2
Leposlovni prevodi Tiskovne zadruge. Poleg izdaje naih klasikov in glavnih sodobnih pisateljev izda Tiskovna zadruga v posebni knjinici v dovrenih prevodih najbolja leposlovna dela iz svetovne knjievnosti. Za prevode iz slovanske knjievnosti je prevzel vodstvo dr. Ivan Prijatelj v svoje izkuene roke. Za rusko in poljsko literaturo je angairal Vlad. Levstika. Levstik e prevaja Dostojevskega Obsedence, potem prevede e dva glavna romana istega pisca: Idiota in Karamazove. Dr. Prijatelj napie kratko tudijo o Dostojevskem. Iz Tur g en jeva pride na vrsto pet glavnih romanov: Rudin, Na predveer, Dvorjansko gnezdo, Oetje in sinovi ter Dim. Nato prevede Levstik Merekovskega Leonarda in Aleksandra L, nekaj Korolenka, Garina, ehov a, Gorkega, Andrejeva, en zvezek G o g o 1 j a. Iz poljine izide v prevodu eno roman eromskega, Reymonta, Struga, Zapolske, O r z e s z k o w e in Vvevssenhoffa. Dobiti bo e treba dobre prevajatelje za Slovaka Hurbana in za par Rusinov( (Franka, Kobvlanske). Iz eine bo do Boia gotov prevod med ehi jako popularnega tudentovskega anra iz bieder-meierske dobe: Jiraskova Filozofska zgodba. Podobno, kakor za slovanske literature, oskrbi Zadruga tudi urednika za romanska slovstva, ki razdeli delo in organizira prelagatelje.
Ljubljanske javne ljudske knjinice delujejo zelo uspeno. Simon Gregorieva, najstareja med njimi, je ravnokar konala s preureditvijo svoje knjinice, ki je obinstvu dostopna ob delavnikih od 4.6., ob nedeljah in praznikih pa od 10.12. ure. teje okoli 1300 slovenskih in slovanskih ter okroglo 1200 nemkih knjig. Javni ljudski knjinici gospodarskega naprednega drutva za dvorski in entjakobski okraj tekmujeta v delavnosti med seboj za prvenstvo. V orijentacijo branja eljnega obinstva sta izdali praktino sestavljena kataloga e_ v novih natisih. O prvi knjinici mi manjkajo statistini podatki. entjakobska je tela koncem leta 1916 okoli 6500 knjig; okoli 20.000 strankam se je izposodilo v minulem (letu priblino 75.000 knjig. itateljstvo je zahtevalo predvsem zgodovinske romane, novele gredo manj izpod rok. Izmed slovenskih pisateljev je obinstvo najbolj segalo po Fingarju (Pod svob. solncem), Juriu, Kersniku (Lutrski ljudje, Oetov greh), dr. Kraigherju (Kontrolor krobar), dr. Lahu (Uporniki, Brambovci), Stritarju (II., III.), dr. orliju (lovek in pol), dr. Tavarju (Mrtva srca, posebno pa Izza kongresa), dr. Vonjaku (Pobratimi). Mnogo bralcev so nali ponatisi Narodovih feljtonov, izvirnih in prevedenih. Izmed neslo-.venskih pisateljev so bili posebno zahtevani: Dostojevskij, Dumas, Flaubert (Gospa Bovarv), Manzoni (Zaroena), Maupassant, Sien-kiewicz, Tolstoj, Wallace (Ben Hur), Zola (Polom, Rim). Podrobna statistika v tem oziru bo potrebna in vana!
Slovenski odbor za vojake domove, ki posluje v deelnem dvorcu v Ljubljani, je kupil dozdaj 4557 novih slovenskih knjig, katere je poslal centrali za vojake domove na Dunaj, da jih razdeli. Da bo mogel odbor preskrbeti vse vo-jake domove s potrebnimi slovenskimi knjigami, bo moral kupiti e ve tiso slovenskih knjig. Vse knjige po vojakih domovih so pod vojakim nadzorstvom; centrala za vojake domove ima natanen seznam vseh knjig, ki bodo po vojski v stalnih vojakih knjinicah nudile naim vojakom potrebno berilo.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si