prijateljev smučarstva ter ljubiteljev zimskega sporta vobče. Zbrane goste je pozdravil predsednik »Ilirije« konzui dr. Dular, ki je v pozdravnem nagovoru zlasti izrekel toplo dobrodošlico zastopnikom JZSS, ki so skoro polnoštevilno prisostvovali proslavi, dalje zastopniku SPD Hrovatinu, podpolkovniku O ž e g o -viču kot zastopniku armade, Gn Id oven kot zastopniku »Ljubljane« in trenerju inženjerju Han senu.
Po pozdravnem govoru predsednika dr. Dularja je tekmovalcem v imenu JZSS čestital savezni predsednik dr. Pire k lepemu uspehu, poudarjajoč, da je smučarstvo pri nas postalo pravcati nacijonalni šport in vse kaže, da se bo od leta do leta lepše razvijalo. Zanimanje za krasni idealni zimski sport vedno bolj narašča in ni več daleč čas, ko bo sleherni griček v Sloveniji poln smučarjev In brhkih smučark. Naši tekmovalci so nas v svetu častno zastopali in si priborili lepe uspehe, na katere so lahko ponosni. Upati je, da bodo v bodočnosti še lepši.
V   imenu ljubljanskega SK kot najstarejšega kluba, ki je gojil smučarstvo, je pozdravil zbrane goste in posebno še tekmovalce dr. Clrfl Pavlin, a kot najstarejši smučar, Id bas letos obhaja ?5-letnico smučanja, univerzitetni profesor in savezni podpredsednik dr.  Jesenko.
Za vse pozdrave, napitnice in čestitke se je v imenu tekmovalcev zahvalil dr. Kmet V imenu vojske je spregovoril burno pozdravljen polkovnik Ožegovič, ki Je poudarjal, da brata Janša in vsi drugi niso tekmovali v inozemstvu samo kot člani »SK Ilirije« ali »Ljubljane«, kot Slovenci ali Gorenjci, marveč kot Jugosloveni Pokazali so svetu svoje znanje in dokazali s svojim smelim nastopom, da Je Jurosla-vUa visoko kulturna dežela. Tudi naša vojska se je s svojim junaškim nastopom krepko afirmirala v inozemstvu.
V imenu »Ljubljane« je čestital tekmovalcem Ante G n i d o v e c kot njen predsednik, nakar Je Savez zmagovalcem s Klopnega vrha razdelil priznanice in lepe spominske plakete. Spomenico je poklonil tudi prof. Jesenku kot ?5-letniku na polju smučarstva, »Ilirija« pa mu je v znak priznanja njegovih zaslug za razvoj zimskega sporta in še posebej smučarstva poklonila krasen šopek rdečih nageljčkov. H koncu se je oglasil k besedi še inž. Hansen, ki je govoril v norveškem jeziku Povdarjal ie, da se je leta 1929 prvič sestal z našimi tekmovalci v Krkonoših na Češkoslovaškem in ni se mogel načuditi, da se na jugu smučarstvo tako lepo razvija. Takrat seveda nI slutil, da postane čez leta trener Jugo-slovenske smučarske ekipe in smučarjev sploh. Izredno ga veseli velik napredek in ogromni razmah smučarstva v Jugoslaviji, zlasti pa veliko zanimanje za idealni šport, ki priča, da bo igralo smučarstvo v Jugoslaviji   nedvomno zelo  važno  vlogo.
Hansenu se Je v švedskem jeziku zahvalil dr. Jesenko. Nato je govorila lektorica angleškega jezika na naši univerzi in velika prijateljica turistike in sporta miss C o p e 1 a n d o v a , ki je dejala, da se kljub svojim letom vedno, kadar si oprta smuči ali kadar jo mahne v gore, počuti mlado in želi, da bi bili vsi v njeni starosti še tako Čvrsti in čili.
Po končanih govorih se je razvila animirana zabava- Pevski kvartet »Ljubljana« je zapel več domačih pesmi, zlasti pa so ugajali solospevL O polnoči je bil zabavni večer zaključen.
Trbovlje
—  Velika dobrodelna prireditev, ki jo je priredji trboveljski Rdeči križ, je v vsakem oziru odlično uspela. Cisti dobiček je namenjen za postavitev dečjega okrevališča za trboveljsko deco na Omišlju. To akcijo trboveljskega R. K. je treba posebno pozdravljati, ker imamo v Trbovljaii veliko slabotne dece in to radi nezadostne hrane, nezdravega zraka in tudi neugodnih stanovanjskih razmer. Prireditev le bila dobro obiskana, vendar smo pogrešali še mnogo takih, od katerih bi človek pričakoval, da se je bodo udeležili že z ozirom na namen Oblastni odbor R. K. v Ljubiiani ie nakazal trboveljskemu R. K. 15.000 Din, ki se bodo razdelili med najsiromašnei*e. ki so bi!i prizadeti po letošnji hudi zimi.
—   Radi komunistične propagande je bilo svoječasno aretiranih več oseb, ki so bile osumljene, da so razširjale komunistične letake s prevratno vsebino. V ponedeljek so se štirje izmed teh že vrnili iz laških zaporov, ker se je menda izkazalo, da niso imeli s to stvarjo ničesar opraviti.
—   Hvale bi posnemanja vredno. Tudi po naših lovskih revirjih je divja h zaradi hude zime mnogo trpela in je ie mnogo ro-ginilo. Zato so baje rasa lovska društva, ki imajo v zakupu okoliška lovišča, sklenila, da dve leti ne sme v teli loviščih r tliče loviti, da se divjačina  "Or»et zaplodi.
MIMIIIN«»—— IHjIMIIII I             '.......I.....NI.....
Trdovratno zapeko           (   debelega  čre-
vesa, napetosti, žel _ ^ motnje, zasta-lanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo jolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne «Pranz-Joseiove» grenčice. če jo iz-Miemo zjutraj in zvečer malo čašico Zdravniki strokovne veličine izpričujejo Ja učinkuje «Franz Josef-ova» voda celo ?ri zdražliivem črevesu brez bolečn Doli se v vseh drogerijah, lekarnah in speč trgovinah.                                                             ■
Kdaj bodo vozili reducirani vlaki
2e  šesti dan  trajajoči   zmerni   mraz  v t     Sloveniji   je   danes   nckoriio   odjenjal.     Jutranja    temperatura    se    polagoma    dviga ,     proti ničli ter Je davi varirala med — 1 do — 12 stopinj C. Najnižjo temperaturo imajo ,     še  vedno v  Kranjski  gori In sicer  —  12 {     stopinj, dočim se je  po drugih krajih Slovenije    dvignila   že  nad  —   10  C.    Skoro v vseh krajih Slovenije Je bilo lepo in lasno. Ie na črti Maribor -  Ljutomer je  bilo nekoliko   oblačno.
Mednarodni brz; in ekspresni vlaki so ponoči in dopoldne prihajali v Ljubljano dokaj redno. Tako je imel snočni beograjski brzovlak !e 20, zjutranjl Iz Beograda pa 45 minut zamude. Nočni brzovlak iz Trsta je prispel v Ljubljano 2. dunajčan 20, SOE iz Milana pa 8 minut zamude. Več;a zamuda je bila javljena za OSE iz Beograda, ki ima nad 5 ur zamude. Vzrok tiči izven naše države. Lokalni potnški vlaki so prihajali v Ljubljano točno, aH pa s prav malimi zamudami.
Vsi gospodarski in drugi poslovni krogi se zelo zanimajo, kdaj bodo začeli voriti reducirani potniški vlaki. Redukcija teh vlakov je povzročila po raznih krajih velike potne neprilike, ker ljudje nimajo boljših zvez in so primorani na postajah čakati po več ur ali cel dan. da se lahko odpeljejo. Davi je bila razširjena vest, da začno že 15. t, m. opolnoči vsi reducirani vlaki na vseh progah zooei voziti, toda iz železničarskih krogov smo prelel: informacijo, da ta vest ni točna, hkratu pa zagotovilo, da ima železniška uprava iskren namen uvesti v Sloveniji čimpreje vse reducirane vlake, kakor hitro bodo za to podani vsi pogoji. Ako ne nastopilo kake večje vremenske Izpremembe. !e pričakovati, da bodo reduciran: vlaki pričeli voriti v   najkrajšem  času
Samomor zaradi bede in bolezni
Iz Beograda poročajo o rrajricm smrti sluge v upravi drfovnifa monopolov Ljubi-sava Novakovida. Na&i so ga obešenega fca podstrešju hišice, v kateri \(* stanoval v Petraljički   ulici.
Novakovi c* je ie dolgo bolehal na težki žeIod?ni bolezni, zaradi katere j*1 moral po več mesecev ležati v postelji, večinoma brez zdravniške pomoči. Zato je imel razne sitnosti z svojim delodaialcem. To je slujjo tudi du§evno popolno potrlo. Postajal je od dne do dne bolj nervozen in občutljiv.
Doma je prejokal cele dneve in ni vedel, kako bi si pomagal. Ko so mu postale bolečine v želodcu neznosne, je večkrat ix-javil, da si bo končal življenje. Ko je dobil od dobrih ljudi denarno podporo, je hodil od zdravnika do zdravnika, ki mu pa niso mogli več pomagati. Strašna bolezen v želodcu je bila neozdravljiva. Bolečine so bile od dne do dne hujše Novaković je slu-tiL da se mu bliža konec in da za njegovo bolezen ni zdravila. Razen tega jo padal vedno globlje v bedo. S svojo plačo ni mogel vzdrževati družine, ki ni imela drugih dohodkov.
Novaković je imel ženo in hčerko. Čeprav je bil aacn revež, j« skrbel in šolal se llletnega Vojislava Radojčića, katerega je posinovil, ko mu Je bilo sele 2 leti. Malega Vejislava je sluga nalel nekega dne na ulici, ko se je vračal iz službe. Dečka je brezvestna mati pustila na uliei in pobegnila Sluga se ga je usmilil in ga takoj vzel za svojega.
Zadnje dni se ;e Novakoviću bolezen še poslabšala. Znanci so mu posodili manjše vsote denarja in so ga začeli terjati, kar Je bolnega moža še bolj potrlo. Zadnje dni je bil Novakovič tako potrt, da ni mogel več v službo Ostal je doma in se zaprl v sooo ter prejokal dneve in noči. Nikogar ni pustil k sebi. Pred tremi dnevi je pa nenadoma odšel z doma in se ni več vrniL Nihče ni vedel, kje je. Nesrečna žena in hčerka sta ga zaman iskali ter povpraševali znance in sosede po njem. Prijavili rta tudi policiji, da je Novaković neznano kam izginil.   Policija  ga  je  tudi zaman   iskala.
Novakovič je pa med tem izvršil, kar je tolikokrat sklenil, ko se je zvijal v bolečinah in trpel strašne muke, ki mu jih je povzročala neozdravljiva bolezen in pa beda v kateri je živel. Z muko se ?e splazil Iz postelje na podstrešje in se obesil. Okoli grede je privezal spleteno telefonsko žico in  H3  njo  je  privezal  vrv.
Najbrž je izvršil samomor že pred tremi dnevi, ko je nenadoma izginit Obelenca je našel hišni lastnik Andjelkovič. Na podstrešju je nekai iskal in se zadel v visečega Novakoviča. Obvestil je takoj rodbino in policijo, ki je poslala na kraj samomora komisijo.
Komisija je preiskala samomorilcev« žepe in našla v njih dve pismi. Eno je bilo naslovljeno na policijo, drugo pa na družino. V pismih Novaković povdarja. da ni nihče zakrivil njegove smrti, ker se je sam odločil, da gre v smrt zaradi neozdravljive bolezni in bede. V pismu Novaković omenja še posebej, da ni izvrši] samomora zaradi dolgov, ki jih je večinoma plaftal in je ostal dolian samo 2300 Din, temveč zaradi  bolezni.
Novomeški drobiž
Neve  BMte,  7.   marca.
Huda poledica po mestnih ulicah je povzročila Že več nesreč. Ko so je vračal odvetnik dr. C e s n i k iz svoje pisarne domov, mu je v Kandiji spodrsnilo ter f padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Zateči   se   je  moral   takoj   k   zdravniku.
Več pasantov si je te dni zlomilo roke in   se   tudi   sicer   hudo   poškodovalo.
_Ob priliki sejmice smo opazili tragikomične prizore. Več kmetic je padlo po ledenih tleh, pri Čemer so zvrnile težko obložene jerbase, naložene z mlekom, sirčki in jajci.   Utrpele  so  znatno  škodo.
Na prijavo nekega gosta se je napotila pretekle dni komisija, sestoječa iz zdravnika, uradnikov z glavarstva in županstva ter več občanskih odbornikov, v neko tuka šnjo klet in si dala natočiti iz vsakejra soda po eno steklenico vina. Vse sode, 8 po številu, so nato uradno zapečatili. Komisija je poslala steklenice v kemični laboratorij v Ljubljano v analizo. Zadeva je vzbudila v Novem   mestu  veliko  venzaciio.
Okrajni ekonom p. M a 1 a s e k ;e bil premeščen   v  Ljubljano.
Spomladansko   porotno   zasedanje   je   odpadlo, ker je  bila   razpisana  le  ena  obrav- j nas                                                                        I
K slepar. Danes:   Cttf -k.   7    m*rja   rW:   VroH-Čk::.:   TcniaŽ:    pravovavni:   22    r\hruir»j
Današnje   piredine. Drama:   »Utopljene t. Kloo   Matica:*   Revolucij**«   svatba«. Kino Ideal:    Krvmk  :z   A!> rose*
Dežurne   U'kame. Daa«$:   Bah^ec.   K,-~£rc^      trg:,   IVir. Sv.   Petra  ce**,.   Ho:e\ar.   >      ^ «Va
— Iz »1'radueta lista«. »Ur^dn v« *f 23 z dne 5. trn. obiav' a zakon o pogodbi o trgovini   in  rlov tb.   n:cj   \ralevlno  M1S
in   Grč^o,    sklenjen    2.   rovembra    19?7    v Atenah.
Iz vredni itra
Na naš poziv, r.aj se občinstvo samo izjavi o nameravam preureditvi oziroma demontaži »Zvezde«, že prihajajo odzivi. Prejeli smo o tem perečem vprašanju dva prav zanimiva prispevka in jutri otvorimo o nevarnosti, k: preti »Zvezd:«, >avno diskusijo. ProSi-mo vse. ki se zanimajo za to stvar, naj izrazijo svoje mnenje. Izjavljamo pa. da smo pripravijeni priobčevatj tudi nasprotna rrmenja, ker stojimo dosledno na stališč j objektivnosti. Vprašanje preureditve »Zvcrdc« se nam zdi tako važno, da smatramo za svoio dolžnost zaCeti o njem javno diskusijo. Prerw:-čani smo. da bo našel nal poziv v ljubljanski javnosti dovolj razumevanja rn da bo z našo anketo rx>d našlovom »Proti Id za preureditev Zvezdec ta javna zadeva vsestransiko pojasnjena. V kratkem priobčimo grlavno podatke* ii zgodovine »Zvezde«.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani
Drmmm.
zuutk ot ao
Četrtek,  7.:   Utopične«    Ljudska   predatrva     pa
rnilaaih   anmh.   |*v. Petek.   8.:   ZacKto. Sobota.  9 : ob  15. Soecu&ca  at Ucraf*.  U*-
afca  predstava  po   antianin   ocoaii    Irv     —
Ob 30.:  Vofeooe.  Umtafca predKarv*  po  n»-
žan.ih  oec*&.   Lbv. Nedelja.  10.: ob 15.: Dobri vo*i* SveJk   U«kfc*
predstava po zaittaadfa cena«, hrv. — Ob 30
Daotoeova sanrt.  lzv. Fooe6e*ek.  11.:  Vofeoa«. D.
7ag«4fk ob pol JO
Catnck, 7.:  Zaprto.
Petek.  &.:  Bc< a aeraja. D.
Sobota.  9.:   Gamsce.   Ooetevajpe  a   ihtića.   Le*
NedeUa.   10.: ob   15.:    Bec    te aera&a.    UoMke predstava  po   znižanih   cenab     tov.   —    Ob pol   30.:   Grofica   Marica.     50.     apruoritev 1 Jnrtaira predstava po umtvuZb oeoab. Iaw.
Ponedeljek.    11.:   Ooe?ovaw}e    '*,uhfja«wke   opere v   Marfcopm.
Za tata auJ&kt. V soboto pupojdn« oe 15. ur bo se odru drarnskefa gledalitča Sse-rakbca z vsetni evojoni Uorat; ter z drugam. dobrima ki budoomnji JJndnin cebavaJe n<t£o J*c-ifl ojetie starše ia prav posebno opozarjamo n« t<i mladinsko predstavo. Maofchrojen poaet oeaofo£a6o tndi feredoD na&e ceee Id lis )* določita reklaliska opreva ra to predstavo, si sicer od   15  Di<n  navrdod
•Volpoae« kot IJedske predstave. V soboto zvečer ob 30. se uprizori v Duh*,axiskj drans komedija •Volpone« kot ttuđoka predstava po ratzaeih eeeab. Glavno Žensko vlogo Gortteane Camne igra zopet ga. Nablocfca Oota'i eaaed-ba   kakor  pooavadi.
Vefla koncert v Jsjeeaovesskl Pevski Zvezi včisejrrth dnastarv se vr& v aederjo, da* 17. t. m. ob 3. url popoMbe v veliki dvorani hotel* Ucion v LjdbQea. Na tem koncerta sa-seopi osem mešanih ie hi moelkih abo.-ev v pc-sameasoth iiaeeopli n skladbam; easrase16a»J»ih slovenskih as drugih slevaoskii *sJada.reJJev. v sk-apnem nastopni pa ropojo združeni mešam zbor! dr. Scberabovo »Dobro *THtro«, zbor Ciganov iz spevoigre »Vrečara« m M- Satfnerjeve »O oevibti«. tovajsojf teb skladb spremila orkester gojencev dirtavoesa kosservstorila v LAsb-Uam. U stopi tokrat prvič pred nato javno«; VstK*3«Mce bodo od sobote, 9, dale v predprr-dajl v Matična knjaganri. Podefetsk! z*w>ri tahko earoče   vetopnsce   pamano.
»Sveestt« iestftc Is ssdssU sa odre. V soboto 9. m v nedefio 10 marce se posevUa os Šentjakobskem odru izrvrsena borba »Svet-ink«. ki je imela tak uepeh. da eo bile vse pred-etave raxprodeee. Vstapatce se v predpmdae v trgovmi gosp Miloša Kanucmka ea Starem trgu.
HJadioska predstava ▼ OesrfsesekJ dreasJ bo v *Dtx*ct dne 9. t. m. popoldne. l'prtzo<H se prvikrat v letošnji sezon, krubka nsladmska igra •SnegttlfiBca in isrartle« po ztnfaefb J*ajmeah cenah.
Prvs repriza Bfc*ssrtev« drasie ^>ssto. seva  sssrt«  bo  v  nedepo  dee  10. t.  m.
Šentjakobski gladaUikJ eder penevjis e soboto 9. marca m v nedeUo 10. marca taborno borbo •Sveessk«. Igra asa teko kondCne sa-peetiaie. da so s>e vsi dosedanji tinsalsiki ne-snisJsH do sost. Vse dosedanje predstave so bi« popokaorna razprodane, tabo da so moral1 mnogi poseensu oditi, ker al halo vstope«: le tega rassnga se ie odVcVa sprava etaesti borko ie dvakrat sa reperteir. To so zadnje predstave barke v tel sezoni. - Vseopnice bodo od četrtka delk pri g- MHo$j Karnioe«ra ni Starem  trta   v   r'i'edprodaf!.
Rekord rekordov
Iz Londona poročajo, da je rarrnsal neki ameriški milijonar 50/lOn dolarjev naarade za polet oJcro* sve*a brez pristanka. Za ta polet bo treba konstruirati posebno letalo, ki bi mozlo vzet' s seboj dovodi bencina. V tem potfcdu pomeni važen usueh letak). katero so zgradili v Angliji za polet iz Londona v Kapstadt. To !etaV> M nr'stslo samo trikrat da izpopolni zaloro bencin^ polet okrog sveta bi bi'o treba po mnenju strokovnjakov 130 Uo 130 ur.
^tev   55
»SLOVENSKI    NA KOD« dne 7. marca 1929,
Stran 3.
Dnevne vesti.
—     »Slovenski Narod«   v   Laškem.
Poz*>r Laščanje! Od 10. marca t. 1. bo prihaja! »Slovenski Narod« v Laško s popoldanskim vlakom, ki dospe v Laško ob 16.15. Naročniki ga bodo dobili v trafiki g. Prinčiča. ki »Slov Narod« tudi razprodaja. »Slovenski Narod* izhaja dnevno in stane mesečno samo Din 12.— ter je najcenejši slovenski dnevnik. Opozoriti moramo, da prinašata »Jutro« in »Slovenski Narod« različne snovi in priobčujeta različne vete-zanimive romane. Kakor »Jutro« bo tudi »Slovenski Narod« pričel prinašati novice in dopise iz Laškega in okolice. Laščanje. vabimo Vas torej, da takoj naročite »Slovenski Narod«. Prijave in naročnino sprejema g. Igričnik.
—    Slovo našega poslanika Lazareviča *d Prase. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in njegova soproga sta priredila v ponedeljek naSemu dosedanjemu poslani-pu v Pragi Braku Lazareviću odhodnico, katere so se udeležili poleg naSega poslanika in njegove soproge ministrski predsednik Udržal, kancelar dr. Samal, osobje ju-gosloven. poslaništva itd. Po večerji se je vršila recepcija, katere so se udeležili člani vlade, diplomatskega zbora, zastopniki jugoslovenske kolonije in Številni predstavniki praške Javnosti. Po recepciji se je vrfil koncert, na katerem sta nastopila prof. Herman in operna pevka ga. Zikova. Slovo od poslanika Lazarevića je bilo zelo prisrčno. V torek je bil naš poslanik sprejet pri prezidentu Masarvku, ki Je povabil njegra  in  njegovo soprogo  na  obed.
—        Odlikovanje češkega zdravnika. Kralj Aleksander ie odlikoval z redom Sv. Save asistenta I kirurgične klinike v Pragi dr. Josefa Barta v znak priznanja za njegovo  znanstveno delo.
—   Zdravniški pregled uradnikov na zahtevo državnih oblasti. Na intervencijo prosvetnega ministrstva je minister narodnega zdravja odredil, da morajo državni in samoupravni zdravniki na zahtevo državnih oblasti pregledovati uradnike v smislu čl. 108. uradniškega zakona brez pravice do honorarja. Samo če zaprosi za zdravniški pregled uradnik sam, lahko zahtevajo zdravniki honorar.
—   Čudno ravnanje. Pišejo nam: Še danes nekateri učiteljski kronski vpokojenci niso dobili dinarske pokojnine in razlik. Poznam očit vdovo na deželi, ki ima ob borni kronski pokojnini dva otroka v srednjih Šolah. In ta revica do danes ni prejela pare! To je pač čudno ravnanje z vpokojenci!
—    Kredit za udeležbo nase države na razstavni v Barceloni. V poljedelskem ministrstvu se je vršila te dni konferenca zastopnikov poljedelskega in trgovinskega ministrstva, na kateri se je razpravljalo o udeležbi naše države na mednarodni razstavi v Barceloni. P:nančni minister je odobril v ta namen kredit v znesku 2 milijona dinarjev.
—   Iz prosvetne službe. Prevedena je iz provizorične v stalno učiteljsko službo učiteljica Barbara .Marjanović" - Ror pri Sv. Mariji  na   Muri.
—   Dražba lovov. Lova občin Podhruš-ka tn Gozd se bosta oddajala v zakup za dobo od I. Junija 1929 do 31. marca 1934 v sredo 10. aprila ob 10. sreskem poglavarju v Kamniku.
—   Prvi poletni dnevi v Dalmaciji. Včeraj je bilo v Splitu in v vsej srednji Dalmaciji izredno tepo vreme. Solnce je sijalo popolnoma spomladansko. Upati je, da Je v teh kralih zime konec. Tudi promet na progi Zagreb - Sušak Je urejen. Dovoz živil in drugih potrebščin je zopet normalen, zato so cene v Splitu in drugod padle na normalo. Mestno tržno nadzorstvo pa stro-KO pazi na trgovce, da cen ne navijajo po nepotrebnem. Trgovci morajo prijaviti tudi svoje zaloge živeža.
—    Velika mizarska razstava bo prirejena v okvirju letošnjega velesejma v LJubljani od 30. maja do 9. Junija. Ugled in sloves naše domače mizarske industrije in obrti ie že itak velik. Razstavljeni izdelki bodo pričali, da je res na višku. Res. čudimo se, da se še najde naiih ljudi, ki hodijo v inozemstvo po pretirano drago pohištvo. Razstava, ki bo pravi pohištveni sejem, bo obsegala vse nijanse od najfinejšega modernega pohištva pa do priproste spalnice, Razstavi veliko število samih prvovrstnih in solidnih mizarskih tvrdk, ki se v vsem zamorejo kosati z inozemstvom,
—    Železniške olajšave so dovoljene udeležencem IX. Ljubljanskega mednarodnega vzorčnega velesejma, ki se vr$l od 30. maja do 9. junija t 1. Naša država Je dovolila 50% popust, Italija 30%. Avstrija, Bolgarija. C. S. R.. Madjarska, Nemčija, Rumu-nfja pa 25%. Za prevoz razstavnega blaga velja, razen v Vemčiji, 50% popust
—   Kožni sejem se vrši dne 25. t. tn. v prostorih velesejma v LJubljani Kot kupci so najavljeni domači in inozemski intere-j>enti. Kože vseh vrst divjačine fpre*ema »Divja koža« Ljubljana, Velesejem, do 23.11.
—    Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno brez padavin in da se bo temperatura dvignila. Včeraj je bilo lepo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, drugod pa oblačno. Snežilo je v Mariboru in S koplju. Maksimalna temperatura je znašala v Splitu 6, v LJubljani 4.2, v Mariboru In Zagrebu 3, v Beogradu In Skoplju 0 stopinj. Davi je kazal barometer v LJubljani 767 mm, temperatura Je znašala —7 stopinj.
— Tudi žrtev mraza. Iz DJurdJevca poročajo o tragični smrti seljaka Matija Fili-poviča, ki se je pred dnevi obesil. Star je bil šele 39 let. Tudi on Je žrtev mraza, kajti obesil se je zaradi strahu pred zidanjem nove hiše. Zidov ie Hllpićcve hise Je namreč zaradi silnega mraza in snega razpoka-lo in seljak se Je moral izseliti iz hiše, kier je bil rojen in kjer ie preživel 39 let. Hišo so porušili, ker je ogrožala življenje sosedov. To Je seljaka tako potrlo. da se je v sosedovem hlevu obesil.
—    Popravek. V »Slovenskem Narodu« z dne 2. marca t L, št 51, na strani 3, stolpec 2, je izšel članek pod naslovom ■»Bivši artiljerijski podoficir ima 30 izumov. Iz burnega življenja artiljerijskega podoficirja v pokoju Alojza Kariža, ki živi na Kodeljevem v največji revščini«, kjer je med drugim navedeno, da ni mogel biti sprejet v našo vojsko kot oficir. Na temelju člena 9. zakona o izpremembah in dopolnilih zakona o tisku z dne 6. januarja 1929 prosim, da se v sledeči številki omenjenega lista na odgovarjajočem mestu natisne sledeči popravek: Artiljerijski narednik - vodnik, zdaj v pokoju. Alojz Karii, je vložil 1. 1926 prošnjo za polaganje izpita za čin aktivnega artiljerijskega podporočnika. Ker imenovani v tem času ni izpolnjeval zakonitih pogojev, kj se zahtevajo po či. 80. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in po čl. 11. uredbe o ženitvi oficirjev, pod-oficirjev, kaplarjev in redovov suhozemske vojske in mornarice, ker je bi! nad 30 let star in pri tem kot podoficir oženjen, mu je bila prošnja zavrnjena kot nasprotujoča omenjenim zakonom. — Iz pisarne dravske divizijske oblasti S. Br. 462. z dne 5. marca 1929. Komandant divizijski general Milan Nedić.
—   Velike sleparije lažnega veletrgovca. Kako je naše ljudstvo še lahkoverno in se da preslepiti od prvega, ki mu ponudi ceneno, a ponarejeno blago, pričajo posrečene sleparije poljskega zida Isaka Lublicha, ki Jih je izvršil te dni v Zagrebu. Koncem preteklega meseca Je prišel Isak Lublich v Zagreb in se nastanil v hotelu »Esplanade«. Izdal se je za veletrgovca. Prispel je s svojim avtomobilom, v katerem se je vozil po zagrebški okolici ter prodajal zelo poceni angleške tkanine. Ljudem se je sicer čudno zdelo, da veletrgovec tako poceni prodaja fino angleško blago, trgovec jih je pa potolažil, češ. da razprodaja svoje veliko skladišče na Dunaju. Trgovec se je zadovoljil tudi z večjim obrokom ali pa z menico, ker Je \idel, da ljudje nimajo denarja. Tako Je žid prodal tudi v SesvetaJi trgovcu Ivanu Glavaču tkanine za 25 tisoč Din. Denar je kupec takoj izplačal. Ko je Glavač odvii zavoje. Je spoznal, da mu je vetetrgovec prodal slabo italijansko blago namesto fine angleške tkanine. Tako je osleparil Lublich še več drugih strank za več sto tisoč Din. Oškodovane stranke so sleparja ovadile policiji. Ko je žid slutil, da mu je policija za petami, je izginil iz Zagreba baje na Dunaj. V hotelu je pustil svoj avtomobil,  katerega   je  policija   zaplenila.
Rože diuiacine kuou em    L.   ROf.    Mrtnar, 422           LJubij   na M*itn; trg   Stav. 9.
—    Afera  armenskih  zakoncev   Savo)an.
Afe.a armenskega trgovca Savojana, o kateri smo pred dnevi obširno poročali, se vedno bolj pojasnjuje. Izgleda, da niti mož niti žena nista tako nedolžna, kakor bi se rada prikazala v javnosti. Sedaj se je Izkazalo, da Adirna Savojan ni pobegnila iz Beograda, temveč se je ves čas skrivala v Beogradu. Sele včeraj je odpotovala v Skoplje, Kje sta njena otroka, 11-letni Jer-vant in 6-Ietni Manuk se ne ve. Morda ju Je mati vzela s seboj v Skoplje ali pa ju je pustila v Beogradu Tudi se še ne ve, če bo Savojanova ostala v Skoplju, ali pa bo pobegnila v inozemstvo. Ljubček Adirne, I9-letni dijak Slobodan Pavlović, sin upokojenega podpolkovnika invalida, je, kakor se zdi ,prva žrtev te afere. Zaradi Slobo-dana je Adirna zapustila moža. Slobodan bi moral prihodnji mesec polagati zrelostni izpit na beograjski realki. Včeraj ga je pa vodstvo izključilo iz za\oda. Slobodan je bil med najbolj pridnimi in talentiranimi dijaki. Družina Slobodana Pavloviča se je pritožila zaradi izključitve in zahteva preiskavo.  Afera pride te dni pred sodišče.
—U Pevski zbor Glasbene Matice. Danes zvečer ob 20. (ne v petek) skupna vaja m eš a n e g a zbora. Pridite vsi brez izjeme! Smo pred nastopom. Odbor.
—   42 tisoč dinarjev na cesti. Delavec Mustafa Nusa je doživel te dnt v Sarajevu nenavadno dogodivščino. Ko je korakal po Aleksandrovi cesti, je našel pred trgovino Jokiča I rosica zavoj, v katerem je bilo nad 42 tisoč Din. Kot poštenjak je delavec nesel denar na policijo. Sprva policija ni vedela, kaj bi z denarjem dokler se ni zadeva na prav zanimiv način pojasnila. Nasproti trgovine Jokiča Irosiča je trgovina Suada Lačevića. Ilija Rosic* je kupil pri La-čeviču večjo količino blaga za vsoto, ki jo Je delavec našel na ulici. Lačević se Je pa premislil in je poslal svojega slugo k Rosicu s prošnjo, naj mu vrne blago, on mu bo pa vrnil denar. Rosic ni hotel vrniti kupljenega blaga. Sluga je pa odložil denar na mizo ter odšeL Razburjeni Rosic Je pograbil zavoj z denarjem in ga vrgel na ulico, kjer ga je nekaj ternutkov nato našel delavec Mustafa Nusa. Lačevič je pozneje prijel na policijo in vzel svoj denar.
—   Zapravil denar dveh občin. Pred sodiščem v Mttrovici se je te dni vršila razprava proti bivšemu občinskemu blagajniku Milivoju Vuletiču, ki je poneveril in zapil denar dveh občin. V občini Popinci Je poneveril okoli 30 tisoč Din, v občini Kraljeve! pa okoli 31 tisoč Din. Vuletič Je komaj 38 let star in je bil zaradi poneverbe že kaznovan na 2 leti težke Ječe. KUub temu Je bil s protekcijo ponovno nastavljen za blagajnika, Denar Je zapravil v družbi pijancev, kvartašev in žensk. Potem Je pobegnil v Beograd ter hotel IzvrSiti samomor. Ker pa za to ni imel dovolj poguma, se Je sam Javil polkriJL Sodišče ga je obsodilo na 5 let težke ječe.
—   Joseflna Backer pride v Zagreb. Zagreb bo kmalu imel črno senzacijo, o kateri se v mestu že mnogo govori. Ta črna senzacija je Josefina Backer, zapeljiva mu-latka, ki je že tolikim zmešala glavo. Prišla bo v Zagreb in nastopila v svojem ko-
Ali ima žena pravico, da svojega moža skrivaj
odvadi alkoholizma?
To zanimivo vr>ra£a«je .*ni \e j*red nekoliko dnevi zastavila neka gospa, k: ima alkoholika v h&\ m ga žea skrivaj odv;idit: z povms preparati »Ajoco I« od tirme Arom« Gocnpany v Pariza. Jaz morem na to vprašan.;* s pravtiesa stališča odgovoru z: Da! 2ena ima ptravjco snuivaj vplivati rta svojega moža da ne pije alkohola, ker je on s»m v takem «anju. da ne ve. kij dela. Clovefc. kš je podlegel atkoboh. se ne more r«*ša sam, kex nro je požeUenie po jkjačg odvzelo mod volje an odpornosti. Kadar kdo od nas vidi človeka. ts se utaplja, je dolžan, da mu vrže vrv aS pas, torej dolžan ga resiti. Takisto Je doižoost vsake žene. ki ima alkoholika v hiii, da ca odvrne od alkohola — te ažurne propasti — afi s prtvofenđem ak skriva;, tako, d« on o tem nič ne opari. Žena fena po samem državljanskem in cerkvenem pravu bastveoo dolžDo&t, da pomaga svojemu motu v drožas-sketn žjvtjeniu. Ta dolžnost je mena sveta pravica, da ga t vsemi dralabninu sredstvi odvraća od stropa alkohola, ki naiakko. zato pa neman-Divo  sigurno   uničuje oneove   zakona,  rodbine  ic
čioveitva. Prepara:: »A-ROCO 1« »aiajo ».ojsiva, da na jaJeo Mag in usoden na£:a odstra^k vsako željo ta pitje alkohola tako. da ie po 2—J-tedeoskem ziravl.ervju alkoholi* ozdravljen ttr vse Življenje i*ma več potrebe z& uživanje alkoholnih pijač. Preparat: se lahko ikxtvaj ;»- -mešajo joda ali pijacu so brez duha :-:i oknsa Nj tisoče rabrvalrric na o^ed. Preparate }e pregled3! predstojnik vseuc\li5ieza anal.tičnega kemise^i in farmacevtskega zavoda v Zagre-bu, m ;t > -trd:] absoloroo ne Škodljivost ia se :«; i. •« vo^no tzTizU tako glede racionalne M.%^ta.c *j kor slede izvrstnega delovanja. — fVnti AR< • -MA COMPANY (dep . . .). podružnic* Zasrtb, JetaćJćev trg ?0, pciife vsakemu, kdor *c ■ ;"^ ai, brezplačno vzorce, prospekte n fcsko-vine, v cVrsto zaprtem omotu naskrivaj, brez zn-aanue^a napisa, kj bi mogel i»datj vsebino. Za poštnino naj se priloži D;n 1 50 v znamkah Dolžnost je vsakega, ki ima afitobol^a doma, da se obrne na gomj« naslov in da podvzame vst r^-treboe korake, kako bi se relil neki človek Zj-nesljrve propasti.                                     Dr. P. L.
stumu, ki obstoja iz venca banan tam. kjer bi moralo biti figovo pero. Toda draga je ta 2efka. Za tri večere zahteva 170 tisoč Din, Plesalka z demonskim telesom in črnimi očmi zahteva tudi brezplačno vožnjo zase in za svoje spremljevalce ter celo prvo nadstropje v najboljšem hotelu. Tako da bi stala Zagrebčane v treh dneh okoli 200 tisoč Din. Lastnik bara Pick ponudbe Se ni odbil. Skrbi mu dela samo dvorana, v kateri naj bi Backerjeva nastopila- Bar Pick je premajhen Vstopnica bi tu stala okoli 1000 Din. Druge dvorane bi pa morali posebno dekorirati :n preurediti, kar bi zopet stalo mnogo denarja. Zagrebčanke se pa boje Črne nevarnosti, ki Je še povsodi, kjer je bila, zapustila za seboj nesrečno zaljubljena in od hrepenenja strta moška srca. Sedaj se Backerjeva mudi v Budimpešti.
— Planinsko lovska veselica v Brežicah. V soboto 9. marca 1929 zvečer se bo vršila v vseh prostorih Narodnega doma v Brežicah ena najprUetnejIih zabav v našem Posavju — planinsko lovska veselica. Kakor so naši planinci dovtipni na svojih izletih v planine in zabavni naSi lovci na lovih, tako bodo tudi na svojem že skozi leta slovečem planinsko lovskem veselem rajanju. Velika dvorana bo spremenjena v zeleni gaj ter izredno zanimivo okrašena tudi s karikaturami iz planinsko lovskega žitja v Posavju. Preskrbljeno ie za vsestransko zabavo, kakor tudi za izborno Jed in pijačo. Vršil se bo tudi planinski sejem s prodajo suhe robe in še z drugimi razočaranji in tako je upati, da bo čisti dohodek, ki je določen deloma za zgradbo nove planinske koče na Lisci, deloma pa za zelen križ, kar najizdatnejsi. Obleka planinska, lovska, oziroma športna. Vstopnina 5 dinarjev. VabUo se s tem vsi planinci in lovci ter njih prijatelji in znanci.          174-n
h Ljubljane
—Ij Avto - promet z ljubljansko okolico. Vse hvale vredno je, da je po zaslugi privatnikov LJubljana zvezana vsestransko z okolico z avtobusi. Osobito zveza Ljubljana - Št Vid - Dravlje Je od 1. marca v vsakem pogledu, kar se tiče voz, zadostno preskrbljena. Avto podjetje Magister ima sedaj na progi Ljubljana - St Vid -Tacen štiri vozove, Babnik in Carman Ljubljana - Dravlie - Dolnice dva voza v prometu. Potreba je sedaj in to iz varnostnih ozirov, da merodajne oblasti ukrenejo vse potrebno za varnost potujočega občinstva. Na ta način kot sedaj se to ne sme več vršiti, da bi se dopustilo natrpati voz s potniki do zadnjega kotička. S tem se voz preobloži in nesreče niso izključene. Promet naj se vrši tako kot v drugih mestih, to Je v vozove naj se pusti le toliko potnikov, za kolikor Je prostora, zveze naj se pa napravijo tako, da zamore potnik dobiti voz na razpolago v razdobju 15 do 30 minut. Kar se tiče voznih cen, naj se avtobusni podjetniki med seboj zedinijo, da bodo nudili enotne cene, S tem se prepreči umazana konkurenca in rudi naval na vozove. Na ta način se da urediti udoben promet za potnike — za podjetnike pa kritje režije.
__l; Dvakrat dav, kdor hitro da. Ljubljanski krajevni odbor Rdecejra križa je greje] od glavnega odbora Rdečega križa v eoffradu za razjrelitev med najpotrebnejše ljubljanske družine z velikim številom otrok 16 tisoč Dio podpore. Sooči ob 7 je Rdeči križ razdelil najbolj potrebnim podpore od lOO do 500 Din. Razdeljevanje se )e vršilo na šentjakobski Soli podporo ie dobilo 53 družin, ki so po priporočilu mestnega magistrata in drugih socijalnih zavodov bile podpore nujno potrebne. Denar sta razdeljevala predsednik krajevnega odbora RK g. dr. Oton F e Uteh tn tajnik g. Miloarii Ginljivo je bik) opazovati, kako so uboge matere z otročici, med katerimi so bile tudi take s 10 otroci, g drhtečo roko podrisovele pole ter potrdile prejem denarja. Soba H. 8, v kateri se je razdeljevanje vrSilo, Je bila nabito polna. Z obrazov si fcital največjo bedo. Jetieni obrazi in revščina ki Jo je očitala obleka obdarovancev so pričali, da so bile družine podpore res nujno potrebne. Pred razdeljevanjem je reveže nagovoril predalnik dr. Fettich ter jim objaenU v kratkem govoru pomen in delovanje Rdečega križa ter še posebno poudaril, da je podpora namenjena predvsem otrokom, ki v bedi in pomanjkanja   najbolj   trpe,
—U I2 kriminalne statistike ljubljanskega deželnega sodJsča. Pri ljubljanskem deželnem sodišču je bflo lani podanih 1315 ovadb o hudodelstvih, ki so se dogodila v okolišu ljubljanskega okrajnega sodišča, nasprotno Je I. 1921 bilo ovadeeih 1527 oseb zaradi raznih hudodelstev Splošno je kriminaliteta napram letu 1927 nazadovala v okolišu deželnega sodišča. Največ kriminalnih siučaiev Je bflo lani v krajih, ki spadajo pod okrajna sodišča: Kranj in sicer 211 (L 1927 le 181). dalje Kamnik 165 (leta 1927  171), Radovljica 162 (1.  1927  169)  in
končno Litija s 142 slučaji (I. 1927 15*Vi. Ostala sodišča, ki spadajo pod ljubljansko deželno sodišče, izkazujejo prav nizko število kriminalnih slučajev in se njih številke gibljejo med 36 do 79. Zanimivo je, da >e dogaja najmanj težkih zločinov v obmejnih krajih na Notranjskem, kjer sodišča izkazujejo najnižje število hudodelstev. Tam kriminalni  slučaji   zelo   nazadujejo.
—Ij Glavni prehod Zvezde zaprt. Danes dopoldne so zaprli glavni prehod Zvezde, ker so začeli obrezovati 5tare ko>tai,it < d kavarne  »Zvezde«  do središča.
— Ij Prijeten mraz v Ljubljani. Ljjbljau-čani so splošno zadovoljni z \ remenom. Mraz traja že šesti dan. Zgodaj zjutraj se je le nad mestom razprostirala raesla, ki pa Jo je solnce kmalu pregnalo. Jutranjim šetalcem na Rožnik ui Grad se je nudi! krasen pogled na planine in ljubljansko okolico, ki je bila brez megle, dočim so b,-le ljubljanske ulice zavite Še v gosto meglo. Dopoldne je nastopilo toplo vreme In Je termometer na solncu že ob 10. kazal + 2 C
—U O raku bo predavala zdravnica ga. dr. Sossova pod okriljem ZKD v petek, S. t. m. ob 20. uri v Kazini II. Vabimo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji v tajništvu  ZKD od 9   do  12. in  od  15. do  1*.
—U Na rokoko - popoldnevu izvaja menuet otroški plesni tečaj Atene pod vodstvom gdč. Smerkolj. — Prijavnice izdaia dnevno  pisarna  Atene.   Dunalsku  c.   1   a V
175-n
—Ij Geografsko društto na univerzi v Ljubljani ima jutri, v petek, ob 6. zvečer v Geografskem institutu na univerzi svoj redni letni občni zbor, na kar opozarjamo \ *e člane.
—Ij Namesto zahvale vsem udeležni-kom, ki so spremili pokojnega g. Vincem: .Terana, bivšega ključavničarskega mojstra, na zadnji poti k večnemu počitku, daruje ga. Tlnca Frisch - Rehar Din 300 Podpornemu društvu slepih. Najlepša hvala!  172-n
—IJ J. A. D. »Triglav«. V petek, dne 8. marca 1929 ob 20. uri se vrši XIX. redni občni zbor v društveni sobi.                    171-n
—Ij Ljubljanski Sokol naznanja, da prične z današnjim dnem z redno telovadbo vseh oddelkov v Ntem razporedu kot doslej.                                                            173-n
— Ij Iignbtl ee je od Nunske ulice, Kongresni trg. Židovska ulic:i komad kae"i*ga usnja (imitacija). Odda n.ij so proti nagradi t upravi namera listi.
Iz Celja
—c Vreme in živilski trg. Včerajšnji dan, solnčen tn topel, je bil pravi vzgled idealnega pomladanskega dneva. Jutro je bilo sicer zelo mrzlo, termometer je kazal —S stopinj, čez dan pa se je ozračje močno segrelo in se je dvignilo živo srebro popoldne že na 8 stopinj na ničlo. — Celjski živilski trg je že nekaj časa prav obilno založen. Cene polagoma malenkostno padajo, Čemur je vzrok velik dovoz blaga in nezadostno povpraševanje. Zlasti veliko se pripelje na trg jajc. katerim je cena že znatno padla. Včeraj so se prodajala izbrana jajca po 1.75 Din kos, drobnejša in *od kraja % kakor pravijo, pa že po 1-50 Din kos.
—c Občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Celju se vrSi v Četrtek 21. t. m. v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
Kopu i te  „Zvezdanko"!
ZA P PANJE NOGAVIC
mrLux
GRADSKA LEKARNA Kamenita ul 12. Cenjenj plodni! tafcrcai Vam hvala za dve steklenici «Reuanatu»a* Prosim it za Jve. ktr je to tako zdravilo za reumatirem, da boljšega ni, Lcr -tm kam poizkušal m :ud. drugm dal, vm pa pravimo, da je t * mazilo ust\ariJj božja previdnost, da resi ljudi trpljenji* in boic^in. Ča-st mu m slava! .Više Katre, Dubrovnik.
Darovi za gladuioče.
VeLkemu   iicpairj   frafeajaaafc«   otoiaarti   so    ;>o-slafa poltz že objavljen* darov k ihark   za fla-
di^ove    rodbine    »vate    pri^pcvfcc:
K Roj n* m Kas. ■iaicKvo. UaMiaaa. 1> a 200; R. Ranurcer. Špediter. Uubtjana, D n lnO. Fraj»c Ramovi, ravaatct :>k>v«nttkv bomkt. Ljubijod l>_n lou; Manj* K*>iz:mtth. zlravaM-kova NjopT^^j. Ljubljana, Din !(W, Haa)u£ Krojta. ravnatelj ljub Kic-Atae barik*, Ljublj-iiiu. ^on IHn; Friia«: Golob, trju»ve< z tel., LJuib!j*n<j. 2f>0 LXn, Adolf Lorent. fcovaraa sparita. UuNjana, doO Dju, dr. J<mhi> Kievi, nuur, Litri*, U«j l>m, H. Lebiarer, treovec tn poaaaif ilr. L lita, UftJ Din; Ajkob Zcvmk, notar. Vianja for». 114) lun. dr. Josip ZdoKok, odvctaak, rVreiicf, 2SO I>n, Viktor Rofcrauam, ir» \ «.-* L Jbijana 100 J. Borna«! ssn. karton, tovarna. UvbUana. 100 U;n;   Zore   LeoajoM.   reaiavr^         ** in>«kj   ,.
50   Doa;   dr.   Rok   Jcaeoko,   o4ve*ai>k.     xv»ica, ?O0  Din;   Grejof  Triar.   Loi-.t*c.   100  !>.:.,     vi -hdd   Ccrnc.  N'*e! FVc/aa.   Bled.  JOD Ofi;   feaika Tornja,   ka :■"■ sek,   LribU^    100  fVa;   ounotol-c    ftl    i-      z    iazy<   L>i*»?Jaea,   46   r>™,   Jan-k« Predovtć,   traov«C   1 fraktjaaa,   100   Din.   Afekaan-detr   Ko^tttapifi.   zas.   oraonak,   LjateLjaaa,   100   I*. Gjsta/v   Efcer,   2c!erwki.   100 Din;   Anton   Glob. ^ »*.  2ek-z:i k       'h.   [n,   Josap   £u*teJ-&i<L,   Seait -ca,   Medvode,   1U0   L*j;   Mar.,j   Mlarmč*:*.   i* Ncvo   ra«st<'.   2Mi  I>iu,   Ko4.s£   Ivan,   botel.r.   No-vo   mesto,   ino   Dan;   Mtrfić-Zasikl,   [irvac»a   '. tn   barv,   LmiJ*.. ar.a.   [>to   SUO;   Aftton    Lftj*:hji rz. Brez.ce.   Dia   100;   L.     Sca1wea?aeT,     krtMtajnj. L»"*»l -'..     I1          •        . .ir^rn-stvo    <i   -      !«iat'..
EV.n 200; <Lr. Iv* česnsJt, odvetnik, N. • &to. Din 250; FiLp Ofrać, dem »t. Noro metlo. Din 100; rvau rtemrhar. ieaaa mdwtTt)a. bon. Bharica, Din 100; neimenovan« 1 '*O0 Din; M. Dukić, LraM.ana, Dui 1000, oejm eno vani 2(U\ 1». tvrdLa Remec m Co.. LJubljana. Din 500, Tratit Cbvatal, ravn. KoLtukc tovarne, Ljubljana, 100 D«. A. G., V»C, 100 Dni; Jo*. Sedmak, Ljubljana. Din H . ^'i'.bno podjetje Val. Accero, LJubljana. 50 D n; vojni kurat B^n^., Ljubljana, 100 Din; neimenovani Rakek ?00 D»; Kar! Ve ka£. veletrgovina. Ltifbljana, 100 Vm; Trdne Upe:, Brežice, Din 250, O v "don !' r"!'.a, ndti-srnjaiec, Za^OTk ob S., D« 500; Rikard V lič mL, Zafori« ob S., Din 300, Kop.tarna W kle, Sevnica ob S, Din 1000; Gberv»akler a Co.. Ketler m Co., tovarna klobukov, Domžale, Din 500; Ivan KutaJt. vaJjcn; m!*, Domžale, D:« 200, Lojre Kristan, tovarnar Stalina m ple*wi:*i. Zapaze, Din 300; I. Oblak, Vrhmka, Din Jf>0; AvjS- Aa*aola, trso»v. steklen«, Ljubljana. 5f»" D«; Ivan Drailer. Dole. Din 100; Jo**> Globoč-nak, ZeteroJki. Dun 300; dr. Ivan ttufead, okrožni zdravnik, £kofja Loka, 100 Dra; žof>anat«vo občane Leie pn Brezjah, 50 Din; I. Knez, veletrgovina, LJubljana, 1000 Din; dr. Lodovlk Grobe 'nfk. aotar v Ribnici, 50 Din; Jo*ko Ma^amn. Vesna trgovina m rodusTr . Borovnica. 100 Din. »Obnova«, gradbena dražba, Lrnbilana. Dan 500. »Jngcče&a«.   tekstil.   mdu*>tT ,    Kramj.    Din  500.
Umrla je po dolgem trpljenju moja hči
ANA
opora moje starosti, najzvestejša sestra, najbolj* . svakinja in teta.
Pogreb bo v petek, dne 8. t. m. ob 2. uri popo! dne 12 Kandije na šmihelsko pokopališke.
Sv. maše zadušnice bodo v farni cerkvi v Smi helu in pri oo. frančiškanih v Ljubljani.
.Vcn»o  mestoeKandiJa, 6.  marca   1929
IVAN  SKERLJ, oče; MILAN, IVAN in STANKO, bratje.
Stran 4.
»SLOVFNSK1    NAROD« dne 7. marca 1929.
s te v   5^
Szekufa  leno:                                                   -4
Suženj in Rimijanka
Roman.
—  To kašo jem samo zavolio Fron-tine. Jedel bi jo. Četudi bi mi pretila nevarnost, da se zastrupim. In prisegam ti pri boginji Opsi, ki je hči nebes in zemlje, da noben moj prednik ni jedel kaše.
In pomolil mi je voščeno tablico.
—  Snoči sem skoval pesem, v kateri opevam svojo ljubezen. Pesmica se mi je dobro posreč:la. Izroči jo Fronti-ni. Toda ne Dovei n. da io nošiljam jaz. Srce ji bo že samo povedalo, kdo je pesnik.
Sprejel sem Cuspiieve srčne izlive in odšel v hišo. Ko sem bil že na pragu, me  ie n^klirnl nazaj.
—  Bodi previden in ravnaj zvito, Vidu are. Ne pozabi .da bom kmalu tvoj sosprfdar. Ne bo ti žal, če mi storiš to ushigo.
Skušal sem presta* stilie. oa tih nisem razumel, dasi sem takrat že obvladal latinščino. Stari narodi so namreč imeli čudno navado, da niso ločili besede od besede. Pa tud1: kratic nisem razumel.
K sreči  sem  srečal Academa, ki mi
je nf9»*taj  na-nroti.
—  Cui kai ie tole? — sem ga vprašal. _ Preo'rai ml Me pesem, ki jo le skoval Casptns Fadus Frontini na čast
' Grk je gladko prečital stihe. Saj ni bil zaman tako uren. Č;'ame in pisanje je spadalo v ivp^ovo  stroko.
»Pone me sub curru nimium propin-
oui  soliš, Terra   domibus   negata, DuTce  rideoteoi  Trontinam  amabo, Dulce loauentem . . .« (Postav; me na golo, od solnca ožgano puščavo, kjer   liuđ'e   snloh   ne   bivak*. in tudi tam bom ljubil sladko smejoco
se Frontino. sladko govorečo ženo . . .)
—  Mar ni le«oo? — sem dejal in pre-bledel  od  zavisti.
—  Krasno toda te*a stiha ni napisal Cusp'ns Fadus.
—  Kdo pa?
—  Horacius Ta je to nekoč že napisal, le ne Front:n*. marveč Lalagenl. Tako ie bilo ime pesnikovi ljubici. Cusip'us ie stih doslovno prepisal, sarno ime Frontine ic vstavil nameslo Lala-^ene. N;egova umetnost ne sega dalje.
Začudeno sem ga pogledal. - Torej mi ie i-zročil plagijat. Grk se je zasmejal.
—   Da, toda kdo bi mu zameril? Za-liu.blienec zbira besede, kjer more. samo da ustreže z ni:mi ljubljeni ženi.
XII. Frontina.
Hitel sem k Frontini. Molče sem n feročil stih.
—   Kdo  mi  noši I ta  to?
—  Cuspius Fadus.
—  Sai sem takoi mislila, — je dejala smeje.
In mimogrede se je ozrla na voščeno tablico.
—  Lepo ie, zelo lepo. — je dejala in zardela.
—   Skoda, da je tak stih napisal Že Horacius. — sem zajecljal in povesil oči.
Presenečeno me ie pogledala.
—   Kai praviš?
—  Resnico govorim. Ta stih je zložil Horacius. Gospod centurio je zamenjal samo ?mena.
—  Sai ni mogoče!
—   Izvolite se preoričatL
—   Dobro, prepričam se — je dejala Frontina. — Toda če si se zlagal, ti naviiem ušesa.
Vstala ie in odšla v knrržnico. Vide! ie nisem več do pornega večera, ko sem 8 orinravHal kopel. Stopila ie na-ravnrvc+ k meni.
—   Prav s; imel. Našla sem ta stih v Horacovih r^^mTrtah Čudim se samo, od kod veš to.
GIoHnko sem se poklonil.
—   Ubog nesrečen suf^nj sem, a vendar nisem brez izobrazbe.
Frontina se ie na ves <*iis zasmeja-la. Še m'Voli ie nisem slišal smejati se 1 fako *J*đkOi.
—   Zdi se. da ie napravilo Fueliievo fekarsrvo iz tebe pravega učeniaka Doslei sem bila preončana. da s; naj-večii tepec, zdai pa vidim, da sem se
-rnot'la.
Torei sem tudi v Frontininih očeh oostal Človek Zdai ne ravna več l me-noi kot z živino. Tudi v nieno kopalnico ne smem stopiti, dokler ni oble-rena. V njenih očeh sem mnogo pridobil.
Postal sem samozavesten. Bil sem srečen ća me mlada ročna vsa i malo teni ^i^T-nrad ^e ;e na le vedno prebirala. Vsi so bHi nrerjričani. da sem Seba^t baHiarslH ^n^erii Va*KoIi me ie n.nn'?n1 Academu« ko *em hotel debatirat' z ni"m o neki noeni 73devi.
—  Kai oa ves t; Viduare? Ostani rate   nri   <;vnio*n   nosili.
Jaz, sin 20 stoletia. ki sem priletel s sveta izumov in presenetljivih uspehov tehmke v zakotno staroveško mesto, nisem mogel ookazat5 svoje duševne premoči nad temi lenimi in zabitimi  sužnii.
Kako to? Zato ker nisem mogel pokazati, kai znam S svoio lastno močjo nisem mogel napraviti parnega kotla, ne gramofona, nisem mogel sestaviti s oomocio zračne elekrtrke Marconrjeve-ga aparata niti motorja, ki bi gonil motorni čoln ali aeroplan. Usoda me ie zanesla na drugi svet in vse prejšnje znanje mi je izpuhtelo iz glave.
Navihan deček.
Gospa: Ančka nakažite vrata, da ne  bodo  tako  škripala.
Janezek: Ančka, ali bi mogli namazati   tudi   mamico,   da   ne   bo   tako
Zagonetna smrt ruskega zdravnika Cimbalova
Zastrupljene dveh zdravnikov na Češkoslovaškem še   vedno nepojasnjeno — Baje gre za akt politične osvete
Oblasti z vso vnemo preiskujejo zagonetno zastrupljenje dveb zdravnikov v kutnogorski bolnici na Češkoslovaškem, o katerem smo že poročali Preiskava je dognala da ie nekdo zlorabljal privatno korespondenco dr Cimbalova Zadnje p:smo. ki ga je napisal nesrečni ruski zdravnik, je brez sledu izginilo Dr Cimbalov je bil intimen prijatel; druge žrtve neznanega zločinca dr Krafta ?n svoje bivše go--•podinie v Nuslih Znano te. da te pred tragčno smrtjo pisal svoji bivši gospodinji pismo ki ga pa ni odposlal Nafbr? *e ie bal poslati koga s pismom na pošto, ker ie vedel, da se nekdo zelo ranhna 7a niegovo nrivatno korespondenco P:smo ie po!o*;T v kuverto nanisal na«lov svoie bivše gospodinje in ga affilftJFil v kovčeg, v katerem ie imet varne doVimente. Popisana ie b:la zgodovina nMka ki se ie bon" oroti boVš^viVrmi. 7a te dokumente se ;e dr Cmibalov zMo bal kaiti v nfn so b;la imena b:vš:h častnikov, ki biva io še zdai v sovierski Pusifi Dr Cimbalov se ?e bal. da b: ta imena ne prišla v nenoklicane roke in da bi se sovieKka v'^da ne osvetila bivši.n xa^rniVom ?e to priča, da gre za akt -»optične osvete.
\y kovčka niso izirnili dokumenti oač pa p:smo. na^enieno bivši Omba lov? go^modlni' Ostala je samo kuverta z naslovom Da se/ ie neznancu ze-V) mn^n pr;*i ^ai^fvo da ie kuver-to pozabil v kovčegu Nekoga ie moralo zanimati kai prše Ombalov na smrtni posteči svor ?ntimni or'ia+eln-c;. Ootovo fi ie hof*»l 7aun^t; kako tajno, za katero je hote! vedeti neznanec.
Dr Cimbalov je prispel na * Češkoslovaško v ze]o bednem startni Dobi1 ie stanovali*1 nri nek; vdovi v NusHh in tu ie naš**l v svoii osn»atieno?st; Ženo, k? ie pok^r^la vel'^o rarumevanie za bedo in trnl^me niskih em;erantov Cmbalov ie za"?1 takoi po prh-o^u na Češkoslovaško or:dno študirati Študiral ie noč in dan. da bi čim prei dovršil št"d;ie in *e postavil na lastne noge. Vide" ka^o ?Vrb; 7api siromašna vdova, ki ie morala preziviiati lllet-nega sinčka, ie postal napram nji za-UDliiv in zaunal r 'e marsikaj iz svoje burne preteklosti Pozneje je sam pod-p:ral ^"ene-ga sinčka in često ie p-isal vdovi iz Kutne gore pisma, v katerih se ji je zahvaljeval za njeno dobroto Vdova ima mnogo niegovlh nisem, med njimi tudi pismo, v katerem ji sporoča kako ie bil prvič z dr. Kraljem zastrupljen. Zadnje, zelo obširno pismo, je pa brez sledu   zginilo.
Zanimivo je, da sta oba zdravnika nameravala začetkom marca od'poto-^M   v   Prsim    kier   ie   hotel   dr.   Kral'
prevzeti lekarno in otvoriti privatno ordinacijo, pri kateri bi mu pomagal dr. Cimbak>v. Dr. Cimbalov je bil ;z-boren zdravnk Svoiemu poklicti se te posvečal z vso dušo Svoji gospodmji ie opetovano 'ziavil. da se s politiko nikoli več ne bo pečal, ker živi samo za znanost. Pač ie bil pa vedno pri-pravlien stoo;ti na branik svoje domovine Dr Krah je ze izven nevarnost', toda za smrt svojega priiaterja še zdai ne ve. Strežeta mu njegov oče in privatna strežnica ker ie kategorično odklonil  vsako pomoč usnrlienk.
V Kutni gori ie vzbudilo zagonetno ^astruplienie dveh zdravnikov sp'^šno senzacijo Baie se obeta to v zvezi z zastrupineniem senzaciionahia razkritja, če se Dotrđ'jo zelo strni Hi ve okolnosti, ki fih preiskuie seda i orožrvštvo. Vse ie odvisno še od izida bakteriološke preskave drobovja zastrupljenega zdravnika.
Ljubavne tragedije na Dunaju
Samomori in ljubavne tragedije se na Dunaju neverjetno množe. O tragediji zakoncev Pirquet smo že poročali V torek dopoldne sta se pa v Vogelsang-strasse zastrupila 47letni častnik Jo-hann Kikinger in njegova 4.^etna žena. Sosedie so vdrli v stanovanie in našli oba tesno obieta m mrtva na postdji. I Zakonca nista zapustila nobenega pisma iz katerega bi se dalo sk'epati o vzroku samomora toda vse kaže da iu ie potrla nenadna smrt njunega 71etne-ga sinčka edinca Fantek ie obolel na slepiču in v ponedeljek umrl.
Včerai se ie pa odigrala pretresljiva ljubavna tragediia v hotelu »Auge Oottes« v Dunajskem Novem mestu S plinom sta se zastrupila 30fetni Franz Rieger. rodom Dtjna'čan in njegova 28 letna ljubica služkinja Ana Hasinger Oba sta orišla v torek popoldne v hotel in Riger je naročil naj zvečer sobo dobro zakurijo Okoli 20.30 le hotelska postrežnica začutila, da v prvem nadstropju uhaja Dlin Hotelir je takoi slutil da ni vse v redu Potrka' ie na vrata mladih zaljubljencev toda nihče se m odzval. Hotel je vrata šiloma odpreti toda bila so od znotrai zapahmena. Ker v sobi ni gorela Tuc" se je eden hotelskih uslužbencev približal z goreče vži galico luknjici pri ključavnici in skušal posvetiti v sobo. V tem trenotku ie nastala silna eksploziia. ki je vrgla vrata iz tečajev in popolnoma razdejal.« steni ki sta mejili na sosedno sobe .. Pri eksploziji so bili lahko ranjeni ho-telirjeva žena in hotelska sobarica teT neki gost ki ie slučajno priše1 mimo. Rieger in Hasingerjeva sta bila že mrtva   Kai  ie  mlada   zalTubMenca   zna'o  v
smrt, ni znano, ker so pisma ki *u 01 pustila na mizi zgorela Samo na enem pismu se :e še dao citati: * Draga   Lilh,
oprosti mi, ni bilo drugače mogoča .. .«
Modemi Shvlock
Kdo ue pozna junaka Shakespearje-ve drame, odefha Shvlocka. ki je zahteval od svojega dolžnika funt lastnega me*a ker tmi "' moge1 v dolga? Sny!ockova krutost pa n: *a-mo   fantazija   pisatelja    Da   je   kaj   ta-
] kega v resnici rroroče nriča dogodek, o   katerem   so   nedavno   poročal    ino-
!  zemski  Tst:   V  Jeruza'emu  se  je neki
i mož zad^lJH! in bregov i^n;k \rahec, mu ni hote! več po«od:t;. Or>om'n.ia! ga je. nai n*u vrne dolg. ko na s ro-mak n; mo^el plačati, se je odločil oderuh  za  Shv'ocVnvo metodo   Žal   ii
' bilo pri rokah modrega ^odn^ka. kakor v  Shakesr>ea^ev;  dram;.  d3   b;  upniku
, sicer prsodH nrr ico do mesa. toda samo pod nog*-   •" da  ne prel:ie dolf-
1 niVu nobene kapliice krv;. Neuvn:tje-ni Arabec ie povabi mr>n;ka k a#b( nt dom. kier ga ie zvezal in mu odrezal vse prstt. Potem g^ 'e odnesel na cesto in ga pusti! vsesa okrvavljenega ležati.
Afera ie prišla v iavnost in moderni Shvlock ie moral nred *od:Jyče. Sr-dršče na   ni  im^n  do*V  «*"«1a  za   up-
; nikovo krutost !n za :e obsodilo <imo na 2 ^ef: prisilnega   dela,
Siam priznal samostojno Slovaško
Lani v novembru so nekateri Usti poročali, da je radka'ni slovaiki avto-nomist Mihalus v Trenčmu ^rogl-asil samostojnost Slovaške in samega sebe izvolil za predsednika sterva&ke republike. Seveda je proklamacija ki io ie izdal prismuknjeni in ekscentrični Slovak vzbud'la mnogo smeha. &e boli so se ljudje smejali ko «e slovaiki »preži-denat Mihalus brez sledu izginil. Vendar pa ta poatična komedija ni ostala brez posledic.
Te dni je namreč občinski svet v •Tremčmu prejel oficijelno pismo zunanjega ministrstva iz Siama. Siamski zunanji minister je mestroi občini sporočil, da cesarstvo Siam proklamacijo z dne 6. novembra 1928 o ustanovitvi nove države Slovaške vzame na znanje in rudi priznava novo državo Seveda je tudi to v Trenčinu in po vse; Češkoslovaški vzbudilo mnogo smeha. Pi*mo je občina poslala zunanjemu nvnistrstvu v Prago, ki naj siamsko vlado primerno pouči, kaj ie s slovaško republiko.
.........i........i.......i............................
Kupujte samo pri tvrdkah ki inserirajo v „Slov Narodu"'
NAjBOLJiE TAjMBUmICE
• a«"ka5ev««a    n  <rems«ega  sistema  izdeltre  in t   »^postlia ob 'amstvu
stara  hrv. twor*nioa   tamburic
Stjepan  M. Gilg
S.sak 610
Kač'ćeva ulica 174 (Hrvatska)
CenovmK umDunc uošljem na tantevu ^asion Odlikovan  /  dvema  'Jatima  ko'ainama
?R<)METfflZAVODZAPREHOQD.D
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na deoaio
CJ 2JCiy| ft ^5    dorna^'   ;r)   inozemski   za doroaOc i    ICCPIW%I    Kurjavo   n industrnske svrhe
KOVAŠKI PREMOG —•-
K^JIvS     livarnisk', plavžarski in plinski.
BRIKETE
P ometni zavod za premog d. d
tf L'UbHarv,  Miklošičeva cesta štev. 15/1
Naiboiiši češki blagovi
Zaemčeno ćrtovolnene
moške m damske blegove
— zadniih novosti —
za
oomadno in letno sezijo
razpošil a  najbolj   renomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA
SEGEL - IMHOF. - BRNO
Palackehu   if.  12,   Češkoslovaška
.tivcčia izbira,     ^ajnžje tvormšKe cene.- MajsoHdrcjša uvršitev vseh raruči!.     Ma zahtevo vzorci zastoni tn po^'nine cOs»tO
Pozor, taoetniki ta sedlani!
(mam v*£k> icot&ino txzrebacucnr svinjske vokie (SaahaaTvofl*) Jt to prodajam c«no Vi<vrtc oolkirn M sahtevo Vpr^UaJji »» Matij« Seomana   m!^   č^tkar.   O&kk.   I
Dinamo
l   lstosmerni   113   voltov,     učrnka J J kv   pri  1 800 r.\ir   min   prodam al   zamenjam   ra    na'heo   sfosmer ai   dinamo.   230   »olto-v   od   l—1-5 lev  n  ne £ez   1200 okr   oa  minuto Fr.  Pocajt.  Tehark  pri  Celin
449
Jos. Otorepec
«e priporoča  ca kleparska m kovn oostlskarska  dela   -  LtvbOau   Za
IradrKD   ttev    0   (ob   kooen   Strel tke allce)                                     734
Kupujemo
ilato.  »rebro,   platin,   trebroe  krove.    Prevzamemo   v   pozlarenje   Id povebrenje     Tovarna    ta    loćenjt đragrih  kovin   5p.  SiSka, Sv   Jer ne J a   cesta  8.                             24/1
Ribfe olje
•veže. rajfinejSe. oorveSko, b lekarne dr O PiccoH-J« v LfnbOMu te priporoča Medim, slabotorm >sebam                                       297
I. Stjcpušir
uaa junm »
• rieereča aajtefjlt taatvc lice fkMt, tartitere i tetaJc »•> UnMOm ta t n (tam*, m (Mltketat m .   parisktJtUtOl CJtald trnke
MIIIMIMMMI
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hjffon rtibier, Ljubljana, Sv. Petra cesta   25.                                          89-T
Kože divjačine
kapdcm L Rc\ krznar. LJablja-na,   Mestn:   trg  0.                       30-L
Z najboljšim uspehom
se nad 23 le? uporabljajo Laarjcin kroglice ra ordravljen'e spornih bolesni (triper belo kapanje). V vsaki lekarni puščica D m 25. S poš*o nosile lekarna Blum. S u borića._________________________29-L
Hišo z vrtom
pripravno za gostilno in trgovino, ob jriavrri cesti, proda Wan Cen-ceH    Plan:na   pr:   Pakeku   123     457
Krompir za prehrano
izbran. Ln Čebulo kapim Prevzamemo tako! na nakladajoči postali Poandbe z navedbo cene na naslov: Novak, Zagreb, Maksintir-ska  cesta   64-                              45°
Čevljarski pomočnik
stareJSa. po§ten io miren. SSe stalne slnfbe  za  boljšr zbito in okvirno   5ivah»   delo.   Naslov;   Zispanec rvao,   MairiboT.  KoroSCeva   ulca   st 17. 1   -  pri g. Onteljnn           455
Parcele za stavbe
na Koder}ev«m (Planirra) v izmeri od 600 do 800 fcv. metrov so po D« 14.— do Din 16-— lov meter na prodaj. Fošrvedfce pr: rr. Slana, Poljanska cesta 87, !. (vHa Bergmati)-
Drva
bokova ki gabrov*, zimske šefinje, dobavlja samo vagooske pošiljke promptno na tvrdko skrbeč io Bartol Miklošičeva cesta 6. telefon 2595                                               393
ffiša
3 »obe, elektrika, vodovod, na Koroški cesti v Maribor«, poceni na« prodaj. Pojasnila daje Kocevsr, Maribor. Betsavtka it. 3.           375
OCaPtNlFNJE
vseh ovojnih to isvosoib to trmmitnib poiiljk oskrbi hitro skrbno in po osjniiji ttrifi RAJKO TURJL caJioski posredi oik. LJUBLJANA Msv^rvkovs cest« 9 (nasproti cnrtnsraicej. Revizija prsvUnctfs ssrmctrnsTcnln cartae po meni deklarira, oefla  hlias io  vse informacije brezplačno 1 61
Ce že morate Kuoovatt na obroke, varu te pr tem swofe interese In obrnte se takoj na
KREDITNO ZADRUGO            I
DETAJLNIH TRGOVCEV
V LJUBL3ANI. Ciqa'etova ulica   tev. 1 (ori sodniu)
katera Vam h tro In d'skretno oosreduie kredit.
r a podlagi   ka erega  Kupite ianko vse, kai  potrt-bu ete    nonubi o skora v v<eh večirh hubMansk'b trgovina^ hrez vsakega poviškace?n.
P/osoekti in ooiasni a radevoiie na razpolago
Najboljši in nflJceiM& inserciNd orcaau — Oglasi v našem U*tu imajo popoten uspeh. Mali od. beseda 50 p Edmi pofmidanskl Ust Slovenile. — Lprava Unbbana. Kjnflova  S
SLOVENSKI NAROD
Urejuje: Jieip it»paxićit «• Zs cNarodoo tiskaroo; Fran iesertek,  — Zrn opravo io maera m del usta. Otoe Cbnatot — V« t Ljubljana.
——            ■■<■■■■•■■■■■•—■■■■■■■•—■»■■■■■■■■■■——■■■—
KDOR 0f,1 ASUJE. TA NAPREDUJE!
____■■■■■■ ■ rar--------         ""             "      ■■■■■■————a——