"PROLET AREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. NO.—ST. 1207. Kni«r«u m «Mond-elaM mat Ur D«c«i*k«r t. »»uT. itUipoit oll u« »t Chira «o. T».. ui»Jt t h« Act of Cow «row of Mwrrh XrH I «7« CHICAGO, ILL,, 30. OKTOBRA, (OCTOBER 30.), 1930. PublUb.d wookly at 3639 W. 26th St. LETO—VOL. XXV SISTEM TATVIN. KRIVIC Delavci, 4. novembra imate priliko. da glasujete za svoje interese TUKAJ Kapitalistični stranki trošita milijone dolarjev, da zopet zavedeta volilce. Njuni kandidat je sipi je jo obljube, kot običajno, kajti ako bi priznali komu služijo in v kakšne namene, 6i se delavstvo brez pomišljanja obrnilo od njih. Toda kar vam kandidatje obeh strank korupcije ne povedo in ne priznajo, vam pričajo izkušnje. Oklenite se v prid sebe in svojih družin svoje stranke. LETOS JE BILO izplačanih sto šestintrideset milijonov dolarjev VEC dividend, kakor v enaki dobi lansko leto. Prosperiteta je torej sijajna za one, ki vladajo po zaslugi delavskega in kmečkega ljudstva to najbogatejšo deželo na svetu. Pred dvema letoma je predsednik Hoover zatrjeval, da pomeni glas, ki je oddan zanj, stalno delo in pečenko V ponvi vsake družine. Milijone volilcev mu je verjelo. Danes nimajo ne stalnega dela in niti kruha zadosti. Kapitalisti so deležni vzlic depresiji večjih dividend, brezposelnim dajejo obljube in drobtine z gesto miloščine. Se pred nekaj meseci je Hoover za eno z drugimi magnati zatrjeval, da je število brezposelnih le nekaj nad normalo. Danes priznava, da jih je 3,500,000. Resnično število je okrog pet milijonov. Vštevši njihove družine, je direktno prizadetih nad petnajst milijonov ljudi. Tisočere družine so že ob vse prihranke. Dale so svoje avte, glasovirje in sploh vse, kar se je dalo prodati, da je bilo za kruh. Zdaj ni več kje vzeti, dela še vedno nikjer, beda razbija po vratih. Ob ogromnih zalogah živil domeva pomanjkanje •------- , , ■ . . ..............■ ■ II I ■ ■ ■ Dve sto tisoč družin je že v položaju, kateremu pravimo počasno umiranje od * j • • v , j „ V i • glada. Te številke in dokaze o njihovi resničnosti je navajal v nekem predavanju OOClGllSllCnG SlTCLTlKO, DTICOKUIG, James Feisser, podpredsednik Ameriškega Rdečega križa. "Za te ljudi (teh dve sto LOV NA ŽENSKE V NEW Y0RKU Pet milijonov dolarjev letno plačajo ženske v mestu New York "legalno delujočim siljevalcem. IX- . s. Brezposelnost ne vpraša po narodno: i ali veri. Na sliki je skupina, ki ima zatišje v odprtini pod trotoarjem na Harrison Strertu v Chicagu. Amerikanec, Irec, 2id in Jugoslovan iz Bosne »i dele udobnosti tega brloga, v katerem tudi kuhajo svoj "mulligan stew", kadar dobe dovolj darov, da si kupijo hrane. Bilo bi idealno in veliko boljše za delavce, če bi bili tako solidarni tudi kadar ro zaposljeni, ne samo v stiski. Hujskanje enega zoper drugega je taktika bossov m delavcem v kvar. Socialistična stranka v New Yorku ni imela od 1. 1920 še nobenkrat tako živahne kampanje kakor letos. Koncentri- tisoč družin) bi bilo bolje, če bi poginili v ognju, viharju ali kaki drugi katastrofi, namesto v počasni metodi, ki daje preveč solnca in premalo dežja," je dejal Feisser, kateremu se ne more očitati, da je socialist. V velikih mestih prenočuje v parkih, v zapuščenih kletih in hišah, pod trotoar-ji in kjerkoli morejo najti kak brlog tisoče brezposelnih delavcev. Kapitalistično časopisje se je te tedne mahoma omehčalo, postalo je dobrotljivo in začelo s pomožnimi akcijami, katere ob enem pridno izrablja v svojo reklamo. Čimbolj se veča število brezposelnih, bolj priganjajo tiste, ki imajo delo. Garaj za dva ali tri, je geslo izkoriščevalcev. Plače so v mnogih obratih znižali že polovico. V oglasih v listih ponujajo službe s plačo $20 na mesec, ali 20 do 30c na uro, in rftla jo je posebno v štirih konto «učenim delavcem, ki so prejemali dolar na uro in več. Hooverju so kapitalisti &resnih okrajih, v katerih kan-na konferenci obljubili, da delavcem ne bodo znižali plač, in unijski voditelji so ga za- £££ gov^STan' . i i a • 11 L. a. .w . . ——— ■ . : . vi»uc. i^jcu guvt?ril«r»Kl K HII- tem zagotovili, da delavci ne bodo zahtevah povišanja. In ga res ne zahtevajo; boje didat vodi skupno s kampanj-se za delo, zato so stavke silno redke v teh časih. Kapitalisti dane besede niso držali. Mesto tega so si povečali dividende kar za $136,000,000, katere so morali izžeti od nekod. Plačali so jih jim delavci, zaposljeni in nezaposljeni, vsaki na svoj način. Pravljica o polnem loncu pod republikanci V New Yorku, v Chicagu itd. stoje pred "'javnimi kuhinjami", pravijo " da doseže velike volilne uspehe v Živahna kampanja v New Yorku, Califomiji, Wisconsinu in Pennsylvaniji. Socialistične liste v mnogih državah, v enih prvič od leta 1920. i Jk Colora- V New Yorku, kjer je korupcija nekaj samoumevnega, so na eni poslednjih preiskav odkrili "nov način", ki donaša "politikom", policajem, advokatom in sodnikom kakih pet milijonov dolarjev postranskih dohodkov letno. Po izjavi preiskovalne komise je to eden najmočnejših "zločinskih kar-telov" v New Yorku. Preži na dame in dekleta iz višjih krogov, nadalje na igralke in sploh na ženske, ki ne bi videle rade, da bi se v listih pralo njihove "grehe". Operira takole: "Detektiv" izsledi, da ima ta in ta dama prijateljsko ali pa morda celo intimno razmerje s kakim moškim. Dobi vse podrobnosti, ki jih potem sporoče žrtvi. Plačaj, če ne, bo škandal! Morda je ženska imela le slučajen po-menek, radi katerega je bila obdolžena "nemoralnosti". Toda okolščine so neugodne. "Trust" bi spravil stvar v liste, vržen bi bil nanjo sum, sram bi jo bilo ,pa rajše plača. Drug način. Ženske izvabljajo na sestanke v hotele. Pride v sobo, kjer je kak moški. Vrata se zapro, Efttem U^ dere notri policija, ki "išče" ' nemoralneže. Oba aretira, "e-je jasna. skim uradom agitacijo V~ Vsi državi. Stranka ima popolno listo kandidatov in računa, da bodo njeni glasovi posebno v okrajih, kjer ima močne postojanke, zelo narasli. Mnogi z jim gotovostjo sklepajo, da ima po-'soup kitchens", procesije brezposelnih ter čakajo, da dobe malo juhe (ki je nebi ka- sebno v par okrajih veliko u- drugov, ki se trudijo, da zgra- ^ poda in 0dkupi. To je znan gislaturo v Albany. V Pennsylvaniji je socialistični kandidat za governerja stari veteran James H. Maurer, ki je še vedno čil agitator. Stranka ima kandidate v vse državne urade, za zveznega senatorja in v okrajih. Repu- pitalist niti poduhal), kos kruha in včsui celo malo porcijo kakega cenenega ali napol Panj& n& zmaSf°- Ako bi imela shodov, eni kandidatje govore pokvarjenega mesa, ki se ga da porabiti samo še za nahranjevanje bednih med naj- ^ °d,daleč iolfik° kamPa"J" i , .x. . i _ 3 skega fonda, kot ga imajo de- bednejsimi. •----------»irtfttBJBggfc: mokratje in republikanci, bi Milijone ameriških delavcev verjame že skozi desetletja, da pomeni zmaga repu- {bila v stanju poslati v washing-blikanske stranke dobre čase, in zmaga demokratov slabše čase. Bile so industrialne kri- tonsko zbornico par kongresni-ze ali panike pod republikanci in demokrati, kajti obe sta eno, in obe sta služabnici k°V in Števil° Poslancev v le" istega sistema. Kakor leta 1928, tako sta obe stranki tudi v tej kampanji žoga, ki jo mečejo kapitalistični politiki semintja, da slepe volilce. Kapitalisti podpirajo ene kot druge. Vsak delavec, ki čita dnevno časopisje, je lahko seznanjen s tem dejstvom. Obstoječi ekonomski red bazira na pravu tatvine, ki jo posedujoči razred izvaja v legalizirani obliki. Posledica je, da hoče tatove zgoraj posnemati tisoče in tisoče malih tatov v nižinah. Mnogi kradejo nelegalno, nekateri tatinski karteli se poslužujejo v svoji obrti razen podkupovanja in političnih zvez tudi umorov in drugih kriminalnih metod. Kapitalistična oblast obljubuje po čiščenje—izganja zločince, a v resnici ne preganja drugega kot brezposelne delavce, vagabunde, ki so bili prepošteni, da bi posuli kriminalci, male tatiče in neorganizirane morilce, s katerimi polnijo ječe. Prikličite si v spomin republikanske in demokratske obljube, ki ste jih bili deležni pred dvema letoma, in ozrite se okrog, da vidite, kaj so vam dali. V vašo korist je, da glasujete za svojo stranko Ali smo bili socialisti v pravem, ali nismo bili? Poudarjali smo, da kapitalisti niso potrošili v kampanji za Hooverja in Smitha ter druge svoje kandidate nad dvajset milijonov dolarjev zato, da bi služili VAM, nego NJIM. In jibi služijo, kar vam pričajo večje divtdende ter postave, ki to njim v prilog. Investicija dvajsetih milijonov dolarjev ae jim je dobro izplačala. Kaj imate vi od svojih PROČ VRŽENIH GLASOV? (Nadaljevanje na 7. strani.) blikanska stranka je razdvoje- listo imajo istotako v na, ker se v nji bore za kon- du, Arizoni, Nevadi, Montani j videnca" je jasna. Stvar se trolo, oziroma za politične u- itd. Tudi mormonska država l]ahko "potlači", če ženska pla-rade dve skupini kapitalistov. Utah ni brez socialističnih kan- ga Aico ^ brani, jo peste s Pennsylvania je na glasu, ka- didatov. pomočjo magistratov (mestnih kor Illinois, velikih kajnpanj-| V farmarskem Kansasu hodnikov), policajev in drugih skih fondov. Potrošiti v agi-luje večje število aktivnih so- ¿)anov kartela toliko časa, da taciji za posameznega kapitalističnega kandidata milijon dolarjev ali več ni v teh dveh državah ničesar izrednega. Vzlic večjemu zanimanju za socialistično stranko je naša kampanja ovirana radi pomanjkanja delavskih listov. Razpečanih je bilo tisoče letakov, vršilo se je do zdaj več sto d e I a v s k DOLŽNOST JE, da glasujete 4. NOVEMBRA za socialistično stranko. tudi na radio, istotako v New-Yorku, ker jim je le na ta način mogoče doseči ljudi, kateri navadno ne prihajajo v dvorane, neglede kako je shod o-glašan. V Milwaukeeju vodi soc. stranka volilni boj z determi-nacijo, da zmaga. Deluje z vsemi močmi, da izvoli čimveč poslancev v wisconsinsko zbornico in dva v kongres; eden njenih kandidatov za poslanca je sodrug John Ermenc. Kandidate ima v vse okrajne urade. Agitacijo ji pospešuje de stranko znova. Illinois, ki je zapadno od Penne najjačja industrialna država, nima niti z daleka tolikšno organizacijo in kampanjo za socialistične kandidate, kakor npr. New York, Penna ali Wisconsin, a nedvomno bodo socialistični glasovi tudi tukaj narasli. Vsled zelo poostrene postave v Ohiu, ki manjšinska strankam — ftko nimajo za sabo močne organizacije, takore-koč onemogoča dobiti zadostno število podpisov, bodo socialistični kandidatje clevelandske-ga okraja na glasovnici pod o-značbo "Independent". Pri vsakem je treba napraviti križ. Njihova imena so označena dopisu iz Clevelanda v tej številki. V skoro vseh vzhodnih dr žavah in mestih so socialisti mnogo aktivnejši in vzbujajo "raket", toda uradno je zdaj prvič odkrit. bil J rtiZABLJEN CAh dnevnik Milwaukee Leader ter1 med delavstvom večje zanima- tednik Socialist Campaigner. Upton Sinclair je v ospredju socialistične kampanje v Cali- nje kot pri prejšnjih volitvah. V Minnesoti soc. stranka nima svojih kandidatov, pač pa Faf- forniji. Kandidira za gover-' mer-Labor party. Socialističnega. V Los Angelesu izda- na stranka bo na glasovnici s jajo socialisti tednik, imajo sta- svojimi kandidati v Virginiji, len urad, širijo kampanjsko li- Texasu in več drugih južnih teraturo in računajo, da dobi, državah. naša lista izredno veliko števi- j Kampanja je težka; v enih 10 glasov. V San Franciscu krajih se sodrugi še zdaj niso vodijo kampanjo sodrugi in so- otresli malodušnosti, toda so- druginje, ki izdajajo sociah-stičri tednik Labor World. Zanimivo je, da je letos socialistična kampanja zelo živahna tudi v Oregonu. Svojo cialistična stranka je tukaj, med tem ko so one ,ki so se u-stanovile, da jo nadomestijo, večinoma razpadle. Za njeno bodočnost ni bojazni. Bivši bolgarski car Ferdinand, ki je tu na sliki, živi po vojni največ daleč stran od svoje "drage Bolgarije", katero je pehal iz ene vojne v drugo ter vadljal z imperialisti za usodo Balkana. Sedaj živi v Coburgu na Bavarskem. Bil je tudi v južni Ameriki. Živi sicer u-dobno, vendar pravijo, da se dolgočasi, ker je bil navajen vladati. Kralj Bolgarije je sedaj njegov sin Boris, ki se je prošli teden poročil s hčerjo italijanskega kralja. .......,.........». , ^ _ ,,, .... _______, viakÄ. QU aso i) i¡ iz ||aseya gibanja Mi agitiramo radi programa Socialisti imajo program, ki določa preuredbo ekonomske uredbe, da bo služila potrebi ljudstvu, ne pa profitu kapitalistov. Socializem znači sistem, v katerem bo kruh in delo vsakemu garantirano. 2ivil, obleke in vseh drugih dobrin je v izobilju za vse. Pod kapitalizmom morajo milijoni trpeti pomanjkanje. Tak sistem je blaznost. V tej deželi ga vzdržujejo privatni interesi s pomočjo republikanske in demokratske stranke. Političarji obeh so zavedni ali pa nezavedni služabniki kapitalizma. Pehajo se v agitaciji zanj vsled nade, da dobe politične službe, ali da si jih ohranijo, če jih že imajo. Nihče agitatorjev republikanske ali demokratske stranke, ki spada k njunim oficielnim malinam, ne MORE in NIMA namena koristiti ljudstvu, nego sebi. • Med socialističnimi agitatorji na eni strani in med republikanskimi ter demokratskimi na drugi je nepremostljiva razlika. Prvi delajo za ideal, drugi za ugled, denar, da si ohranijo korito, ali pa da se prerijejo k njemu. Meiajo se med ljudstvo zato, ker potrebujejo glasove. Nastopajo sladko—morajo zavajati, ker politika kapitalističnih strank ne more biti drugačna. V torek 4. nov. bodo volitve. Vsakdo, ki se zaveda, da je delavec, ki ima le malo samospoštovanja in ljubi svojo družino, ki mu je za bodočnost svojih otrok, bo glasoval za socialistično stranko in s tem proti krivicam, katere ga tlačijo v sedanji uredbi. u t «off a «J i da bo prihodnja konferenca v Konferenca JIM za vznoa- SVOji agiinosu ter živahnosti prekašala vse prejšnje. Klubi in društva, ki na prošlih niso bila zastopana, naj gotovo pošljejo delegate na prihodnje zborovanje. Joseph Snoy, tajnik. ni Ohio bo 28. decembra Po nalogu prejšnje konference se je odbor posvetoval glede datuma prihodnjega zborovanja in določil v ta namen nedeljo 28. decembra. Prejšnja konferenca je sicer sule-nila, da naj se prihodnje zborovanje vrši enkrat januarja, toda to je bil v danih okolšči-nah najprikladnejši datum. Konferenca klubov JSZ. in društev Prosvetne matice se Apel milwauskim volücem Jako priljubljena navada je, da delavci radi tarnamo o slabih časih, kolnemo Hooverjevo in druge prospe-ritete ter v nezadovoljnosti resign i rano čakamo boljših časov. Toda peče- ______________ ________ _ ne piške nam ne bodo kar same pri« torej vrši v nedeljo 28. decem- letele mi*°- Današnji »«tem je . 9 I t.lr Am m i mAM /IaL uafvvA «»«aLa bra v društvenem domu na1 dV' T* d«UvatTO «. ___, ... " "7, boljšanje svojega stanja samo pribo- Boydsvillu (Bridgeport, O.) riti. V javna zastopstva potrebujemo svoje ljudi. Pristaši starih strank ne Prične se ob 10. dopoldne. Klubi in društva, izvolite za- _ _____ ________________„_ stopnike čimprej in razpravlja- bo<1o storili za delavstvo ničesar, in te o delu, ki ga vrši ta organi- kdo bi jim tudi «*m«riI! v lastno -jw.ii- , skledo vendar ne bodo pljuvali. Kam- ¿li:MMit vsakega delavca je, da t- . . gre 4. nov. na volišče in odda svoj prospentele, ali da pomeni gla- gIaa ^„ft v petem digtriktuJ sovanje za republikansko ter (5. in 12. ward) je njen kandidat za demokratsko stranko stalno poslanca v wisconsinsko postavodajo delo in dobre plače. To je en Ennenc. John, stara sablja problem ,o katerem bomo raz- " pravljali na prihodnji konferenci. * ; . - J M Drugi je vprašanje organizacije premogarjev. Nadalje bo važen predmet razprave naša akcija ,da si zgradimo organizacijo, ki bo v stanju postaviti pri prihodnjih volitvah v tem okraju socialistični tiket. To je nekaj problemov, drugi pa so naš tisk, akcija za Prosvetno matico ,razpečavanje naše literature splošna agitacija itd . Sodrugi in somišljeniki, začnimo s pripravami že zdaj, Na sodiščih, kjer j« 16 let opravljal službo slove iskega tolmkča, je imel dovolj prilike ¿atero je tudi izrabil, za študiranje socialnih vprašanj. Na sodiščih, zlasti kriminalnem, je kot delavec s odprtimi očmi in s socialističnega vidika presojal posledice kapitalistične uredbe. To ga je še bolj utrdilo v prepričanju, da je s obstoječim sistemom nekaj— ali bolje, vse narobe in da je od pomoč edino v socializmu. Njegov nasprotnik je mlad odvetnik republikanec Laughlin. V koliko je on zmoten zastopati delavce, dokazuje že to, da je republikanec, in kot tak ne bo napravil vladajočim slojem posebne škode. Vrhutega imamo v legislaturi advokatov ie itak preveč. Mi potrebujemo moia naše ▼rzte in naših teženj, zato je naša dolžnost, da dne 4. ,nov. vsi glasujemo zanj in za ves ostali socialistični tlket Fr. Puncar. 119 SNPJ., katero je začelo pred desetimi leti s to akcijo. Fr. Velkovrh, prvi začasni predsednik zadruge, je imel vzpodbuden govor, kajti če so bile premagane začetne teikoče, ni vzroka, čemu ne bi zadruga napredovala in premaga ia ovire tudi v bodoča. Mladi Robert Zakovftek je izvabljal lapa akorde Iz novih hanrtonik, s katerimi ja med Slovenci prvič nastopil. Upoštevajoč njegova lata, ja dober musikant Frank Nagode, član nadzornik v s zadruge, je imel obširen govor o sgo-dovini zadruge. Zatem je sledils muzikalna točka, v kateri «U igrala Jack Nagode na harmoniko in Mr. Hanlet na banjo. Morala sta ponavljati^ kakor tudi o-stali v raznih točkah. Anton Celarc ml., predsednik Slov. nar. doma, je imel pozdravni govor v angieščini. Sledil mu je zopet tam-buraški zbor ,ki je zaigral venec slovenskih narodnih pesmi in potem par diugih skladb, med njimi "Poet and peasant". Poslovodja Math Ogrin je podal v svojem dobro zasnovanem govoru občinstvu nekaj pojmov o poslovanju zadruge in trgovskih zakonih, po katerih se mora trgovina, bila taka ali taka ravnati, če noče utoniti. ¿Sledila ie zopet muzikalna točka, v Kateri so igrali J. Mahnich ml. na pia.io, M. Mihevc na banjo in Valen-tincic na sakaofoi. .Nato je bil predstavljen Fr. Zaitz, ¡urednik Proletarca, ki ja podal nekaj splošnih slik zadruftništva, nekaj odlomkov is zgodovine zadružnišfta med Slovenci v Ameriki ter okoličir ne, ki so dovedle do neuspehov ter v zaključnem delu naglašal, da je zadruiništvo za delavstvo važno polje, ker si s njim gradi svojo gospodarsko moč. Z* uspeh zadruge pa jt potrebno sposobno vodstvo in zadružna misel med ljudstvom*. Zadružniki se morajo zavedati pomena kooperacije, kajti le, če priznajo načelo sodelovanja in interes skupnosti, imajo garancijo, da bodo uspeli. V zadnji točki sta igrala Nagode in Hanleth na harmoniko in ba i,, na kar je predsednik slavnosti J. Mesec zaključil spored s apelom, naj naselbina deluje za prospeh svoje zadruge naprej, da bo svojo dvajsetletnico praznovala kot mogočen gospodarski zavod. — Porocavalac. To in ono v političnem, društvenem in kulturnem življenju naselbine, je poznan nam vsen!. Aktiven v soc. gibanju je ie blizu 30 let Bil je član in ustanovitelj soc. kluba "Edinost", kateri se je pred 20 leti reorganiziral in se pridružil k JSZ. kot klub št. 37, pri katerem še zdaj deluje. Ves čas bivanja v naselbini je bil na vseh poljih izredno aktiven. Ko je državni zavarovalninski komisar zahteval, da JPZ Sloga uvede asesment po starostni lestvici, je Ermenc izdelal tozadevni načrt brezplačno. Njegova zasluga je, da je dobila javna knjižnica (public library) slovenske knjige (katerih se, mimogrede omenjeno, premalo poslužujemo). Našim kulturnim društvom je bil z nasveti, ali pa z dejansko pomočjo, vedno na razpolago. Desetletnica slov. zadružne prodajalne v Waukeganu Wauksfa*>, III. — V nedeljo 19. okt je imela v veliki dvorani Slov. nar. doma slavnoat desetletnice slovenska zadružna prodajalna, ki posluje v VVaukeganu—North Chicagu. Culi smo razne govornike, ki so pojasnili zgodovino, težkoče in uspehe te kooperative, in tudi razne muzikal-ne ter pevske točke. Program je otvoril hrvatski tam-buraški zbor, ki je igral ameriško in delavsko himno. Temu je sledil predsednik zadruge Jack Mesec s pozdravnim govorom. On je tudi vodil program. Vinko Pink ter Helen Jereb sta zapela v duetu nekaj narodnih pesmi hi za boljši efekt sta bila v narodni noši. Pozneje sta nastopila še enkrat s petjem v plesni točki (valček). Občinstvu sta v vseh nastopih ugajala. Paul Sifler je igral na glasovir "Morje Adrijansko" z velikrcW uspehom. O postanku, oziroma o iniciativi za ustanovitev zadruge je govorila Anna Mahnich, predsednica društva št. Co!liawood, O. — Stojimo pred važnimi problemi: brezposelnost, volitve, organiziranje delavstva v aoc. stranko, boji z nasprotniki itd. To pišem še pred prireditvijo kluba š* 4», aranžirana nz 26. okt v Slov. ¡del. domu. Kak je bil uspeh, poroča-¡mo prihodnjič. Dela da dosti. V klubu nas je malo, ki bi mogli nastopati v raznih sporedih. Treba je iskati pomoči in sodelovanja drugje. Kdor še ni dostikrat nastopil v okolici, rad pride, tisti pa, ki so imeli že mnogo takih sodelovanj, se včasi branijo — "ker sem že tolikokrat!" Vseeno so mnogi voljni pomagati. Hvaležni smo jim. Rada pridejo slovenska dekleta. Če je le kaj takega, da lahko store na odru, ne odrečejo. Mnoge tu rojene Slovenke so vešče našega jezika v izgovorjavi kakor da so se ga učile v starokrajski šoli. a Ce se bi naši pionirji s početka držali socialistične propagande in organizacije, to je, da bi vztrajali pri nji, bi danes naloga ne bila tako težka. Skupio bi posedovali kulturna društva, bodisi v Clevelandu ali drugod!. Naši delavski domovi bi bili res delavske ustanove. Če so delavski samo po imenu, nič ne pomeni, kakor ničesar ne pomeni, če kak list piše, da je za interese delavskega ljudstva, kajti papir je potrpežljiv. Jutri svoje geslo lahko briše ter napiše za prihodnjo številko ravno nasprotnega. . . Stvar je bila zavožena že pred leti. Preveč ei»icanja, premalo odločnosti, in čez mero popuščanja. Popravljati zdaj je težko. Največ životarimo. ¡Republikanci in demokratje kontrolirajo večino naših ustanov pod firmo narodnosti ali pa narodnjaštva. Na razpolago imajo časopisje, ki jim služi za zavajanje ljudstva. To so vzroki, da danes nimamo 600 niti 200 članov. Cleveland rabi delavski časopis kakor kruh sol. Potem bi bil tudi napredek vse bolj drugačen. a Se nekaj o kriminalnem postopku, kar naj čita tudi Andrej Kobal, da me bo zopet dolžil "kriminalnega obrekovanja". (Kobalov je več. Zadnjič sem srečal Frank Kobala, pa se je naročil na Proletarca. On ni plezal na Pike's Peak, ampak dela v tovarni.) V Enakopravnosti je lahko videl — "Veliko zanimanje za republikansko stranko v naselbini". In potem tudi tole: "Kot običajno bo tudi nocoj nastopilo več zanimivih govornikov, med njimi tudi predsednik o-krajne eksekutive Mr. Maschke." Pisec tega poročila je izvedel, da je Maschke sedel na stolu v ospredju kakor pravi poglavar stranke in naš vodja republikanske stranke 23. warda zraven njega. Prvemu se je videlo, da se zaveda zvoje mogočnosti, in drugemu, da razume evojo pod-loinost. To ni obrekovanje, kar mi bo priznal tudi Vatro Grill, čeprav bo Andrej spet zatrjeval, da je to "kriminalno obrekljiv dopis". Plain Dealer krtači in čisti vodjo okrajne eksekutive da kaj. (Ni moja krivda.) Pridigujejo, kaj vse bodo Slovenci dosegli. Mnogi npr. bi radi dosegli delo. Republikanska stranka je največ kriva, da je toliko brezposelnih, in kriva je danes, ker delavcem le obljubuje .kapitalistom pa omogoča večje dividende. a V nedeljo bo seja kluba št 49 JSZ. v čitalnici SDD. Prične se ob 10. dop. Zvečer vprizori "Jadran" opereto "Baron Ravbar". V torek 4. nov., so volitve. Socialistični kan-didatje so pod rubriko Independent Dobite njihova imena in jih zaznamujte, da bo vaš glas štet zanje. Na Thanksgiving day bo koncert "Zarje" (odsek kluba št. 27) v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Ker so oni nas posetili, je naša dolžnoat, da jim obisk vrnem'o. Dne 30. nov. bo koncert godbe "Bled". To so tudi naši prijatelji. Tajnik našega kluba Louis Zgonik je član godbe "Bled". Tudi na njihovi priredbi se vidimo. Frank Bartrič. Minnesotska politika Ely, Minn. — Dne 4. nov. imamo med drugim countv volitve. Govorili smo o kandidatih okrajnega komisarja. Pri nas npr. je delo na cestah stvar, ki se jo visoko ceni. Sešel sem se z delavci, ki popravljajo pota; veliko jim je na tem ,da si o-hranijo ta zaslužek, ker so za v maj-no še prastari. Eni so pri rudniški družbi na črni listi, enim ao odjedli delo v majnl špijoni za judeževe gro-še — ostane še cesta, ki jiirf daje zaslužek, da je za kruh in sol. Sedanji komisar J. L. Pete je še najboljši, kar imamo izbrati. Naše ljudi upošteva tudi pri delu, ne samo kadar rabi glasove. Močno se poteguje za uvedbo starost lega zavarovanja ,da ne bo treba ljudem, ko postanejo onemogli od dela in peze let, v ubožnico ali beračiti. Za okrajne delavce je on predlagal osemurni delavnik. Preje so delali devet ur. • Plača se zato ni znižala. fc/ii mislijo, da je G. McMahon bolj kšajt, le to je križ, da ima slabo prošlost. Pamet delavci, pamet! Bili so časi, ko so v teh krajih skušali organizirati rudarje v unijo. Ta človek, ki hoče danes, da ga delavci iz-I volijo ,je pomagal pri izganjanju u-nijskih organizatorjev. Na postaji je dva organizatorja ta ničprida s svojim boksanjem tako iztolkel, da «ta bila vsa črna po obrazu. In to so bili še časi, ko se bi rudarji lahko organizirali, danes pa je organizirana kompanija. Kadar imate na volilni dan priliko izbirati med dobrim in slabim, nikar ne glasujte za slabo. Pomatac. Prireditev Napreja vzbuja »eliko zanimanje tudi v sosednih naselbinah. V Sheboyga iu se je priglasilo že «e-daj veliko število gostov, kateri «o si zagotovili sedeže. • a. * Zvečer bo "Naprej" vprizoril "Kovačevega študenta" pod vodstvom in sodelovanjem Toneta Šublja. Kdo si ne želi vidHi Toneta in slišati njegovo petje v lepi vlogi Janeza? In dvospevi — Subelj ter Mary Samonig, bariton H sopran, Mary je izvrstna pevka, toda skupno s S ubijem se bo njen divni glas izražal še mnogo bolje. sodrngov Volitve v Kansasu Arm a. Kan*. — Socialistična stranka v Kansasu ima kandidate v državne urade ki za zveznega senatorja. H M. Perkins is Kansas City je socialistični kandidat za senatorja proti znanemu Henry J. Allenu, ki .je skotil famozno industrial 10 sodišče. Socialistična stranka ima- program, kakršnega ¿«udstvo potrebuje. Žal, da je šibka in nima sredstev, ki bi ji omogočila prirejati številne shode, razpečaa stotisoče komadov letakov, nimamo razširjenih listov in tu sploh nobenega, medtem ko imata republikanska in demokratska stranka na razpolago milijone in shode ob-držujeta vsak večer. Na strani socialistične stranke je le poštenje in trezen razum. Cuje se, da kandidira za govemer-ja tudi znani zdravnik "kozje žleze" dr. Brinkeley. Oblast mu je prepovedala izvrševati zdravniško prakso radi njegovega mazaštva, zdaj pa išče ceneno reklamo na ta način. Nje govo ime ne bo natisnjeno na glasovnici, in kdor bo toliko nespameten, ga bo moral napisati na glasovnico. Delavstvu se izdaja kot nekakšen "radikalec", ki je proti mašini, v resnici pa je navaden humbugar. Slovenski delpvci, pojdite vsi na volišče in glasujte za ves socialistični tiket. -»- A. Sular. fta tej aliki je skupina todrugov in zodružic, ki šarijo v 7. ,cfon*ke drogov« pa razo besa jo socialistične plakate. Ako bi kongresnem okraju v Chicagu vaako nedeljo in ob večerih ^lut^ll ^TV^T? " . „ , . . noT#mbr* narazli tako kakor /elimo, ob enem bi to značilo cial.sticno kampanjsko literaturo. Nosijo jo po hišah, na te- tudi pojacanje naše ztranke v tej državi. Petindvajsetletnica kluba - JSZ na Glencoe Glanco«. O. — Klub št. 2 JSZ. bo imel v soboto 16. nov. slavnost 25-letnice. Vršila se bo v prostorih Antona Kravanje. Prične se ob 7. zvečer. Pomisljali smo, da-li naj priredimo to slavnost ali ne, kajti časi so slab posebno pri nas, kjer že četrto leto vse stoji. Tu in daleč naokrog ni nobenega dela. Uvideli smo, da tako redek jubilej moramo praznovati, in to storimo na omenjeni datum, lit/eli bomo nekaj nagovorov in plesno zabavo. Med drugimi bo govoril J osi-p h Snoy iz Bricfgeporta, J os. Snoy ml. nam bo zaigral na gosli Marseljezo in par drugih komadov. Možno je, da se udeleži slavnosti tudi pevsko društvo iz Ilridgeporta. "Nuš klub jabi sodruge in somišljenike iz vsega okraja na svojo slav-i nost. Zabave bo dosti, godba dobra, pa tudi s postrežbo ne mislimo za-1 ostati. Na svidenje 16. nov. na Glencoe! Odbor. Naprejev dan v Milwaukee Po jalovih mesecih "napredka"^ ki se je izraial v narodni noši, v "ohce-ti", narodnih zastavicah, klovnskih konferencah in blebetavih člaikih "našega" žumala, je zopet posijalo solnce — Naprejeva prireditev. • • • Od onih, katerim so drage vse "narodne svetinje" posebno če so zlate, stokrat na smrt obsojeni orjak, bo dne 2. noverrfbra proslavljal dvajsetletnico svojega plodonosnega delovanja. • * • Vsa ta dolga leta je Soc. pevski zbor "Naprej" gojil delavsko in narodno pesem ter dramatiko in se u-dejstvoval tudi na političnem polju, v vrstah razrednozavednega proleta-riata. Stal je v prvih vrstah naprednega gibanja in naselbina se je razvijala, napredovala na društvenem kakor na prosvetnem polju. a a a Bili so to časi, ko delavsko gibanje še ni bilo proglašeno kot lajanje na iluno, ko je J. P. Z. S. napredovala vzlic temu, da je sprejela resolucije, priznavajoč socialistična načela te*-razredni boj, ko je njeno glasilo pisalo v tem smislu in ko je bila v tej organizaciji še dovoljena politika, to ge pravi — ne oseb ia politika gotovih Štreberjev. Prireditev ob priliki proslave dvajsetletnice obstanka Napreja bo sijajna, da, najsijajnejša izmed vseh lepih prireditev tega priljubljenega zbora. Sijajna bo, ker jc Naprej še vedno čvrst in zdrav in ker sta njegov temelj, njegova ideja čvrsta in zdrava. Sijajna bo, ker tako hočejo vsi oni, kateri ljubijo solnce in lepoto, kateri čutijo hvaležnost do zbora, ki je izvršil naselbini tako veliko in koristno delo. a a a S krasnimi, izbranimi sporedi je nastopal Naprej vsa leta, toda program ite prireditve bo prekašal v lepoti in bogastvu vse pejšnje. Ne samo, d!a je Naprej sam posvetil tej prireditvi vse svoje moči in se pripravljal nanjo že dolge mesece, višek popoln^ bo tvoril nastop znanega i i priljubljenega umetnika Toneta Šublja. __* a ♦ Z navdušenjem in požrtvovalnostjo se je umetnik odzval vabilu Napreja, da sodeluje pri tej slavnosti in je tako omogočil, da bo ta velika prireditev nudilp udeležencem še ta izredni duševni užitek. Drugi dvospev — Ciril Muškatevc, ■tenor, in Jože Tesovnik, bas. Oba izvrstna pevca, bosta pela staro, prekrasno pesem. • • • Spominjati se moramo tudi vseh trgovcev, ki so prispevali oglase v knjižico s programom. Ogromno število jih je — skoro vsi slovenski trgovci in podjetniki — vsi so pokazali, da upoštevajo Naprej in priznavajo njegove velike zasluge za resnični napredek naselbine. Spartak. Iz Johnstowna, Pa. Tu je dne 21. sept preminul nenadne smrti rojak Frank Likar. Pogreb z lepo udeležbo se je vršil na Grandview pokopališče. Po prepričanju je bil pokojnik, kolikor je meni znano, svobodomislec, zato mu je soproga oskrbela civilen pogreb. Vsa čast ji »kajti v mnogih slučajih se dogodi nasprotno. a Vsakdo ima napake in dobre strani v življenju, četudi ne vsi v enaki meri. To pravilo je veljalo tudi za pokojnega Likarja. Ne zdi se mi pa pravilno, da se napake človeka na-glaša na kaki društveni seji potem, ko je že mrtev. Imenovani je bil član d rušiva št. 82 SNPJ. Imel je lep pogreb, kot že omenjeno, in načelo bratstva veleva, da hibe pokojnega člana po smrti ne omenjamo v neprijateljskem smislu. * Lahko je poročevalcem, ki pišejo dopise in članke, v katerih hvalijo osebe in naselbino. Ljudje to z zadovoljstvom čitajo in dopisnik jim je steveda všeč. Vse drugače je z onimi, ki se drznejo včasi napisati tudi kaj kritičnega, neglede kako upravičeno. Hvale ni nikdar zadosti, kritike je takoj preveč. To se je videlo tukaj ob priliki, ko je bila v Prosveti objavljena neka mala kritika, tikajoča se vodstva Slov. doma. Čemu vzrujavanje? Pre lea.i kritiko je moško, razburjati se radi nje pa je znamenje, ali da je zadela v živo in se prizadeti čutijo krive, ali pa so tako rahločutni, da jim prija samo hvala. * Vsakemu po zasluženju. Tako sem rekel, ko sem' prečital v Prosveti dopis s. Pečariča in Francés Zakovško-ve ,ki odgovarjata imejitelju zlatarske trgovine Fr. Stonichu v dčeTtT. a Volitve so pred pragom. Delavci, 4. novembra glasujte vsi kakor ede i za socialistično listo. — J. L. Izredne diskuzijske seje kluba JSZ v Sheboyganu SbeboyC«n, W«e. — Klub it. 236 JSZ. bo v tej sezoni obdržaval vsak četrti torek v mesecu izredno sejo, na kateri bomo im'eli razne razprave. Eden predmetov, ki je bil določen za razpravo na prvi diskuziji, je, "Človek in vera, cerkev in morala." U-deležujte se teh sej v čimvečjem številu in privedite znance. Frank Nagoda, tajnik. Zanimiva diskuzija Diskuzija po prošli seji kluba št 1 JSZ. v petek 24. okt., ki se je vi-našala na socialistično agvtarijo v tej kampanji in na splošni politični položaj, je bila zanimiva in poučna 7.a socialistično vzgajanje članstva, tipam, da bodo te vrste razprave v bodoče pogostejše. — J. R. CHICAGO 0 V nedeljo 30. novembra v dvorani ČSPS. KONCERT "SAVE" Af f A» m M«)tyt/,v| MV /A» M« v« Ut Alf Uf M Ml Ml Mf/<> j/mmtumutm, svoje sodruge !L£SSZZ " pr~Uvo •voj«|i obstanka v nedeljo 2« novembra v So. Side Turn dvorano MILWAUKEE, WIS. Na programu narodne pesmi in spevoigra "Kovačev študent" Sodeluje tudi mojster v izvajanju narodnih pesmi ŠUBELJ * I I ■ twtr/j, IrYÉV/rYji'/lv^wtwlWiWáWi,, 4 7 Rojaki, glasujte za John Ermenca in ves socialistični tiket Milwaukee, Wit. — Socialistična stranka je pot, po kateri pride delavsko ljudstvo do izboljšanja sedanjih razmer in v boljšo bodočnost narodov vsega sveta. Iz ljubezni do otrok, iz potrebe po socialnih zakonih, kot so starostno za-varovanje, podpore v nesrečah in bo-lezni, javno zdravstvo brez pečata miloščine, itd., mora biti vaš sklep, da ostanete zvest pristai socialističnega gibanja. Rojaki delavci, vi lahko mnogo pomagate do zmage v 5. distriktu, ki ga tvorita 5. in 12. ward. Strankin kandidat za poslanca v legislaturi je John Ermenc. Ako ga isvolite, bo zastopal ljudske interese v smislu programa eoc. stranke. __ Zmage ne bo brez agitacije. Treba je, da mnogo agitirate vse dneve in še posebno na volilni dan. V torek 4. nov. začnimo z delom ob 6. zjutraj pa do večera. Pojdimo od hiše do hiše in privedimo državljane na volišče, da oddajo svoje glasove za SVOJO stranko in kandidate. Pridobite jih. da bodo volili za ves socialistični tiket. Vsak glas je nam potreben. Ne pustile, da se bi kdo izgovarjal, češ, brez mene bo vseeno izvoljen. Rojaki, ki imajo avte in bi jih lahko dali na razpolago, naj se zglasijo osebno pri John Ermencu, 1016 So. 5th St., Milwaukee ,Wis., ali pa g pokličite telefonično na Han 1914. Pošljimo Ermenca v legislature! Vsak glas iteje. Conemaughska zadruga in drugo Bon Air, Pa. — Nekako pred tremi leti sem bil predsednik slovenske zadruge v Conemaugh. Šlo je z njo vedno slabše. Poslovodja je jamral, da bi ie ilo, samo ako bi ljudje plačevali. Dolgovi odjemalcev so rasli, zadrugi je grozil pogin. V slabih časih je imela zmerom dosti odjemalcev, enako v stavkah Prišel je, vprašal za knjiiico, jo dobil, kupoval nanjo na upanje, in še danes ni plačal. Značilno je, da so te vrzte "odjemalci" bili večinoma ljudje, ki so zdaj zelo delavni v johnstownski slovenski fari. V kritičnem stanju zadruge je bil sklican zbor delničarjev, kateremu je bil pojasnjen položaj Reklo se jim je, da je treba kaj določnega ukreniti, da nam ne zapro vrata drugi. Seja je sklenila, da se da zadružno prodajalno v najem. Prevzel jo je poslovodja. Skozi par let so pravili, da mu gre precej dobro. Govoril sem s njim in se mi je pohvalil, da ni prenapačno. Ko sem prišel 13. oktobra v Co nen&ugh, mi nekdo pove, da so vrata bivše zadružne prodajalne zaprta. Sem pogledal in videl, da je resnic« Poizvedel sem za vzrok. Pojasnilo: dolžniki in upniki. Zopet tisti, ki se največ sučejo okrog slovenskega "gospoda". e Dne 18. okt. so se tu vršile tri veselice hkrati. Seveda, krivdo so zvra-čali na tajnika zveze slov. organizacij A. Vidricha. Kdor pa je pogledal v liste, je videl, da je bila v seznamu priredb samo veselica druš. 254, Bon Air Ostali društvi se po tem sodeč nista javila tajniku, pa je zmeda. Zdi se mi, ds bo šlo to združe lje Slovencev v Johnstownu in okolici tudi rekom žvižgst. e Delavske razmere tukaj so še ved-no slabe. Več naših rojakov hodi na delo milje daleč. Med temi sem tudi jaz. Delamo dva do tri dni na teden. Suša še traja. V dveh rovih so morali ustaviti obrat radi tega. Ifaae Grešnik. Zanimivi dopisi—Shod na Oglesbyju Oflesbjr, III. — Odločila sem se, da ee pridružim vrati Proletarčevih dopisnikov in dopisnic ,ker vem, da delajo poročila is naselbin list zanimiv in ker se na ta način naselbine in posamezniki seznanjajo drug z drugim. Najbolj me zanimajo opisi klubov JSZ. in drugih naših organizacij ter poročila o aktivnostih. Pred nekaj leti še nisem vedela, kakšen pomen ima Proletarec in o čem se v njemu razpravlja. Dostikrat sem rekla, ne, ne bom si ga na ročila! Čemu mi bo, saj ga ne bom čitala! Tako sem odvrnila Chas. Po-gorelcu ,ki nas je obiskal prošlo poletje in me nagovarjal, da naj si list naročim, češ, prepričan sem, da vam bo ugajal. In res, tako se je tudi zgodilo in napaka moje prejšnje opozicije je odpravljena. List mi ugaja in vsake številke težko pričakujem, da pregledam, kaj se godi v delavskem gibanju po slovenskih naselbinah. Zelo rada čitam o napredku in aktivnostih v Bridgeportu, O., kjer je bil pred 16 led moj dom. Takrat so premogovniki Um še dobro obratovali, sedaj pa, kot čitamo, so se razmere zelo poslabšale in delavci se morajo znova boriti, da pridobe u-grabljene pravice nazaj. Zdaj smo v zadnjih dnevih volilne kampanje. Vsak delavec, ki mu je za predrugačenje razmer, bo agitiral in glasoval za socialistično listo. Naš klub št. 3 JSZ. v Oglesbyju sklicuje na nedeljo 2. novembra ob 2. pop. v dvorani sodruga Dušaka kampanjski shod, na katerega ste vabljeni vsi sodrugi in somišljeniki. Potrudite se, da bo shod dobro obiskan. Christine NadveSnik. Volilcem v Clevelandu Cleveland, O —V Cuyahoga County se je za volitve 4. nov. registriralo 312,000 volilcev, kar je za ta okraj rekord. Vroč- politični boj za politične službe se vrši med demokrati in republikanci. Prvi, ki so na krmilu, bi s radi obdržali urade .drugi se bore, da jih jim vzamejo. Demokrati si obetajo zmago vsled republikanske pro-speritete, in v kampanjske namene očitajo republikancem slabo gospodarstvo, povzročitev brezposelnosti id., dasi bi. sami ne bili nič boljši. Republikanci begajo ljudstvo največ s prohibicijo, da odvrnejo njegovo pozornost od problema brezposelnosti, gospodarske krize, slsbih časov itd. Republikanci in demokrati oblju-bujejp volilcem vse mogoče stvari, kakor je njihov običaj, ko pa so izvoljeni, polože obljube na polico, da se zapraše ,od kjer jih zopet izvleče-jo pri prihodnjih volitvah. Vzllc temu, da sta obe stranki zgrajeni na blufanju, jima delavstvo še vedno sledi. Socialistična stranka svari ljudstvo, naj ee naseda lažnjivim obljubam', naj se ne pusti begsti in da naj v svojem interesu glasuje za kandidate, ki bodo služili njemu, ii ne kapitalizmu. Kako glupo je nasedati obljubam, je dokaz Hooverjevs prosperiteta. Dne 4. nov. bomo videli, koliko delavcev je že spoznalo, da je glas za republikance in demokrate ob enem glas za "prosperiteto" kakršno imamo, glas za brezposelnost, nizke pla- če, in ob enem glas proti socialnim postavam. Socialistična stranka v Cuyahoga okraju apelira na delavstvo, da glasuje kot razred za svoje koristi. Socialistični kandidbtje v okrajne urade in za poslance so osnačeni na glasovnici v koloni independent. Njihova imena so sledeča: INDEPENDENT. For Sheriff X Harry E. Schreiber For County Treasurer X Rebecca Yellen For County Auditor X Jennie L. Harvey For County Commiuimtoar X Noah Mandelkorn For Oounty Proceeuter X Moses Benjamin For State Senator X M. Epstein X Joseph Jsuch X M. Weintraub For Representative to General Assembly X Andrew Brezina X Edna Hastings X Charles L. Kunz X William Malin X Joseph Marti nek X John Riihimaaki John C. Willert Rob. Wuffle Napravite znamenje X pred vsemi gori označenimi imeni. Izrežite si ta dopis in ga nestle s sabo na volišče da boete iz njega videli ,kdo so naši kandidatje. Pod imenovano rubri slabi, in ko so Ji savezniki obljubili več kot Avstrija i.n Nemčija, s katerimi je bila Italija v trozvezi, je napovedala vojno svoji aavesnici — Avstriji. Imperislisti in "narodni" državniki, katerim poje zapeljani narod slavo, so meŠetarili s deželami ter premikali meje neglede na gorje, ki ga povzročijo poeamesnim krajem in narodnostnim manjšinam ter ljudstvu v splošnem. Usoda primorskih Slovencev je bila zapečatena še predno ee je začela kakšna mirovna konferenca. Italija je šla v vojno, ker ji je bilo avstrijsko Primorje ob frakcijski boji, katere so netili od kapitalizma ta oblasti plačani agent-je provokatorji. Vslic tem skoro nepremostljivim oviram so socialisti še vedno dobili čas ,ds so s« zanimali ta •tevke In sodelovali v njih. Toda mar so bili socialisti krivi, da je bil štrajk izgubljen? Kaj pa, ¿e bi se obrnil na praviHeJH naslov. Se še spominja, kako je kompanija povabila Toneta Grdlno, ds pride «loven-ske delavci pregovarjati, naj se vrnejo ns delo, češ, da jim bo potem sama od sebe povišala mezdo? Za zlom stavke so delali mnogi agent je ---«-----------#-----------* - - — , , -------....."H" af;ruiji ljubljeno. Trudili so se naši ljudje | kapitalizma. Ali jih je Grdina na-tukaj in še bolj v starem kraju, da govarjal za povratek kot socialist? bi ga oteli iz objema imperialističnih Le dajte si izprašati vest, morda vam klešč, pa ni šlo. Po premirju so imele italijanske čete svobodno pot v osvajanje, ker je avstrijska armada razpadla in so vojaki hiteli dqmov. Le majkne so bile čete pod poveljstvom Srbov, ki so preprečevale Italijanom, da niso zasedli tudi Ljubljane ii premogovnikov po Slovenskem, katere so si sijno želeli. Ako bi zdaj mogli rešiti te Slovence s par stotaki, ali magari s par stotisočaki, ali tudi z milijonom, Slovenci tu in v starem kraju bi ga gotovo spravili bo kaj koristilo, kadar zopet pišete dopise. Se še spominja, da je republikanski dnevnik za omiko fcn napredek v velikem oglasu Lake Shore kompanije vabil k nji delavce iz drugih krajev, ni pa povedal, da zato, ker hoče kompanija druge namesto stavkarjev? Ali ni to sodelovanje z onimi, ki so se zavzeli ugonobiti odpor stavkarjev? Mnogo je narobe, stavke so izgubljene, delavstvo je izkorišča*» in narodi so zatirani — pa ne po krivdi X X skupaj. Ampak dežele ne prihajajo ________________v v poset ene ali druge države tako po- socialistov, pa* pa po krivdi raznih ceni. To je eno. Drugo je poglavje narodnjaških režimov, ki vladajo s o zatiranju. silo ali s pritiskom. Kdor hoče, da Diktatura v Italiji ni edina, ki u- t® anarhistično »tanje odpravi, ne bija, ni edina, ki povzroča mizerne 1)0 prodajal glasov svojih rojakov ko-življenske razmere. Fašizem v Ita- ruptni republikanski stranki, niti no-liji tvorijo "narodnjaki". . Orjunaši drugi kapitalistični stranki. Reko bodo namreč tudi kandidatje vei ,n no8,lci ri4imtt v Ju*°*]aviji 80 ¡¡S razreda n narodov drugih manjših skupin. ; • narodnjaki". Delavce v Trbovljah • ^ooc.« je pod rdečim praporom socia- Sodrugi in delavci v splošnem, dne in dru«e v "**®ovini" so streljali ( drama in glasba Najboljši koncert v sezoni KJE? S. S. Turn Hall. Milwaukee. Wis. KDAJ? V nedeljo 2. novembra. PRIREDITEJ? Socialistični pevski zbor "Naprej". ALI BO TO KAKŠNA POSEBNA STVAR? Na vsak način, kajti "Naprej" slavi s tem koncertom svojo dvujsetletnico. V četrtek zvečer dne 30. okt. ob 10:16 poje mešan in moški zbor "Naprej" pod vodstvom koncertnega pevca Toneta ¿ubija na rudio več krasnih popevk. Tudi Su-belj nastopi Sam z več pesmimi. Ta Nekaj o onih, ki nočejo videti in slišati resnice Kari Trinastic. Delaj, kakor da bi večno živel.. " Piney Fork. O. — "Delaj kakor da bi več 10 živel, in moli, kakor da boš jutri umrl,", so nam rekli v starem kraju na prižnicah in v nabožnih listih. Enako pridigajo vernim v tej deželi. J Ljudje res delajo, kakor da bi več no živeli, in ko napravijo vsega na o«tajaje Jih kompanije odslove. In tedaj je treba moliti, "kakor da boš jutri umrl," kajti vzlic ogromnim zalogam živil te morda pokonča glad, 4. nov. vsi na volišče! Glasujte za ! na Povelja narodnjakov. V glavnja-socialistične kandidate. — J. K. | lomiU kosti Jetnikom "narod- njaki". Pod masko narodnjaštva se preprečuje razvoj delavskega gibanja V Italiji kot v Jugoslaviji. V obeh deželah je dovoljeno samo eno politično mišljenje: v prilog vlade. Vsako nasprotno je prepovedano. Cleveland, O. — Danes, v času ob- Mi smo za osvoboditev primorskih čutn% ekonomske depresije bi lahko Slovencev, nismo pa za politiko, s mnogo pisali in govorili o tem pro- katero bi jih spravili iz enega jarma blemu ter njegovih vzrokih, ali cleve- v drugega. landeki listi (slovenski niso izjema),! Tudi v tej deželi paradira naroa-se ne ozirajo dosti na to, nego le njaštvo pod imeni raznih legij, Ku gledajo, kako bi ljudsko mišljenje Klux Klan, na jugu se je ustanovila obrnili drugam. Eni agitirajo za re- nedavno celo pristno ameriška faši-publikansko, drugi za demokratsko gtična organizacija z imenom 'Ameri-stranko, ali delavstvu mečejo pol-na td>! Facisti", in vsi ti ljudje sanjajo, pod noge. Ce se eden ali drugi uso- kako bodo uganjali teror, kadar po- " ""¡T ?°*one* di opisati to hlapčevstvo, začuješ krik «tanejo zadosti močni . fj' prehrane — tak, kakor če otroku pripreš prst. Lahko bi naštel imena ubitih slo- " ** " ldra" In nato sledi bevskanje ter očitki so- venskih delavcev na Slovenskem, ki Mn,lPmi.t^i i * cialirtnm ji: u u« * • Moderni stroji in pnganjanje pove- ciaumom. s0 pa(m v borbi za svoje pravice. gava produkcijo toda v d Socialisti ne zavijamo in ne zakri- Ampak ni potrebno, ker vsak delavec darjem H delavg'tvu v |koJ£ j?8^ varno resnice, ker je naš namen na- ve, da je vladajoči razred naroden gto> da bi bjU bogastva ]ju^ka lMt sprotno. Bilo bi pametno, če se bi zato, da opaji^) ljudske množice. nameeto, da bi stroji delavcu lajšali tudi besedični A Križmančič prijel) Dotični "narodnjak" pravi vsake- delo, je današnji sistem tako uro jen tega pravila. Zelo so mu pri srcu mu, ki ne piha po njegovih notah, da prinaža korigti samo kapialistič-primorski Slovenci (ne kaže, da je ima vodenico v možganih. Ce se do- nemu razredu. njegova ljubezen iskrena). Tudi jaz —»- ----x~y---: sem iz tistih krajev. Tudi če ne bi bil, bi bile moje simpatije z zatiranimi rojaki, kakor simpatiziram z vsemi, ki so zatirani in izkoriščani. A. Križmančič se že dolgo naganja v dopisih proti JRZ. Prav nerazsodno dokazuje, da je treba poslati Slovencem na Primorsko sto take JRZ., ii domovina bo skoro toliko kot rešena. Kako "cheap" se to lahko napravi, pa izgubljamo dragoceni čas in si kvarimo pljuča s protestnimi shodi. Ce ima Križmančič dober spomin, ve, kako je prišlo Primorje pod Italijo. Pripravljala se je, da stopi na stran tiste skupine ,ki ima več prilike zmagati, in ki ji nudi več plena. Ko je opazila, da Avstro-Ogrska naglo Nihče se ne more pritoževati, da je to za tak spored visoka vstopnina, pač pa obratno. Imeli bomo tudi rezervirane sedeže, ki stanejo 25c poee-bej. Popoldanski spored koncerta se prične ob 2. .popoldne in drugega dela pa ob 7. zvečer. Soc. pev. zbor "Naprej" je teano spojen z zgodovino te naselbine. U-dejstvoval se je vsa dolga le.a kot delavska kulturna ustanova z naprednimi principi. Sodeluje s socialističnim gibanjem in z naprednimi u-»tanovami v obče. Dvajset let ima za seboj, kar je za slovenski pevski zbor v Ameriki redkost. Občinstvo iMi je bilo naklonjeno, dasi je imel zbor v prošlo-sti in ima jih tudi danes nasprotnik« ki pa so mu nasprotni največ vsled «ebnih zamer. "Naprej" se je vedno trudil služiti kulturi in napredku naselbine. Svojo dvajsetletnico p«, znuje v zavesti, da ima za sabo mnogo plodonosnega dela, in nadaljeval ga bo tudi v bodoče. __N«pr«jt»»c Koncert "Save" Cfcic.,., III. _ v nedeljo 30. nor priredi soc. pevski ibor "Sava" kon V ''T'13* CSPS 1 »Mirnim spo-redom Vstopnice, ki se dobe » pr£T prodaj. p„ članih in ¿lanicah ter kluba ,n v „r.du Proletarca, Z NEMŠKA VLADA V KRITIČNEM POLOŽAJU pisnik podpiše le s pnrimi črkami,! «Moli, kakor da boš jutri umrl " pravi, da skriva ime. V listu za ne- Ali sije iz teh besed še kar dru^eifa odvisno omiko in napredek se podpi- kakor velika hinavščina? To sem že sujejo s "Skrjanček", "Pevec", davno spoznal. "Dvajsetletni član" itd. Čemu njim Nekoč v mladosti sem šel s prijate-ne pravi, da skrivajo imena, ker jih Ijem na Sv. Višarje, kjer je bila slo-RES SKRIVAJO? veča božja pot Častili so kip Marije, Piše, da socialistov v stavki pri ki je bil večkrat okraden dragocene-American Steel k Wire Co. leta ga nakita. Videla svs romsrje iz 1919 ni bilo videti. Je žalostno, če vseh krajev. Ogledala sva si cerkev jih ni mogel spoznati. Ali naj nosijo in spoznala tudi način, kako je cer-napise na klobuku? če pa jo gmot 10 kev dobivala sredbtva. Rdečeiičen niso mogli podpreti, so vzroki. So- duhovnik je pridigal, kako veliko moč cialistična stranka je bila takrat v ima molitev, ako moli za vernike du-svoji največji krizi. Vsa kapitalistič- ( hovnik/ In duhovniki na tej božji na propaganda je že več let divjala poti imajo pri mamki božji izredno proti nji. Njen tisk je bil domalega veliko moč. Boljše je torej, da pla-uničen, njene organizacije so večino- čaš par očenašev duhovniku, kakor ma že razpadle, vmes pa še silni | da bi sam molil, ker ne bi imel uspe- ha. Duhovnik je pojasnjeval, da je pripravljen moliti za vsakega, ki plača dvojačo ali kaj podobnega. Naznanil je, da bo desetice v ta namer pobiral cerkovnik. Bil je to mož z leseno nogo. Kadar je dobil deseti-co ,se je prestopil po *laku, da se je odmevanje udarcev njegove lesene noge slišalo po vsi cerkvi. Duhovnik je naročal, da naj vsakdo, ki prispeva, cerkovniku tudi pove, za koga naj se moli za pomoč k materi božji. Kupček drobiža na krožniku Se je večal in duhovnik je monotono molil eno in isto naprej in naprej. O-poldne so se ljudje še ved 10 drenjsli okrog cerkovnike in mfu dsjali predpisane vsote, da bo molitev toliko več zalegla. Duhovnik pa se je naveličal, bil je pač gladen, in naznanil, da bo nadaljeval za tiste, ki so pin- Koncert pevskega zbora "Bled" ■m» «poročamo, da priredi slov. peT •ko druš. "Bled" svojo jesensko EL certno prireditev v soboto 16. nov v prostorih Slov. izob. doma ni t ranklinu. Program bo vseboval pestro zbir-ko pevskih točk. Posebnost tega v«k čem bo predvajanje "Rožmarina", venček slovenskih narodnih pesmi v prizorih. Po končanem sporedu bo igrala za plesno in proato zabavo izvrstaa domača godba. Občinstvo je vabljeno, da se te priredbe udeleži v obilnem številu. ^ BI4dča«. 0 prvi predstavi kluba št 1 JSZ <4, Chicafo, m. _ Dramski odsek kluba št. 1 je otvoril svojo dramsko sezono z uprizoritvijo vojne drama "Konec poti" v nedeljo 26. okt. U- ______ ,___________„ deležba je bila srednja. Dasi je ta Pozdravne govore bosta imela mil- ena tistih dram, ki zslhtevajo gleda-wauški župan s D. W. Hoan in John l»*ko publiko, je na našo avdijeneo Ermenc. Slednji je socialistični kan-1 M" didat za poslanca. Vse to boš lahko videl in slišal za vstopnino 50c ameriškega denarja. Anton šubelj. program bo trajal pol ure. Oddajan bo na največji radio-postaji v Wis-consinu, namreč na WTMJ. Dobite g» ako uredite aparat na 620 kilocycles, meters 483 6/10. Na radio bo oglašan tudi imenovani koncert "Napreja" in kratek opis njegove 20-letnice. Na koncertu v nedeljo bodo na popoldanskem sporedu predvajane pevske točke mešanega in moškega zbora "Naprej". Zapel bo več narodnih pesmi pod vodstvom Toneta šublja, ki poje tudi v zboru kot solist. Razen tega nastopi Subelj samostojno v več solospevih. Na večernem programu zapoje zopet zbor pod vodstvom Šublja in Heima, nato Šubelj sai^ in potem bo izvajana spevoigra "Kovačev študent". Šubelj bo igral in pel glavno vlogo, namreč študenta. Potem bo skupno petje zbora in občinstva v dvorani (coirimunity singing). čali ali bodo plačali, z molitvijo po litanijah popoldne. S prijateljem „ s\ podala Z VlSarskegs hriba proti kasarni; zelo prav namk bi prišlo pAr desetič iz cerkvenikovega krožnika. Zadvomila sva še bolj v vero kakor jo uče dušebrižniki, kajti še tako preprosta pamet mora razumeti, če le ni polna verskega fanatizma, d« je io kšeft, če duhovnik trdi, da je njegova molitev v nebesih veliko bolj in preje uslišana, kakor pa molitev navadnega vernika. Prošlo pomlad je župnik poljske fare v Dillonu, O., priredil misijon. Precej duhovnikov je prišlo na sodelovanje. Žetev je bila dobra. Župniku so farani kupili avtomobil,4 vreden tisoč osem' sto dolsrjev. Ko ti napravila dober vtis. Vloge so imeli Chas. Pogorelec, John Kochevar, Andrew Miško, Peter Bernik, Antoj Andres, Jakob Zupančič, John Hujaa, Louis Beniger, A. Garden, Anton Medved in Fra lk Božič. Režiser |e bil Joškp Qven, masker Filip Gpdina, in suflerka Katica Zupančič. Priprl ve za opremo odra s primerno sce-nerijo in drugo je vodil Peter Bei^ nik. -» Med dejanji in po igri je igral John Kochevarjev orkester. Večja skupina posetnikov je prišla iz Waukegana in druga iz Mil-waukeeja, med njimi Tone Šubelj. O volilni kampanji in drugem so govorili Joško Oven, Donald J. Lot rich in socialistični kandidat za zveznega senatorja George Koop. — Več o tej predstavi bo v prihodnji številki. P. aen usoc osem -VU ..........Ko,ik® i* •loven.kih in dmfik t^ je nekega dne vozil s prijateljem bo-1 fovcer, ki trrujajo s vami v vasi nn-goslovcem .se je avto prevrnil in žup- solbin», da o«laiajo v "Proletarcn"T niku se je zlomilo nekaj reber, bo-' goslovec pa je bil ubit. Kaj pravil Čemu napredna društva vale nn-Ave Maria: je tudi to božja kazen. .? solbine ne oglašajo svojih priredfc Nace Žlemberffer. tudi v "Prolotarcu"?___ klubom in društvom ALI telite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? Vlada ,katori načoljuja kancolar Bnaoning (na dosni na ta j sliki), j« dobila v novem rajhstagu (driavnom zboru) prvo bitim» toda težki problemi to postali io toiji, kar sa gospodarska krisa vaca. Ob sklicanju novo ga parlamenta so stopili v Berlinu na stavko kovinski delavci proti sniianju plač. Slika na levi je pročelje palače državnega zbora. I^p OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU? s»1 ž . proletarec LmI m int«r«m (Ultv»k«|i ljudstva. Izhaja vsak čatrtak. Izdaja Jugoalovaaska Dalavska TUko' aa Družba, __ Chicago, 111._ Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zvosa Editar________ Bi urin — Manager ---Frank ZaiU Charles Pogorelee SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. Address. PROLETAREC SS39 W. 26th Sfk Chicago, III. Telephone} Rockwell 2864. KDO BO ZMAGAL? Kdo bo zmagal, Pinchot ali Hemphill v Penm, Lewis ali Mi«. McCormick v lllinoisu, governer Roosevelt ali Tuttle v New Yorku? To so vodilni kandidatje republikanske in demokratske stranke. Imajo jih enako v Ohiu, v lnuiani, Nebraski itd. Tu in tam, npr. Norris v Nebraski, kandidira na listi republikanske ali demokratske stranke kak progresivec proti volji mašine. To ne spremeni resnice, da sta obe stranki kapitalistični, obe korumpirani in obe reakcionarni. V enem kot v drugem slučaju zmaga posedujoči razred, in v enem kot drugem slučaju morajo izvoljeni kandidatje službovat temu razredu. V nagrado si polnijo žepe s prigraftanim denarjem. Razen republikanskih in demokratskih bodo na glasovnici v večini držav tudi socialistični kandidatje. Glasovi, ki jih bodo dobili, sj protestni glasovi proti razmeram kakršne so. In kadar bo teh protestnih glasov zadosti, bodo razmere izpremenjene ljudstvu v prilog. VENCI NA GROBU "NEZNANEGA VOJAKA" Kadar poseti to ali ono državo ,ki je bila zapletena v vojno, kaka komisija, ali kadar je imenovan nov poslanik, ali če pridejo na obisk kake potriotične organizacije, je običaj, da polože venec na grob "neznanega vojaka". Angleška delavska vlada je predlagala svetu, da se bi ga opustilo iz razloga, ker je za vse narode bolje, da vojno čimprej pozabijo, in da se namesto vojnih spominov rajše lote z večjo iskrenostjo dejanj, ki jih bodo pripravile v mirnejše odnošaje na temelju kooperacije. O predlogu so mnogo debatirali. Generali, admirali, militaristicne organizacije koi je npr. tu Ameriška legija in podobne zveze v ku v lopi so protestirale. S tem je angleška viada dosegla namen. Predložila je ljudski pozornosti na poljuden način, kaj V6e služi miinaristični propagandi, in čemu je bolje, da se čimveč tega, kar spominja na vojno, odpravi. Grobov neznanih vojakov ne bi bilo brez vojne. Čemu jih izrabljati v namenu, da se med ljudstvom, posebno med mladino, neti nov sentiment za novo vojno in s tem prilike za nove "neznane vojake", je vprašanje, o katerem se izplača razmišljati. Slika prosperitctc v najbogatejšem ameriškem mestu NAROČNINA ta Zedinjene driave in Kanado za celo lato $3.00; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. — Inoaecnatvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj-posneje do pondeljka popoldne xa priobčitev _ v številki tekočega tedna. PROLETAREC < Published every Thursday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Inc. Established 1006. karl marx Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Pre vel C. STUKELJ Na tej sliki je drobec armade brezposelnih v New Yorku, ki čaka kruha. V mestu, kamor se steka>o bogastva iz vse dežele, v mestu, ki je svetovno finančno središče, kjer je milijonarjev več kot kjerkoli drugje, čakajo take armade dan na dan v procesijah pred kuhinjami za brezposelne, da dobe malo hra- ne ,katera jih za silo varuje, da ne poginejo vsled glada. Ako ste za nadaljevanje takega sistema, k lasu j te 4. nov. za republikansko ali demokratsko stranko. Če ste proti, glasujte socialistično. Socialistična stranka ima svojo rubriko na glasovnici v skoro vseh državah. Oddajte svoj glas celotni socialistični listi. DIKTATURA KORAKA . . . "Malo razgleda po Evropi HH sednik republike vojskovodja iz velike svetovne vojne, maršal Hindenburg! Seveda pa po-, meni pohod diktature v Nemčiji isto kot državljanska voj- ponekod pa se pripravlja na stavnik avstrijskega' fašizma, pušča parlamenfin predaje vso nV Zakaj v Nemčiji so močni odločilni korak. Diktatura, ka- ki namerava uvesti v Avstrijo oblast predsedniku vlade temu §OCMmi kršna vlada že leta v Ituhji diktaturo. Lani je vlada pod in temu. Diktatura bi «bila tu. . ..... . , .. .. stopa tudi v Avstrijo, stopa v pritiskom opozicijonalcev mo- Avstrija, vzgled demokratične 90C,al,stl«na. potem so fašisti Ljubljana, 8. oktobra 1930. ke, ki je prav« žlahta Hajmve- lahko proglasi diktaturo, ne •Škorenj z ostrogami diktatu- ia, načeljtij« oa viadi dosoua da bi predla eno samo kapljo re koraka po Evropi. Ponekod nji minister vojske Vaugotn. kryi na tej peti. Vlada enoje že stopil na tilnik delavstva, Toraj vlada, ki je uprav pred- stavno izda proglas, da raz- in so močni komunisti. Najmočnejša stranka je države v Evropi, je prišla torej tako daleč, da lahko vsak dan dobi diktaturo. Kako bi jo ljudstvo sprejelo, je seveda In nato komunisti. Te tri ve-, like skupine se gledajo kot škilava očesa. In tako približno je tudi v balkanskih državah . . . Kaj sledi iz tega?. Da se meščanske stranke vseh držav pripravljajo na uvedbo dikta-1 ture, da nacionaliStično-fašisti-čne oborožene skupine raznih evropskih držav pripravljajo) pohod na oblast, da mislijo u-vesti nasilje in tako barbarstvo, kakršnega izvršuje italijanski NOV ZLOČINSKI VAL V New Yorku, Chicagu, Clevelandu, De-troitu, Philadelphiji in drugih mestih čistijo, oziroma izganjajo že mnogo let zločince. Vsak nov župan in vsak nov policijski načelnik obljubi počiščenje tako rekoč preko noči. Ali vzlic temu ostane vse po starem. V mnogih mestih je graf ta toliko, da se je razvila nova "obrt" — preiskovanje grafta. Nekdo jemlje podkupnine ali si je organiziral novo "raketirstvo", da mu donaša stotisočake. Treba je komisije, da "škandal" preišče. Tako imamo vsake sorte "raketirstvo" in graft, in istotako vse polno preiskav, kar je zopet ene vrste "raket" ,ki donaša članom preiskovalnih komisij, njihovim advokatom in višjim klerkom lepe plače. Zares, to je idealna dežela! Pozna se ji, da je bogata, pozna pa se tudi, da se koplje v korupciji. Če in kadar bo ljudstvo hotelo,^ bo lahko spremenilo sistem v toliko, da bodo bogastva služila njemu, in tedaj odpadejo tudi Komisije, ki preiskujejo graft . REZERVNA ARMADA Iz uradnih ugotovil je razvidno, da je v New Yorku 800,000 brezposelnih, v Detroitu 100,000, v Chicagu med 400,000 in 500,000. Povsod so številke velike in zdaj na zimo so tudi Hooverjevi preroki trajne prosperitete priznali, da je res precej brezposelnih. Poljsko in hoče stopiti v Nem- rala izgnati iz Avstrije glav-čijo — zavzeti hoče Evropo. nega voditelja avstrijskih faši-To je zadnji krč izginjajočega 8tov majorja Pabsta (znan iz družabnega reda, to je zadnje nemške državljanske vojne, ko zatočišče kapitalističnega reda je daI umoriti Karla Uebknech- drugo vprašanje . pred odločilnim bojem dveh te- u in Roio Ureemburgo*©), Poglejmo na Poljsko. Tam-oajev, dveh svetov — delavske- z(jaj pa je — po(j pritiskom no- kaj je maršal Pilsudski razpu-ga in kapitalističnega. Zadnja ve via(je seveda — deželno so- 8til sejm (parlament )ter raz-obhka kapitalistične državne diiČ€ na Dunaju ustavilo pošto- pi—l volitve. Toda Pilsudski uprave je diktatuKa. In ta sto- panje proti njemu in Pabsta te pravi, da se poljska ustava v*e-pa zdaj v Evropo. dni pričakujejo, da ae vrne v kakor mora izpremeniti. Vzeti Dogodek v Trstu je razburil Avstrijo ter poseže v boj z*> treba pravice poslancem ter I mnoge. Razburil je nekoliko osvojitev rdečega Dunaja 7 jih dati enemu samemu krmar-( !) tudi jugoslovanske nacio- tT0jimi oboroženimi fašistični- ju drüave. Z drugimi beseda- . s. ... . ,. , naliste, ki so spet ibruhali ogenj mi bandami. V Inomostu mu mi. Pilsudski bi se rad okli- f«f«tičm režim že vsa zadnja na Italijane na sploh, češ da že pripravljajo svečan sprejem, cal za diktatorja. In da bi mu |let*' lm *** 2., ^ " pl"! so oni barbari. To nacionali- Socialisti imajo proti faši- bilo to laže, hoče dobiti večje T Emp? J™* ?lkutu[*> kl stično ščuvanje je nekaj naj-; 8tom organizirano svojo orga- število glasov ob volitvah za- » Z. državah ze na bolji nesmiselnega in najbolj „¡2acij0f uko zvani Schützend se. Zato se je vrgel z vso silo P\* barbarskega na svetu sploh, (obrambna zveza), ki je na- na opozicionalce, pozaprl krog 1 l* krvjo d*Uv*k,h Zakaj povsem zmotno je, grdi- sprotna fronta aVstrijskemu poslancev (največ sociali- »noz,c ti italijanski narod. Potrebno hajmveru. Takoj po nastopu «tov) v ušive zapore Bresta Ce zdaJ 8 takc*a vld,ka P°-je protestirati proti flašistične- %e nove vlade> v Rateri . ay_ Litovskega ,ter se vrgel poseb- *Iedamo na tržaški Primer mu režimu kot sistemu, ki je strijski fašistični vodja Star. no še na opozicionalce is Ukra- *>»rbarske eksekucije štirih Slo-odgovoren za vsa U dejanja. Kenberg notranji minister, na- J«ne. Ukrajinska manjšina je vencev 'S1 moramo biti v svesti, Treba je protestirati proti vsa- merava vlada oz. notranji mi- najbolj močna in najbolj kom- da Je stonl to t*"«*™ režim, kemu nasilju sleherne vlade nister rMplutiti to sociali.tič- 'paktna v poljskem sejmu in k| «•tira vse opozicionalce, bo-sleherne države. In treba je no obrambno zvezo ter jo pre- zato je treba njo najbolj ubiti. dm nmro*P? imeti malo sirsi pogled kot sa- predati. Socialisti so imeli te Sadovi Pilsudskega pokol ja J« »toni to nasilje mo od doma do Rima! Zakaj dni na Dunaju zborovanje vseh nad Ukrajinci: bombni atenta- režim diktature, ki se plazi po rasistično nasilje je nasilje ,ta- 8Vojih dunajskih 2aupnikov, «> požigi, uboji, kazeiuke ek- ^Evrop, s svojim, krvavimi lijanskega dela pohoda dikta- kjer je vodja obrambne zveze, M>edicije, tisoče žrtev, .totine rokmmu In ce protestiramo ture na vso Evropo. |dr Juh|u Deutftchf čal 0 porušenih vasi. Sadovi Pilsud- Poglejmo malo po Evropi! teh nakanah režima. Sprejeli «kega terorja nad socialisti: Videli "bomo da celo v drža-'so d, dft ge morebitni najboljši voditelji delavstva vj*' dlkU^ k?* ******* vah ,ki so bile doslej za vzgled razpustitvi vsi člani obrambne «Porih, najboljši delavski agi- ™ *X*d**>\ v.kap,ta,,?t,c~ demokracije, nastopa nasilje zve2 e priključijo stranki in tvo- »•torjl v podzemskih ječah. T, ,U!H! . .. |rijo rediteljski odsek stranke. Vse za en cilj: da se ubije Jn Avstnj. Poljski m^Nemc.j» Avstrija. Vodja §trankinih ^¡teljev bo vpliv poslancev in da bi faši- 111 •• drugod! Sleher- proti tržaškemu barbarstvu, potem moramo protestirati pro- diktature. V Avstriji je bila lani veli- 0§u, dr DeuUch. Na fboro. stične grupe čim bolj močne ni' ki ne Protestira glasno ali ka državna kriza, ker so avstrijski fašisti, takozvani "haj- vanju je znani soc. vodja Adler /kt a u i. v dejal, da je kar skoraj želeti, mveri (Narodna obramba), a \ a t u ,A .. , j , ,, , ' ,da vlada razpusti obrambno zahtevah, da se določbe do-|zve d> ^ ¥Mj inoiem,lvo sedanje ustave Klede prav.c „„„.^ k.j M dog>j. le me predsednika vlade izp.remenijo, izšle iz volitev. Zakaj spričo vsaj v svojem srcu o priliki fa- takega terorja se bodo opozici- Stoičnega zatiranja naših roja-onalni volilci bali iti na volišče, kov T ^morju proti fašizmu , tem bolj strnjeno pa bo kora- kot »temu, proti diktaturi vse ^ kala fašistična skupina, kar bo EvroPe» ™»rvec neti narodnost- • . . , J J ----------Vlada seveda "trdilo Pilsudskega položaj in no da se predsedniku vlade da vec 80ciali8te ž€ eganja. Kar na mu olajšalo namero, proglasiti kot d»k^<>, pravic, ki naj se j,h odtrga Dunaju doglej loh . Mq se za diktatorja ter odvzeti de- kl "^^P1^ ----- To Pravi, za- mogoče, to se dogaja poslej: »av^vu pravice. Torej tudi tu lrraf *vnt>° sece v Avstriji. vrat evropskemu dela«s^vu! polaga diktatura svoj krvavi [ Najboljši dokaz za trditev, škorenj nasilja na poljske de- da nastopa fašizem v Evropi lavske množice. složno z roko v roki, je dej- In v Nemčiji? Adolf Hitler, stv°tt •vttriJtk? jn parlamentu. htevali so okrnitev demokraci-1 .. « . . ■ u , • . . . ,. . ... ; cenzura pleni delavske časopi- je ter hoteli postaviti prvi te- t ,. .. , . • aiut i rv t ' i in nacionalisti hodijo po melj diktature. To je izzvaloL^.u 4 j • • , o* 41 x . cestah ter napadajo socialistič- seveda velik protest levičarjev, ne delavce. 2adnje mesece je v _____________________ predvsem socialistov, ki imajo | ^ do ; ¡h tpopadov Jd vodja nemških fašističnih obo- * ^ ^,in nr^d1001 f" tema dvema taborna in to o- roženih band, tako svanrh na- ^ t^P ^ predsednika vlade pa so hote- stro ra2po,oienje je zahtevalo rodno socialističnih "delavcev" J ' •"'J^™« Prav te novp0linaiWn kT™" SV°Je,f? marsikatero žrtev. - kakor se imenujejo lažnivo " poveljnika. Kdo je zmagal? ( avttrii.ki fašisti r^ - ^ P^al ves pogumen spri.,^^1^' Kompromis: predsednik vlade ^ ~ iT^d^M ud.T ¿0 dogodkov v Avstriji in Polj- P"hodn? ^^ je postal dunajski policijski di- Popravljajo na državni udar, » nrerpisnip avojp »e posvetujeta o taktiki za bhž- rektor Schober, napol vojaška dokazujejo spet današnje vesti ** ra™ Precej®"J® svoje ^ dni se8tanka se bo oseba. Diktature ni še bilo, časopisov: V Gradcu je na vohvn€ zma^e 14' sept t ---— - ---------- toda prvi korak zanjo jo bil shodu hajmverovcev izjavil šta- storjen. Letos je Schobrova jerski vodja Pfriemer, da bodo (so druga najmočnejša stran-,P"1®«, obeh vodHeljev astrij- kn v parlamentu), ter napove-neJmSk,h faf">toy udele- žil tudi sedanji avstnjsiki prod- »lorjen. l«ios je »cnoDrova jersni voaja finemer, da bodo ^ . "av tafco jsr^čiK '«••'jan^im faši-krič.nskih socialistov . prola- Rimi Spričo teh vesti, ki jih je Ju ter deja, dobesedno. "Dnevil'tom je. ld»i ki , t«n Setplom na colu; poleg to- napovedal tudi sam SUrhen,- d.nain>er. državnega sistema da J/ faS.1ZeJm 8ftm0 *u pr:,£ do*uJ ¡t* rber« ™ ,stem «hodu kot štet^voiitv. M d.i. ^ ..... ■ — — v .do dv. hajmv«rov.k« m.- notr.nj. minister, je vsa A v- me|j ui(mu pohod». Na poti nistr. .„ „cor St.rbonberg vo- strija v pričakovanju, da bodo do ^>Ultj bomo r.dik.lno i,- . . D) dja Hajmvera, z. notranjega skušali avstrijski fašisti napr«-' m državo Prišla bo pomorskimi Slovenci? Sia r im,ni,ter HrbTr' T" tR P°i0d n", Dunaj pred ura, ko bomo napravili konec Borboprotijašizmu vseh drža» pf.» tako hojmvmrovoc. V vi«. 8. novembrom, ko so vršijo na- • . poVxro£il» de---- '---J--- — d.^di». »orej ž« d t« ...»rij.k« povedane volitve. Ta državni mokr«'cij." Ilitler torej prav . ........ .itako napoveduje diktaturo v je «te vlada fašistična m tot»j Nem£iji. jn v Nemčiji je pred- fašista, poleg njiju sami mini- udar bi bil povsem mogoč, «j '.''T'^'nnv.HuV^^iU.lVuJl' »tri krfčanske-socialne stran- jo m vlada fašistična m tore i »g__»___vt__xi i i _____i italijanska zadeva in da je tu dovolj nekak nacionalni protest Jugoslovanov radi nasilj bo vodilo le mednarodno organizirano delavstvo, proti kateremu je naperjen pohod diktature. A. B. C. (Nadaljevanje). Marxova obsodba je uničujoča, vendar moramo priznati, da se je Proudhon — kljub očividni nedostopnosti — pošteno in marljivo trudil, da pride tako iz kapitalizma koi iz utopizma in izdela načrt za gospodarski red po katerem bi mogli ljudje, kot jih je on spo^ znal, živeti svobodno, delovno in praktično življenje. Naloga, ki si jo je stavil Proudhon, je bila ista, s katero se je pečal Mam: kritika politične ekonomije in sentimentall nega utopičnega socijalfzma. To je osnovni ton, ki preveva skoro vsako poglavje Proud-honovega sistema. Primanjkovalo mu je le potrebnega znanja in zgodovinskega smisla, da bi bil kos svoji nalogi. Vsa njegova kritika obstoji bistveno le v pritoževanju, da se bogastvo in revščina kopičita nasprotno drug drugemu ,in da se kažejo nasprotstva v gospodarskih kategorijah: uporabna vrednost, menjalna vrednost, delitev dela, konkurenca' monopol, stroji, lastnina, zemljiška renta, davki itd. Proudhonov specijalni problem je bil: "Delavci neke dežele ustvarijo letno blaga recimo v vrednosti 20 rhilijard. Ce pa si hočejo delavci kot konsumenti zopet kupiti to blago, morajo plačati 25 milijard. Delavci so torej ogoljufani za petino. To je strašno nasprotstvo." Proudhon vidi goljufijo o-ziroma tatvino v sferi izmenjave in ne v blagovnem proizvajanju in ne vpraša se, kako se more blago zamenjati za vrednost 25 milijard, ko pa delo ustvari le za 20 milijard vrednot? S čim naj se krije 5 milijard pri-bitka? Ostala protislovja ,ki jjh je poudaril, •sicer niso nova ,toda on jih duhovito obdeluje. Na primer: Bistvo menjalne vrednosti je delo, ki ustvarja bogastva; toda čim več bogastva proizvaja, tem manjša je njegova menjalna vrednost. Ali: delitev dela je — po Smithu — eno najbolj učinkovitih sredstev za večanje bogastva, toda čim prej napreduje delitev dela, tem niže pada delavec s tem da ga delitev dela izpreminja v brezdušni avtomat male delne operacije Po doibno velja za stroje. Prv tako: konkurenca napenja moči, toda povzroča mnogo bede ker vodi v potvorbe, nadkoristi in v boj človeka proti človeku. Dalje: Davki naj bi odgovarjali sorazmerno premoženju vresnici odgovarjajo sorazmerno bedi. Ali: Privatna lastnina zemlje naj bi pospeševala produktivnost, v praksi pa jemlje zemljo onim, ki jo obdelujejo. Na ta način zasleduje on gospodarska nasprotstva. Povsod torej teza in antiteza ali antinomija (nasprotstva med dvema dobro utemeljenima načeloma). In iz tega nasprotja izvira beda. Rešitev ali sinteza je ustvaritev gospodarskega reda v katerem naj ostanejo dobre stvari kategorije se odstranijo slabe in se izpolnijo zahteve pravičnosti. Tu socializem ne more pomagati: Kajti družabni red sloni na preraču-nanju neizprosne pravičnosti in ne na onih rajskih domišljajih bratstva, požrtvovalnosti in ljubezni, katere hočejo sedaj tako številni socijalisti vzbuditi v ljudstvu. Zaman je, ako po vzgledu Jezusa Kristusa pridigujejo potrebo požrtvovalnosti in v tem tudi sami pred-njačijo z vzgledom: egoizem je močnejši od njih in krotiti ga more le strogi zakon nespremenljiva gospodarska določba. Humanistično navdušenje lahko povzroči potrese, ki so ugodni za napredek civilizacije, ali take krize mišljenja imajo prav tako'kot ko-lebanje vrednosti le ta uspeh, da le še trdneje in bolj omejeno utemelje pravičnost. Narava ali božanstvo je vsejalo nezaupanje v naša srca; ni verovalo v ljubezen človeka do sebi enakega; in jaz pravim v sramoto človeške samozavesti, ker naše hinavstvo mora enkrat že nekaj slišati: vsa pojasnila znanosti o načrtih predvidevanja o napredku družbe kažejo globoko sovraštvo do ljudi s strani boga." (Sistem gospodarskih nasprot-stev ali filozofija bede, I. zv.). Prav tako ostro obsoja strokovne gibanje in njegova bo-jevna sredstva, potem državno socijalno politiko kot sploh vse delovanje razredne organizacije in države. Edino sredstvo za uresničenje socijalne pravičnosti je ustanovitev družbe producentov, ki medsebojno zamenjavajo svoje blago po množini dela, ki tiči v njem, si nabavljajo delo v potrebni meri in sorazmerju s pridobivanjem bogastva, ali pa jasno povedano: ustvariti red, kjer sta si ponujanje in povpraševanje v ravnovesju. (Dalje prihodnjič.) ŠTETJE BREZPOSELNIH PRI NAS IN DRUGJE Nekateri ameriški dnevniki sproti beležijo . kaj je točno število brezposelnih v Angliji, katerih je sedaj nad dva milijona. V Angliji imajo sistem štetja, ki vsak teden sproti pokaže točno število brezposelnih delavcev. In ameriški listi k vsakemu izkazu dodajajo komentar, da je «ituacija kritična in da se brezposelnost v Angliji veča. Cisto nič pa jim ni da bi dognali koliko je brezposelnih v tej deželi. Vzlic temu molku se bo morala tudi ta dežela pobrigati, da u-vede angleški statistični sistem in pa podporo za brezposelne. ALEKSANDER NEVEROV I Taškcnt-kruha bogato mesto (Ruska povit iz dni velike lakote.) Prevedel I v a r. V u k . (Nadaljevanje.) Majhen, zmečkan košček, od prahu umazan, je bil njegov. Ni utegnil zasopsti in že je gospa vrgla drug Košček. Miško je uprav vrglo z nepojjnljivo silo. — Serjoška, vzemi! Toda krivonogi dečko z večjim trebuhom je bil hitrejši od vseh. Vrgel je Serjoško, da je padel naravnost na nos. Serjoška skoči; ničesar ne vidi. Zamahne z obema rokama, a udari mimo. A krivonogi deček v dolgi srajci se je oščetinil kakor bober in se postavil Miški po robu. Dva druga sta zakričala : — Daj mu, Vanjka! Miška si je popravil vrečo na ramah, dvignil kapo, ki mu je zlezla na oči. — Daj! — Misliš, da se te bojim? — Daj, daj poakuai! Sedaj je gospa vrgla zopet košček. In istočasno je vrgel nekdo iz okna vagona trdo zmečkan papir. — Ah, vrag vzemi! Miška bi se najrajši raztrgal na dva dela. A to je nemogoče. Skočil je za papirjem. — Nekaj je vsekakor v njem! Razvil je zavojček s trepetajočimi rokami, a v papirju so bili — cigaretni ogorki. — Tfu, copernik, da bi te črvi! Igra se je nadaljevala dolgo. Zdaj je prevrgel Miška dva nasprotnika, zdaj zopet se je dvema dečkoma posrečilo prevrniti Miško. Priboril si je največ koščkov kruha in odleglo mu je. Gotovo se najde še zopet fintikljuška. Naj meče, če se ji ne zdi škoda. Samo da pride do Taškenta, da prinese kakih petnajst funtov zrnja za posev in nekaj kosov kruha. Težke gospodarske misli so se mu podile po glavi. Misel, da bo prihodnjo pomlad lahko sejal, je vzbudila v Miški prijetna čuvstva. Suho, gladno telo je objemala sladka utrujenost. Serjoška si ni priboril niti koščka kruha. Zgrabil je košček, a še tega mu je iztrgal krivonogi Vanjka z velikim trebuhom in mu z velikimi nohti opraskal obraz. Sedla sta za postajo. Miška je preštel nalovljene koščke in rekel: — Pet! Tri meni ,dva tebi. Serjoška je hlastno pogoltnil kruh. Glad se je oglasil še eilneje. — Miška, daj še nekoliko! Nisem se najedel. — Za sedaj dovolj. Napiješ se vode in ležeš spat. — Glej, ta košček še daj! —- Kateri? — Ta ... na kolenih ti leži. Tudi Miška se ni najedel. Potipal je košček, ki ga je ukradel mužiku. — Vedno govoriš daj in daj! A ti, kdaj mi boš ti vračal? — Dal sem ti žebelj. — Izžrebal sem ga. Serjoška je utihnil. Miška je vzel iz žepa prižrebani žebehj in mu ga je vrgel pod noge. — Pojej ga, če nečeš moje družbe! Dolgo sta oba molčala. — Koliko koščkov mi dolguješ? — Tri. — Glej ga, glej! — Koliko? — Izračunaj! Medpotoma, ko sva počivala, sem ti dal en košček. Na postaji, ko sva se odpeljala, dva. Sedaj zopet dva koščka. Torej štiri. Nisem tak, da bi ti rekel več, kot je v resnici bilo. Serjoška je zaplakal. — V črevih me zavija . . . 11. Po noči je deževalo. Preplavilo je ves prodor, kjer so bili mu-žiki in babe. Zakadila so se ognjišča, nekje so se jezno zmerjali. Nekdo je kričal v temi : — Tam je krompir! — Kje je krompir?. Cele čete so zbežale na postajo, zbežale pod vagone. Samo baba, ki je ostala na prostoru, je jezno zmerjala: — Mikolaj, kam so te odvlekli hudiči? Dolgo sta brodila Miška in Serjoška po ki žah, spodtikala se ob jame. Prišla sta pozno na kolodvor. Sesti ni bilo kam. Stisnila sta ae k rfteni na hodniku, sedla na tla. Serjoško je bolel trebuh. Miška, "na ¿tran" moram. Wm. B. PUTZ j Florist Cicero's LEADING LARGEST OLDEST Cvetlice in venci sa vse »lučaje. 5134 W. 25TH ST„ CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. — Zopet "na stran"! Beži hitro. — Pojdi z menoj! Miška je nejevoljen pljunil. Ujezil se je. — Kako čuden si, Serjoška! Tebi je potreba, pa kličeš mene. Saj tu ni volkov . . ., ne ugriznejo te. Menda desetič je že Serjoška tekel, se krčil, jokal in zopet govoril z upadlim, razburjenim glasom: — Miška, kar teče iz mene . . . — Ne krči se! — Ne krčim se . . . Samo teče . . . — Požiraj sline! — Creva se mi obračajo. Miški se je za malo zdelo, ukvarjati se s takimi stvarmi. Rekel je z lepim glasom: — Bo že minulo, samo ne misli na to. Grižo imaš radi slabe vode. Serjoška ni mislil. Trepetajoč-se je stiskal k tovarišu, da bi se nekoliko segrel. Zapiral je oči. — Zebe me! V mračnem svitu svetilk so padale debele kaplje dežja, pljuskale v lužah, bobnale po strehi postaje. Pribežal je človek v usnjenem suknjiču, v hodniku trčil s peto ob peto, stopil Serjoški na nogo. Serjoška je zajokal. Miška je nategnil star očetov suknjič do ušes in gledal utrujeno. — Zakaj jokaš, Serjoška? — Zebe me. Glava me boli . . . Da bi se kaj ne zgodilo! Miška se je pre-ril med ljudi in zakričal : — Sodrugi, naj se pogreje bolan deček ! Nikdo ni odgovoril. % Tedaj je Miška posegel po zvijači. Prijel je Serjoško za roko in zakričal še glasneje: — Pustite! — Kdo je? — K mami greva. Prerila sta se v kqt k vreči kmetice. Zakričala je: — Kam sta se stisnila? Mislita mar, da sem vaju čakala? Ako treba z zvijačo, tedaj z zvijačo. Brez zvijače ne gre. Nikoli še ni bilo v Mišku takšnega glasu kakor sedaj. Tako ljubeznivo je govoril: — Tetka, ali si buzuluška?*) — Proč od vreče I —" — Ne dotakneva se je. Zraven sedeči mužik je rekel, ne da bi dvignil glavo: — Za lase ga potegnil, da bo vedel. — Mater sva izgubila, a oče je umrl za lakoto. Zopet je rekel mužik, ne da bi dvignil glavo: — Tudi jaz sem sirota in hodim brez očeta. Miška se je segrel pri vrečah in malone zadremal. Že je hotel prav zaspati; kar zakriči Serjoška kakor brez uma: — Kirgiz! Otrok pri kmetici je zajokal. Jezno je rekla: — Ne kriči, otroka mi prestrašiš . . . A Serjoška je zopet zakričal: — Gori! Zavedel se je in si zaželel "na stran". Potem je tiho zastokal in nagnil glavo na kolena. Miška je ves obupan zaprl oči. Mislil je na Taškent. Po glavi mu je neprestano krožilo petnajst funtov pšenice in dve vreči, polni kruha. V mislih je visel na odbijačih, plezal na strehe vagonov, skrival se na lokomotivah in noben vojak, noben načelnik ga ni mogel izslediti. Gledali so na streho — on skoči s strehe. Pogledajo na lokomotivo — on skoči z lokomotive. Povsod so govorili: — Kakšen razbojnik?! — Kdo? _Tisti dečko buzuluški iz Lopatinske vo- losti"). Brez karte potuje in brez dovoljenja. Toda ni ga mogoče zapreti v orta-čeko. A poleg je vztrepetaval Serjoška, cvilil kakor ščene in bledel. Miška je gledat nanj z namršenimi, nejevoljnimi očmi in mislil: — Zakaj sem se zvezal z njim? Bolje bi bilo, če bi se ne vezal. Ali sedaj nič ne pomaga : pogodba. Ce ga pustim — propade. Voziti se z njim — dolgo ne prideva v Taškent. Eh, durak! Samemu se ni hotelo na pot. Tako pa: nabereš šest koščkov kruha, jesta pa dva. """•) Busuluk — kraj in vas med Samaro in Orei-burgom ob reki Samari, ki «e pri mestu Samara «tliva v Volgo. . •♦) .rex, okraj. (Dalje prihodnjič.) Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. 2AGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111. Tel. 6524. Gospodinje, xahtevajt* v trgovinah kruh k nale pekarne. Vtisi iz Goriške Piše Matt Petrovich (Konec.) so, da mora v bližnji bodočno- nov Italijanov trajno nosilo Bivši Amerikanci. sti izbruhniti nova vojna, ka- jarem diktatorstva. Opozicija Ob priliki ko sem obiskal tera jim prinese rešitev. In ne proti fašizmu narašča vsak majhno vas v hribih severno samo da so prepričani o neizo- dan. Tisoče inteligentnih in od Gorice, sem naletel na mno- gibnosti nove vojne, zdi se mi, izobraženih Italijanov je že go ljudi, katere sem poznal še da si te vojne celo žele. Vojna zbežalo preko meje v Francijo v Clevelandu. Bili so to bivši sejim zdi manjše zlo kakor pa in drugam. V tujini delajo Amerikanci, kateri so iz raz- življenje, v katerega so danes načrte in čakajo prilike, da ličnih vzrokov odšli po vojni obsojeni. In pri tem ne smemo strmoglavijo Mussolinija ter nazaj v svoje rojstne kraje. V pozabiti, da so goriški Slovenci njegove fašiste. Ideje, za ka-pogovorih z njimi sem spoznal, videli vojno v vseh njenih g«o- tere sta se borila Mazzini in kako bridko se kesajo ker niso »otah. ## Garibaldi, imajo med Italijani ostali v Ameriki. Tisto malo Seveda ni nova vojna v E- mnogo pristašev in njih vrste denarja, katerega so nekateri vropi izključena, zlasti ako P°8tajajo večje z vsakim dne-odnesli s seboj v sian kraj, so vpoštevamo divjanje skrajnega vom- Fašizem in demokraci-kmalu porabili. Navajeni ma- nacionalizma, kateri ravno da- Ja 8ta <*v» principa, ki si telo boljšega m udobnejšega živ- nes dviga svojo glavo v mnogih zeljno nasprotujeta, zato med Ijenja v Ameriki, zdaj veliko1 evropskih državah. Vendar nJima ne ™ore biti kompromi- Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miškovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street ! S« priporoča Slovoncom v posot j M>###MliHi#|#imHlüi Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tol. 147». JOHNSTOWN, PA. j ...........MMMMll pa ni nova vojna nikakšna ga- 8a* rancija narodne in politične Kadar se zagrabita demo- tr#tjo n#d#,i° ob 2:30 popoidn. v oimn/\»IIM»M»»«»HMIM»MII Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s moianim blagom. Peči in pralni stroji posebnost. Tel. Herminie 2221. . kislini v ielodcu, pekočini, vzdihanju, ne preostaja denarja, se mi bruhanju in pro.i zapeki. Trinerje-zdi, da bi nekateri lahko malo vo grenko vino vsebuje "Buckthorn" bolj pomagali svojcem V sta- kaskaro, malt ekstrakt in kalifomij-rem kraju. Prepričan sem, da 8ko vi,° — v8i iigti ie,iWni ek8trak' ako bi s svojimi očmi videli to ¡¡^^ ZASTONJ bedo in pomanjkanje bi bih T ^ jiredna progta ponudba pripravljeni od ust pntrgatl SI Vpra6ajte vašega lekarnarja za eno steklenico Trinerjevega grenkega vina. Jemljite ga kot je predpisa 10 de- Pristopajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita si dnevnik "PROSVETA" Staao sa colo loto $6.00, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova drafttva. Deset č!anov(ic) je treba sa novo društvo. Naslov sa list in sa tajništvo le: 2657 S. LAWNDAI.E A VE.. CHICAGO. ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:80 — 6.30 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 Ali rabite perje za blazine? Pilit« po vsor* c« kater* vsakomur polijemo ZASTONJ. Imamo tudi k« sto-iovijom blazin«. Za popoln« sa-dovoljstvo Ji iimo. ALBERT STETZ FEATHER CO. 136 Passaic St., Passaic, N. J. če se ne počutite i TRINER S BITTER WINE kako malenkost, da jim pomagajo. Ni treba, da bi bila ta pomoč ravno v denarju. Oble-i*«* dni- Potem . • •• . boliše. nesite kar je ostalo vašemu ka bi jim vedno prav prišla,, ^ in iahtJevajte vai denar ker je Um precej draga. Stro- naMlj! Naprav*e u poskus še danes, ški pošiljanja malo obnošene obleke niso veliki in tam jim bo toliko zalegla kakor da bi bila nova. Taka materijalna pomoč je menda edina pomoč, katero jim moremo dati v sedanjih razmerah. Lahko sklicujemo protestne shode, lahko sprejemamo resolucije, v katerih obsojamo fašizem, njihova beda ne bo s tem prav nič olajšana. Bodočnost. Ko sem se pogovarjal z rojaki na Goriškem, pa naj bo v mestu ali s kmeti na deželi, sem dobil vtis, da so trdno prepričani, da je današnje stanje nekaj začasnega^ nekaj, kar ne more trajati dolgo. Uverjeni eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeees John Metelko, 0. D. Preiščemo oči ln določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. oeeeooooooeoeoeoeooooooee« Dr. Otis M. Walter If ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. • V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. svečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih In sobotah. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bliiini «rada SNPJ hm Prolotarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. VINKO ARBANAS 1320 W. ISth St , Ckicago, 111. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA 4 TRGOVINA CVETLIC. Svošo cvetlico sa ploso, svadbo. pogrobo itd. Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Pro-letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravo-časno! Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogdon Bank Bldg.) Ursdne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. svečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., In od 6. do 9 svečer. Tel. Crawford 2893. r Tol. na domu Rockwall 2816. 4»MMMH»»MMMMM»MI Slabe case ii- se lahko prebrede, ako imate hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Chicago, III. — .. . • Ml Ml >Al>A9m1m itmmmii^wj&mimmm Adain Mllkovičs SUŽNJI KRVI , . ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA [i vh pravic« 4« ponaliia u ProUltru pridrlvj« ivtor. ^ fl/if tit&fMWTßfißttät uivlü (Nadaljevanje). ' è> ( fW ft t iw êw éW êw è^ êw èw èv< âw êv t êw èvv êwêw ên êWêwêvy ê\*/ êw êw M ê'w Moderne trgovske smernice in bo- j Xft K dočnost slovenskih trgovcev P/se Joseph A. Siskovich V tem času sta Barboa in njegov drug gnala po ulici zajetega lopova, ki je moral nositi vse nakradene stvari. Detektivova obleka se mu je prav podala. Srečavali so stražarje, bodisi da so stali na križiščih, ali pa nadzorovali ulice. Barboa je ob takih prilikaii vselej sunil raiztrganca v rebra; "Hitreje, lopov, hitreje!" Vels je stopal potrt in obtežen z nakradenimi dragocenostmi Še dokaj hitro. "Hehe," se je nekoč ozrl, "od nas vseh, jim je ostala — samo moja brada!" "Bog zna," je pristavil oni drugi, "koliko let ji bodo naložili." "Smrt na veäalih!" je trdil Barboa in sunil Velsa v hrbet. Tisti hip so bili namreč srečali zehajočega stražarja. Pot jih je vedla proti kolodvoru. Zasačenega zločinca naj bi ekakortirali na kraj zločina. Se pol ure imajo časa do odhoda brzovlaka. Treba je bilo požuriti korake. Take sreče že dolgo niso imeli. Ubogi stražarji! Mogoče de sedaj stoje in čakajo na nje, si je mislil Barboa. Bedaki! Lisica gre noter pri eni luknji in ven pri drugi! Strah, ki jih je bil trenotno prevzel, se je prelevil v neizmerno radost. Tak plen! Barboa si je pomel roke. V njegovi duši se je odpiralo življenje. Hedy! Kupil ji bo vilo, lepo elegantno in v njej se bosta ljubila brez konca in kraja sama, čisto sama. Nikamor je ne popelje »nikomur ne da gledati v njene oči. Sam, čisto sam hoče užiti, zaprt pred Ijdnu in pred svetom vse, kar se v življenju užiti kraj ijuoeče zene more. Tudi Vels je postajal razigrane volje. Pozabil je, kakšna je njegova vloga in se je s stražarjema kaj rad spotoma kaj pomenil. Nikakor mu ni šla iz misli njegova brada, ki jo na policiji tako plašno ogledujejo. "Pošljemo jim," je bušnil v smeh, "še vajini dve bradi. Po pošti ju pošljemo. Potem naj jih zapro, ali pa potoeaijo; ako ne na vislicah pa na žrebljih v sobi policijskega inšpektorja." Ko je to izrekel, je predramilo tišino ropo-tanje motornih vozil. ' Nič hudega sluteč so korakali dalje s pospešenimi koraki. Se dvesto korakov in na postaji so. Tisti hip so pridrveli stražarji. Na prvem vozilu je sedel oni detektiv v Velsovi uniformi. Trojica je obkoljena obstala. Zgodilo se je vse trenotno; še misel bi ne utegnila ubežati. "Previdnost! Nastavite!" je ukazal tovarišema Barboa, ki je še vedno upal na rešitev. Skočili so v trikot obrnjeni drug k drugemu s hrbtom in vsem naokoli nastavili samokrese. Nastala je trenotna tišina. Črne cevi so zevale druga v drugo. Kdo naj prične? Streli iz bližine so opasni! Nikdo ne tvega rad življenja. "Zdravstvujte, tovariš!" je tisti čas oni drugi detektiv pozdravil Velsa. "Pomotoma ste vzeli mojo obleko. Izvolite, zamenjali bomo," je pristopil k naperjenim samokresom. Tisti hip — blisk, pok ... Iz Velsove cevi se je pokadilo — detektiv se je zvrnil na hrbet. Potem je strašno zagrmelo. V gosti megli dima so sikali bliski, po ulicah je strahotno odmevalo. V avitu palečega smodnika je bilo videti kako ao padaie temne aence na oibeh straneh. Tudi Barboa je padel. Se ležeč je streljal, da bi ubranil boreča se tovariša. Potem je bolestno zaječal in utihnil. Na njegovih ustnicah je ležala njegova zadnja beseda: Hedy! Potem je brjhnil iz sebe krvave pene. Njegov obraz je postal strašen, divje zverižen in spačen. N% To noč je imela Hedy strašne sanje. Oblit s krvjo se je opotekel k njeni postelji Jean Gray in pokleknil. "Vode! Vode!" se mu je penilo iz ust. Hedy je odhitela v kuhinjo, a Jean Gray se je plazil za njo in poljuboval tla, kamor je bila stopila njena noga . . . Strašne sanje, in kolika resmica v njih! Kakor nekaj strašnega so ležale še ves drugi dan na njej. Ko so na večer čitali pravkar ifcišle časopise, je Hedy mrtvaško prebiedel obraz. "Hedy!" je planila mati k njej, ona pa je omahnila in nerazumljivo blebetala. Očeta je oblil mrzel pot. Uprl je globoke oči v list in odskočil s sedeža. 'Vlomilci," je čital v pretrganih besedah, "ki ao vlomili v American banko prijeti . . ." Hedy je dvignila pogled in topo bulila predse. Očetu je trepetala roka. "Čitajte naprej P 'je zajecala Hedy. "V noči od šestnajstega na sedemnajstega t. m.," je strmel v list oče, "so padli v Phi-ladelphiji v roke pravice pri ponovnem vlomu: brezposelni šofer Barboa* James, znan po imenu Jean Gray," oče se je sesedel. "Jean Gray," je ponovil, "Andy Vels, elektrotehnik in Paul Babaon, ključavničar . . ." »Časopis je obležal na tleh, nastala je mučna tišina. On? Jean Gray? Nemogoče! "Zaboga!" se je spomnil oče, "resnica! On js. Saj je odpotoval v Philadelphijo! Bog! Tolika sramota!" Hedy je vznak visela preko stola z osine-lini obrazom. Njene prsi so se dvigale in padale v brezmejni boli, ki jo more občutiti le ženska, ki je kdaj prodala svoje telo človeku, v katerem je spoznala poštenjaka, pa je hip kesneje stopil pred njo razgaljen in razkrinkan kot sramotno bitje, ki so mu bili po krivici nateknili človeško masko. To noč Hedy ni zatisnila oči. Tako razočaranje! Tako strašno razočaranje! Jutri hoče pisati — Moverju. On je dober in pošten čldvek. O, kako kruta je usoda. Piše mu, da še jutri mu piše in oriše bol, ki jo prestaja ona — zaradi njega, ker ji ne da odgovora . . . Mogoče bo veroval! E, pot je dolga in pismo se prav lahko izgubi, v te.n in e a ino v tem je njena rešitev. V sili lagati ni greh! ra se je dvignila že srbeti noči, namočila pero 111 .. . 4. Isto noč je Mover Majolly v svojem razkošnem stanovanju poljuboval brez konca in kraja svojo drago plesalko. Kaao srečen je bil! Kako ponosen. Mover Majolly je odrinil vse tekmece! Koluta zavist! Odpeljal jo je bil z avtomobilom, razkazal ji je vse . oogastvo in ji ga dal na razpolago. Dal ji je na razpolago siužinčad, tri razaošno opiem-ljene sobe, dal ji je na razpolago denar in srce; kaj še hoče? Kaj si še more poželeu ženska ?. Tako je Madalena zakraljevala v irinad-stropni niši gospoda Moverja in si izmišljevala vsakovrstne udobnosti in posebnosti. Kolika izprememba! Iz pocestnice je postala čislana dama uglednega trgovca, ki je delal sijajne kupčije z bombažem, svilo m tkaninami. Vsako popoldne sta se odpeljala na sprehod. Za zabave, toaleto in nakit so gi-nevali težki tisočaki. Vse je žrtvoval zanjo — a Madalena je ostala kljub vsemu zvesta položeni prisegi. Ostala je zvesta besedi in materi; vsako noč se je zvesto zaklenila v svoje sobe in je — proslula vlačuga — čitala kakor v zasmeh vseh poštenih ljudi, odlomke iz sv. pisma. V takih trenotkih se je spominjala brata in mrtve matere. Bilo je nekega jutra. Mover je vstal že rano, opravil nekaj trgovskih poslov, potem pa se zamislil skozi okno.' Nad morjem so se vzpenjale sive megle in bežale na vse strani. To morje! To morje je bilo močnejše od njega; zakaj česar ni spoznal on, mu je razkrinkalo morje samo. Kazgalilo je nestanovitnost človeka in odprlo srce ihteči ženski, ki se je nekoč zaklinjala kraj njega o nesmrtnosti njene ljubezni. V teh neljubih spominih, je segel Mover v predal pisalne mize in se zagledal v Hedyn obraz. Tako naivno odkrite oči! "Te ustnice, ki so vedno zatrjevale kako sveta jim je resnica . . . Te ustne so proklete!" je bruhnil Mover iz sebe. "Proklete so, opljuvane in nečiste." Stisnil je pest in treščil sliko ob tla. "Kača pretkana, tam je tvoje mesto." Tedaj je za-čul iz sosednje sobe rahel šum. Madalena vstaja! mu je šepnilo v uho in kri. Vstaja iz tople postelja! Morda niti ne vstaja . . . Morda se samo valja po njej — v srajci, snežno beli. .. Mover! 'Hm, kako?" je pihal ves iz sebe. "Kako? Če je pa zaklenjeno!" Stopil je proti vratom, nastavil nanje uho in prisluhnil. Sum. Kavno se oblači . . . Ali naj pritisne na kljuko, morda je danes pustila odprto? In če ni? Ali naj vdere? Vraga! To delajo zločinci in manj vredni ljudje. Nasilnega se ne sme pokazati. Vsaka nasilnost je znak po-mankanja kulture, pomankanje moči obvladati samega sebe. Ne, tako ne! Nevidna sila ga je potisnila od vrat. Stopil je v sredino sobe, si napalil cigareto in vtaknil roke v žep. Tako je stal nekaj časa, stopil potem k zrcalu in se pogledal vanj. "Bedak T je dejal sam sebi zroč v ogledalo. "Skoči! Sedaj jo imaš, kaj jo boš, norec, na večno samo gledal?" V tistem trenotku je zaškripal ključ v sosednji hvratih. Madalena je vstopila v jutranji obleki. "Zdravstvujte," se je nasmejala in obrftala z nagnjeno glavo na pragu. Mover se ji je vrgel krog vratu in jecal: "Madalena, moja zlata Madalena . . . zakaj, zakaj me pustite toliko trpeti . . ." "Kaj vam je, dragi?" ga je začudeno po-gladila ona, kakor da ne bi slutila, kje je izvor njegovega trpljenja. "Cisto ste izpre-menjeni." Njena tanka roka je dišala po mamečih cvetličnih parfumih. Njeno telo se je tesno privilo k njegovemu, in Mover se je zakopal z usti v njene grudi in hropel. "Madalena, kaj naj'vam še žrtvujem? Govorite! Vso noč je vasovala moja duša pri vas, vso noč, o Madalena," vodil jo je proti divanu in se privijal k njenemu telesu. "Mover!" "Madalena! Usliiite me, preslab sem, ne morem se krotiti . . ." Privijal je njeno telo tesno in še tesneje, dokler je ni pahnil skoro sirovo na divan in . . . (Dalje prihodnjič.) (Konec.) svojega lista. O vsebini in nje- vanje v njenih straneh in ogla- List, ki svojih čitateljev ni- ni priporočljivosti ne bom go- sih do dobrega rezultata, ma zelo zainteresiranih v svoje voril, dokaže se pa vedno lah-gradivo, je slabo oglaševalno ko, da ta list ima svojo jako sredstvo, pa če tudi ima mili- zainteresirano publiko. Prole spešni le v toliko, v kolikor bodo prilagodili upravo svoje trgovine in oglaševanje novim tendencam in zahtevam, bodi to potom postrežbe, dobre volje ali oglaševanja. S tem zaključujem razpravo Navedel sem le nekaj listovtem predmetu. Vsi, ki bi ga v primero; druge lahko kdo iele,i bo,ie razumeti, lahkoto drugi primerja, če se mu vidi «tore i tem, da začnejo študi- vanje v njih direktna potrata. List, v katerega so ljudje zainteresirani in ga komaj pričakujejo, je navadno dober list za oglašanje v njemu. Pri naših listih nimamo ne enega človeka, ki bi se direktno bavil z vprašanjem oglasov ali bil treniran v tej stroki. . Oglasi v ali zahteva po nadaljevanju, se kasneje spet oglasim. jon cirkulacije. List, ki ga člo- tarec stoji sam zase. Čitatelji vredno in potrebno. Navedel rati v detajlih vse, kar sem na-vek prečita v petih ali desetih fto zavedni delavci, ljudje, ki se sem jih v primero in pojasnil! vedel v informacijo in k lzbolj-minutah ter nato položi na politično udejstvujejo v soc.| zakaj. Analiza je najboljše v šanju oglasov. Cš bo potreba stran in pozabi za večno nanj, stranki. To je izbrana skupina takih slučajih. Tam kjer ni-ni vreden niti enega oglasa. Tu čitateljev, kajti simpatičarje je sem mogel omeniti, sem raje velja pravilo zanimanja kot v treba prišteti k zavednim de- izpustil, da ne bo kdo spet re-oglasu samemu. Takih listov lavcem na političnem polju, kel, da pišem destruktivno. Tr imamo precej, torej je oglaše- List — to aem že dostikrat opa- govcem sem podal nekaj kar je zil —- ima jako veliko privlač-! vsakdanja potreba v njih pod-nosti in ljudje ga komaj pri- jetjih in ako aem uspel le za čakujejo. Tak list je dobrolmal odlomek v svoji želji sredstvo ža oglaševanje, kajti boljšemu razumevanju trgov-svoje lepo število čitateljev ima »kih tendenc in k boljšemu in zainteresirane v vse kar piše in učinkovitejšemu oglaševanju, lojalni so napram vsemu, kari bom smatral svoj trud stotero- oglašuje v njemu ali drugih njegovih publikacijah. Čud-vseh so si tako podobni, da ni no se mi zdi, zakaj se ga ogla-čudno, da jih ljudje največkrat ševalci ne poslužujejo v večji prezrejo. Tupatam dobimo iz- meri, ko je vendar le tednik in jeme, ali te največkrat priha- ima prilično nizke cene za o- razdirati. Od kar jaz pomnim, jajo od tujih tvrdk, katere glase. Keržetov nekdanji vem, da ni bila nikjer drugod imajo človeka ali ljudi, da jim "ČAS" je bil mesečna revija, podana taka serija člankov v sestavljajo oglase. Vsem nam katero ljudje veliko pogrešajo, naših listih, serija, .katere na krat poplačan. . v Čitatelji bodo gotovo odo bravali tudi take članke, kajti Proletarcu se je nemalokrat očitalo, da ne zna drugega kot | je znano kolikokrat nas je Tri-nerjev oglas "ujel"; prišli smo Izmed vseh bi v Clevelandu ta men je direktno pripomoči na morala dobiti največ oglasov, gim trgovcem k boljšemu razu-do konca in videli, da je le o- kajti imela je mnogo kar je mevanju svojega položaja in glas. To je en način dobrega končno privedlo vsako oglaše- kako izboljšati svoje dohodke oglaševanja, ali vedno ponavljati ni dobro. Včasih se naši trgovci poslužujejo direktne metode: potom pisem. Ta način oglaševanja je najtežji, ali vendar najbolj dobičkanosen. Ako o-glašujete v listu, lahko vaš konkurent posnema vaš način že drugi dan. Če oglašujete direktno s pismi potom pošte, |tedaj ste vi spredaj in predno vaš nasprotnik kopira, ste vi že na delu za drugo stvar in izkoristili ste priliko takoj od začetka. Oglaševalno polje je tako veliko in se deli na več delov: časopisje in revije; kare pocestnih železnic; pisma, itd. Nato se še delijo v lokalno, državno ali splošno oglaševanje. Vsakdo naj si uredi tako, kot zahteva njegovo podjetje. Med nami nudijo primerna sredstva zanimivi listi in direktno oglaševanje potom pi-1 sem in drugi načini, Izmed listov lahko navedem nekatere: Prosveta, Glas Naroda, Ameriška Domovina in Proletarec. Vsak izmed teh ima svojo publiko, zainteresirane čitatelje. ki j Prosveta ima članstvo SNPJ., alk. ki se v večini najbolj zanima * Kar ** in oglase. S tem je Proletarec Veliki božični izlet V JugO- pokazal, da hoče in želi, da bi slavijo I Richard J. Zavertnik ODVETNIK. 2552 S. Central Park Ara., Chicago, III. (blizu 26th St.) Tel. Crawford 8200. Urad v m ••tu. ISO N. LaSalle St., soba 1100. V sveži s odvetniki Rodriguez k Molony. Waterloo Dry Cleaning Co. COLLINWOOD, O. Frank Trebec, lastnik Čistimo, likamo in popravljamo moške in ženske obleke 15805 Waterloo Rd. Tal. Kan mora 1275 ........ 0 0 0 0 000 000000000»» Številna skupina ljudi iz Chicaga in bliinjih krajev se udeleži velikega božičnega izleta v Jugoslavijo, ki ga organizira g. J. Weber, uradiik Cunard Linije Odpotovali bodo a parnikom Aquitania, ki odpluje iz New Yorka 3. decembra. Obiak sina, hčerke, moia ali drugega sorodnika, ki je zdavnaj odiel v novi svet, bo osrečil marsikatero druiino v Jugoslaviji Zlasti je tak obisk svojcem pomemben o Boiiču, J. Wtb»r. nam najmilejši družinski praz- je značilno za božični izlet za svoj list. Njeno gradivo je P°d vodstvom g. Webera, kakor sploh nekaj, na kar njeni čiUteljii "^^T'11?" . X ' . . i v Evropo,, Je okoličina, da so potniki vedno računajo, nekaj kar jih reÄ€ni V8ake hrige in ; čala tudi dvorano in najemnino *°v<)nl bxl * ovenBK! za stole ,po katerih so se podile ^ruževalm ideji kajti mi vsi muhe. "Kako vraga, da ni lju- ^o Slovenci, in zato se ne sme- di?" sem se jezno toda poti- mo dehtl ltlke1~T S*J hem izpraševal. Nisem videl veste> Jaz bi ,že Jtako *kel ' rad, da je bil nadzornik Nebo- vsi razumeli, da mislim samo diga Treba tako v pravem. Pa socialistično politiko. Ali vraž-kaj, saj sem vendar na počitni- Ja konvencija me ni povabi a, ški turi ,ki me nič ne stane, - nJen° vodstvo ™ ^no"ralo, vse plača dobra mati, pri kate- in,bl1 sem Prvl* na x***dru**m ri sem imel več sreče in meh- jvalm tun r^nično užaljen Po-kejši sedež kot kdorkoli drugi, «akajte, se že znesem nad va- Videl bom mnoge dežele in me- ml> «r0Zl1 sam Prl 8ebl* sta, lepe kraje, prirodne kraso- Tisti čas so imeli na Elyju te, muzeje itd., in to je važno, pod pokroviteljstvom konven-Vrhutega se seznanim z ljud- cije JSKJ (vsaj tako je bilo o-mi.. Ce nočejo na moje shode, glašano) razstavo slik. Bilo saj grem lahko jaz k njim in jih je lepo število od pnznane-se seznanim ,kar bo pač kori- ga umetnika — Slovenca ka> ¿lilo mojim osebnim ambici- pada — in pa nekaj nabožnih, jam. . ki so bile produkt, posnetek ali Iz Fond du Lac sem se odpe- kar že od elyjske rojakinje, ljal v Duluth. Mudil sem se tu Hram, sem si mislil, zdajle jih par dni, si vse ogledal in stro- bom! Pa sem napisal dopis m ške zaračunal dobri materi. **ipal konvencijo, njenega Tudi združeval sem nekoliko, predsednika, nabožne slike ro-preštudiral ljudi in kupil otro- jakinje in tudi na narod sem kom v New Duluthu nekaj so- vrgel senco. Nič več nisem de. Nato pa po železnem o- govoril o cvetočih vrtovih, am-krožju. Povsod sem se sezna- pak prav robato kritiziral. 1 od- nil in sklenil z nekaterimi Ijiid- P**1 nisem- Cb.lca?u mi ,o katerih so rekli da so ko- mi dopis priobčili, ljudje na munisti, tesno prijateljstvo. Go- Elyju, delegatje in drugi, pa vorili smo zaupno o marsičem, »o ugibali, kdo neki bi to bil. ranogo o bližajoči se konven- Bila pa sta med cvetom naroda ciji, in jaz sem prilival olje ti- tudi dva, ki sta organizacijam »Um, ki so grmeli proti sociali- na uslugo pri težkočah mvesti-rtom in da je treba jednoto re- ranja imovine. Eden, ki ni jtfti iz njihovih krempljev. Ra- imel drugega rad, je dejal, po-zumel sem—toliko razuma mi znam slog v dopisu, tale ga je >ač lahko prisodite, da sem se napisal! Tako je bil sum na bratil z ljudmi, ki so govorili s Elyju odvrnjen od mene, kaj-predsodki, ki so bili zapeljani, ti kako naj si ljudje sploh ki zelo mrze Charlesa v Chica- ¡predstavljajo, da bi jaz mogel gu ter govore slabo o njemu, v enem dopisu rojake hvaliti Voinja is Fond du Lac v Duluth ..................J,................. $12.60 .75 3.00 6.20 češ, prodajal nas je! To sem potem dobro izkoristil, da oslabim takozvano socialistično delegacijo na konvenciji. Združeval pa sem zelo slabo. Ljudi ni bilo na shode, zato sem jih nekaj obiskal-, pravzaprav vse tiste, o katerih sem mislih da so porabljivi za tlak na cesti mojih osebnih ambicij, in nekaj drugih. Na Elyju ni bilo s shodom za združevanje mladine s starši nič.' Imeli smo le nekak formalen sestanek, pa se jim menda nisem dopadel in so se izgovarjali, da je zdaj tu konvencija JSKJ., pa bi vzeli naš shod bržkone za izzivanje itd. Vseeno sem napisal v Prosveto dopis, v katerem sem rojake na Elyju in drugje v Minnesoti pohvalil, da imajo lepe domo- v drugem pa jih grajati? Z mojimi osebnimi ambicijami v Minnesoti ni šlo po sreči. Sestanki so bili večinoma ponesrečena stvar. Le v enem slučaju se je primerilo, da sem govoril dvakrat v eni naselbini; prvič jih je bilo malo, drugič nekoliko več, in lepo sem govoril. Za sodo otrokom sem malo zapravil, več pa z obiski okrog jezer in takih krajev. Dobil sem tudi prijatelja, ki je bil na konvenciji v Chicagu edini, ki se je potegnil zame — vsi drugi so me v razpravi o mojem računu zatajili. V Chicago sem sporočil svojim prijateljem, da je Minnesota naša. Je nekaj takih, ki niso trdni, in te bomo tudi pridobili. Sempatam je kdo, ki sim-patizira s socialisti, ampak ne t 1 t « PEVSKO DRUŠTVO "JADRAN" % COLLIN WOOD, OHIO | prijazno vabi tukajšnje in okoliško občinstvo na poset krasne operete "ADAM RAVBAR" v treh dejanjih. r Vprizori jo na odru Slov. del. doma, Waterloo Rd., V NEDELJO 2. NOVEMBRA. Pričetek ob 7. sveče r. Vstopnina: Prvi sedeži $2, drugi $1.50, tretji $1. Nastopilo bo okrog 50 oseb. Pevske in orkestralne točke vodi g. John Ivanush. Pri opereti sodeluje Ivanushev orkester. Igral bo tudi na plesni zabavi po programu v spodnji dvorani. jl , t A*A 4*4 4*44*4 4*4 4*4 4*4 4*4 4*4 4*4 ♦ a ♦ 4 4 4 4 4 4 a ♦ 4 4 4 ♦ a a a ♦ a ♦ ♦ ♦ a a a • Papir, siamke ________________ Pullmai ................................ Hotel v Duluthu, dve noči in prtljaga ............................... Poulična kara v Duluthu (dvakrat) ................................... Napitnina, «oda otrokom v Duluthu ............................... Bus is Dulutha na Eveleuh ____ Telefon _________________________________ Za gasolin na voinji v Chis- holm ................................ Bus is Chisholma v Buhl in obratno ............................... Hotel v Chisholmu, 4 dni........ Likanje in snaienje obleke .... Bus na Keewatin .................... Dar otrokom tajnika Majnari- ča (prenočišče) .................... 1.00 Za gasolin Muiiču (voinja po naselbini .......................... Hotel na Chisholmu, eno noč Hotel na Virginiji, dve noči Telefon ................................... Prtljaga............................. B.us na Biwabik in nasaj na Virginijo ......................... Voinja, Chisholm-Virginia .... Hotel v Virginiji, eno noč ____ Kopelj in likanje obleke _______ Prtljaga ------------------------------ Bus is Chisholma na Virginijo Z Virginije na Auroro ............ Telefon in brsojav ................ Soda otrokom na Aurori ____... Voinja s avtom k Churchu, Jenkotu in drugim rojakom na Elyju ----------------------- Pijača (treat) na Elyju _______ Prenočišče na Elyju (napitnina in drugo ................... Bus is Elyja-Dulutha v Minneapolis ___________________________ Bus is Minneapolisa na postajo v St. Paul .................. Prtljaga dvakrat .................... Od tu sem se odpeljal ; kom v Omaho in druge kraje po zapadu, kar vam morda še pojasnim v svoji izpovedi. Iz prejšnjih številk vidite, da sem imel stroške, katere mi je plačala dobra jednota poleg tedenske plače za moje združevalno delo, ki sem ga vršil predvsem v smislu svojih osebnih ambicij . Naj bo zadosti za danes. — K. T. .40 .76 1.80 .86 1.00 .40 8.00 2.00 .66 .99 2.00 4.00 .40 . .20 .70 .60 2.00 1.36 .20 .60 .60 1.36 .86 1.60 .66 2.00 9.20 .26 .40 vla- Ko je eksplodiral ogromni sračni orjak R-101 na svojem poletu is Anglije proti Indiji, je bilo ubitih 48 oseb, Nesreča se je d ogodila, ko j« plul nad Francijo. Ožgana trupla so položili v rak v« te jih odpeljali v A nglijo, kjer so jim priredili slovesen pogreb. Priredbe klubov J. S. Z. in dragih soc. organizad) , ijj s« rrrrrrrrrrp*---******* "i NOVEMBER. MILWAUKEE, WIS. — Slavnost dvajsetletnico soc. pevskega " zbora "Naprej" v nedeljo 2. novembra v S. Side Turn Hall. OGLESBY. ILL. — Skod kluba JSZ. v aodoljo 2. nov. ob 2. pop. v dvorani sod rug a F. DvSaka. GLENCOE, O. — Klub k. 2 JSZ. priredi slavnoet 28-letnice v soboto IS. novembra avečer v proetorih s. Antona Kravaajo. CLEVELAND, O. — V četrtek 27. Me v. na Zakvalai dan koncert "Zarja" ia igra "Grobovi bodo sp rogov O- rili". Vrli m v S. N. D. BRIDGEPORT, O. — Konferenc« klubov JSZ. , in d mitov Prosvetne matice v aodoljo 28. decembra. CHICAGO, ILL. — Koncert "Savo" v nedeljo 30. novembra v dvorani ČSPS. DECEMBER. CHICAGO. ILL. — Silvestrov« sa bava kluba it. 1 v sredo 31. decembra v Lawndale Masonic Temple. JANUAR 1931. CHICAGO, IU__V nedeljo 28. januarja dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. FEBRUAR. CHICAGO, ILL. Varij*tni program v dvorani SNPJ. v nedeljo 22. februarja. Isvaja ga mladinski odsek kluba it. 1 v angleikem jeziku s sodelovanjem drugih klubovih odsekov. PITTSBURGH, PA. — Konferenca soc. klufeo* in druitev Prosvetne matice v medel jo 22. fob. v Slov. domu. MAREC. CHICAGO, ILI--V nedeljo 22. marca dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. APRIL. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 28. aprila koncefrt "Save" v dvorani SNPJ. jr MAJ. CHICAGO. ILL. _ Prvomajska •lavuest kluba it. 1 v petek 1. maja v dvorani SNPJ. ' (Tajnike klubov prosimo, da nam sporoča datume svojih priredi», da jik uvrstimo v ta sesnam.) DA GLA DELAVCI, 4. NOVEMBRA IMATE PRILIKO, SUJETE ZA SVOJE KANDIDATE : ^ (Nadaljevanje s 1. strani.) Ali se kedaj vprašate, zakaj Ford, Rockefeller, Mellon, Grundy, Atterbury, Ra-skob, Schwab, Morgan in drugi kapitalisti nikoli ne glasujejo ali agitirajo za socialistično stranko? Socialistična stranka ima ljudski program, služi DELAVSTVU in FARMARJEM, zato jo kapitalistični interesi sovražijo, zato ima kapitalistično časopisje nalogo, da jo smeii, omalovažuje ali ignorira. Delavci in delavke, v valih glasovih je silna moč. Nad dvajset milijonov dolarjev so dali kapitalisti za izvolitev predsednika zaradi vaiih glasov. Če so vredni toliko valim izkorilčevalcem, čemu ne bi bili ZA VAS Pojdite 4. nov. vsi na voliiče in glasujte za socialistično listo. Edino če storite to, boste imeli zavest, da vali glasovi niso PROČ VRŽENI glasovi. Boljše je, da ste poraženi v borbi za svoje pravice, kakor pa da služite za podstavek strankama izko riičevalcev in zavajalcev. Detroit Socialists at Work Although there is not much work to bf had in Detroit, the members of the Socialist Club No. 114 are still able 1o fjnd something to do. Laat Sunday, Oct. 26, they had Comrade Jo.-wph A. Si«kovich come from Cleveland to Detroit to give a lecture. Many of the younger people keenly awaited the appeaianc* of such an able speaker. a The Sub-branch of the SocnJut Club No. 114 will make their first attempt to entertain you on Jan 17, at 4he Worker» Home on Artillery Ave. The Sub-branch wjll hold this dance jointly with the Socialist Club No. 114. ~ a A lother Branch of the Socialist Club No. 114 is the Svoboda Singing Club and they are also very active. They will give a play on Dec. 14. at the Workeis Home on Artillery Ave. After the play there will be Dancing. On Dec. 31. they will hold a "domača zabava", on 116 W. Six Mile rd. a Preparation* are being made for another operetta. Thi* is their third opeie'.ta 11 llie IoaI two yea.«, and it will be the best of them all. The name of this operetta is "Darinka". The date will be announced later. a The following are the names of candidates running on the Socialist 'ticket foi the coming election, Nov. 4, 1930. For Governor, George M. Campbell. Lieut. Governor, Ida S. WiUi. Secretary of State, Hallen M. Bell. State Treasurer, Frank Milstein. Auditor General, Wm. I. Travnik. Legislature. State Senator, Kurt M. Sell, U. S. Senator, Milton E. Depew. a The next meeting of the Sub-Branch No. 114 will be held on Nov. 7, at 116 W. Six Mile rd. One of the features at this meetrig will be a debate between Comrades Benedict and Menton Sr., members of Soc Club No. 114. All members please attend. Billy Travnik. Spravedlnost" postala iz dnevnika tednik San Francisco, Calif. — Socialistična stranka tega mesta je raspo-slala slovenskim volilcem v Sa i Fran-ciscu slovensko pismo, v katerem a-pelira, da glasujejo v 22. okraju za socialistično kandidatinjo v califor-nijsko zakonodajo, Leno Morrow Lewis. Govorila je tu« therefore only one thing to do. No _not beg, but go out to the polls on November 4, aid turn the rascals responsible for all this out forever. Put in their place intelligent workers, the Socialists. • • • And you Slovene Comrades i' Milwaukee. Come on. Pep it up for the last few days. Put John Ermenc above his competition in the final count of votes and then you can claim some of the pride that should have been yours long ago. With the splendid: Socialist government by your side you are not going to cast aside this great opportunity of getting one of our own nationals and Comrades across. Forget your petty quarrels. Your united action is necessary to pull John Ermenc thru. • • * Wherever possible vote straight Socialist. Don't flim flam around. If you do your vote will be a protest against all of these irregularities, and give inspiration to the leaders of the Socialist Party to go out with added force anct to organize the workers. We wa it a record Socialist vote and we believe that it's coming. Be sure that the Jugoslavs in yours territories are represen ed in this expectant increase. * • • New York and Wisconsin are goi ig to lead the Socialist pack but Pennsylvania and California, Michigan, Illinois and other States are going to do their share, we are certain. With Thomas, Broun and Waldma l the people of New York have heard a whole lot about Socialists and Socialism. They are going to hear more about them and our creed after the election. • • • As I sit here, beside m'e lie the Socialist program for our demoralized city, with it's countless gang murders, so needing a change and what can we (to? What are we going to do? Our Comrade Pogorelec's picture posters too are here. They are being distributed before the people. Come on folks, graft and crime may be the power, but our votes are our super power. Yes, to be that we must get. enough of them. • • • It seem» to me__that this is 'hs best campaign the Socialists in this country have had Since the war. We must make it bring results. We must see that the votes are cast; yes, that they be counted too. That is another sort of work .that i» just as necessary as the campaigning. Wherever it is possible our Comrades must do it. Even our English sub-branches of Detroit and Milwaukee are active in the present campaign.—Mayor Hoan of the Cream City will greet Socialist. Singing Society "Naprej" as they celebrate their 20th anniversary Sunday Nov. 2. Tony Subelj, our well know i bariton, will take the leading role in the concert. A delegation of Chicagoans will make the trip ¿o sort of reciprocate for their visit to our play last Sunday. To Naprej and all the Socialist Candidates we say — Good luck. iriOKK ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7. Vote For The Right To A Job That Lasts HOW? Vote the first steps toward such a system next election November 4th. 1. You know the politicians of the two old parties. You havte seen their crooked dealings. Their faithfulness to a system that always breaks down. Vote them out. Vote for a party and candidates with clean records,—who «believe in a system which will not break down. 2. Why are fewer people hurt at work now than years ago? Because the employers have to pay compensation to workers who get hurt. When they have to pay Unemployment Insurance for laying off men and women and a Dismissal Wage to those displaced by a machinery they witl plan their business so that fewer people will be laid off and new machinery will be introduced intelligently. Vote for candidates who ibelieve in Dismissal Wages and Unemployment Insurance paid by the bosses. 3. When you are laid off as "too old" what will you have as a result of a life-time in the service of your trade? Vote for candidates who believe in Old Age Pensions. 4. Stop the present plague. Start work on roads, schools, sewers, bridges, and underpasses. Employ the unemployed on public works. Vote for candidates who believe in doing public work when it is aeeded most This u Socialism. Vot for it! ThU It Socialism. Vote For It! i U® ■Kil** » liai vm OUR NATjOHAL WEALTH IS DIVIDED M fYOple. CAPITALIST CL Ai5 Own i\v. Of OUI WpaPît . ' OUI People MIDDLE CLASS OvvnSSoOlOlirMtlUK' ■oi our People i working class • >n oi our m\\\w PEOPLE WEALTH Capitalists^ own qQ itn m tilmh* 33* Angeles for the first 12 years of operation were $24,024,249.7ft. And yet some people say that municipal ownership is not a success.