156. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. julija. XVIII. leto, 1885. Iihnja vsak dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v »tri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 pld., za pol leta 8 tfld., za Četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 K*d. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lil gld. za četrt leta 3 jfld. 'M k.-., za jeden mesen 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po ft kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ee se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvolč trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišCvo jo v Rudolfa Kirbiša hiši, „Glodiliška stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne »tvari. Narodnostna ideja. —o.— Narodnostna ideja — napolnjuje v našem veku velik del mišljenja in teženja. Kakor mogočen vodotok se je razlila po državah, dosegla najskrivnejše strani prepregla vse s svojimi uplivi. Novo države je ustvarila moč zavesti, da rodovi, ki imajo jeden jezik, jednaka svojstva in teženja, spadajo vkupe, da jim je največ vspeha pod jednovito vlado, pod jednim žezlom. Na temelji narodnostne ideje so se vzdignila veličastna jedinstva rodov, ki so nekdaj razkosani bili in zato zmirom v nevarnosti za svojo eksistencijo, ne da bi tudi mogli razvijati svoje kulturne moči po zakonih in potrebah svoje individualnosti kot jeden vkupen narod. Narodnostna ideja priborila je sorodstvu in duševnim zvezam fizične zaslombe, garancije mej-narodnopravne. A kjer to ni bilo mogoče, kjer ni mogla prodreti navalov zemljepisne zgodovine, tam je stopila na krmilo in z vztrajnostjo je dosegla, da je krmilo države začelo kazati drugo pot, da so druga načela zavladala v državnem in javnem pravu. Kako zanimivo je delovala in še deluje narodna ideja v avstrijski naši državi! Ako se je interesan-ten in svojega dela velevreden imenovati smel Avstrije poklic, da jo varovala in vladala po svojih pokrajinah tolikaj raznorodna in raznolična ljudstva v časih, ko si ta ljudstva neso še bila v svesti mejsobnih svojih razlik, koliko lepša, koliko zanimivejša je postala naših državnikov naloga, ko je Avstrijo prešinila narodna stvar! Ivo so narodi v naši državi spoznali narodnost svojo i-i njeno vrednost, ko smo avstrijski Slovani začutili na sebi proti-narodnc spone, ko se je boj mej privilegovanimi in zatiranimi vneti moral, tedaj je za avstrijsko vlado napočila doba težavnih a tudi častnih problemov, doba, ki do dandanes še nobenemu ministru ni do-nesla lovorjevega venca. To dolgo in mučno dobo zakrivila je vladujoča misel, da je narodna ideja sovražnica Avstrije, da je za našo državo nesreča, ako so njeni narodi sebe zavedajo in živeti jamejo po narodnosti svoji. Ko je prav za prav poklic države dobil svojo prekrasno vsebino, ko so se namreč slovanski narodi pokazali vsak s svojo individualnostjo in prosili zanjo državnega varstva, tedaj so nam naši državniki zatajili zgodovinski poklic Avstrijo in z naredbami svojimi izraževali, da je ves drugačen njen namen. Narodnostnega gibanja neso hoteli pripoznati in uvaževati, Avstrije neso zmatrali za zaščitnico narodov, ki so kot narodi Še-le sedaj se zavedati začeli. Toda narodna ideja je le naprej preobrazovala konkretno državo, da-si to ni bilo po volji vladujočim zastopnikom abstraktne dižavne ideje. Šibke narodne koreninice so se pomnoževala in širile svoj obseg, tudi po deblu so prišle narodne moči, dospele celo do najviših vrhov naše države! Nobena sila ni zamorila, kar se je porodilo narodnega v duši prebivalstva. In tako morala je država mej svoje volilne ideje vzprejeti tudi postulat narodne ideje, narodno jednakopravnost. Posledice, ki po logiki in praktični rezOni izvirajo iz jednako-pravnostnega načela, utegnile bi narodom dati, kar jim je treba po njihovem narodnem programu. Toda na te doslednosti še vedno trdovratno tiščijo težke zapahe državniki naši! Koncesija, ki se je narodni ideji dala v osnovnih zakonih naše države, je malo več kot lupina brez jedra Država naša se neče ra-dikalizovati po potrebah svojih in po duhu časa, v katerem živimo. A dokler tega ni, ne bode se uresničilo zlato povelje presvetlega cesarja: Mir naredite mej Mojimi narodi! Le naprej bodo trpela država in trpeli bodo narodi, če se bodo blage individualnosti v narodih mučile in zatirale. Napredna država se mora radikalizovati, ako neče, prisilili jo bodo k temu boji. Zmagala bode mogočna ideja, boji pa bodo na kvaro splošnosti in posamičnih narodov. Pri radikalizovanji ni treba, da bi država morala izgubiti svoja tla. Ali bi Avstrija stopila v svojo pogubo, če bi slovenske pokrajine preustrojila v zmislu slovenskega narodnega programa, čo bi vsem Slovencem dala jedno upravo, jedno nadso-dišče? To no bi bilo le posledica pripoznanega narodnega in jednakopravnostnega načela, nego tudi velika olajšava za upravo in močna podpora državni celoti. Z narodnega, upravnega in državnoljubnega stališča smemo se boriti za upravno celoto slovenstva, za konečno to točko našega programa. Pri tem se nam ni ozirati na to, če naše teženje nema imena, ki bi bilo tudi drugej v rabi, čo mi ne moremo subsumovati našega programa pod vsebino avtonomstva ali konservativstva. Praktični vspeh zahteva, da imamo praktičen program. Zato ponav- ljamo, da se bode v Avstriji le tedaj rešilo vprašanje narodnosti, miru in napredka, kadar se bode njen organizem radikalizoval po razmerah in potrebah posamičnih narodov. Razmere Slovanov avstrijskih pa nikjer ne zahtevajo rušenja in škode za državo, niti tako globokih reform, kakor si jih želijo in za bodočnost domišljujejo nemško-narodni politiki. Le-ti nemajo potreb za svojo narodnost nego za svojo samopašnost. Samopašnost brez primerne moči je pa tudi brez bodočnosti. Sedaj iščejo močni postati brez Galicije in Dalmacije. S tem pa le temeljito dokazujejo, da se še. \ko visoke želje avstrijskih Slovanov neprimerno laglje in varniše izpolniti sinejo, nego brezozirne nemške. Politični razgled. V- »traiijc dežele. V Ljubljani 13. julija. Ker je dr Herbst odložil mandat Liberške trgovske zbornice za dr/uvni /bor. bila je nova volitev. Izvoljen je liberalec Adolf Schwab s 25 od 29 glasov. ..Tirolor Stinimeu" razširjajo neko brošuro, ki je obrnena proti Zallingerju. Kakor se misli spisal je to knjigo baron Ignacij Giovanelli. V tej knjigi se Zallingerju naštevajo grehi katere je zakrivil v parlamentu. Najbolj se mu zameri, daje glasoval proti pri-stojbinski noveli. Kobi se bil v zadnjem državnem zboru sklenil pristojbinski zakon, bi se bile za Tirolce marsikatere ugodne spremembe dovolile, sedaj pa ima vlada večjo večino in se pa bodi; težko kaj ta-cega doseglo. Koje brošura s Zallingerjem pri kraji, spravi se na Liclitensteinov Muh. Dokazuje se, da jo ta klub nepotreben. Tudi se je pokazalo, da v tem klubu ni nobene jedinosti, ker v njem sami ne-zadovoljneži sede. Pisec te knjige tudi opravičuje konservativni volilski odbor, zakaj da ni postavil Zal-lingerja kandidatom za državni zbor. Ker je na Češkem velika suša, misli kmetijska družba za Cesko poprositi poljedelsko mini-stersko, da bi se odpustilo nekoliko davkov, dovolila pomoč v denarjih, in znižale tarife za prevažanje krme po železnicah. - „Politik" zavrača vsa za-htevnnja, da hi se avstro-ogerska banka sedaj razdelila v tri oddelke, katerih jedcu bi bil v Pragi. Opravičeni so pa Cehi zahtevati, da s* osnuje „glavna poddružnica* te banke v Pragi, katera bi bila podrejena Dunajskemu ravnateljstvu. Tej poddružnici bi se morale dati precejšnje pravice, zlasti kar se tiče dovoljenja kredita češkim trgovcem. — Nemci bodo pri občinski volitvah v Pragi postavili svoje Crtica iz življenja igralčevega. Kalifornska povest. (Spisal Dret llarte, posl. Vinko.) I. (Dalje.) Jack Oakhurst, kojega utisi so morediti še najbolj merodajni, pa jo videl v njej osebo, sicer malo slabotnega telesp, a najzanimljivejše bledote in globokih žarečih očij. Grozovita trpljenja in dolga osamelost jo je, rekel bi, izpremenila v kamen in povzdignila jo nad njenega nerodnega spremljevalca. V vsem njenem bitji je bilo nekaj plahega in deviškega. Celo na gubah njene obleke videla so je lasto vita snažnost. Mimogrede naj omenim, da je navzlic vsej priprostosti kazala tak izviren ukus v posameznostih, da se Oakhurst ne mogel ubraniti misli, da je obleka sigurno ravno tako njena lastna iznajdba in delo, kakor je bil voz, ki ga je zavzemala, očividno izdelek njenega družnika. Njena roka, ležeča na robu voza, bila je malo pretenka, a lepo obražona, nežna in fina — ravno nasprotna robatej, debeloj pesti može vej. Neka mala zapreka je očividno zabranila daljno vožnjo. Gospod Oakhurst. je takoj vstal, da bi pomagal. .Mej tem, ko sta kolo vzdigovala čez obcestni kamen, morala se je ona držati njegove roke, in jeden hip je njena roka, tenka, bela in mrzla kakor snežinka, ležala na njej, potem pa je, tako se mu je zdelo, tudi kakor snežinka skopnela in izginila. Nnto je nastal kratek pronchljaj, in potem sta moža izpregovorila nekaj uljudnih besed. Iz tega je nastal razgovor, katerega so je dama le zdaj pa zdaj in prav plaho udeležila. Pokazalo se je, da sta mož in žena; da je lvla ona zadnji dve leti bolna in vsled revmatizma izgubila uporabo svojih spodnjih udov; da je še pred kratkim bila navezana na posteljo, dokler je njen mož — ki je bil tesar — našel srečno misel, narediti jej ta voz. Tako jo je mogel redno voziti na sprehod po svežem zraku, dokler no šel zjutraj na delo. To je bil jedini prosti čas njegov — in vrhu tega sta o tako zgodnjej uri vzbujala tudi menj pozornosti. Že mnogo zdravnikov sta vprašala za svet, a zaman. Svetovalo se jima je, naj gresta v žvep- lane toplico; a to je bilo drago! Gospod Decker, mož, je bil res jedenkrat v ta namen osemdeset dolarjev položil na stran, a žepni tat mu jih je ukradel v San Frančišku — gospod Decker je bil tako brezskrben! (Bistroumnega čitatelja pač no treba opozoriti na to, da ta trenutek dama govori). Od seli dob jima ni bilo mogoče, prihraniti si 7. nova tako velike svote, in tako sta pustila, misel, potovati v toplice. To je res strahovito, če človeka žepni tatje tako okradejo. Ne misli li on ravno tako V Obraz njenega moža je porudel kakor Ogenj, Jack Oakhurstev pa je ostal miren in pokojen. Kazalo je, da se ujema /, mislijo gospe Deckerjeve o žepnih tuteh in še zmirom je resno stopal poleg voza, dokler neso dospeli do malega vrta, kojega cvetice je bil občudoval. Tukaj je velel ustaviti, Stopil v hišico in lastnika s ponudbo neverjetno svote za izber najlepših cvetic njegovih spravil v največje strmenje. Kmalu potem -e je vrnil k vozu s polnim naročjem vrtnic, solnčnic in preobjede in \se zagnal bolnej dami v oaročje. Ko se je ona z otročjim veseljem nagibala kandidate, naj že zmagajo s kom ali pa ne. O kakem kompromisu s Čehi pa nečejo nič slišati. Na spravljivost čeških listov, odgovarjajo nemški z največjo nespravljivostjo. Upravno sodišče pritožilo se je pri trgov-skrili niitiist« rsi* u, da večkrat dobi poštne pošiljatve, na katerih je datum tako nedoločno utis-nen, da se ne more čitati. Ker je pa datum jako važen, zlasti zaradi reklamacijskih obrokov, je tgov-sko ministerstvo poštnim uradom poslalo ukaz, da naj pazijo, da bode datum vedno dobro utisnen. Kakor ve povedati »Pester Loyd*, se bode zopet predelal vojaški zakon. Pokazalo se je, da v več krajih ne morejo dobiti zadosti vojaških novincev, če tudi se je i, razred že poklical k novačenju. Zategadelj neki mislijo sedaj vojaški zakon tako predelati, da v tacih krajih pokličejo tudi 5. razred k novačenju. i nanje države. Nedavno se je poročalo, da je na povelje papeževo bil ustavljen „Journal de Rome", jako odločen katolišk list. Kakor se sedaj poroča, dobili so tudi nekateri drugi katoliški listi ukaz da naj zmernejše pišejo, mej njimi tudi Dunajski „Vater-land" in „Germama". Ali je to res, mi ne vemo. Kakor se iz Berolina poroča, je pruska vlada kakim 30.000 Poljakom zaukazala izseliti se iz jtfem-eijt\ ker še neso nemški državljani. Večina se jih neki še ni izselila, ampak se jim je dovolilo še nekaj časa, da smejo ostati v Nemčiji. Pri nekaterih se bode še ta ukaz preklical. Kakor se govori, pruska vlada izgnancev ne sili, da naj se povrnejo v domovino, ampak jim pušča na prosto voljo, odriniti, kamor ho ejo. Mnogo se jih bode preselilo v Ameriko. Švico in druge dežele -- Pri Kamerunu bili bo novi boji mej zamorci in Kvropci. Jedna nemška topnjača je morala delati m r. Glavnega kolovodjo Črncev ujeli so pri tej priliki. — Brunšviški regenst-veni sovet bode neki v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru priporočil na prvem mestu princa Henrika VII. Ueussa brunšviškim vojvodo. Na drugem in tretjem mestu pa jedniega srednje- in jednega južno-nemškega princa. Skoraj gotovo je neki, da bode izbran Iteuss za bodočega brunšviškega vladarja. Danes teden se je v Sydney-i na A ngleikem praznovala obletnica nezavisnosti severnoameriških držav. Tej svečanosti predsedoval je ameriški konzul. Angleški kolonijalni tajnik Dalley se je oglasil za besedo in v dolgem ter jedrnatem govoru razvil misel, da bi se vsi anglosaksonski narodi tesnejše zjedinili. Navzočni Amerikanci so ta predlog z veseljem pozdravili. Kolonijalni blagajnik Dibbs izjavil je, da naj bi pri prvej priložnosti angleška kraljica obiskala Zjedinjene države, predsednik Cleve-land naj bi pa vrnil ta obisk, s tem bi bil storjen prvi korak k takemu zjedinenju. Iz ttmluua prihajajo poročila, ki pa neso zanesljiva, da je Mahdi umrl, njegovi privrženci se pa sedaj bojujejo mej seboj. Smrt Mahuijeva bila bi velikega pomena In, bi morda pospešila pomnjenje Sudana. Utegnilo bi se pa tudi zgoditi, da bi se vsi Mabdijevi privrženci zbrali okrog novega Mahdija. V Venezueli buknil je ustanek. Ustaši polastili so se že jednega painika. Vojaške čete v Ca-rupanu se hočejo pridružiti ustajnikom. Cumana, Barcelona in Maturin izjavili so se proti vladi. Dopisi. Iz i i o rja u 10. julija, [izv. dop.j Moja zadeva je osobna, a zanimiva in poučna. Poslušajte torej! Štiri leta tržil sem tukaj in moram priznati, da povsem zadovoljen. V slovo zahvaljujem se vsem p. n. gospodom in možem za vsekdar mi skazano naklonjenost, dalje tudi slehernemu, ki je le kolikaj mi pripomogel k stalnosti in konečno tudi pevcem in pevkam, poleg katerih sem užil obilo veselih krat- kočasnic. Teško mi bode pri srci, kadar se bodem moral ločiti od tega divnega kraja in njegovega poštenega in odkritosrčnega prebivalstva. Želja, da bi prišel v večji delokrog, napotila me je, da sem si meseca oktobra 1. 1. kupil hišo v Kranjski gori, pripravno za gostilno, pekarijo in trgovino. Obetal sem si izdatnejih dohodkov, kateri bi gotovo ne bili izostali, da rai ni upanja podrla nova obrtnijska postava. Ljubosumne so moči osode, prehitro veselje nasprotuje njihovem pravicam. Ko sva s prodajalcem hiše delala kupno pogodbo v pričo župana v Kranjski gori in ga oba prosila, naj moji prošnji za gostilno pripomore, nama je s sladkim nasmehom obljubil. Kdo bi potem še dvomil in česa naj bi se plašil da se ne bi začel pripravljati za nastop. Nakupil sem torej blaga, osnažil hišo, pre-skrbel si kuhinjsko in kletno opravo, najel si peka in službeno osobje in čakal samo odloka od c. kr. okr. glavarstva. Prvikrat plašilo me je že, ko sem odlok celi mesec pričakoval; glasil se je pa potem, da se vsled §§. x. y. nove odrtne postave v Kranjski gori zaradi že obstoječih osmih gostiln nobena več ne more podeliti. K sklepu je sledilo še tolažilo, da mi je pot pritožbe do c. kr. deželne vlade dopuščena in tu sem prvikrat spoznal g. Hribarja kot hganioža. Na ta odlok sem toraj rekuriral in si v to izvolil g. dr. Mošeta, ki je pritožbo izvrstno izdelal in poudarjal, da: 1. v tej hiši več let že gostilna obstoji in jo je tedaj občinsko zastopništvo mej onih 8 vzelo, torej število zaradi tega ne bo zvekšano, ker bo obrt le na moje ime prepisan; 2. bi število gostiln ne imeli določevati taki možje, ki so sami oštirji; 3. so bile takrat le 4 gostilue in jedna žganjarija, toraj število za 3 preveliko. Vrhu tega spomladi jedna neha, kar je tudi resnica; 4. je občna pritožba, da se za promet tujcev v naravnih krasot in zemeljskih čud tako bogati Gorenjski premalo stori; dotična hiša je pa prva pri železnici in ima v prvem nadstropji štiri sobe in kuhinjo za oddajo in še prostor pod streho, da se novi prostori pripravijo, toraj najbolj sposobna za tujce. Neseni mislil, da bode tak [riziv ovržen, toda bil je s poprejšnjim pristavkom in še poostren, da vsled drugih §§. zoper dvakratni jednaki odlok ni nobene pritožbe več. (Konec prih.) Iz i aclrania 10. julija. [Izv. dopis.] Dne 1. t. in. prinesel je cerkovnik Čadramske farne cerkve neko hranilnično knjižico, glasečo se na ime Marija Korošec, v okrajno hranilnico v Slovenskej Bistrici s prošnjo svojega gospoda, pisano v slovenskej besedi, da se naj blagovoljno izplača vsa glavnica z obrestmi vred. Ko znani gospod Itasvvoscheg te slovenske besede zagleda, \es nevoljen postane in reče: „Pač škoda, da so Vaš gospod tako dolgo v šolo hodili, pa se nemškega niso naučili!" Cerkve-uik odvrne: „Kaj ni tukaj Slovenska Bistrica, da bi se slovenski pisati ne smelo V" Pa ne samo gospoda tajnika Bas\voscheg-a, velikega in mogočnega agitatorja za nemčurstvo, so te slovenske besede razjarile, ampak tudi g. donarničarja Petra Sort-sehnig-a, ki je, po imenu soditi, tudi menda kje mej trdimi Nemci doma, tako, da je v sveti jezi priuesitelju celih 100 gld. preveč izplačal in je prejemnik, Ćadramski župnik, ki je bil od teh visoko-učenih Velikonemcev že parkrat, ko so njegove slo- venske dopise videli, obsojen, da nemški ne zna, moral hranilnico opozoriti, da je opravičeno njegovo začudenje, nad toliko preveč prejetim denarjem, o katerem se še račun poslal ni; predrzno in nesramno pa je besedovanje hranilničnib uradnikov, kateri se drznejo take soditi, ki so visoke šole izvršili in si v raznih jezikih tudi več vednosti pridobili, kakor oni, ki so se zdaj na profesorski stol usedli in svojo oholost, prodajajo. Slovenci Bistriškega okraja, ni li mogoče tamkaj slovenske posojilnice ustanoviti, da ne bo treba takim zagrizenim nemčurjem denarja na obresti nositi in jih s tem stanovitne zaničevalce naše domovine ohraniti, tako da bi radi vse Slovence v jedni žlici vode potopili!? Svoji k svojim! Boljše je, da narodnjaki svoj denar izročate posojilnicam v Konjicah ali Makolah, dokler si lastne posojilnice ne osnujete ! Domače stvari. i t Ivan Urbanec. Sovražna je osoda nam Slovencem. Najboljše rodoljube kosi nam kruta smrt in naši vrstniki, naši soboritelji morajo po vrsti v prerani grob, ostaviti nas morajo v najlepši svoji dobi. Kakor poročata brzojavki s Ptuja, zadela nas je včeraj zopet taka izguba. Umrl je na Ptuji g. Ivan Urbanec, solieitator pri g. dr. Gregoriči, umrl rodoljub, kakeršnih je le malo. Pokojnik, rodom iz Vodiške fare na Gorenjskem, ni dosegel visoke socijalne stopinje, a v narodnem oziru sme se staviti najboljšim našim prvoboriteljeni na stran, in okraj Ptujski ne bode lahko dobil dostojnega mu naslednika. Dasi še mlad — menimo, da je bil malo nad trideset let — bil je jeklene delavnosti in energije, vsako narodno podjetje podpiral in širil je z navdušenjem, agitoval je pri vseh volitvah, pri društvih, dopisoval je listom, (bil je izmej naših najmarljivejših sotrudnikov), bil z jedno besedo uzor slovenskega rodoljuba, ki mora dan na dan brez gmotnega dobička žrtovati čas in tvegati življenje v boji za narodni naš obstoj. „Narodni dom" v Ptuji, »Čitalnica", „Slovensko pevsko društvo", „Posojilnica", vsi ti zavodi in vse prebivalstvo Ptujskega okraja poznajo njegovo izredno delovanje in z nami vred iz globine srca obžalujejo prerano smrt tega izrednega domoljuba. Blag mu bodi spomin in zemljica lahka! — (Slavnostna beseda in bazar na korist „Narod ne m u domu".) V spomin slavnostnih dnij leta 1883 priredila je včeraj Čitalnica Ljubljanska slavnostno besedo, društvo „Narodni dom'1 pa je uporabilo to priliko, ter napravilo ba-zar, da speča mnogobrojne in lepe dobitke, ki so od loterije ostali. Čitalniški vrt bil je z zastavami, grbi, zelenjem, raznobojnimi lampijoni in lučicami kaj lepo okrašen, v steklenem salonu pa so bili kaj vabljivo razstavljeni razni loterijski predmeti. Občinstva sešlo se je toliko, da je bil ves prostrani vrt poln. Posebno pozornost zavzemal je ves večer „bazar", ki se je tako dobro obnesel, da je bil celo v čez nje, uporabil je gospod Oakhurst to priložnost, ter njenega moža vedel na stran. »Morebiti," dejal je tiho in z glasom, ki ni kazal niti najmanjše osobne jeze, „morebiti ste storili popolnem prav, da ste jo nalagal«. Zdaj lahko rečete, da so žepnega tatu drugi dan prijeli in da ste tako zopet zopet dobili v posest svoje novce." In gospod Oakhurst mirno spusti štiri zlatnike po dvajset dolarjev v široko roko osupelega gospoda Deckerja. „To jej povejte — ali kaj jednakega, — naj bo, kar boče — samo resnice ne! Obljubite mi, da ne poveste resnico!" Mož obljubi. Gospod Oakhurst se mirno vrne k vozičku. Bolna žena je imela še pridno opraviti s cveticami in ko je svoje oči povzdignila k njegovim, hotelo se mu je zdeti, kakor bi bila njena bleda lica vzpri-jela nekaj barve in njene oči nekaj rosnate svežosti vrtnic. A isti trenutek je gospod Oakhurst snel klobuk, in predno se mu je mogla zahvaliti je bil izginil. Žal mi je, da moram povedati, da je gospod Decker v svojej nesramnosti prelomil svojo obljubo. V svojej srčnej dobroti in soprogovskem zatajevanji samega sebe na večer istega dne na oltarji zakonske ljubezni ni žrtvoval, kakor vsi nežni zakonski možje, samo sebe, temveč tudi svojega prijatelja in dobrotnika. Sicer pa se spodobi pristaviti, da je ob jednem z veliko vnetostjo razkladal blagodušnost gospoda Oakhursta in z navdušenjem, ki je ljudem njegovega stanu skozi in skozi svoje, slikal skrivnostno glasovitost in napake igralčeve v najbolj romantskih bojah. „Zdaj pa, draga Lizika, reci, da mi odpuščaš!" prosil je vrli Decker, zgrudivši se na jedno koleno poleg ležišča svoje žene. „Storil sem to iz najboljšega namena. Zaradi tebe, srčice, se je zgodilo, da sem oni večer v San Frančišku denar naložil na preklicane karte. Upal sem dobiti cel kup — dovolj, da bi tebe spravil v toplice in ti vrhu tega mogel kupiti še novo obleko." Smehljaje se stisne gospa Decker svojemu možu roko. »Da, odpuščam ti, ljubi Joe," pravi, oči melanholično upiraje v strop in še zmirom smehljaje se; prav za prav zaslužiš, ti hudobni mož, da bi bil kuznovan za to, ker si me tako prevari! in mi na- tvezil take prazne izmišljotine; a ne govoriva več o tem. Ako bodeš odšle prav priden in mi daš ta le šopek cvetic, pa ti odpustim." Vzela je vonjavo kito mej prste, približala cvetice obrazu in govorila izza svojih peres: „Joe!" „Kaj, srčno peresce moje9" „Misliš li, da bi ti bil ta gospod ? — kako se že zove? — da bi ti bil ta Jack Oakhurst novce vrnil, tud5., ako bi ne bila povedala onega dogodka." „Gotovo!" pravi gospod Decker goreče. „Tudi, ako bi me niti videl ne bil ?tt Gospod Decker povzdigne oči. Njegova žena je naredila tako, da je bil ves njen obraz skrit za cveticami, ki so se svetile opasno-svetlo. „Ne! .... Ti si bila, Lizika .... samo zato, ker je tebe videl, pokazal se je tako velikodušnega." „Mene! — ubogo bolno žensko kot sem jaz ?tt „Sladka, mala, ljuba, srčna Lizika — Joetova najdražja ženka! Kako bi bil neki mogel drugače?" Gospa Decker nežno ovije jedno roko okrog moževega tilnika, a z drugo si še vedno drži cve- tem ozira precej rigorozni blagajnik g. dr. Stare zadovoljen. K temu vspehu pripomogla je največ g. Murnikova, poleg nje pa vrsta brdkih zastopnic krasnega spola, ki so z veliko požrtovalnostjo in s še večje ljubeznjivostjo prodajale razno zlatnino, ste-bornino, galanterijske predmete, smotke, šopke i. t, d. Srčna hvala jim za trud za dobro stvar. — Kar se tiče besede, ugajale so vse točke in ploskanja bilo je mnogo, pri nekaterih že tolikokrat po-navljanih skladbah celo preveč. Vojaška godba domačega pešpolka svirala je vrlo in marljivo. Pevci nastopili so v dveh zborih in v osmospevu. Peli so prav dobro, vender ne moremo prikrivati opazke, da se Čitalnice pevski zbor nekoliko krči in da bi bilo treba premišljati, kaj je temu uzrok. Najsijaj-sijajneja pevska točka bd je g. Medena samospev. Po dolgem presledku in navzlic raznim spletkam nastopil je zopet jedenkrat prvi naš tenor. Izbral si je F. S. Vilharjevo novo skladbo \ „Mrtva ljubav'. Na krasne besede Pre rado v i- j a Surovo maslo, - -84 1 Ječmen, » ... i 86 Jajce, jedno .... —I 2! Oves, » • • . g M Mleko, liter .... - 8 i Ajda, n ... ■i H7 Goveje meso, kgr. -'64 l Proso, n ... b 4 Telečje „ „ — 66 1 Koruza, n ... 5 N) Svinjsko „ „ — 66 Krompir, n ... a 60 Koštrunovo „ „ — 38, : Leča, n ... K — 80 Grah, ti ... h _ Golob...... — 17 Fižol, n ... 8 51 Sen.., 100 kilo . . 1 6!» MhsIo, kgr. . — 96 Slama, „ . . Drva trda, 4 Q metr. 1 69 Mast, n — 89 76b Speli frišen, „ — 64 „ mehka, , , 5 20 Meteorologično poročilo. 9 3 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v.. tro vi Nebo Mo-krina v mm. 11. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737 68 mm. 737 08 mm. ~t'M 16 mm. 18 2" 0 23 8" C 20 6*0 si. svz. si. vzli. brezv. jas. d. jas. d. jas. 1 0 00 mm. 12. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738o2 ram. 735 80 mm. 136*68 aitu. 17 6" 0 27 0'C 19 2 C si. SVZ. si. 8vz. brezv. jas. d. [as. d. jas. 1*10 Bil. dežja. ; Srednja temperatura 20 9° in 21*4«, za 2-0J in 2-4° nad normalom, ZD-ciziajslsa "borza dne 13. julija t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Srebrna renta.......... Zlata renta ........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodno banke....... Kreditne akcije......... London . . . Srebro....... Napol . . . 0 kr cekini . . . . Nemške marke 4°/0 državne srečke iz ! 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4°;0 avHtr zlata renta, davka proHta Ogrska zlatu renta 4°/0 . . • „ papirna renta 5u/(, f)B/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5"/n 100 srld kr, 83 „ 85 109 „ 15 09 , 90 872 , „ 266 , 80 124 „ 55 n 9 l ll i« 88 „ KI . 10 R 12 r , 7.0 167 „ 75 109 n 10 n 9H „ 29 D 92 H 95 | 11.4 , — n 116 „ — n Zemlj. ohč. avstr. 4,/,<>'o »lati tast listi . 124 gld. — kr. Prior oblig Djiabe&M aapad železnice 111 , 50 n Prior oblig Ferdinandove sev. leleinlce 106 n 25 Kreditne srečke .... 100 gld 175 B 75 % Rudolfove srečke 10 „ 18 , — n Akcije sngle-^'-str banke 120 „ 98 , 75 , Trammwaydništ velj 170 gld a. v . . 197 „ 50 „ V „NARODNI TISKARNI" v Izubijani so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Tu-aaalz našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po posti 45 kr. NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlorrh. — Ml. 8°, 32 p6l. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Dubrovski. Povest. Spisal A, S. PuSkin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat uominis umbra. Ml. 8°, 19 p61. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Ka znižano ceno se morejo še dobiti sledeče staraste lepoznanske t*: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Iiajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Bibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vomjak. — Ćegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec. Velja . . . . 15 kr. II. zvezek, ki obBega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 k r. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Ctierbuliez, poslovenil Davorin JfostnUc. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. lieriere, poslovenil Davorin Jlostnik. — Cerkev In država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin llostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. pošluine, za posamezne zvezke pa 5 kr. pošten, želi svoje sedanje mesto spremeniti. — Vprašanja v Zagorje p. Savi pod šifro „Fortuna". (420—1) Tinktura Najboljše in najgotovejše sredntv« zoper kurja očesa in zoper trdo kožo na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s penzctjčkoin potna/.e bolni del na nogi. V kratkem času odpravi ista brez bolečin vsnkotero tr-dino z bolnih delov na nogi. Siekleničica z rabilnim navodom in penzljein vred velja 40 kr. ^08— 1) Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: .JJliAHVt Tlt^liOtZV" zraven rotovža v Ljubljani. (po 3—4 metre), v vseli barvali, /.a polno možko obleki), pošilja po poštuuiu povzetji, ostanek po5 gl. L. Storcli \ Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatri marke za JO kr. i JI imimk društvo u Mm t Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Diaj, Giselastrasse št. 1, i Pešta, Franz-Josefsplatz št. 5 in 6, v liiSi društva. . . frank Zahvala. Naš rojak, preblagorodni gospod Jakob Mren, c. I