75. številka. Ljubljana, v petek 3. aprila. XVIII. leto, 1885. Ithaja vsak dan nncr, iiimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstrij-sko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 tri<1.. za četrt leta 4 gld., za je-len mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse letu 13 gld, za četrt leta H gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se p« 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od detiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolinana hifii, „Gledališka stnlba". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno »tvari. Bismarckova sedemdesetletnica. —o.— Mož, ki triindvajset let vodi usodo Prusije, a petnajst let usodo Nemčije, dopolnil je v 1. dan t. m. sedemdeseto leto svojega življenja. Knez H i smu rek stopil je v sivo starost in če bi bilo verjeti besedam psalmista, moral bi on sedaj z usehlimi močmi in onemogel sloneti v pokoji in misliti na smrt, na bližnjo svojo smrt! Toda kdo more imeti tacega kneza Bismarcka pred svojimi očmi? Bojevit, kakor z nova izvolje poslanec, delo-Ijubiv, kakor mož v najlepših letih, — tak je BiB-marek še dandanes ob sedemdesetletnici svoji! Nikoli ni imel tolikšne moći in veljave, kakor baš tačas; solnce njegovega življenja se bliža svojemu zatonu, a slava njegova sije kakor opoludansko solnee po letu. Še najnovejše dni se kakor zmago valeč kaže znotraj in izven nemškega cesarstva in te dni izkazujejo se mu časti, ki jib ni imel še noben minister, ki so jih do sedaj imeli le kralji in cesarji! Kot Slovani in Avstrijci ne bomo v ljubezni govorili o knezu Bismarcku, tudi o sedemdesetletnici njegovi ne. Spoštovati in občudovati moramo svojega protivnika, politično ljubiti in proslavljati ga no moremo in ne sinemo. Knez Bismarck je Avstrijo globoko ponižal in še Bedaj snuje, kako bi se zjedinilo, kar je ločil v času, ko bi Avstrija bila mogla prevladovati, kar pa bi poslej zvezano moglo pahniti širšo našo domovino v prepad dižavne ničnosti in z njo vred potopiti avstrijske Slovane v pangermanstvu. Mi ne premenjavamo patrijotizma, kakor se premen java obleka, mi nočemo poljubljati palice, katera nas je udarila, ker tako delajo — psi! Ali naši avstrijski „pravi" Nemci so te dni kakor črni sužnji v Afriki, od Boga pozabljeni, v prahu se zvijajo pred najvišjim poveljnikom z belo poltjo in zaklinjajo ga, naj jih vzame pod svoja krila! Kaj je knez Bismarck Avstriji, da so celo naši oricijozi udarili ob bizantinsko struno, da se v duhu gnetejo po Berlinskih ulicah in da intonujejo „ho-sano" našemu avstrijskemu porazitelju? Kaj se hoče doseči s tem obožavajočim dobrikanjem, s tako hlapčevsko udanostjo? Ali naj so to oficijozna dokazila, da so štajerski in severno-česki Nemci Bismarckove rešitve v resnici potrebni? Ali naj se iz tega uči Avstrijo ljubiti Mariborska nemška mladina, katera je baš sedaj v „preiskavi", ker je pokazala, da ima za učitelje Nageleja et consortes? Vsaka kaplja avstrijski čutečega srca mora se upirati proti takemu ocenjevanju zgodovinskega državnika ob Sprevi, ker jasno je, koliko je avstrijski moči vere baš v Nemčiji, ako jeden del Avstrijcev taki samoprodalno koketuje z najvišim uradnikom sosedne države. Mi menimo, da je tu lahko zasluge protivnikove meriti in ceniti, ne da bi bilo ob jednem potreba izročati se njegovemu pokroviteljstvu. Kneza Bismarcka sedemdesetletnica je pač pomenita, dobila je svoj pomen vsled cele vrste sijajnih vspehov, ki se bodo pisali v Bvetovni zgodtfvini v slavo Bismarcku. Čestokrat se poudarja, da je ta državnik moral biti rojen pod srečno zvezdo. To je krivično, nespametno. Knez Bismarck dosegel je vse svojim umom, z delavnostjo svojo. Narodno zjedinjenje Nemčije je bilo sad dolgega dela, razvijalo se je vsled stvaritelne moči, ki je vsako dobro trenotje znala doseči in porabiti. Vsak vspeh pa je pomnožil to moč, kolikor več vspehov, toliko več moža, a mislečega, natančno preudarjoeega moža. Kadar je bilo treba stvar razsoditi na bojišči, tedaj je knez Bismarck imel že vse pripravljeno, kar je v človeški moči, da se dožene dober konec, da se nič ne more približati, kar bi utegnilo zmagi priti na pot. A knez Bismarck postal je tudi, da zlasti zategadelj državnik prvega reda, ker je spolnoval le voljo naroda nemškega. Zgodovinski pomniki ostanejo dela Bismarckova kakor je zjedinjenje Nemčije, sedanji evropski mir in pa kolonizačna politika, toda vsega tega ne bi bil dosegel, da ni to bila davna misel in volja narodova. Zato pa tudi vidimo, da Bismarckova moč, njegov vspeh tam odjenja, kjer ni prikladen narodovemu teženju. Kakšna je notranja politika Bismarckova? Kje je strankarski duh tako mogočen, kakor baš v zjedin jeni Nemčiji ? A kdo drugi ga je razpihal v ogenj, v boj, kakor državni kancelar V Kjer je graditi in saditi hotel, tam je razgrajal in razsajal. „Kulturkampf, izimni zakoni, politika vsak-sebnih interesov — to so plodovi Bismarckove nestanovitnosti. Diplomatizovanje se ne poda v notranji politiki. Sistem je pobijal sitem, hitro, brez organskega presledja; vse stranke za vrstjo je knez Bismarck parkrat uničil; kar je včeraj v ime narodne volje vzpostavil, to je v ime narodne volje drugi dan podrl. Notranjih nemških politikov si je osvojila resignacija; nihče ne ve niti kam niti kod. Ali je to za Nemčijo dobro, je drugo vprašanje. Knez Bismarck pal je v roko slabosti, ki je že mnogega slavnega moža zavirala v dobrem, pravem delu. Samosvestni vsled doseženih činov menili so ti možje, da narod vedno tako misti in čuti in želi, kakor sami čutijo. Menili so, da za vse čase repre-zentujejo narodovo voljo. Tudi knez Bismarck stoji na vrhunci absolutne volje in proklinja pred Bogom in ljudmi vsako opozicijo, češ da je uporna narodnemu duhu. Parlament mu „ne imponuje", vse mora za njim. A pravo državno življenje, lepo je že Tacitus imenoval le tisto, kjer prijatelja vštric hodita: „principatus et libertas". Knez Bismarck dal je nemškemu narodu vnanjo slavo, vzel mu je notranji mir. Samo le-ta pa more dati stanovitno srečo in svobodo. Občudujemo torej Berlinskega slavljenca kot vnanjega politika, a želeti si njegove kuratele, — zato nemarno niti najmanjšega povoda! Politični razgled. Notranja dežele. V L j ubijani 3. aprila. Še sedaj ni določeno, ali bo državni zbor še kaj zboroval po Veliki noči, ali se pa bode takoj zaključil. Najbrž se še vlada ni odločila o tem. Dolgo pa gotovo zborovanje več ne bo trajalo. — Mini-sterstvo je že neki naročilo posamičnim deželnim vladam, da začno pripravljati za nove volitve. Vo-lPna agitacija se že tudi povsod začenja, zlasti pa v severnih kronovinah. Tako so se ustavoverni češki veleposestniki že bili zbrali v Pragi in posvetovali o tej stvari. Tega shoda se je udeležil tudi dr. Herbst. Upravno s<»tlišč<> hode v kratkem imelo soditi o državnopravnem stanji verskega zaklada v Avstriji. Finančno ministerstvo je namreč obdačilo bukovinaki grškokntoliški verski zaklad Predpisalo mu je pristojbinski ekvivalent, kateri bi se moral plačevati deset let. To sicer ni nič novega, zgodilo se je ravno to 1873 1. in še tudi poprej. Grško-katoliški verski zaklad se je tudi tedaj pritoževal LISTEK. o Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Kenč Lefebvre. Poslovenil „, * * Stat nominis umbra.) Trinajsto poglavje. Can vassing. Dalje} Ne vem, od kod je gospod moj sin dobil to nekako malovredno zgovornost; a bila je vsekakor po godu nevedni množici: smijala se je, ploskala, ženske so mahale z robci, Henrik se je smehljaje priklonil; j.ridobil je bil za se ves zbor. Jaz ne mislim nič slabega govoriti o bankirjih, nadaljeval je moj šestnajstletni tribun. Bankirji so kot zdravniki za zobe; sovražnike si jih ne smemo narediti, kajti kdo ve, ali jih jutri ne bodemo trebo-vali? Ali pa zaradi iega moramo njim izročiti mestne zadeve? Spominjam se stare matere, kaj častitljive žene iz Connccticuta, unukinjc naših pradedov, prvih naselnikov, Ta mi je pogostoma ponavljala, kar je bila od njih krepostnih prednikov slišala, da bankir je zaslomba državi, kot je vrvica zaslomba obešencu: uduši jo. Zakrulimo trikrat bankirjem! zakričal je bripav glas, najbrže glas kakega dolžnika, ki je bil mej poslušalce zašel. Glas je odmeval in dvorana so je potresla tega krulenja, ki pa je očetovskim mojim ušesom tako blago zvonilo kot najlepša sonata Beethovenova. Moja stara mati, nadaljeval je mladenič navdušen po živioklicih, dajala nam je uganke, da nas je zimske večere pri ognjišči kratkočasila. Ko bi, rekla je, bankirja, odvetnika in krojača spravili skup v isto vrečo ter jednega izmej njih na slepo srečo potegnili ven, kaj vsekakor pride iz vreče? Slepar, odgovorilo je dvajset poslušalcev radujoč se spomina svojih mladih tet. Henrik je stopil h kraju odra, položil prst na ustni ter rekel na pol tiho: To besedo je pač izrekla moja stara inati; a dandanes pravijo: srečen milijonar. Gotovo, pristavil je, ničesar nečem reči o bogatstvu; jaz upam svojo pot prehoditi kot vsak drug. In daleč bodeš še prišel, mali velikan, vzkliknil j je debel glas mej poslušalci. Pokažite mi, nadaljeval je sin osrčen po onem j glasu, pokažite mi bogatstvo, častuo in pošteno pri- j dobljeno po ladijah, poslanih v Indijo, Novo Fundlan- , dijo, na Moluke; spoštoval je bodem kot spoštujem v Greenu dvajsetletno delo, previdno kupčijo in varčnost.... A ne govorite mi o tem naključnem bogatstvu, o teh milijonih, z igro v jednem dnevu dobljenih; to je tuje blago, katero je le spretneji spravil v sv<«j žep. Bogatstvo brez dela, bogatstvo brez časti! (Slišite! slišite!) In vrh tega, dragi someščani, ali hočete bogatstvo poplačati? Ali ne srčnosti in udanosti? Al ni Green plemeniti stotnik, ki dere v gorečo hišo, da bi morebiti rešil vašo ženo ali hčer? Ali ueste vsi pohčerili deklice, katero je moj oče včeraj rešil iz ognja V In vi ženske, vi naša vest; vi zvezde naših duš, vi matere, žene, hčere, sestre, govorite: Za koga naj glasujemo? (Slišite, slišite!) Jaz ljubim srčne ljudi, ki se ne strašijo iti v ogenj, nadaljeval je moj mladi Gracchus, a nikakor mi neso po godu tisti, ki vedno v ognji žive. Nikakor se ne čudim, da so naši nasprotniki jednakih mislij z gentlemanom, katerega neso imenovali; prav naravno je, da častivredni Fox svojega zastopnika voli iz mej svoje rodbine ali pa izmej svojih prijateljev; a mi imamo manj visoke zaveze ter tre-bujemo pred vsem poštenega moža na čelu našim skupnim zadevam. Našemu možu ne treba zakrivati pri finančnem miuisterstvu, pa zastonj. Upravnega sodišča pa tedaj še ni bilo, da bi to vprašanje načelno odloČilo. Od tistega Časa se je pa osnovalo upravno sodišče, in grško-katoliški zaktari' se bode sedaj pritožil pri njem proti tej ministerskej naredbi. Pritožba se bode naslanjala na to, da je ta zaklad premoženje za javne namene, ker opravlja funkcje, katere bi sicer morala opravljati država, skrbi za pouk in bogočastje grško-katoliškega prebivalstva v Bukovini, in je v državni upravi, in kot tacemu bi mu država ne smela nakladati davka. Finančno ministerstvo se pa sklicuje na to, da je grško-kato-liški verski zaklad samostojni zavod, ki sicer državi res mnogo koristi, pa zato ne prestane biti posebno cerkveno premoženje, ki se mora obdačiti, kakor vsaka nejavna glavnica. Zanimivo bode pri obravnavi to, da je ta zaklad v upravi naučnoga mini-sTerstva, da bo tedaj upravno sodišče razsojevalo prav za prav o piepiru d veli ministerstev. Res bode sicer zastopal verski zaklad zasobni odvetnik, a ven-der bode treba rešiti vprašanje, ali se sme kak zaklad, ki je v državni upravi pritoževati proti na-redbam finančnega ministarstva. Naslednikom kardinalu Bcnwamenbergii imenovan bode neki Budejeviški škof grof Sehbn-born, brat m ravskega namestnika Želeti je, da bi to bilo res, ker je Schimborn prijazen Čehom. roljcdri*k<» liiiiiiNtrrKtvo storilo je obširne naredbe, kako zabranjovati nesreče po rudnikih. 1'red vsem je zaukazalo, da se imajo preiskati vsi avstrijski rudniki, da se poizvedo pomanjkljivosti, ki utegnile biti uzrok nesrečam. Pred kratkim objavil se jo delavski red. Vlada se sedaj bavi s tem, kako v praksi izvajati dotični zakon. V kratkem se bodo poslale dotične instrukcije vsem političnim in obrtnim oblastvom. I Srbski poslanci hrvatskoga sabora mislijo zahtevati od vlade, da stavi v proračun neko vsoto za sibske verske namene. - • Budgetni odsek hrvat- ; skega sabora nadaljuje svoja posvetovanja. Z ivruil j je prošnjo hrvatske kmetijske družbe, da bi se jej i povišala podpora s 20.000 na 100.000 gld., in zavrgla predlogo poslanca Folnegoviča, da bi se 18S4 J leta v Zagrebu osnovala deželna razstava in v Za- j greh na deželne stroške prepeljal? kosti Zrin.skega j in Frankopana. Proti omenjeni prošnji in tema pred-logoma govoril je ban sam. Sestava kmetijskih dru - j štev hrvatskih mu ni bila po godu in njih delovanje nepovoljno. Razstave je pa rekel, da tli treba, j ker bode baš isto leto razstava v Pešti. Seveda on i se boji, da bi hrvatska razstava kaj madjarskej ne škodovala. Kosti ZrinsKoga in Frankopana so pa že na dostojen način spravljene v Dunajskem Novem-mesttl ter jiii Hi treba prevažati na Hrvatsko — Vlada je odstavila vladnega tajnika Milica, ker je objavil neko dopisovanje mej ogersko in hrvatsko vlado, ki bi bilo moralo ostati tajno. Odseki oger.skrgu državnega zbora sedaj mej velikonočnimi počitnicami pretresujejo razne njim izročene predloge. Tako tudi odsek za reformo gospodsku zbornice. Ne samo v opoziciji temveč celo mej vladno stranko je mnogo nasprotnikov spreme nji ni predlogi. Zato je v odseku in potem v zbornici same j pričakovati burnih razprav. Vlada in nje listi skušajo dokazati, da spremembe, katere je sklenila gospodska zbornica, neso tako velike, kakor se je sprva mislilo, število imenovanih članov se je res znižalo na 5o, dočim jih je vladna predloga določevala na 150. A Tisza je samo zato bil za tako veliko število imenovanih članov, da bodo mogli biti zaslužni magnati, kateri vsled volilne reforme zgube dedno zbornično članstvo, imenovani dosmrtnimi čla-nami. Sedaj pa vladi zato ni treba skrbeti, ko je gospodska zbornica sama sklenila, da se voli 50 ta-cib magnatov za njene člane. Predsednik političnega oddelka boNOiink.^ vlade v Sarajevom, legacijski svetnik pl. Kučera, odšel je na odpust na Dunaj, potem ga pa bodo kje drugej porabili. Na njegovo mesto pa pride vladni sovetnik Horo vic. V bosenskih uradih vrše se velike premembe osobja, zlasti je iz dežel tostran Mtve prišlo mnogo novih uradnikov v Bosno. Viiaiijc države. MrliNka vlada neče dati dovoljenja za srbsko-makednnski tabor v Pirotu. Boji se namreč, ker je v tem kraji mnogo Bolgarov, da ne bi ti zahtevali tudi tabora, da se izjavijo proti srbskemu teženju. To bi poostrilo še bolj nasprotje mej srbskim in bolgarskim življem in dalo povod celo kakim izgredom. KiiNka vlada neki misli odpraviti poljsko banko in njene podružnice in tam osnovati podružnice državne banke. Ravnateljem Varšavske podružnice imenovala bi neki Palova. V Rimu so republikanci poslednji čas energično rovali proti monarhiji. Razpošiljali so republikanske oklice na vse strani Italijo, posebno so jih skušali razširiti mej vojsko. T«mu je policija prišla na sled. Zasledila je neko skrivno tiskarno in kontiskovala 2500 revolucionarnih okl;cev. Nekaj osob je baje že dejanih v zapor. Fruurottko ministerstvo še ni sestavljeno, vsaj do sedaj še ni nobenega poročila, da bi bilo. Frevcinetu stavijo se večje ovire, kakor jih je sam pričakoval. Rad bi sestavil ministerstvo iz vseh republikanskih strank, a to nobenej stranki ni po volji ker hi vsaka rada imela vlado iz svoje srede. Tudi še ni določeno, kako postopati proti Kitajcem. Tisti zbornični poslanci, ki so vrgli vlado, sami neso bili na jasnem, kaj početi. Zmerni republikanci bi bili zato, da se vojna energično nadaljuie, radikale! bi pa najrajši, da se kakor si bodi sklene mir s Kitajem. — Časopis „Pariš" pa že objavlja, da je mir s Kitajem sklenen, ter da je Kitaj vsprejel predloge Ferry-jeve. Ta vest se pa še ni potrdila. Neko drugo poročilo pa javlja, da je mir že bil skoro sklenen, pa so dogodki pri Long-Sonu sedaj vse premenili. — 31. m. m. so Francozi zmagali Kitajce pri Ribiških otok,b. Vzeli so te otoke. Kitajci so baje izgubili kakih šesto mož, Francozi pa samo 8 mrtve in 12 ranjenih. Danski državni zbor se je zaključil s kraljevim prestolnim govorom. Ker se obe zbornici nesta mogli sporazumeti o budgetu, je kralj po odstavku 25 osnovnih zakonov objavil provizoričen budget. Nek poljski list ve povedati, da je Anglija poslala 8 agentov" poljske narodnosti na Rusko-Polj-sko, da tam narod podšuntajo k nemirom. Mi odgovornost za to novico prepuščamo dotičnemu listu, kajti nam se zdi jako neverjetna. — Upanje, da se nasprotja mej Anglijo in Rusijo mirnim potom poravnajo, se vekša. Ruski odgovor je neki zadovoljil angleške državnike. Sicer vsa nevarnost še ni ! odstranjena, n vender je na obeh straneh zavladala I neka miroljubnost. — Da bodo pn Rusija pripravljena na vso slučaje, odposlala je zopet nekaj polkov v Azijo. Z bokharskim emirom, tastom einira Abdurrahmann se je pogodila, da pusti svobodni prehod ruskim četam skozi svojo deželo, ko bi prišlo do vojne. Dopisi. Vi. lijuMJano 2. aprila. [Izv. dop.J Le red-kokrat so čuje sedaj po slovenskih časopisih glas o »Narodnem domu" v Ljubljani. Vstrajna agitacija, katera nam je vzbudila nadepolne misli o zbirališči naroda slovenskega v beli Ljubljani, potihnila je kmalu in le loterija na korist temu narodnemu podjetju je jedina zvezda na slovenskem obnebji Res je, da vspeh ni slab, kateri smo v par letih dosegli, odkar se je sprožila misel o „Narodnem domu", kajti 40.000 gld. je lepa vsota. Toda, kakor se kaže, ostali bomo na tem stalifiči Se mnogo, mnogo let, in morebiti bomo morali prepustiti slav-uost otvorenja „Narodnega doma" še le našim potomcem, če nas ne reši te — sit venia verbo — sramote, narodna vzajemnost, narodna vztrajnost. Res je, da slovenski naš narod ni preobdarjen, res je, da se naši premožni rodoljubi, bodi si vsled komoditete, preveč ne brigajo za taka narodna podjetja, katera nemajo ne le lokalnega, temveč tudi občni pomen. „Narodni dom" v središči bele Ljubljane, v središči Slovenije je nam dan danes tako potreben ko vsakdanji kruh. Slehernemu se je že sigurno pripetilo, da se mu je minila misel, kako borno stoji jednonadstropna „Narodna Čitalnica" v Ljubljani vis-a-vis ponosni kazini, katero vzdržava 5°/o našega prebivalstva V Ni li to sramota za Ljubljano, ako si druga slovenska mesta, na pr, Novo mesto, Ptuj, ustanovljajo svoja narodna zbirališča in le slovenska Ljubljana zaostaje, ker ne more ali prav rečeno, ker neče spraviti skupaj potrebne vsote V Res je, da se dandanes plačuje obilo narodnega davka, toda ta mali narodni davek, katerega mislimo v naslednjem predlagati, je tako neznaten, da ga lahko sleherni prenaša. Kakor čujemo, ustanovila, oziroma probudila se je družba narodnjakov, katera misli po majhnih vsotah pobirati denar za zidanje „Narodnega doma", z drugimi besedami, ustanovila se je krajcarska družba, to je družba, katera pobira od posamičnih druž-nikov po i krajcar na dan Optimistični so res računi, kateri se delajo glede denarja na prebivalstvo; toda doseže se lahko, ako se vstrajni narodnjaki poprimejo tega podjetja. Slovenija broji okolu 1,500.000 prebivalcev. Če vsak plača jeden krajcar na mesec, ker pa ni mogoče, da bi vsak plačeval, se računi, da vsak 50. prebivalec da 50 kr. na mesec, znese to v teku jednega leta 180.000 gld.; toda mi nesmo še taki optimisti, in recimo, da vsak 20 I. prebivalec daje po 50 kr. na mesec, dobimo gori omenjeno vsoto v teku štirih let, in s tem tudi „Narodni dom". Kaj so s krajcarji dosegli Hrvatje, kaj so dosegli Rusini za narodne ideje, je slehernemu znano. Zakaj bi tudi mi Slovenci ne delovali za svoj „Narodni dom" vstrajno, zakaj bi mi ne delovali za idejo, katera nema samo lokalnega pomena, nema pomena samo za Ljubljano, nego za vso slovensko zemljo, ker se s tem pokaže : naroda zavest, narodna politična zrelost, ako složno 1 deluje, kajti narodno zbirališče ne sme biti v kateri I koli si bodi borni koči, narodno zbirališče mora biti monumentalno poslopje, na katero sme ves narod i gledati s ponosom, da ga jc on zidal, da je on zanj 1 žrtvoval. Toraj rojaci, posebno Ljubljanski, na noge, zdramite se, ter osnujte v svojih krogih k raj carske družbe; ne bojte se s tem delom združenih sitnostij; tem se ni moč ogniti. Dal bo gotovo marsikateri nekaj desetič na mesec, ako se ga opomni in kdo redno pobira denar, kateri se potem redno vsak mesec oddaje odboru za „Narodni dom" da občinstvo razvidi, kako ta družba napreduje ter potem se mnogobrojno udeležava te ideje. Gaslo naj nam bude: „zrno k zrnu pogača, kamen k kamnu palača". V to pomozi Bog in narodna vstrajnost! svojega imena, ta je sin svojega dela, otrok našega mesta, ta mož se kliče Green! Živio Green! Živio Smitb! kričala je množica vsa vneta po besedah. Zmaga je naša. Sredi tega kričanja iskale so me llenrikove oči. Ravno se je hotel odtegniti mladi svoji slavi, kar ga je krepek lovec iz Kentuekva, jeden onih velikanov, ki se hvalijo, da so pol konj, pol pa krokodil, posadil na svoje rame ter ga po dvorani nosil. Množica je jela ploskati, da bi človek mislil, zidovi bodo popokali. Možje so čudovitemu mladeniču stiskali roke, ženske so ga pa objemale. Jaz sem hotel klicati: Moj je, jaz sem mu oče! A strah mi je drugi pot zadrgnil vrat in le vzdihnil sem prav tiho : Mili Bog! zakaj nesem jaz gospod moj sin! Štirinajsto poglavje. Vanitas vanitatum. Ko se je bila množica razkropila, da bi slavo iu ime bodočega VVebstra daleč razširila, objel sem prav po volji govornika ter se napotil ž njim domov. Kolikor sem se tudi sramoval mutaste naloge, katero mi je bila smešna bojazljivost prisodila, vender nesem mogel ustavljati se veselju, dražiti mladega Cicerona. No, mladi glumač, rekel sem mu, kje si pa dobil to lehkoto gladko govoriti, to zaupnost, katere nič ne motiv Z mesta besediti, lepo govoriti (deklamovati), besede spremljati s primernim kretanjem, to umetnost, izgubljeno sem od starega veka, kje si se vsega tega naučil V V šoli, odvrnil je sin. To pač veste vi, očka, ki ste me sami tolikrat pustili na pamet povedati mojega Enfielda.*) Ali sem dovolj povdarjal? Ali nesem rok nad glavo povzdigoval? Ali ste zado voljni ? In znajo vsi tvoji tovariši tako govoriti kot ti V Nedvomno, očka. To bi bili pravi državljani, narod mutcev! Govoriti in s kretanjem povdarjati besede trebamo toli kot čitati in pisati. Ni nobenega mej nami, ki ne bi kaj postal v družbi, v občini, v državi. Članovi takega shoda ali družbo, vo-lilci, kandidati, uradniki, starešine, vsi ti bodemo morali večkrat javno govoriti; in temu se privadimo že v šoli. Improvizovati govor tudi ni težavno ter *) EnfiehVs speaker je zbirka najlepših govorov in pesen angleSkili. Amerikauci so jo uveli v Sole, da se otroci iz nje uče na puniet govoriti ali temveč lepo in s povdar-kom govoriti. Ta zbirka itnu predgovor, ki obravnava mimiko, vse primerno in plemenito gibanje s telesom; pridete so podobe, ki kažejo postavo života, držanje glavo in rok, kako naj se vsak čut in vsako strast izkazuje. je jako zabavno. Uro počitka je naše največe veselje uriti se v govorih; jaz sam sem že večkrat govoril k bodočim svojim volilcem. A moja moč je govorjenje s telesom. „Kretanje, pravi Demosthen, v mojem Enfieldu, kretanje! kretanje! Poglejte me no, očka! In glejte ga klateža, kako gre pred menoj ter kaj lepo govori, sam ne vem kateri govor lorda Ohatama zoper vojsko z Ameriko. Stopa, obstane, ozira se kvišku, sklene, kaže pest, udari se z roko na srce ter na zadnje me objame glasno se smijoč; jaz pa, oče njegov ne morem spregovoriti besedice, niti roke ganiti, ves zmočen stojim pred tem nenaravnim prezgodnim dozorom, sadom nezdrave odgoje. In vender moj sin ni bil nobeden čudež, ampak le prespretno vzgojen in izurjen Yankee. Nesrečni otrok! rekel sem mu; ker pojdeš v Indijo, čemu ti bode ta gledišna umetnost? naj bi že bilo, ko bi bil ti odvetnik. To postanem še kdaj, očka, odvrnil je Henrik. Naj le tam zaslužim deset tisoč dolarjev; vrnivši se izučim se prava ter se združim s kakim spretnim odvetnikom. In potem? vprašal sem ves prestrašen po tej niladeniški častihlepnosti. (Dalje prih.) Is Vipave 2. aprila. [Izv. dop.] Tu pri nas pripetila se je jako smešna dogo Iba, in zraven prav primerna za prvi dan aprila. Nek Btar „urlavbar", prišedši iz Trsta, pripovedoval je ljudem, da ima na Opčini pri Trstu Žid štacuno in daje razno blago vsacemu, kdor se izkaže z domovinskim listom, za-Btonj, brez vsaeega krajcarja. Naše ljudstvo seveda je ugibalo, kdo mora ta človek biti, ki daje blago brez denarja. Vražne ženske pripovedovale so, da to je gotovo antikrist, in da kdor od n;ega blago vzame, se h.....zapiše. Ali naši „korajžniJ in babjeverni rokodelci še tega neso straši i, ampak hajd k gosp. županu po domovinski list in potem na Opčino po razno blago. A ko tja pridejo, zastonj povprašujejo, kje je oni Žid, ki blago zastonj daje, in tam so še le izvedeli vsi štirje, po kaj da so šli, namreč po aprila, in da so prišedši na Opčino, bili ravno na pol pota za domov. Sedaj so bili po 5 urnem hodu vsi štirje trudui, (in morda je bilo še tudi kaj druzega) in premišljali so, kaj naj si izmislijo, ko domov pridejo brez blaga, ker vedeli so, da jih bode vsak vprašal, kje imajo blago, kajti odhodom pripovedovali so, da bodo blago pripeljali ' na vozu. Ali prišli so vsi štirji prazni razun jed- j nega, ki je prinesel svoji soprogi V* kilo kave v tolažijo. Zdaj pa mislite, dragi bralci, ali ni to jako smešno za prvi dan aprila, deset celih ur hoda so šli aprila iskat. Sedaj ga imajo pa doma, kajti vse se jim smije in jih draži. Domače stvari. — (Cesarjevič Rudolf in cesaričinja Štefanija) popeljeta se Velikonočni ponedeljek 6. t. m. zvečer po Fran Josipovej železnici v Prago, kamor dospeta v torek 7. t. m. ob 7. uri zjutraj. Prestolonaslednika se ne bosta nastanila v Praškem dvorci, marveč v hotelu „Pri črnem konji". Visoka gosta ostaneta v zlati Pragi le osem ur, obiskala bosta dopoludne „Rudolfinum" in druge Praške znamenitosti. Opoludne priredi cesarski namestnik fzm. baron Kraus na čast visokej gospodi svečani deje-neur, h kateremu bodo povabljeni tudi nekateri Praški odličnjaki. Ob treh popoludne ostavita visoka gosta Prago in se peljeta dalje brez prestanka v Bruselj, kamor dojdeta 8. t. m. popoludne in kjer ostaneta tri dni. !) t. m. udeležila se bosta sveča-SOStnega praznovanja 50 letnega rojstnega dne belgijskega kralja Lavoslava. — (Knezoškofa dr a. Misije pastirski list) čital se hode v ponedeljek po vseh cerkvah. 1 V tem pastirskem listu določeno je, da se ima odslej v šesti dan aprila praznovati sveti Metodij. — (Mestni zbor Ljubljanski) imenoval je v zadnji tajni seji prvini magistratnim svetnikom g. druzega magistratnega svetnika Vončino; policijskim komisarjem g. Ivana K a v č n i k - a, avskultanta pri mestni delegovani sodniji. — (Obiskovanje božjih grobov) po cerkvah Ljubljanskih je tudi letos, kakor druga leta, jako živahno. Božji grobi so po vseh cerkvah ukusno in bogato okrašenih s posebno z lepimi svežimi cvetlicami. Petje gg. bogoslovcev v stolni cerkvi je krasno in cerkev bila je polna pobožnih vernikov. Knezoškof dr. Misija umival je prvikrat noge 12 starčkom, katere je potem v veliki dvorani svoje palače v navzočnosti gg. kanonikov in mnogega občinstva pogostil. — (Spored procesij) na Veliko soboto je naslednji: Ob 3 uri popoludne pri nunah; ob Va 4. uri pri frančiškanih; ob 5. uri pri sv. Petru in v Trnovem; ob G. uri pri sv. Jakobu in v bol-nišni cerkvi na Dunajski cesti. Ob 4. uri je tudi v cerkvi nemškega reda opravilo ustajenja. —■ (Marka Pohlina podobo) našel je g. Levstik v tukajšnji licealni knjižnici. Podoba je vezana v „Maleni besediši" in to v izvodu, ki ga je imel pater Marko sam v svoji knjižnici. Pozneje je napominana knjiga prišla v posest Kopitarjevo, iz njegove ostaline pa v knjižnico. — (Gosp. dr. Lavoslav Gregorec) podal se je v 31. dan m. m. na svoje novo mesto v Novo cerkev. V Celji na kolodvoru pričakovali so ga gg. deželni poslanec M. Vošnjak, župan iz Nove cerkve, dosedanji provizor in več drugih znancev. Župan pozdravil ga je v imenu županije, potem peljali so se v dolgi vrsti voz v Novo cerkev. — (Novomeški mestni zastop) sklenil je v zadnji seji po nasvetu g. župana, ustanoviti mestno hranilnico. V ta namen ukrenili bo se že potrebni koraki. — („Slovensko pevsko društvo") Šteje že nekaj nad 200 članov iz raznih stanov. Mej usta-novniki je najvovejši dr. Josip Sernec, odvetnik v Celji, ki je pristopil društvu s 25 gld. — (Za Narodni dom v Rudolfovem) darovali so tekom m. m. gg Fran Knific, trgovec na Planini na Štajerskem 3 gld. Rajko Knific, trgovski pomočnik v Ljubljani 3 gld., „šaljivec" 10 kr. — (Lepe žive postrvi) videli smo danes zjutraj pri g. trgovci Regoršeku, ki je iste iz voda v Poljanski dolini, katere ima v zakupu, pripeljati dal, da je mej svoje prijatelje za veliki petek razdeli. — (Gorelo) je včeraj ob 10. uri v tovarni g. Drelse-ja blizu starega strelišča. Unela so se v velikih kupih nakopičena drva. Domači delavci so z izredno pridnostjo ogenj pogasili. — (V hranilnico kranjsko) uložile so meseca marca 1903 stranke 520.105 gld., izplačalo pa se je 205!) strankam 340.226 gld. 81 kr V preteklem četrtletji posodilo so je na zemljišča na 37 prošenj 41.095 g|d, — (Hranilno in posojilno društvo v Ptuj i) imelo je meseca marca 11208 gld. 92 kr. dohodkov in izdatkov 7923 gld. 18 kr., torej prometa 19132 gld. 10 kr. — (Slavjansko blagotvoriteljno občestvo v Peterburgu) poslalo nam je nekoliko izvodov tiskovin, izdanih po tem društvu povodom tisočnice Metodijeve smrti (6. aprila 1885). Te tiskovine: 1. Kratkoie skazanije o žizni i podvigah svjatih Kirilla i Metodija. 4°. (Vsega vkupe 8 str.) 2. Svjatie Kirill i Metodij, apostoli slavjanskije. 4°. 48 stranij. 3. Žiznj i podvigi svjatih Kirilla i Metodija, prosvjetitelej Slavjan. 4° 31 str. 4. Slika obeh blagovestnikov. Ta slika izdelana je po originalu umeteljnika M. MikeŠina v prelepem rusko-cerkve-nem slogu in je jako mičen spomin na slavlje tisočnice, kajti izdelana je jako lepo v živih hojah in v zlatu Oblika 4°. Brošure so, kolikor smo v naglici pregledali, prav temeljito in poučno pisane, spredaj okrašene z podobo, zadaj pa imajo dva na-peva, zložena ob tisočnici. Kdor bi želel te tiskovine, oglsi naj se blagovoljno pri nas, kajti tiskovine doposlane so nam „dlja bez platnoj raz-dači". Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 3. aprila. Pogajanja zaradi sestave kabineta brez vspeba. Berolin 3. aprila. Iločiio pismo cesarjevo, s katerim jo cesar Bismarcku poslal sliko proglašenja cesarstva v Versailles-U, izraža veliko radost na hvaležnem oboževanji Bismarcka od strani naroda. Slika naj tudi poznim potomcem predstavlja, kaj je Bismarck cesarju in njegovej hiši storil. Pismo je podpisano: „VaŠ hvaležno in zvesto udani cesar in kralj". Madrid 3. aprila. Kraljeva obitelj zaradi dežja ni obiskala cerkva, kakor običajno. Listi pišejo, da so prišli zaroti proti kralju na sled, ki bi Bu imela zvršiti ob priliki obiskovanja cerkva. Osem osob zaprtih. Preiskava se nadaljuje. Bazne vesti, * (O Sedelmaverjevi zadevi) se 31. m. m. poroča iz Olomuca: Častniki 100. pešpoika, polkovnik Adolf Sedelmaver, major Dragotin Sehvvarz in stotnik Julij Kreipner so odpuščeni iz vojaških služeb in odvzeli so jim vojaška dostojanstva, a dobili so potom izredne milosti normalno penzijo. Takoj po napadu Lopatvnskega na polkovnika Sedelmaverja pričela se je preiskava proti označenim trem častnikom, trajala nekaj mesecev ter osobito iziskavala to, če so ti častniki branili in obvarovali svojo čast. Kakor že znano, streljal je v Tešenu narednik Lopatvnski preteklo leto v polkovnej pisarni v prisotnosti majorja Schvvarza in stotnika Kreipnerja na polkovnika Sedelmaverja. Namesto da bi se bili častniki branili in z orožjem odbijali napad, pobegnil je napadeni polkovnik, se skril in zavaroval v nekej kamri {nekateri menijo, v kuhinji), a tudi oba druga častnika sta urno odnesla svoje pete iz pisarne. Tako strahopetno ravnanje označilo je vojaško sodišče kot čin bojazljivosti ter vse tri spodilo iz službe, odvzemši jim dosedanja dostojanstva. Občno sožalujejo, da sta tudi major Sehvvarz in stotnik Kreipner postala žrtvi te afere. Polkovnik Scdelsmaver pa, katerega so se zaradi strogosti vsi podložni strašno bali, ker je za vsako malenkostno nepravilnost in napako nalagal najhujšo kazni, tudi v civilnih krogih ni bil priljubljen. Sa- momori mej moštvom tega polka bili so Še navadna prikazen in ne kaj redki, a tudi častniki prosili so čeatokrat radi Sedelmaverja za premešV-enje. Cesar je Lopatvnskega pomilostil in sodišče mu je baje prisodilo 201etni zapor. * (BPayheu.) Minister za uk in umetnosti v Parizu daroval je preteklo leto mestu Laval krasen kip „Psyhe* iz belega marmorja, katerega je naredil kipar Lavigne in katerega so v zadnjem „salonu4 močno občudovali razni izvedenci. A nekatere meščane Lavalske pohujševala je preveč po prirodi posneta krasna podoba, katera je dičila mestno sprehajališče, kajti nekega dne zjutraj našli so ubogo boginjo „Psyheu ležečo na tleh, obglavljeno, s potrtimi krili in z odsekanimi prsi. Minister gotovo ne bo tako brž zopet poklonil mestu Laval kakega umeteljnega kipa, bodisi da je od nog do glave oblečen in n e raz ruš lj i v. Slovenskim pisateljem in prijateljem slovenskega pisateljstva. Leta 1872. ustanovilo se je bilo „Slovensko pisateljsko društvo" z glavnim namenom, podpirati slovenske pisatelje in pospeševati slovstveno delovanje. Društvu je pristopilo 7 ustanovnikov in 95 društvenikov. Leta 1872. napravilo je društvo Pre-širnovo slavnost na Vrbi, kjer je dalo na rojstni hiši Preširnovi uzidati spomeniško ploščo. Potem pa je društvo ostavilo svoje delovanje, ker je tačasna politiško-narodna borba vsem rodoljubom toliko dela nakladala, da se je moralo odložiti marsikatero samo na sebi koristno in potrebno narodno podjetje. V poslednjih desetih letih pa se je začelo krepko razvijati naše slovstvo in število slovenskih pisateljov se je veselo množilo. A pisateljstvo donaša pri nas Slovencih le skromne dohodke in le tako dolgo, dokler ne opeša pero. Bolni in onemogli pisatelj ali revna rodbina umršega pisatelja pa nema nikogar, do katerega bi se obrnila v svoji sili. Podpirati je treba tudi mlade nadepolne pisatelje, da se nam ne izgubo najbolji talent je vsled gmotnega pomanjkanja. Na Gregorčičev večer 12. marca t. 1. v Ljubljani poudarjalo se je tedaj in sklenilo, da se naj zopet oživi „Slovensko pisateljsko društvo" in pristopilo je še tisti večer nad šestdeset društvenikov. Podpisanemu, kot denarničarju „Slovenskoga pisateljskega društva", pa se je naložilo, sklicati občni zbor, ker po odstopu prvega predsednika gospoda Davorina Trstenjaka 1. 1873 in po smrti podpredsednika gospoda dra. Et, Razlaga ni bil izvoljen novi predsednik. Torej si usojam vabiti vse slovenske pisatelje in prijatelje slovenskega pisateljstva k izrednemu občnemu zboru »Slovenskega pisateljskega društva" kateri bode 7 sredo 8. aprila 1.1. ob 2. uri popoludne v ilvonuii Ljubljanski' 1'ilaliiirc. Na dnevnem redu bode: 1. Poročilo denarni carja; 2. Posvetovanje o spremembah pravil; 3. Volitev predsednika, njegovega namestnika, tajnika in denarničarja in pet drugih odbornikov. V Ljubljani, 2. aprila 1. 1885. Za bivši odbor „Slovenskega pisateljskega društva": dr. J. Vosnjak. I.fk v dobcn* kup. BoluJOČIm Dft želodci priporočati so pristni „Moll-OVl Se i d I it z-p ra š ki", kateri imHJo pok'}? nizko cene najbolji! Ickarski uspeli. Skatljiea z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan j i It razpošilja po poštnem povzetji A. M nI I, lekarnar, f. k r. dvorni zsdožnik, n ji Duimji, TucMauben i'- V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno JI o 11 • o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 tU— 2) Zahvala. slav. ravnateljstvu banke „Slavlje" v Pragi. Na visokodušnenm daru 100 gld. reci: sto g o Id. av. v.'lj., katere je blagovolilo slavno ravnateljstvo banke „Slavije" darovati Novomeškemu „Narodnomu domu1 kot dokaz domoljubja, izreka najtoplejšo zahvalo ter jej kliče „živela!" Odbor Novomeške čitalnice: Dr. Albin 1'oznik, m. p. Lavoslav Koprivšek. m. p. predsednik. tajnik. Javna zahvala. „Narodna šola' so v dobi svojega 18letnega obstanki nikdar ni mogla puiašati s toliko simpatijami kakor lutoa. Nujsijajnejši doka/, temu je vspeh popularno-znanstvenih predavanj, katera so osnovali v prid „Narodne šole" velo-eastiti gg. dr. Kanil Illoivveis vit. Trsteniški, prof. Andrej Senekovič in dr. Janko llnlmik. Čistega dohodka i'1 980 gld. K tej znamenitoj podpori jo največ pripomogla živahna in dobrovoljna agltaolja lltorarno-tabavnega kluba, ki jo vrha tega le v svoji sredi nabral 87 glđ. t',o kr. in prijazno do. »redova!, da sta gospi Murnikova in Lahova blagovolili prevzeti težavni nalog obilnejše rasprodaje ustopnic k znan atvenim predavanjem. Hvaležno podpisanemu ni mogoče dostojnu priznati velikih zaslug ki so jib vilasti gg. osnovatelji omenjenegH kluba in velecenjeni dami pridobili si za gmotno boljše društveno stanje tega leta. Radost, pridnost in pospešeni napredek one šolske dece, ki hode deležna te podpore, naj namestuje odborovo malostno zahvalo. Istotako h\ aležno naj omenimo, da je slavna narodna čitalnica z i predavanje brezplačno prepustila svojo dvorano in slav. direkcija c. kr. v Sje realke fizikalno učilnico; a tud) alavno narodno občinstvo je po svoji obilni udeležbi kakor vselej pri humanitarnih podjetjih pokazalo svojo požrtvovalnost ter tako dobrodejno priznalo važnost in delovanje rNarodne Sole", za katero se je slovensko časopisje vsikdar toplo zanimalo. Naj pri tej priložnosti še objavimo nekmere druge darove, ki jih je „Narodna šola" dobila v tekočem Šolskem letu; darovali so: Gospa M. Moos, nadučiteljica tukaj.......1 gld. — kr. Gdč. Erneatina Razlag, učiteljica v Brežicah . . . 1 „ — lt Vesela družba učiteljev (po g. Žumru)......1 „ — „ G Anton Pavčič, učitelj v Št. Rupertu.....2 „ — ,, G. J. Sajovic, župnik v Slavini ........1 „ — „ G. Jakob Strupi, kaplan v Slavini.......1 — „ G. Franc Dekleva, trgovec v Slavini......1 „ — G. Anton Kržič, nunski ka- tehet v Ljubljani , . . 1 „ 50 „ G. Jurij KOnig, predsednik kr. Sol.r sveta v Vinici . 2 „ — „ G. Jos. Žirovuih, učitelj v Begunjah pri Cerkn ici . o |, ~~ « Vkup ... 15 gld. 50 kr. G. vitez dr. Fr. Močnik, u deželni šolski nadzornik v Gradci........70 „ — „ SI. deželni zbor kranjski......100 „ — „ SI. mestni zbor Ljubljanski......20O „ — „ Veselica na Vrhmki v prid „Nar. šolo" . 50 G. dr. Jos. Vošnjak, deželni in državni poslanec (ustanovniDG).......10 Ljudska šola iia Vinici (ujtanovnine) . . 20 Ljudska šola v Krškem (z uatan. vred) . 42 ZnanBtvena predavanja (Zgoraj omenjeno) 230 Literarno-zabavni klub . r 27 Nabiral i, ira v gosti lulci pri g. Franceljnu na Bregn........... 3 „ — „ SI. obrt. podporna družba vsled prijaznega posredovanja velozaslužnega načelnika g. Jan. Nep. Horaka.......20 „ — „ Vsega skupaj . . . 788 gld. 26 kr. Za vso te milosrčne darove izr kam blagim dobrotnikom in slav. korporacijam ,, stokrat Bog plari!- V Ljubljani dne 3. aprila 1885. Za odbor „Narodne sole": Feliks Stegu ar, načelnik. Darila za „Narodni bom". 14 60 Prenesek . . . Dr. G. Bukell, profesor v Inomostu . , Vinc. Dvofaček v Ko^teloi..... Miroslav Prelec, zastopnik banke f Slavije' v Komnu......... Miha KtiHčev, -zastopnik banke „Slavije" v Sežani ........... Na debeli četrtek zbrana vesela družba V Zalogu pri Ljubljani...... Za mesec februvarij in marcij so kot mesečne doneske darovali: Dr. Mm,da, odvetnik; J. Dufle, L mestni inženir; R. Aree, c. kr. poštni oticijal; Z. Rohrman, posestuik; .1. Vavru, u, kr. profesor; M. PleterŠnik, c. kr. profesor; po 1 gld. na mesec. — Bo štnik; dr. Svetina in dr. Požar, 0. kr. profesorji; Al. Poljanec, oskrbnik posilne delavnice, in gospa Marija Pol|auec; po 50 kr. na mesec — vsega vkup . Iz pušiee v prodajalnici g. BI. Junkota v Pod> 72 4 20 1 u 63 1 n — 2 n — 1 li — 2 n — 1 H — 1 n — 1 n — 2 u — 1 n — 5 o — 3 n — 5 n — Q o — )> — i 11 80 i 11 — a 1? — 20 1« — 1 11 — 5 »1 — 21 }) — 5 _ 5 11 — 1 1) — — 11 72 131112 gld. 57 kr. Meieorologično poročilo. 9 o Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 2. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730- 68 nun. 729-81 mm. 731- 49 mm. 4-8M! 1240 C 6-2° C orezv. si. jz. si. vzh. obl. obl. d. jas. 00-0 iw. Dia-n-ajslra "borza dne 3. aprila t. 1. (Izvirno telegratičuo poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. Srebrna renta .......... 83 „ Zlata renta........... 107 . 5% marčna renta......... 98 „ Akcije narodne banke....... 862 . Kreditne akcije......... 293 , London..... ... 124 „ Srebro............. — > Napol ........ 9 . C kr cekini.......... 6 . Nemške marke . . ... 60 , 1 •„ državne srečke iz 1 18." 4 250 gld 128 , Državne srečke iz 1 1861 100 gld 171 » 4 , Mvstr zlata renta, davka prosta 107 , Ogrska zlata renta 6u/§ . . . B „ papirna renta 5°/t ... 92 , 51/, štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ Dunava reg srečke ft*/, 100 gld 11 . /..■mii obč avstr V ,°, zlati zast listi 123 „ Prior oblig Elizabetine zapad železnice 113 „ Pnor oblig Ferdinandove ser železnice 105 , Kreditne srečke 100 gld 177 . 65 kr. 75 , 40 , 60 " 30 , • 81 , 70 , 50 . 50 , 75 , 15 . 50 . Zahvala. Za dokaze toplega sočutja o bule/ni in smrti naše preljubljene hčerke CILKE SPAN, potem za krasne venco i/.reka no vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. (i8/i Žalujoči stariši. Za bližajočo se sezijo priporoča najstarejša in najglasovitejša firma za sukno MORICA BUMA v Brnu (ustanovijo na leta tH->'£ pristno Brnsko volneno blago. .J:i' o lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter. Bogata izber niikna iu suku|e (Streich und KamrasjamrockstorTo1 od gld. 3 do gld. 7 in ttukiia zh h'«»•«>, najnovejši uzorci, od gld. 1 do trld 6 meter. ('ni. PeriivieiiN ca Nuknjc in Ton-kina za hlače od gld. 3 navzgor do gld. ti, gld. 7 in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega fukna za rlfllne in voiaflke obleke. Itvr«»|e, c<*rkve, biljarde in vozove Nukiia z» pn/arn«' atrnžr, veteranska iu Nlrelska drii>hu in druge korporacije. — Normalnega volnatega blaga za zgornjo oblogo, kakor noimulnili ponteimiiIi iii popotnih odej po sistemi prof. Gustava Jagra v Stutlgai tu bogata izbčr. Pristni anglrškl potni plaidl, 8 metre 50 ciii. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16. Uzorci' zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katorih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški mojstri dobč na zalite-vanje vzgledue knjižice z mnogoštevilnimi uzorci Iranko. (107-ti> Srednja temperatura 78n, jednaka normalu. V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, I., PKSTAL0ZZ10ASSB 1, najstarejša tvrdka te vrate. (623—27) Natančneje izpovedbe in prospekti zaslon}. V 7) NARODNI TISKARNI" v Ljubljani so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 609 stran'j Cena 70 kr.t po pošti 80 kr. NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlorih. — Ml. 8°, 32 pOl. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Pate des Gnomes du dr. Thomson. Sredstvo, da brada hitro in uspešno raste; gotovo jedino sredstvo, katero se je res za dobra skazalo. Zadostuje že štiri tedne rabiti Pate, da se dobi lepo in polno brado. Cena lončka 2 gld. Pate des Creoles du dr. Thomson. Sredstvo da se odpravijo lasje v malo minutah na nirstili. k jt-rjih ne maramo, n. pr. pri ženskih na zgornjih ustnih, rokah in -'.ra-šČenih obrvih. Pate nema slabega upliva na kožo., Cena lo m'k u 2 gld. Zaloga v Ljubljani pri Edvarda Jlukr-u, parfumerji. I Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v elodei, in nepresežno zoper neilast do Jedi, slabi telodeo, imrdefa sapo, naplhne-nje, ki slo podiranje, ščipanje, katar v ielodoi, zgago, da ae ne nareja petek ln pieno in ales, zojnr zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper kr6 v ielodoi, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, črve, znper bolezni na vranici, Jetrab in zoper zlato žilo. Glnrna Bftloir&l [,ekar C. Rrady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane Prave ima so-rao: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Duniijskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovein trg.i. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Lehan. V Gorici: lekarna A. do Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i c h a e. I IJ n g I i e l m o. V C e l j i: Je' ar J. Kupferschmied. V Kra n j: lekar Drag. Savnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. R oble k. V Sežani: leknr Ph. Ritschel. V Crnomlj i: lekar I v an BI ažok. V Školjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar Ant. Mizzan. B^T" Svaritcv! Kei aeviadnjeni&asunaKs* dulek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje santO v zgoraj navedenih zalogah iu pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti V »klonieo vtisnene besedo: Eclite Mariazeller Magentropfi'U — Hrady & Dostal — Apothcker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij inceljske matere božje, mora hiti poleg te podobe utisuoim sod-nijsko spravljeno vursliruo znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varatveuiiu Maine-ujciu. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teli Enako" istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni iu prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Podajalci. (HO-8) C. kr. avstr. ogrsk. priv. (161-2) i motraci i lesenimi vzietnicai nadomestilo za slamjače in žične ustavke, ?;isti, trajni iu ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža se primerno cena. Pri naročbi naj se naznani notranja širjava in dolgost postelji. Glavna zaloga: Dunaj, I,, Uaiimilianstrasse 1. izdatolj in odgovorni urednik: Ivan Žele/nikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne" •