LETO li. ŠT. 9 (57) / TRST, GORICA ČETRTEK, 27. FEBRUARJA 1997 NOV SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGGE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA ■ ‘ 'm* CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SSk NENADOMESTLJIVA! Deveti deželni kongres Slovenske skupnosti je za nami. Priznati je treba, da bo tako po poteku kot po sklepih ostal zapisan kot zelo pomemben dogodek v politični zgodovini Slovencev v Italiji. O njegovem poteku in sklepih poročamo na drugem mestu. Tu bi pa radi zabeležili nekaj vtisov, ki smo jih kot poslušalci in gledalci odnesli iz velike, zares lepe dvorane Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Marsikdo je v dneh pred kongresom menil, da bodo glede na vrste hudih udarcev, ki jih je v zadnjem letu prejela naša narodna manjšina, v dvorani sedeli kot nevihta mrki ljudje. Prav gotovo je bil prijetno presenečen, ko je zagledal pred seboj dobro razpoložene ljudi, med njimi tudi več mladih. Med zborovalci je odločno prevladoval optimizem ob globokem in trdnem prepričanju, da njihovo delo in njihova prizadevanja niso in ne bodo zaman. Nadaljnji vtis, ki si ga dobil že na začetku, je bil ta, da je treba pričakovati kongres izrazito predložne narave. Ne bo torej mesta za visoko doneče in puhle besede ter prazno frazarjenje. Da se s tem vtisom nisi motil, si se lahko prepričal, ko si poslušal poročilo deželnega tajnika Martina Breclja. Tretji in zadnji vtis, ki si si ga lahko naredil na tem zborovanju, je bil ta, da je bilo politiki vrnjeno mesto, ki ji pripada. Splošno je znano, da je politika zlasti v zadnjih letih širom po Italiji in tudi pri nas na zelo slabem glasu. Mnogi (morda celo velika večina ljudi) imajo politiko le za pehanje za denarjem, za dobro plačanimi službami, za uglednimi položaji v družbi, predvsem pa za boj za oblast. Nihče seveda vsega tega ne zanika, vendar je treba hkrati odločno poudariti, da to ni politika, ampak njena izroditev, njena degeneracija. Tako iz tajnikovega poročila kot iz izvajanj velike večine raz-pravljalcev je izhajalo, da je politika dejansko krona človekovega udejstvovanja, saj prav v politiki prihaja najbolj do izraza skrb tako za človeka - posameznika kot za občestvo oziroma skupnost ljudi. Končno bi želel opozoriti še na nekaj. Pravilno je ravnal tajnik Martin Brecelj, ko je v svojem poročilu naglasil, da bi morala manjšina "prerasti gledanje, po katerem je narodnost nekaj drugotnega v politiki, kot je nekoč učil marksizem, a ki se pri nas še danes ohranja tudi v novih oblikah." Prav napačno in pri nas v dobršni meri tudi uvoženo krivo pojmovanje narodnosti se je kaj kmalu, kot vemo tudi iz polpretekle zgodovine, spremenilo v naravnost odlično raznarodovalno oziroma asimilacijsko sredstvo. Koliko ljudi sta od svojega narodnega debla zavedno odtrgali lažni internacionali-zem in univerzalizem! Že iz tega, kar smo kratko navedli, lahko rečemo, da je bil 9. deželni kongres SSk zelo pomemben dogodek, edina slovenska politična formacija v Italiji pa je s tem zborovanjem spet dokazala, da je nenadomestljiva. Če je ne bi bilo, bi jo morali takoj ustanoviti, bi lahko povsem upravičeno rekli. - DRAGO LEGIŠA 9. DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI SSk NA PREHODU DANIJEL DEVETAK Na prehodu. To je bilo geslo devetega deželnega kongresa Slovenske skupnosti, edine narodne stranke slovenske manjšine v Italiji, ki seje končal v nedeljo, 23. februarja, v Kulturnem centru L. Bratuž v Gorici. V času, ko mora naša manjšina po velikih notranjih pretresih iskati nove, ustreznejše oblike organiziranega življenja, je bil to bogat in poglobljen kongres, skoraj izključno posvečen razvejanemu dogajanju v manjšini, prinesel pa je tudi marsikaj novega. Ker hoče imeti SSk v tem prehodnem obdobju aktivno politično in družbeno vlogo, se je odločila, da vsaj delno prevetri deželno strankino vodstvo. Izvoljen je bil nov predsednik, dr. Bernard Špacapan, prejšnji dolgoletni predsednik Marjan Terpin pa bo odslej podpredsednik; s svojo izkušenostjo ostaja poroštvo za skladno nadaljevanje dela. Deželni politični tajnik, ki se mu je na kongresu marsikdo zahvalil za plodno in "garaško" delo, je ostal Martin Brecelj, podtajnik pa Ivo Jevnikar. Že v soboto je Marjan Terpin po slovenskem glasbenem pozdravu mešanega zbora Rupa-Peč uvodoma naglasil, da so bili trije nosilni stebri-načela stranke vse od 1.1947 svoboda, demokracija, zaveza slovenstvu. Po 50 letih ostajajo ti še živi; SSk se predstavlja kot stranka, ki ji je poglavitna in osnovna skrb ohranjanje Slovencev v Italiji. V soboto zvečer so spregovorili predvsem zastopniki političnih oblasti. Goriški župan Valenti je poudaril potrebo po sožitju in načrt, da bi v goriške italijanske šole uvedli poučevanje slovenskega jezika. Občinstvo je toplo sprejelo pozdrav v slovenščini tržaškega podžupana Roberta Damianija. Deželno tajništvo FOTO BUMBACA FOTO BUMBACA je prejelo tudi poslanico predsednika italijanske vlade Romana Prodija, ki se je zavzel za rešitev še odprtih vprašanj slovenske manjšine v duhu 6. člena ustave; hkrati pa je obljubil, da bo vlada spodbujala parlament, naj čimprej odobri zaščitni zakon, ki ga "italijanski državljani slovenskega jezika" čakamo že dolgo let. Vsak kongres je po svoje mejnik. In tak je bil spričo novih znamenj časov tudi ta. Deveti kongres SSk bo stopil v zgodovino tudi zaradi jasno opredeljenega, treznega in odmevnega poročila političnega tajnika Martina Breclja, ki je (in bo še) dajal ton nadaljnjim razpravam. Temeljno vprašanje je bilo, kako naj išče manjšina nova ravnovesja v tem "velikem in napornem času" v svetu, v katerem se komplementarno uveljavljata dva nasprotujoča si principa - načelo univerzalizacije (integracijski procesi, globalna vas...) in načelo specializacije (individualizmi, regionalizmi...). Kljub zlomu TKB in težavam, v katere je zabredel Primorski dnevnik, moramo najti nove poti naprej. Brecelj je mnenja, da moramo v tej tranziciji usmerjati svoje napore v tri smeri: 1. v življenju naše skupnosti se moramo zavzemati za doslednejše uveljavljanje načel in metod demokracije (pluralizacija skupnih ustanov, Primorskega dnevnika, razbiti monopole), 2. prizadevati si moramo za večje spoštovanje vlog, za večjo strokovnost in specializacijo na vseh ravneh (ne smemo se ukvarjati vsi z vsem), 3. prerasti bi morali gledanje, po katerem je narodnost v politiki nekaj drugotnega (z brisanjem ali preskakovanjem narodnosti ni mogoče graditi sožitja ali večkulturnosti). Na teh osnovah sta temeljna programska predloga SSk Narodni svet, skupno demokratično izvoljeno prestavništvo, in minimalna zajamčena zastopanost v izvoljenih telesih na državni in krajevni ravni. Temeljna zahteva stranke pa še vedno ostaja zakonska zaščita, torej ureditev manjšinskega statusa. SSk velja za sredinsko usmerjeno stranko, katere člani se navdihujejo pri najpomembnejših evropskih političnih tradicijah, izhajajoč iz pluralizma in slovenstva. Kot taka se zavzema za krepitev krajevnih avtonomij, je pa proti t.i. makroregi-jam, ki bi manjšino lahko le oškodovale. V pričakovanju na vstop Slovenije v Evropsko zvezo, ko se bomo Slovenci po dolgih desetijetjih spet znašli pod isto streho, bi morali pripadniki manjšine okrepiti stike z matičnim narodom na vseh področjih. In končno - je še rekel Brecelj -je boj za manjšinske pravice boj za človekove pravice, za sožitje na vseh ravneh. Kongres so v soboto pozdravili tudi zastopniki slovenskih strank. Med drugimi je poslanec Hvalica zaradi izjemno dobrega sodelovanja zagotovil polno podporo, predsednik SKD Peterle pa je priporočil personalističen pristop, nezlomljivo vztrajnost in odpornost. Naj omenimo, da sta kongres pozdravila tudi predsednik dežele Tridentinska-Južno Tirolska Franco Tretter in kandidat za ministra za pravosodje v Sloveniji Tomaž Marušič. V nedeljo je potekalo glasovanje v deželni svet in deželno tajništvo (gl. str. 16), sprejetih je bilo tudi nekaj resolucij; pestro razpravo je oblikovalo skoraj 30 bolj ali manj poglobljenih posegov somišljenikov, predstavnikov krajev-nik sekcij ali društev. Glavne teme so bile, kot pričakovano, ureditev notranjih odnosov znotraj manjšine, gospodarsko vprašanje po zlomu TKB, Zadruga Primorski dnevnik, nuja po zastopanosti SSk v deželnem svetu, odnos mladih do politike, odnos do krajevne politične stvarnosti, šolstvo, problem demografskega padca in odsotnost stranl