Osmi marec »Na koga mislim, ko govorim o naprednih ženah Jugoslavije? Mislim nažene borke, ki so se s puško v roki borile za svobodo naših narodov v osvobodilni vojni ali pa delovale v zaledju in ki zdaj prav tako požrtvovalno delajo v tovarnah, na poljih ali pa opravljajo katero koli pomembno delo za našo skupnost. Mislim na vse tiste Žene, ki prispevajo svoj delež v prid vsej skupnosti in ne delajo le zase, pa najsi bodo že v pisarnah, šolah ali pri kakem drugem delu. Mislim na vse tiste žene, ki ljubijo novo Jugoslavijo in kažejo to svojo ljubezen pri kakršnem koli koristnem delu v prid naših narodov. To so napredne žene, antifašistke, ki ne poznajo besedičenja, afnpak dejanja. To je velikanska večina naših naprednih žena, ki se zavedajo svoje velike vloge v naši novi družbi ter svoje dolžnosti in odgovornosti do ljudske skupnosti.« (Odlomek iz Titovega govora na II. kongresu Antifašistične fronte žena.) NAŠ POGOVOR OB PRAZNIKU Tovarišica dr. Marja Boršnikova, ste predvojna napredna prosvetna delavka, medvojna revolucionarka in povojna prosvetna delavka — druga ženska učna moč na naši univerzi. Dovolite, a.; ' .' ‘•iitfcu, mednarodnem prazniku revolucionarnih " m •• < v pico. ; - Jugi -.iji,- ijali drugačne družben-' razmere in senepo- sn ■ : . 1 h • i . - . -. ' ■ -:-T ; v-. ■ o seuanjem.položaju žena m o samem praznovanju b. marca.' — Naša današnja družba je opustila vse predsodke, ki so dotlej vezali, celo zasužnjevali žensko doma in drugod in jo še danes v večini drugih držav po svetu; če je že ne z,asužnjujejoipa ji prav gotovo kratijo pravice. S tem da naša družba tudi ženski v resnici ustavno brezplačno dopušča vsakršno izobrazbo, ji omogoča izbiro kakršnega koli poklica. Z ekonomsko osamosvojitvijo se je ženska iztrgala gmotni odvisnosti od očeta in moža in se postavila na enakovredno mesto. V naši družbi so vedno bolj jasna prizadevanja, da materinstvo ne bi bistveno oviralo žensk pri enakovrednem delovnem učinku. Naj omenim možnost uravnavanja rojstev, skrbi za otroke od vzgojnovarstvenih zavodov, do podaljšanega bivanja, celodnevne šole, vzgojnega nadzora mladostnika in tako naprej. Danes se včasih komaj še zavedamo, da spadajo ti dosežki med najprevratnejša dejanja vse človeške družbe; komaj slutimo, da so plod čisto nove dobe in plod zavestnih odločitev, da bomo zgradili drugačno življenje. Vrenje desetletij po drugi svetovni vojni kaže napor nove družbe, da bi uresničila težnjo po človeka vrednejši prihodnosti. Vsakomur naj bi omogočala svobodno izbiro plodnega dela, to je človeško celoto dopolnjujočega poklica, ki bi z njim posameznik, npj je še tako neznaten, mogel osmisliti svoj enkratni obstoj. Praznovanje naše delovne žene je potemtakem nepreklicno upravičeno, saj pomeni priznanje naporom in dosežkom, ki so med najnaprednejšimi v naši današnji družbi. To so dosežki, ki so jih naši nekdaj zaostali domovini priborili borci in borke za osvoboditev vseh krivično zapostavljenih ljudi. Ali se vam zdi, da so praznovanja 8. marca pri nas v novejšem času vselej potekala v skladu s smotri tega praznika? — Mislim, da se je predzadnja leta kljub iskrenosti nekaternikov to praznovanje maličilo v razkrajalno ironijo. Takšno banaliziranje smo delovne žene, ki smo žrtvovale mladost za današnji razvoj, odklonile kot globoko žalitev. Nismo stradale za. to, da bi samopašne pridobitniške družine danes metale kruh med odpadke. Nismo se pustile s stisnjenimi zobmi mučiti do predzadnje kaplje krvi, da danes s tako priborjeno svobodo uganjajo burke ljudje, ki jim ni mar ne delovna ženska ne humana skupnost. Zato bi ob tem prazniku morali spričo potrošništva, prostaštva, ki ga je moč pogosto opaziti, posvetiti pozornost tistim vprašanjem, ki jih v naši družbi še nismo rešili. V prosvetni dejavnosti prevladujejo ženske. Ali se vam zdi, da so se na tem področju že v resnici uveljavile kot enakopravne in zavedne samoupravljalke? — Čeprav ženske številčno prevladujejo v tej dejavnosti, ki je za celotno družbo tako pomembna — saj je od nje veliko odvisno, kakšna bo perspektiva mladih generacij — pa je malo žensk na vodstvenih položajih. Zdi se mi, da gre za neko pasivnost in letargijo. Morda je temu vzrok več vlog, ki jih ima ženska. Preobremenjenost. Ali pa bi lahko iskali odgovor na to vprašanje v nizkem vrednotenju pedagoškega dela. To bi morali raziskati. Ali mislite, da bi lahko ženske v prosveti kaj bolj vplivale na humano vzgojo človeka v sodobnem svetu, ki mu pravite »atomski vek«? — V sodobnosti je postavljen na kocko obstoj vse narave, vseh Živih organizmov s človekom vred. Trdno pa sem prepričana, da ta kaos, ki tudi pri nas onesnažuje naravo in človeka, le ne bo prevladal. Jamstvo za to je lahko tudi delovna žena s svojo potencialno energijo, ki se že zaveda sama sebe. Kajti kakor hitro se ženska kot mati v polni meri zave moči protisil, potem bo delovala v obrambo tega, kar poraja —življenja. Tu vidim tudi eno od neposrednih vlog vzgojiteljev v naši družbi. In kaj želite ob prazniku? —- Praznovanje letošnjega 8. marca naj omogoči pravo priznanje ženski ustvarjalnosti, ženski kot delavki in kot materi. Ir Pogovor z dr. Alešem Beblerjem, predsednikom jugoslovanske Zveze za varstvo in napredek človekovega okolja Učitelj — ekološko zaveden občan V družbenih načrtih so natančno opredeljene naloge o varstvu človekovega okolja Človekova prvotna težnja, da spremeni in si prilagodi okolje, je veljala še pred nedavnim zgolj za dokaz napredka in nenehne rasti civilizacije. In v resnici: prav gotovo ni dela narave, ki bi ostal nespremenjen. Vsem tem spremembam, ki jih je človek povzročil, pa nismo posvečali dovolj pozornosti. Šele potem, ko so postale negativne posledice očitne, in se je že rušilo ravnotežje med človekom in okoljem, v katerem živi, so po vsem svetu začeli organizirati akcije za varstvo okolja. S tem problemom se sooča tudi naša država, znana po svojih naravnih lepotah. Zato je našel ta problem ustrezno mesto tudi v ustavnih določilih. Skupščina SFRJ je pred nedavnim proglasila leto 1977 za leto varstva in napredka človekovega življenjskega in delovnega okolja. Razlogov je bilo veliko. O tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Beblerjem, predsednikom jugoslovanske Zveze za varstvo in napredek človekovega okolja. bomo začeli uresničevati tudi to družbeno nalogo. — Katere naloge bodo v tem letu najpomembnejše? Najprej se je treba dogovoriti, kako bomo delali in zbirali denar za uresničitev omenjenih načrtov za varstvo človekovega okolja. Najpomembnejši so praktični ukrepi. Vsaka delovna organizacija, krajevna skupnost, šolski kolektiv, tovarna — vsi dejavniki naj bi glede na svojo družbeno vlogo in možnosti naredili nekaj praktičnega — po tem načrtu. Razumljivo je, da bodo te naloge usklajene s posebnostmi posa- jozko svereij, 4. D, XI let, Tennika pron naravi, o. soia s. Mlakarja Šenčur, lik. pedagog Branko Sosič — Vaša zveza je predlagala, naj bi to leto proglasili za leto varstva in napredka človekovega življenjskega in delovnega okolja v SFRJ. Zakaj prav to leto? Za to sta dva prepričljiva razloga. Prvi: nastal je očiten razkorak med hotenji in željami ter resničnimi prizadevanji, da se življenjsko okolje v naši državi izboljša. Od vsepovsod slišimo, kako se ljudje pritožujejo zaradi trušča, onesnažene vode, zraka in hrane, toda razen teh živih in vsakodnevnih odzivov in poskusov, da bi se vendarle nekaj storilo, ni bilo odločilnih sprememb. Naše reke postajajo vse bolj umazane, morju preti nevarnost, da bo čez dvajset let izgubilo rastlinstvo in živalstvo, pa tudi živila niso vedno taka, kakršna bi morala biti. Bil je že zadnji čas, da se ta prepad med resničnostjo in željami premosti s praktičnimi ukrepi. In še drugi razlog: letos začenjamo uresničevati dva velika družbena načrta — srednjeročni in dolgoročni — oba pa vsebujeta naloge s področja varstva človekovega okolja. V obeh načrtih so naloge prvikrat jasno obdelane. Ker sta načrta sprejeta, je postalo tudi delo za izboljšanje človekovega okolja zakon, leto 1977 pa tisto, v katerem meznega kolektiva ali organa. Na primer: v krajevni skupnosti naj bi uredili kak potok ali park, tovarna naj bi z izboljšala tehnologijo in tako prenehala onesnaževati zrak ali vodo. Če akcija ni predvidena z zveznimi predpisi, jo je mogoče tako uresničiti z medrepubliškim dogovorom. Treba je rešiti tudi nekatera načelna vprašanja, kot so na primer posojila za nujne ukrepe. Taka velika ekološka akcija je na primer regulacija iztoka Velike Morave. Ali: Sarajevo je dobilo celo mednarodno posojilo — tudi to je eden izmed načinov financiranja, ki pridejo v poštev. Redni razpis prostih delovnih mest Letošnji redni razpis prostih delovnih mest bo izšel v Prosvetnem delavcu dne 8. aprila. Šolska vodstva prosimo, da pošljejo razpise Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje Ljubljana, Župančičeva 3 — najkasneje do 20. marca. v___________________________________/ r** prostetii delavec List izdajata republiški 'odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS in izobraževalna skupnost SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Matjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. ' Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazotjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-\TI. ! Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: _30 din za posameznike, za šole in druge i ( Ustanove 120 din. Št. tek. računa 50100-101-16915. Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 ? Po mnenju republiškega, komiteja za vzgojo in izobraževanje ; je list prosvetni delavec" prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). V______________________________________________________________J Res pa je, cfa je treba vse te naloge in rešitve predvideti. — Zanima nas predvsem program družbenih dejavnosti, pri katerem bi lahko sodelovale tudi šole. Znano je, da potekajo letošnje Jugoslovanske pionirske igre pod geslom Narava, zdravje — lepota in da so predvidene mnoge dejavnosti pionirjev za varstvo in napredek okolja. Katere dejavnosti se vam zde najpomembnejše? Vsaka krajevna skupnost bi morala imeti vsako leto vsaj po eno akcijo. Naj ne bo krajevne akcije, pri kateri ne bi sodelovala šola. Ni pomembno-, koliko bodo učenci pomagali, pomembno je, da sodelujejo. Že sedaj bi bili morali začeti,pripravi jati pionirske igre. Le-te bodo uresničene v štirih delih. To so: urejanje in ohranjanje šolskega okolja, krajevne skupnosti in širšega okolja, predvidene pa so tudi manifestacije, razpisi, razstave, tekmovanja ter delovne in zbiralne akcije. Prav ob takem pestrem in zanimivem programu imajo šole možnost, da prispevajo k letu varstva življenjskega in delovnega okolja. Predstavljajte si, na primer, koliko dreves bi bilo v naši domovini, če bi vsak učenec zasadil po eno drevo. Prosvetni časniki bi lahko spodbudili šole in vse mlade ljudi k takemu delu. Vsak šolski kolektiv bi moal že sedaj razmisliti, kako, kje in koliko se bo vključil v širše akcije zunaj krajevne skupnosti. Razumljivo pa je, da tako leto ne cmp ostati izjema. — Ka; bo narejeno letos za to, da bo išlo v javnost in šole ormacij, ki bodo spod-uuuiie vse družbene dejavnike k akciji? Naša zveza ima za informacije svoje »kuhinje«. Izdajamo revijo »Človek i životna sredina«, brošure, letake... Jasno pa je, da ne bi mogli obveščati o delu z našega področja vse države, če nam ne bi pomagali tudi drugi: tisk, radio in televizija. Vsaka organizacija bi morala na primeren način obveščati delovne ljudi in jih spodbuditi h kaki dejavnosti in ukrepu. Vsi nam morajo pomagati. Lahko natisnemo na milijone časnikov, pa bo vse ostalo brez odziva, če človeku ne zagotovimo informacije, ki jo bo voljan sprejeti. Glejte, zakaj javnost ne bi zvedela za podatek, da so pred nedavnim planinci odnesli z vrha Triglava 35 polnih vreč odpadkov? Ali: mar ni zanimivo, da porabi eno samo letalo znamke boeing za pot od Jugoslavije do ZDA več kisika, kot ga potrebuje človek vse življenje? — Znano je, da je v novem učnem načrtu za redni in dodatni pouk v osmem razredu osnovne šole pa tudi pri svobodnih dejavnostih predvideno obravnavanje teme »varstvo in napredek človekovega okolja«. Kaj priporočate učiteljem? Kako naj aktualnost te problematike izrabijo pri pouku? Menim, da je treba učiteljem priporočiti — in sicer ne samo v tem letu — naj ravnajo vedno kot ekološko zavedni občani — tako, da nenehno spremljajo ekološko dejavnost ne samo pri nas, marveč tudi v svetu. Če bodo pozorno brali dobro literaturo, bodo našli veliko podatkov in informacij na to temo. Ta problematika je vedno zanimiva za branje, in dobro je, če ne ostane samo pri tem. Prav tovrstne informacije bodo učiteljem veliko pomagale pri pouku. V vsaki učni vsebini je razmeroma veliko abstraktnega, to področje pa daje veliko možnosti, da abstraktno trdno povežemo z življenjem. Pogovor je vodila: MARINA M. KOSTIČ Hitimo počasi Poročila in razmišljanja o tem, kako poteka reforma usmerjenega izobraževanja v jugoslovanskih republikah in pokrajinah, kažejo kaj različno podobo: medtem ko se ponekod nanjo šele pripravljajo, jo drugod že krepko uvajajo. Pahljača problemov, ki ob tem nastajajo, je pestra, je pa vendarle precej skupnega; sistem je v temelju enoten, čeprav zrcali posebnosti posameznih republik in pokrajin. Uvedeni sistemi ali tisti, ki se šele oblikujejo, so odpravili dvo-tirnost dosedanjega sistema na srednji stopnji izobraževanja, zvišujejo izobraževalno raven, zahtevajo in uvajajo povezavo z združenim delom in usmerjajo učence že v prvi dveletni fazi. Razlike v večini učnih načrtov niso velike, program pa je zmanjšan na 30 ur tedensko. Nekatera vprašanja pa še vendarle ostajajo brez odgovora, npr.: ali naj bo prva faza usmerjenega izobraževanja poklicna usmeritev ali pa že priprava na poklic, politehnična izobrazba je premalo poudarjena, ob izbirnih predmetih pa se poraja nevarnost vrnitve k dvo-tirnosti šole. Tudi stališča glede možnosti navpičnega in vodoravnega prehoda so med republikami in pokrajinami še vedno neusklajena. Živi so dvomi, katera različica naj ima prednost — različica A, ki daje »rahlo« poklicno usmeritev, ali različica B, ki že vključuje priprave na poklic. V Vojvodini delajo po programu A že od šolskega leta 1974-75. Ker se vpisuje v srednje šole vedno več mladine, si prizadevajo zgraditi večje izobraževalne centre. Reforma visokega šolstva bo potekala hkrati z reformo srednjega. V prihodnjem šolskem letu bodo uvedli drugo fazo usmerjenega izobraževanja. Ker pričakujejo, da bodo poklicne želje mladih večje od možnosti vpisa na posamezne smeri, se zavzemajo za čim lažji prehod iz ene smeri v drugo. Po različici A je nastopila v preteklem šolskem letu pot usmerjenega izobraževanja tudi SR Hrvaška. Letos bodo uvedli II. fazo; na tej se bo šolalo 60.000 učencev. Prizadevajo si ustanoviti Delavci vzgoje in izobraževanja v sežanski občini, ki so do sedaj združevali delo v osnovni šoli Srečko Kosovel, delavski univerzi, oddelkih srednjih šol, glasbeni šoli in vzgojnovarstve-nem zavodu Sežanaj so na referendumu glasovali za združitev v delovno organizacijo, imenovano Vzgojnoizobraževalni številčno močne centre usmerjenega izobraževanja, v katerih bi bilo približno po 1500 učencev. V teh centrih, kjer naj bi pripravljali specifične profile, bodo zaposlili tudi psihologa in socialnega delavca. Drugo fazo nameravajo organizirati podobno kot visokošolski študij —s semestri in trimestri. In kakšno razliko predvidevajo med željami in možnostmi ob vpisu? Menijo, da največ 15% mladih ne bo dobilo prostora v zaželeni usmeritvi. SR Srbija pripravlja obe različici. Sistem, ki bo izbran, bo 'že letos uveden za vso mladino. V SR Črni gori so začeli lani uvajati skupno osnovo v vse srednje šole. V AP Kosovo in Metohiji so se odločili za različico B. Pri njih nastajajo še posebni problemi. Reforma izobraževanja je povzročila, da se šola kar tretjina prebivalstva; to pa je veliko več kot zahteva gospodarstvo pokrajine. Menijo, da bi morala izobraževati druga faza za poklic pa tudi za nadaljnje izobraževanje. SR Makedonija je uveljavila pripravo za usmerjeno izobraževanje leta 1975. Uveljavile so se usmerjene šole gimnazijskega tipa, ki so zelo odprte. Izobražujejo za 120 poklicev. Prve generacije, ki prihajajo iz usmerjenih šol, se že uspešno privajajo na delo, in sicer veliko bolje kot prej učenci poklicnih šol. Za sedaj še vedno primanjkuje učiteljev za politehnični pouk, upajo pa, da jih bodo do leta 1980 izšolali dovolj. Slabosti pa se pojavljajo pri integraciji šol. Te integracije naj bi potekale na temelju skupnih ali vsebinsko skladnih programov, sedaj pa se združujejo nekatere šole samo zato, da bi zmanjšale stroške. center Srečko Kosovel. Center bo sestavljalo pet organizacijskih enot — oddelkov: oddelek srednješolskega izobraževanja, osnovnega izobraževanja, izobraževanja odraslih, glasbenega izobraževanja in oddelek vzgoje in varstva predšolskih otrok. S. J. Tak pregled dajejo poročila s sestankov predsednikov odborov za izobraževanje v skupščinah republik in pokrajin. O zadnjih dveh sestankih te komisije —bila sta v Zagrebu in Prištini — je poročal na 2. seji odbora zborov SR skupščine Slovenije za usmerjeno izobraževanje predsednik tega odbora dr. Boris Berce. Znano je, da deluje poleg te skupščinske komisije še druga medrepubliška komisija, v kateri so strokovni in družbeni delavci s področja vzgoje in izobraževanja. Na vprašanje, ali je delo teh dveh komisij usklajeno, je Boris Berce odgovoril, da še niso našli ustreznega načina za sodelovanje. Menil je, da je druga komisija preveč strokovna in premalo družbena. Na pozive skupščinske komisije je razmeroma malo odziva, pa tudi povratnih informacij ni. Delo medrepubliške komisije je v zadnjih šestih mesecih potekalo prepočasi. Ker ustvarja vsaka republika svoj sistem usmerjenega izobraževanja, se razlike poglabljajo. Čedalje teže je najti »skupni jezik«. Gotovo pa je, da bi moral biti sistem usmerjenega izobraževanja toliko enoten, da bi zagotavljal vsakemu delavcu pravico do zaposlitve in do tega, da bi priznali njegovo znanje ne glede na republiške meje. Uskladiti bo treba zakonodajo in nekatere probleme v vseh republikah in pokrajinah enotno opredeliti. Skupne rešitve zahtevajo tudi tale vprašanja: področje vrednotenja znanja, elementi klasifikacijske lestvice in pogoji za vpis na visoke šole. Take in podobne probleme bodo obravnavali na prihodnjih sejah. Na prvi, ki bo marca v Skopju, bodo govorili o permanentnem izobraževanju in pripravi ustreznih zakonskih predpisov, na drugi — v Ljubljani pa bodo razpravljali o klasifikacijski lestvici in posebnih izobraževalnih skupnostih. MARJANA KUNEJ Delovni uspeh — edino merilo vrednotenja Pet organizacijskih enot Na sestanku sekcije prosvetnih listov republik in pokrajin Jugoslavije, ki je bil letošnjega 16. februarja, je urednikom in novinarjem spregovoril predsednik zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije Jože Marolt. V svojem govoru je poudaril najaktualnejše in hkrati najpomembnejše naloge in akcije sindikata za to leto, ki izhajajo iz zahtev sprejetega zakona o združenem delu. Gre za širša razmišljanja o načinu, kako izpeljati zahteve ustave in zakona o združenem delu tako, da bi Sindikat postal pomembnejši dejavnik v našem samoupravnem sistemu. Po oceni iz prakse, kot meni predsednik, je v zadnjem času veliko storjenega v delovnih organizacijah, manj pa glede na naš celotni samoupravni sistem. To se še posebej opaža pri gospodarstvu v občinah, republikah in zvezi. Za kaj gre? V delovnih organizacijah posvečajo delavski sveti posebno pozornost problemom poslovanja delovne organizacije. To velja tudi za sindikalne organiza- cije v TOZD. Iste probleme rešujemo torej dvakrat, vse premalo pa se ukvarjamo z delom delegacij. Podobni nerešeni problemi so tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Predsednik Marolt je poudaril tri prednostna vprašanja, ki jih bo treba rešiti v letošnjem predvolilnem in predkongresnem letu: samoupravno organiziranje in konstituiranje združenega dela, praktično izvajanje načela o svobodni menjavi dela in razporeditev ter delitev dohodka po učinkih dela. Vemo, aa delovne organizacije, ki ne bodo do 1. januarja prihodnjega leta pripravile novih pravilnikov in opredelile merila za delitev osebnega dohodka glede na delovne uspehe, ne bodo mogle izplačati osebnih dohodkov. »Vsaka TOZD ima svoje posebnosti, zato je vsaka dolžna prispevati h graditvi celotnega sistema samoupravnih dohodkovnih odnosov prek pravilnika o delitvi osebnih-dohodkov glede na delovni učinek. Vsako, tudi pedagoško delo, je mogoče ovrednotiti,« je poudaril pred-sednik Marolt. Delovni uspeh je torej edino merilo za vrednotenje dela na vseh stopnjah izobraževanja. Analitična ocena (ali zahteve delovnega mesta) je samo instrument pri vrednotenju dela. Predsednik Marolt meni, da bi jugoslovanski prosvetni listi veliko pripomogli pri spodbujanju in razmišljanju v TOZD o delitvi dohodka po delu, če b: objavljali konkretne primere že priznanih meril v praksi. Objavljanje sporazumov in pravilnikov ne koristi veliko. Zvedeli smo, da bodo o vseh teh problemih kmalu razpravljali tudi sindikati na vseh ravneh v republikah in pokrajinah. Člani sekčije so pod vodstvom predsednika Nikole Nikiča razpravljali še o problemih, ki zadevajo vsa uredništva: o skupni svečani številki za 1. maj, skupnih publikacijah, o strokovnih potovanjih novinarjev v tujino, o drugih skupnih akcijah in še o številnih organizacijskih problemih. T. D. IKEBANA ZA 8. MAREC Živeti življenje V sveži ikebani je ujeta prihajajoča pomlad. Kos pomladi, del Življenja žene. Njena ljubezen do dela, pravice, resnice in svobo-de.~ Želja po miru in ravnotežju; po tišini, ki je pričujoča le tam, kjer ni laži in prevare. Okno, odprto v carstvu čudežnih barv. Od davnihčasov do danes je žena eden izmed glavnih motivov umetniškega ustvarjanja. O njej pripovedujejo knjige, slike in filmi, o njej razmišljajo filozofi, psihologi, sociologi... Tako je tudi danes, ko je minilo že več kot pet desetletij, odkar je bila ženi skrb za dom in družino njeno edino poslanstvo. Ponosno ugotavljamo: ženske se uveljavljajo v gospodarstvu, v zdravstvu, znanosti, prosvetiin kulturi, za strojem, volanom in pred mikrofonom. V nekaterih poklicih, mednje spadata tudi vzgoja in izobraževanje, celo prevladujejo. Toda ne na vodilnih mestih. Družba je precej olajšala ženski njeno pot uveljavljanja. Ima svoje pravice in dolžnosti, materialno neodvisna je enakopravna članica družbe, njeno mnenje je upoštevano in delo spoštovano. TO JE PORTRET NEKE PREOBRAZBE. Lahko bi mu dali naslov —ŽIVETI ŽIVLJENJE. Ob 8. marcu smo zaprosili nekatere naše prosvetne delavke z. različnih področij vzgoje in izobraževanja, da spregovorijo o svojem delu. Iz teh odgovorov smo poskusili sestaviti malo ikebano mnenj, predlogov in želja za 8. marec. Odgovarjale bodo: ravnateljica VVZ Milan Majcen v Ljub-tjani ZMAGA GLOGOVAC, Psihologinja na celodnevni osnovni šoli Dobrova pri Ljub-liani HEDVIKA LEŠNIK in direktorica obalne delavske univerze Ivan Regent v Kopru Marija vogrič. — Napravite nam, prosim, skico sončnih in senčnih dni v*gojiteljice. zmaga glogovac: Veliko je sončnih in veliko senčnih dni v življenju vzgojiteljice. Mnogo je napornih dni in Pride dan, ko čutiš, da je tvoje delo pomembno, far soustvarja otrokovo osebnost. Ko razmišljam o dnevih, ki sem jih preživela oied otroki, se spominjam tudi takšnih izrazitih svetlih ali temnih dni. Bil je deček, Igor, droban, pa hiter kot veter, ki vrtinči jesensko Ustje. In nemiren, da še pravljice ni mogel poslušati. Njegov oče je bil čuden človek. Pas v roke in ostre besede. Mati — vsa drugačna — je branila sina. In jaz tned njimi. V torek se je Igor v svoji naglici spotaknil in udaril z glavo ob rob mize. Prebil si je čelo. Peljala sem ga na kliniko, dobil je trakec, ki mu je zlepil Počeno kožo. Ponj je prišla j niama; povedala sem ji, kako se je Zgodilo in se opravičila. Nisem ga ntogla rešiti padca. Naslednji dan enoja opozorila niso zalegla, Igor si je polil juho po hlačah, hlače so bile zamaščene, verjetno so ro-enale v čistilnico. V četrtek smo šli na sprehod. Ustavili smo se pri klopci pod drevesom. Nekaj kosov opeke je bilo razmetane naokoli. Da se ne bi kdo spotaknil, smo se domenili, da bomo kose opeke pospravili na kup pod drevo. Igor je prinesel kos opeke >n jo hotel položiti pod drevo. | Prav takrat pa je Marko vrgel kos opeke, ki je padel na Igorjev Palec. Zdravnik je ugotovil počeno kost. Tudi to pot sem počakala mamo. In v petek zjutraj? Telefonski pogovor, ki ga ne bom nikoli pozabila. Predstavila sem se in meni se je predstavil Igorjev oče. »Poslušajte, vi, ali mi boste jutri ubili otroka?« In potem še ntnogo besed, psovk. Vse sem bila, le človek ne. Kot da me je Zvil v predpražnik in me pustil na Pragu veleblagovnice. Kot da sem le še za otiranje umazanih čevljev. Zanj sem bila nič. Pa vendar sem vedela, da si je isti Igor, ko je imel dve leti, polil z vrelim mlekom levo stran telesa. Doma sta bila °ba, oče in mati. Del kože so mu Presadili. In čez nekaj mesecev ftu je oče pri igri izpahnil oba kolka. Otrok je bil krhek kot Porcelan in nemiren kot begajoči zajček. Tisti petek je bil zame črn dan, kot črna pika v mojem življenju. Kar narediš dobro, ljudje ne vidi-lo; zaradi nesrečnega naključja, ki se ti je pripetilo, pa te vpraša Usti oče s pasom, kako si sploh lahko vzgojiteljica. Bili so tudi sončni dnevi, ko bi Poskočila od veselja, objela otroka in ves svet z njim. Zunaj je bil turoben, meglen jesenski dan, mene pd so v očeh ščemeli sončni Žarki. Bil je deček Marjan, velik za svojo starost, vendar je rad uhajal k malčkom, otrokom, ki še niso dobro govorili. Med njimi je bil srečen, z njimi se je pogovarjal, med vrstniki je jecljal. In bil je novinec. Po treh mesecih vztrajnega dela z njim, pogovarjanja, mehkih besed in drobnih pozornosti je bil tisti zimski dan zame čudovito odkritje. Otrok je z menoj govoril gladko. Mati mi je Že prej povedala, da doma včasih govori gladko, včasih pa jeclja. Jeclja, odkar ju je zapustil oče. Kmalu je govoril otrok gladko tudi med vrstniki in doma. Sončni dnevi, ko se vračajo v vrtec otroci, ki že hodijo v šolo. Še leta in leta se vračajo in pogosto ponosno pripovedujejo o uspehih v šoli. Pa tudi težave zaupajo. In te pospremijo po bližnji ulici. In sončni so dnevi, ko nam elementarke povedo, da so sicer »vrtčevi« otroci živi, pa vendar povabljeni vsi, le ti ne. In tiho gloda v tebi: še spomnili se niso, saj sem samo vzgojiteljica. In sončen je dan, ko prevzameš delo Z otroki, ki niso v vrtcu. Veš, da si jim potreben, da si odgovoren tudi zanje. In misliš — sončni bi bili dnevi, ko bi bilo v Ljubljani več sonca in več otrok v vrtcih. In več zavesti, da je predšolska vzgoja temelj za kasnejšo izobrazbo, za šolo. — Včasih so dosežki dela pomembnejši kot ustvarjalni proces. Zanima nas, kako nastaja mozaik samostojnega otrokovega učenja v celodnevni šoli. HEDVIKA LEŠNIK: Na Dobrovi pri Ljubljani že dve leti razvijamo celodnevno osnovno šolo in uspešno uresničujemo njene smotre. Naj tokrat izluščim le tisti smoter, ki terja od celodnevne šole, da pomaga družini pri njeni vzgoji in varstveni moči ter naši delovni ženi, pri njenem delu in prizadevanjih v združenem delu, ji prevzema skrb sposobni, komunikativni, delovni. In senčni so dnevi, ko se spomniš, da zaman že 15 let čakaš obvestila, da kot vzgojiteljica lahko nadaljuješ izobraževanje na višji stopnji. In senčen je dan, ko ti kolegica pove, da je zapustila poklic. Saj veš, večji osebni dohodek, pa perspektiva za stanovanje. In sončen dan, ko te posluša človek, ki se ukvarja s politiko in ob koncu pogovora reče: sedaj vem, kaj je predšolska vzgoja in kaj pomeni. Pričakuješ premik, upoštevanje poklica in več razumevanja za delo v vrtcu. In pride senčen dan, ko ugotoviš, da so bili na neko prireditev za učenje in vzgojo otrok ter ji omogoča čustveno polnejše in bogatejše življenje z njenimi otroki v njihovem skupnem prostem času. Brez dvoma uresničujemo ta smoter ob razvijanju vseh oblik samostojnega učenja, ki je ena od sodobnih pedagoških sestavin življenja in dela učencev v celodnevni osnovni šoli. V klasični osnovni šoli prinaša učenec domov domače naloge in domače delo. Tega zdaj ni več, ker opravi vse dolžnosti do pouka v šoli pri urah samostojnega učenja in tako odhaja domov brez šolskih potrebščin in brez obveznosti. Ure samostojnega učenja učencev so na naši šoli načrtno razporejene v vsakem delovnem dnevu dopoldne in popoldne ter so vključene v šolski urnik in obvezne za vse učence in vse učitelje. So neločljivi del šolskega dela. Učenci nižjih razredov imajo tega dela po 7 ur tedensko, v višjih razredih pa je po urniku 10 ur samostojnega učenja. Med samostojnim učenjem učenci delajo naloge, ki so jih dobili pri pouku in si jih zabeležili v zvezek, se pripravljajo za naslednjo učno uro, ponavljajo ali utrjujejo učno snov, iščejo ustrezne primere v priročnikih, pripravljajo in zbirajo novo učno gradivo, izdelujejo ustrezna didaktična sredstva in opravljajo druge zadolžitve. Za samostojno učenje bi učenci morali imeti stalni delovni prostor v svoji matični učilnici. Na razredni stopnji je ta zahteva uresničljiva, na predmetni stopnji pa nas ovira kabinetni pouk. Zato ima učenec lahko le svoj stalni delovni prostor, ne pa svoje učilnice. Ure samostojnega učenja potekajo pod vodstvom učitelja, ki je bil organizator pouka. Pri teh urah dopušča učencem vso aktivnost, svobodno gibanje v prostoru. Če je učencem potrebno, jim omogoča, da sami izbirajo hitrost svojega dela in si sami določijo vrstni red svojih opravil. Seveda je na razredni stopnji učitelj mnogo bolj neposredno vključen v to delo, saj mora učence še voditi, jih usmerjati in jih učiti — »učiti se«. Na predmetni stopnji pa lahko delajo učenci že samostojno. Naši učitelji pripravljajo za samostojno delo diferencirane naloge in vaje, ker želijo, da napreduje vsak učenec po svojih zmožnostih in da tudi najslabši dosežejo pozitivne rezultate dela, uspeh in ob tem občutek zadovoljstva in veselja. Ta občutek je hkrati motivacija za nadaljnje delo. Tako razvijamo tudi dopolnilno pomoč učencem, s katerimi dela učitelj individualno pri uri samostojnega učenja. Le redko pa smo poskušali združevati slabše učence iz več oddelkov in z njimi delati posebej v času, ko imajo drugi učenci samostojno delo. To obliko dela bomo v prihodnje bolj razvijali. Poskušali bomo delati tudi z učenci, ki imajo težave pri učenju ali pa so vedenjsko moteni. Ob tem nam bo pomagala tudi svetovalna služba. Enako bomo morali v naši praksi tudi razvijati delo s sposobnejšimi učenci. V naši praksi opažamo, da učitelji uvajajo tudi v pouk vedno več samostojnega dela; to postaja že element učne ure. Včasih poskušamo združiti uro pouka s samostojnim delom, če to zahteva učna snov in omogoča tudi naša časovna razporeditev. Vedno pa pazimo, da samostojnega učenja ne spremenimo v pouk. V šoli, ki ni usmerjena samo v pouk, temveč razvija tudi druge oblike učenčevega dela, in v šoli, ki ob učenju tudi vzgaja, je učiteljeva vloga bistveno drugačna. Učitelj postaja organizator vzgoj-noizobraževalnega procesa. Zato potrebuje veliko časa, različnega gradiva, možnosti in volje, da kar najbolj angažira svoje sposobnosti. Za samostojno učenje mora pripravljati veliko različnega gradiva. Prav zaradi tega smo na šoli razmišljali, da bomo morali razredne knjižnice bolje opremljati z različnim informativnim gradivom: z leksikoni, s priročniki in z drugim, nabaviti bomo morali več učnih sredstev. Strokovne ustanove bodo morale pripraviti več programiranega učiva, delovnih zvezkov in še več uporabnejših učbenikov. Naše učence 'smo povprašali, kaj menijo o samostojnem učenju ter o oblikah in načinih tega dela. Dejali so, da jim je najbolj všeč to, da je učitelj vedno prisoten in vedno pripravljen pomagati, če je treba. Tudi starši, predvsem matere, ki so nekoč v družini skrbele za domače šolsko delo in učenje svojih otrok, so nam povedale, da so razbremenjene največje skrbi in da zaupajo učiteljem. Prav ob delu razmišljam tudi o ženi —prosvetni delavki v celodnevni šoli. Zanjo se je v tej šoli marsikaj spremenilo. Morda niti ni najpomembnejše to, da je njena delovna odgovornost večja, da je njen delovni čas drugače razporejen, da uvaja in razvija nove oblike dela, da mora ob vse večji odprtosti šole postati tudi družbeno aktivnejša. Pomembnejše je to, da mbra ta prosvetna delavka najti potrditev svojih hotenj in priznanje svojega dela v skupnosti, za katero živi in dela. — Izobraževanje • odraslih dobiva nove razsežnosti. Opišite nam sestavine tega novega kolaža ali drugače: vlogo in mesto delavskih univerz pri usmerjenem izobraževanju. MARIJA VOGRIČ: Vzgoja in izobraževanje sta v zadnjih letih deležna izjemne družbene pozornosti in družbenih prizadevanj. Vsestranska preobrazba, sredi katere se je znašlo šolstvo, je zajela tudi delavske univerze, specializirane ustanove za izobraževanje odraslih v naši republiki. Reforma usmerjenega izobraževanja in vzgoje odraslih vključuje nekatere temeljne prvine, ki so odsev tako sodobnih procesov v svetu sploh kot tudi specifičnih zahtev naše samoupravne družbe. Gre predvsem za izhodišča, po katerih naj bi — slehernemu človeku omogočili, da se v vsej njegovi delovni dobi usposablja za življenjski poklic v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi združenega dela; — zagotovili hitrejše spreminjanje izobrazbene strukture zaposlenih s prožnejšim in bolj odprtim sistemom izobraževanja; — uresničevali idejo perma-nentnosti izobraževanja in vzgoje odraslih ter marksistično zasnovo oblikovanja vsestranske, celostne osebnosti. Vzgoja in izobraževanje za delo, samoupravljanje in osebno Življenje postajajo bolj kot kdajkoli v preteklosti stvarna osnova, na kateri bodo delavske univerze danes in jutri razvijale svojo vsebinsko, organizacijsko in metodološko zasnovo. V sedanjih razpravah večkrat slišimo, da so bile delavske univerze že doslej eden izmed najbolj dinamičnih, prilagodljivih členov vzgojnoizobraževalnega sistema, predvsem pa mnogokje učinkovito povezane z združenim delom, saj so bde s svojo dejavnostjo vseskozi obrnjene k njegovim izobraževalnim potrebam. Iz tega lahko sklenemo, da reforma ne samo da ni našla nepripravljenih delavskih univerz, ampak se v njene procese vključujejo celo z določenimi prednostmi. Vendar je treba hkrati dodati, da pozitivni učinek teh prednosti v mnogočem omejujejo številne razvojne težave, ki spremljajo te ustanove vse od njihove ustanovitve. Neurejen družbeni status ni mogel ostati brez negativnih posledic, ki se kažejo zlasti v pomanjkljivo razviti kad rov ki in materialni osnovi, kar je seveda neposredno vplivalo in še vpliva tudi na njihovo programsko usmeritev. Značilno zanjo je, da često daje prednost osebnim interesom občanov in zaposlenih v njihovi Želji po nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju ali šolanju, ti pa se neredko oblikujejo stihijsko, neusklajeno s stvarnimi kadrovskimi potrebami gospodarstva in družbenih služb. Teh in drugih razvojnih slabosti delavskih univerz ni mogoče odpraviti z najrazličnejšimi očitki, ki jih radi naslavljamo na te ustanove. Zdi se mi, da v naši republiki doslej še nismo celostno in objektivno ovrednotili prispevka, ki so ga dale delavske univerze k strokovnemu usposabljanju zaposlenih, k razrednemu osveščanju delavcev ter razvijanju njihovih sposobnosti za samoupravljanje in politično življenje, k vzgoji za osebno življenje. Takšna ocena bi prav gotovo prispevala tudi k spoznavanju resničnih slabosti in njihovih nosilcev v sredinah, kjer se le-te porajajo, hkrati pa bi morda prepričljiveje vodila k uresničevanju deklariranih družbenih izhodišč o zagotavljanju enakopravnega položaja delavskih univerz. Zdi se mi, da bi bilo pred tako odgovornimi nalogami, sredi katerih se je znašlo celotno področje vzgoje in izobraževanja, nedopustno še naprej zavračati (to pa mnogokje delamo!) pozitivne izkušnje, ki so jih s svojim delom prispevale delavske univerze v zakladnico andragoške teorije in prakse. Če kdaj, so nam te izkušnje dragocene prav v tem zgodovinskem trenutku, ko smo odločno in nedvoumno odprli zeleno luč usmeritvi, po kateri bodo meje med izobraževanjem in delom čedalje bolj izgubljale svojo ostrino, s tem pa bo izginjal tudi prepad med umskim in fizičnim delom. Pripravila: TEA DOMINKO čim bolje se Pogovor na osnovni šoli Cerknica bomo poznali Osnovna šola Jesenice Zakaj taki seminarji? r "N Osnovno šolo Cerknica smo želeli čim bolje spoznati in zajeti podobo njenega vsakodnevnega življenja in dela. Zato smo prosili za pogovor v. d. ravnatelja Alojza Kranjca, učiteljico slovenščine Cveto Levec, mentorico taborniškega odreda Sonjo Šestanovič in pedagoginjo Marijo Lavrenčič. Ker smo za šolsko stavbo videli zametke nove telovadnice in novega prizidka, smo najprej povprašali v. d. ravnatelja, kako je s prostorom na njihovi šoli. Takole nam je odgovoril: — Že dalj časa smo ugotavljali, da je sedanja šolska stavba pretesna in se zavedali, da pouk telesne vzgoje na šolskem hodniku še zdaleč ne more biti kakovosten, moti pa tudi pouk v drugih šolskih prostorih. Ugotavljali smo tudi, da bi poleg telovadnice potrebovali še nekaj učilnic, kabinetov, jedilnico, večnamenski prostor ter prostor za kulturne in zabavne prireditve, ki ga Cerknica nima. Tej naši potrebi so prisluhnili krajani junija, leta 1975 in se odločili za uvedbo samoprispevka. Med objekti, ki bodo po programu gradnje in obnove zgrajeni z denarjem iz samoprispevka, so dali na prvo mesto izgradnjo osmih učilnic in telovadnice pri naši šoli. herna razmišljanja o kombiniranem pouku. Prepričani smo — z nami se strinjajo tudi tamkajšnja krajevna skupnost in krajevne družbenopolitične organizacije — da se bomo zainteresirani lahko ustrezno samoupravno sporazumeli in našli ustrezno rešitev. Zanimivo je, da se bo tako število učencev ponovno pojavilo čez štiri leta, naslednja leta pa bo vpis spet običajen. Podružnična šola v Begunjah ima močno zaledje nekdanjih treh šolskih okolišev. Ob tej šoli bi morali oceniti, kolikšen je pomen šole v vasi. Znano je, da imajo vaški otroci manj možnosti za delo v šolskih interesnih dejavnostih. Če bi imeli danes na voljo nekdanje šolske stavbe, bi v njih lahko v zimskem času organizirali različne krožke. Največje zanimanje bi bilo verjetno za dejavnosti iz kmetijstva in gozdarstva. Ker teh prostorov ni, občinska skupščina jih je prodala, take dejavnosti ne Na osnovni šoli Cerknica imajo tudi dramsko-recitacijski krožek in pevski zbor Predvidevamo, da bo telovadnica nared do konca letošnjega avgusta, učilnice pa ne bodo zgrajene pred začetkom februarja leta 1978. Tedaj bomo bolj svobodno zadihali. Čez nekaj let bo tej prvi fazi gradnje sledila še druga faza, v kateri bomo dobili tudi druge potrebne prostore. Vaši centralni šoli grozi tretja izmena. Obiskuje jo 649 učencev in učenk — ima 23 oddelkov, 2 oddelka male šole in 2 oddelka podaljšanega bivanja, ki gostujeta v vrtcu. K njej spadata tudi osnovna šola Grahovo (174 učencev in učenk v 8 razredih in oddelkih) ter podružnična štiri-razredna šola Begunje, ki jp obiskuje 126 otrok. Kaj je značilno za grahovsko in begunjsko šolo? — Osnovna šola v Grahovem je bila pred leti samostojna. Zaradi sorazmerno majhnega števila otrok, od 18 do 27 učencev v razredu, se nam je pridružila. Letos se bomo znašli v tej šoli pred nenavadno težavo. V šolo se bo vpisalo le okrog 10 otrok. Kljub temu da glede na takšno število samostojni razred po določilih zakona ne more obstajati, pa odločno zavračamo sle- moremo organizirati. Da ne bi bili učenci iz bolj oddaljenih vasi žrtev dolgotrajne hoje, smo letos podaljšali dve avtobusni progi in jim tako precej olajšali pot. Z razumevanjem samoupravne stanovanjske skupnosti in tovarne pohištva BREST se vam je posrečilo v nekaj letih rešiti stanovanjsko in kadrovsko problematiko na vaši šoli. Kakšne naloge ste si zadali v letnem programu šole? — Bili smo stvarni. Vanj smo zapisali tista dela in dejavnosti, za katera vemo, da jih bomo glede na denarno stanje lahko rešili. Redno dejavnost uresničujemo v celoti, nismo pa presegli dogovorjene dejavnosti. Pri organiziranju interesnih dejavnosti nam pomagajo tudi krajevni klubi, organizacije in posamezniki. Letos smo na novo uvedli le čebelarski krožek, ker je bilo zanj veliko zanimanje in ker ga je bil pripravljen voditi čebelar z Rakeka. Navedem naj, da imamo na naši grahovski in begunjski šoli skupaj 22 interesnih dejavnosti. Pomembno je ne le to, da kader dobiš, ampak tudi, da ga nenehno izobražuješ. Zato Do konca avgusta naj bi na tem mestu stala nova telovadnica osnovne šole Cerknica imamo za vsak mesec predvideno eno ali dve predavanji s področja našega strokovnega dela ali družbenopolitične in družbenoekonomske snovi. Letos so bila med zimskimi počitnicami organizirana predavanja in seminarji za učitelje. Slavisti ste imeli enodnevni seminar. Kako ocenjujete organizacijo tega seminarja oziroma širšega izobraževalnega dela, ki ga je v zimskih počitnicah pripravil Zavod SRS za šolstvo? — smo vprašali učiteljico Cveto Levec. Povedala je, da je bila na dveh seminarjih. Prvi, za slaviste, je bil enodnevni, drugi za učitelje družbenomoralne vzgoje pa je trajal tri dni. Na teh seminarjih niso slišali nič bistveno novega. Kaže, da so bili sklicani le zato, da so bili učitelji zaposleni, ne pa, da bi kaj pridobili. Zgodilo pa se je, da so bili nekateri res zaposleni ves teden, drugi pa niso bili klicani na nobeno predavanje ali seminar. Ob tem pa se sprašuje, in pritrdil ji je tudi v. d. ravnatelja, kdaj bodo posodobili način poteka seminarjev. Preveč' je predavanj, premalo pogovorov, predvsem o čisto določenih vprašanjih, ki jih posamezni učitelji ne morejo razvozlati. Letos imamo v Sloveniji prvič predčasno vpis v srednje šole. Kako se ta naloga zrcali pri vašem delu? — Vse skupaj nas je prehitelo — je dejala pedagoginja Marija Lavrenčič, ki skrbi na šoli za poklicno usmerjanje. — Imeli smo pripravljen letni program, pa bomo morali zaradi spremembe roka za poklicne usmerjanje nekatere naloge preložiti. Pri izvedbi poklicnega usmerjanja nam pomaga skupnost za zaposlovanje. O namenu spremembe roka za predčasni vpis smo se pogovarjali tudi s starši in učenci. Menimo pa, da to vse skupaj ne more bistveno izboljšati poklicne usmeritve otrok. S pripravami na poklic bi morali pričeti v 5. razredu. Za'kakšen poklic se učenec odloči, je odvisno tudi od šol, ki jih ima v neposredni bližini. Medtem ko je zanimanje za lesarske poklice, šolo imamo v Cerknici, nekoliko upadlo, sta pritegnili precej mladih v svoje klopi pedagoška gimnazija in ekonomska srednja šola v Postojni. K temu pripomore tudi organiziran prevoz. Drugi učenci, ki žele obiskovati srednje šole, se odločajo za šole v Idriji in Ljubljani. PRIZADEVNI TABORNIKI Taborniški odred »Jezerska ščuka« ima več kot 300 delovnih članov. Več o tem odredu nam je povedala njegova mentorica tajnica cerkniške osnovne šole Sonja Šestanovič: — Naš taborniški odred »koraka« komaj v drugo leto starosti, pa se vseeno lahko pohvali z mnogimi uspešno izvedenimi akcijami, predvsem s tem, da se mu je posrečilo v tem času oblikovati kar 15 vodov. Tam, kjer imajo taborniško organizacijo dobro razvito, se jim to ne zdi nič posebnega. Pri nas pa smo bili edina občina v Sloveniji, kjer ni bilo taborniškega odreda. Nimamo tradicije in tudi odraslih ne, ki bi znali s svojim zgledom privabiti mlade v taborniške vrste. Računamo na fante in dekleta, ki bodo izšli iz sedanjih vodov. Cerkniški taborniki so veseli vsake pomoči, ki so jim jo dosedaj dale tamkajšnje tovarne in šola. Želijo pa, da se jim pridruži vsaj desetina odraslih, da bodo lahko organizirali načrtovane akcije. S.J. Mod celodnevno šolo in tremi izmenami — Letni načrti so izdelani in potrjeni. Potem ko je bilo sprejeto določilo o polletnem začasnem financiranju je vse zastalo. Zelo nerodno je, da že ob začetku leta ne vemo, kakšna bo prispevna stopnja v tem letu — je povedala tajnica Občinske izobraževalne skupnosti Jesenice, Erna Vauhnik. Kako se začasno financiranje zrcali pri delu izobraževalne skupnosti in osnovnih šol, katerih dejavnost plačujete? — Septembra lani smo uvedli v Kranjski gori drugo celodnevno osnovno šolo v občini. Ta je bistveno dražja, seveda, če ima popolni program. Podatki kažejo, da nas stane šolanje učenca v navadni šoli letno 6483 din, v celodnevni osnovni šoli pa 12.559 din. Enako je razmerje pri oddelku: v prvi moramo zanj odšteti 171.878 din; v drugi pa 303.763 din. Z začasnim financiranjem (veljajo dvanajstine iz preteklega leta) nastane vprašanje, kako omogočiti učiteljem in učencem v Kranjski gori, da bodo uresničili celoten program celodnevne šole. Žal bodo morali za nekaj časa pristati na okrnjene proste dejavnosti. To je le en primer, kako začasno financiranje vpliva na naše delo. Drugo vprašanje je, koliko nam pomaga recimo 6,5 % povišanja prispevne stopnje. To ne zadostuje niti za materialne izdatke, predvsem, če upoštevamo, kako hitro se dražita kurjava, elektrika in drugo. Če nam ne bi pomagale skup- tretja izmena. Kako ste se lotili reševanja prostorskih težav na Jesenicah? — Šoli v Kranjski gori in Žirovnici sta bili zgrajeni v zadnjih letih. Denar so zbirali krajani in izobraževalna skupnost z raznimi prispevki ali s povečano prispevno stopnjo. Kljub temu bo treba v Kranjski gori še urediti šolsko kuhinjo, ker sedanja ne ustreza potrebam celodnevne osnovne šole. Kuhinjo v Kranjski gori in večja obnovitvena dela v šoli na Koroški Beli smo nameravali opraviti z denarjem, ki bi ga po družbenem dogovoru prispevale vse delovne organizacije v jeseniški občini. Na zaposlenega naj bi dale po 350 din, ali skupaj 4 milijone din. Žal smo lani zamudili vlak. S predlogom smo prišli pred zbore delavcev šele marca. Tedaj je bil denar že razdeljen po zaključnih računih. Od predvidenih 4 milijonov din se nam je posrečilo zbrati le nekaj nad poldrugi milijon. To ne zadostuje niti za stroške del na Koroški Beli. Pričakujemo, da bomo lahko letos opravili tudi drugo. Razmere na Jesenicah se bodo bistveno izboljšale, ko bo zgrajen šolski center Plavž. Vključeval bo osnovno šolo za 1100 učencev, telovadnico, garderobo, kuhinjo in prostore za vzgoj-novarstveni zavod. Za gradnjo tega centra smo pričeli zbirati samoprispevek L aprila leta 1976. Zakaj pripovedujem to tako podrobno? Od 45,557.549 din, kolikor smo zbrali za vzgojnoi-zobraževalno dejavnost v jeseniški občini leta 1976, smo od- stopili zaradi solidarnosti drugim občinskim izobraževalnim skupnostim 9,429.641 din in za vzajemne naloge za investicijsko izgradnjo 554.589 din. Ti podatki kažejo, da dajemo precej denarja v solidarnostni sklad, pa nimamo tako opremljenih šol kot marsikatera občina, ki dobiva ta denar. Kakor opažamo že celo desetletje, republiška izobraževalna skupnost še vedno deli denar glede na stanje po slovenskih občinah, ki ga je zabeležila pred desetimi leti. Zato je aktiv zveze komunistov pri naši skupnosti sprejel predlog, naj republiška izobraževalna skupnost sestavi komisijo dajalcev denarja v solidarnostni sklad, da bi pregledala j razvitost šolske mreže v obči- j nah, ki dobivajo ta denar in j ocenila opremljenost šol. V »Analizi delovanja delegacij in konferenc delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti« ste zapisali: »V dobi usklajevanja je izvršni odbor štirikrat razpravljal o finančnem načrtu za leto 1976, na sami skupščini pa je bila sprejeta deveta različica usklajena na ravni občine in sedma različica na ravni republike.« Kako ocenjujete razvitost delegatskega sistema v vaši samoupravni interesni skupnosti in kaj ste skušali storiti, da bi bilo delegatom olajšano njihovo odgovorno delo? — Delegatski sistem y naši skupnosti deluje skladno i j ustavnimi določili. Sistem svo- 1 bodne menjave dela se še m i povsem uveljavil. Dogaja se, da J delegati razpravljajo v svojem i imenu in stališče, ki ga zavzemajo, ni odsev delegacije ali konference delegacij. Delegati tudi sprejemajo razne družbene dogovore, sporazume in sklepe na sejah skupščine in ostalih organov, ko pa je potrebno v njihovih OZD te sklepe, sporazume in dogovore uresničiti, ni več slišati njihove besede. Ob; vsem tem se pogovarjamo mnogo in preveč o denarju in premalo o vsebini dela v vzgoji in izobraževanju. Tak položaj lahko deloma opraviči sorazmerno kratek rok, v katerem morajo preštudirati; gradivo, pa obilica gradiva, ki prihaja tudi iz drugih samoupravnih interesnih skupnosti; j Menimo, da se bo položaji močno izboljšal, ko bodo imeh samoupravne interesne skupnosti skupne strokovne službe,; Tedaj bo mogoče še gospodar] neje ravnati z gradivom in časoff delegatov. STANE JESENOVEC Brez pomoči drugih samoupravnih interesnih skupnosti ne bi mogli povišati osebnih dohodkov prosvetnih delavcev; Ema Vauhnik, tajnica občinske izobraževalne skupnosti Jesenice — (Foto: S. J.) nost otroškega varstva, telesno kulturna skupnost, skupnost socialnega varstva in kulturna skupnost, ne bi mogli niti izplačati revaloriziranih osebnih dohodkov delavcem na naših šolah. V jeseniški občini imate osnovne šole v Kranjski gori, Mojstrani, na Jesenicah, šoli »Tone Čufar« in »Prežihov Voranc«, na Koroški Beli in v Žirovnici. Plačujete tudi delo osnovne šole za manj razvite otroke in prispevate denar za delovanje glasbene šole in delavske univerze. Če primerjamo prostorski položaj na navedenih šolah ugotovimo nesorazmerje. V Kranjski gori in Žirovnici je celodnevna osnovna šola, jeseniškim osnovnim šolam pa grozi Na občinski izobraževalni skupnosti Jesenice so zapisali: »V SR SIo učiteljsko mesto je nastopil v Kotljah, pozneje je služboval v Libeličah, Ojstrici in Ločah. Med jugoslovansko upravo od L 1919 do 1920 na Koroškem je bil določen za okrajnega šolskega nadzornika v Borovljah. S tem so se pričela leta njegovega intenzivnega dela za ljudstvo, saj je bil eden izmed redkih izobražencev, ki je ostal med slovenskimi ljudmi na Koroškem. Ustanovil je veliko slovenskih kulturnih ustanov in političnih ter kulturnih organizacij ter list »Koroški Slovenec«. Ko je bil nekaj časa brezposeln in je spet dobil službo, je moral v Eisentratten in Belo pri Beljaku. Ko se je pojavil nacizem in fašizem, je bil Franc Aichholzer med prvimi, ki so morali skozi gestapovske zapore v koncentracijsko taborišče. V Buchentvaldu je doživljal strahote krvnikov hitlerjevega okupatorskega režima. — Po zlomu nacizma je Ainchholzer zopet prevzel učiteljsko mesto ter postal vodja ljudske šole v domačem kraju — v Ločah ob Baškem jezeru. Kot strokovnjak je sodeloval pri ureditvi dvojezičnega šolstva na Koroškem. Tudi med upokojitvijo ni miroval. Ustanovil je šolski list »Mladi rod« in bil njegov prvi urednik. Ob grobu seje v Ločah od njega poleg drugih predstavnikov slovenskih političnih in gospodarskih organizacij poslovi! dr. Franc Zvitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij. V imenu Slovenske prosvetne zveze je poudaril veliko delo pokojnega ravnatelja Franca Aichholzer ja za narodni živelj slovenski na Koroškem od leta 1920 dalje, ter njegovo veliko^ ljubezen in skrb za slovensko mladino in ves slovenski živelj na Koroškem. Domači pevci so mu zapeli v slovo nekaj slovenskih pesmi. STANKO SKOČIR Peto jubilejno srečanje v Gradišču Pedagogi, ravnatelji šol in učitelji, naročite se pravočasno na Zbornik in obogatite svojo knjižnico z novo strokovno knjigo, ki vam bo veliko pomagala pri izvajanju učnega procesa in proučevanju vzgojne problematike na vaši šoli NOVINSKO-IZDAVAČKA USTANOVA »PROSVETEN RABOTNIK« — Skopje Novinsko-izdavačka ustanova »Prosveten rabotnik« Skopje, p. p. 469 (Kraj in datum) Nepreklicno naročam ZBORNIK gradiva s posvetovanja šolskih pedagogov in psihologov. Znesek 100 din bom plačal potem, ko bom prejel knjigo. (priimek, ime in poklic naročnika) (delovna organizacija) (številka pošte, kraj in natančen naslov) Štampiljka (za ustanove) (svojeročni podpis) Urška in Uroš na našli cestah Urška in Uroš, to nista deček in deklica — tako se imenujeta pelerini tekstilne tovarne Prebold. Odlikuje ju posebna kakovost. Izdelani sta iz luksor materiala, ki obvaruje otroka pred padavinami in je izredno viden, saj je oranžne barve, še posebno pa se sveti, če ga oplazi svetlobni snop. Voznik, ki vozi z zasenčenimi lučmi, opazi otroka v taki pelerini tudi v temi že 100 metrov pred seboj. Starši bodo manj v skrbeh za svojega otroka, ki hodi po cestah, kjer je promet posebno gost, ali po tistih, ki so premalo osvetljene. Ko otrok pelerine ne potrebuje veČ, jo lahko zloži v lično plastično prozorno vrečko, ki bo tudi v šolski torbici našla prostor. Pelerino bodo lahko nosili otroci od četrtega do enajstega leta, cena pa ni višja od cen drugih pelerin ustreznih velikosti. Z. G. Letošnjega 12. in 13. februarja je bilo v Gradišču v Slovenskih goricah že peto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Žirija, ki so jo sestavljali predsednik Peter Božič, pisatelj, dramatik in novinar, Niko Grafenauer, pesnik in urednik pri založbi Mladinska knjiga ter Peter Kuhar, dosedanji odgovorni urednik revije »Antena«, je izmed 327 literarnih del, ki jih je poslalo 128 avtorjev iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva, izbrala deset najboljših. Letošnji nagrajenci so postali: Marko Elsner iz Medvod, Martin Kadi-vec iz Kranja, Silvo Mavsar iz Krškega, Niko Nikolčič iz Vrhnike in Ester Sferko iz Trsta za poezijo ter Majda Kostanjšek in Ana Marjanovič iz Ljubljane, Helena Narobe iz Domžal, Janez Zupan iz Radovljice in Milojka Žižmond iz Volčje drage za prozo. Žirijo je pri izbiri besedila vodila zahteva, da so besedila neprisiljena, da imajo osebno noto, aktualnost, da po svojem občutenju temeljijo v sodobnosti in njenih problemih ter da so oblikovno dovolj dodelana. Izbrala je tudi pet avtorjev proze in pet avtorjev poezije za Obvestilo sodelovanje na 2. literarni koloniji, ki bo letošnjega oktobra. Najboljši pesniki in pisatelji so se v soboto predstavili domačinom v krajevni gostilni, kjer so imeli literarni večer. V nedeljo je bilo posvetovanje 5. srečanja in tradicionalna prireditev v kulturnem domu, kjer so nastopili člani recitacijske skupine organizacij in društev občine Lenart z besedili izbranih avtorjev. Na srečanju so podelili najboljšim priznanja in posebne spominske plakete Antene, ki so delo akademskega kiparja Moma Vukoviča. Ob srečanju je izšel poseben spored v obliknbrošure, izšla pa bo tudi posebna številka literarne priloge v reviji M, ki bo posvečena srečanju. Srečanje je z ljubeznijo in veliko truda organiziralo Kulturno prosvetno društvo Ernest Golob-Peter iz Gradišča s pomočjo družbenopolitičnih organizacij in skupnosti Gradišča ter revije Antena, revije M, Republiške konference ZSMS in ZKO Slovenije. S to manifestacijo so dostojno proslavili slovenski kulturni praznik, obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna. G. R. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je pripravljena podariti star rabljen klavir šoli, ki bi ji tak instrument ustrezal. Ogled vsak dan, razen sobote dopoldne — v prostorih Akademije, Nazorjeva 3. Prosvetnem delavcu kot prvi glavni urednik, vmes in pozneje pa pri Radiu Ljubljana kot urednik kulturnoprosvetnega področja, po reorganizaciji le-tega pa kot urednik prosvetne redakcije. Leta 1968 je bil upokojen. V dobi med obema vojnama je Jože Zorn sodeloval na mnogih področjih javnega življenja; bil je odbornik učiteljskih društev, ki so usmerjala stanovsko politiko slovenskega učiteljstva. Že tedaj je navezal in ohranil stik z naprednimi idejnimi in političnimi tokovi tedanjega časa in se je kot tak aktivno vključil tudi v »Učiteljski pokret«. V tej organizaciji so se tedaj zbirali mladi napredni učitelji, Jože Zorn pa jih je usmerjal v raziskovanje političnega, gospodarskega, socialnega ter kulturnoprosvetnega življenja naših ljudi. V tistem času je objavil v »Učiteljskem tovarišu« in njegovi kulturni prilogi več sestavkov o delu kulturnoprosvetnih društev, o dramskih predstavah, zborih, knjižnicah ipd. ter o »Učiteljskem pokretu«, o njegovih smotrih, nalogah in organizaciji. Vsebina in stil tistih prispevkov kažeta na izostren posluh za opazovanje takratnega dogajanja, kot ga vidi mlad mislec z naprednimi nazori in vero v lepšo prihodnost svojega naroda. Po vojni je Jože Zorn svoje delo nadaljeval, ukvarjal pa se je predvsem z delom pri časnikih. Zaradi tega je tudi lahko vsestransko razvil svojo novinarsko in publicistično nadarjenost. V Delavski enotnosti je od L 1948 do 1952 objavil več člankov in razprav s kulturnoprosvetnega področja, pripravil je tudi več reportaž, potopisov in ocen. Bogati so bili njegovi prispevki v Prosvetnem delavcu. Poleg pripravljanja člankov in sestavkov za list, za katerega se mu je posrečilo kot uredniku zbrati v najkrajšem času dobre, zanesljive in skrbne sodelavce s terena, je sam napisal veliko člankov, razprav in stališč o vzgoji, organizaciji šolstva doma in v svetu, posebno na Danskem in v Sovjetski zvezi, o pedagoških gibanjih v domovini in na tujem, o stanju prosvetnih organizacij pri nas in v tujini itd. Število njegovih prispevkov v desetih letih urejanja lista kaže Jožeta Zorna kot premočrtnega, prizadevnega prosvetnega delavca in ideologa v dobi, ko se je šolstvo pripravljalo na reformo in je bilo treba v tem smislu usmerjati tudi naše učiteljstvo, da bi se čim bolje znašlo v novih situacijah. Pisal je tudi v druge liste. V Naši ženi ter v Naših razgledih je bilo objavljenih nekaj daljših sestavkov o kulturnoprosvetnih problemih našega življenja. Leta 1958 je uredil brošuro Brda in objavil v njej sestavek Srečko Kumar in učiteljski pevski zbori. Dve leti (1961 in 1962) je bil urednik Grlice in je v tej dobi uredil letnika VII in Vlil te pomembne slovenske pevske revije. Za knjigo Frana Roša Slovenci v Srbiji (1966) je prispeval gradivo o vračanju Slovencev — pregnancev v domovino. V reviji Kurirček je bila objavljena od 1961 do 1963 vrsta člankov o naših umetnikih revolucionarjih (B. Arnič, Ivo Minatti, R. Simoniti, S. Keržič, C. Cvetko, F. Slana, R. Gobec, F. Mihelič, M. Pirnat, F. Smerdu, P. Šivie, I. Šubic, C. Potokar, B. Adamič i. dr.). Živahno je bilo Zornovo delovanje na glasbenem področju. Že pred drugo svetovno vojno se je uveljavil kot zborovodja mladinskega zbora Rački škrjančki, s katerim je priredil več uspešnih koncertov v Mariboru in okolici. Vodil je tudi pevski zbor odraslih v Račah in v Framu. Bil je med ustanovitelji pevskih zborov I. 1936 v Mariboru in po osvoboditvi organizator mladinskih pevskih festivalov v mariborskem okrožju in pozneje v Celju, kjer je v ozki povezavi s prijateljem Jurcem Vrežetom sodeloval pri uspešnem razvoju te celjske institucije, ki ima danes že mednarodni sloves. Kot je pred vojno pisal ocene o koncertih in nastopih mladinskih zborov v tedanje liste (Jutro, Učiteljski tovariš, Tabor idr.), tako je napisal tudi po vojni uvodno študijo Mladinski zbori včeraj ir danes za II. slovenski mladinski pevski festival v Celju leta 1955. V rubriki Kulturni pregled v RTV Ljubljana je od leta 1953 do 1960 objavil več sestavkov o glasbenikih in o glasbi, kot urednik Grlice pa je organiziral sestanke c glasbi s celotnega jugoslovanskega območja in napisal tudi več krajših prispevkov. Kot sodelavec RTV Ljubljana je objavljal v radijskih rubrikah Naši popotniki na tujem v II. programu radia v oddajah Odmevi z gora in Počitniški kažipot več 15 do 20 minut trajajočih prispevkov, predvsem potopisov, kot n.pr. Po zasavskih hribih. Med Krko in Bregano, V izumirajočem zalivu, Od Litije do Čateža, Od Rima do Neaplja, Na Lepenatko itd., od teh največ v letih 1965 do 1968. Pripravil je tudi 10 prevodov radijskih iger, kot priročno knjižico za radijske delavce je napisal kratko zgodovino razvoja radiodifuzije od začetka do danes. Uredil je pet letnikov glasila RTV Ljubljana Vestnik, v Kroniki (XIV-1966 str. 165 — 172) pa je objavil zanimivo razpravo Delo ilegalne radijske postaje Osvobodilne fronte Kričač. Tudi po upokojitvi je ostal zvest Radiu Ljubljana, saj je tako rekoč do trenutka, ko je huda bolezen usodno načela njegovo sicer tako trdno in tršato postavo, zbiral, urejal in pisal gradivo za radijsko zgodovino. Ogromno tega gradiva je ostalo v rokopisu. Tudi v tem njegovem zadnjem, več let trajajočem delu, sta se pokazali njegova široka kulturna razgledanost, in zavzetost za prosvetijevanje, s katero je prispeval tehten delež k razvoju slovenskega radia. Bil je dragocen sodelavec#s svojo odprto in dobrosrčno naravo pa si je pridobil tudi veliko prijateljev. Grobovi jemljejo vase naše zaslužne ljudi. Tako smo izgubili tudi Jožeta Zorna, ki je bil pokopan na Žalah v Ljubljani dne 1 L februarja 1977. Pokojni Jože je bil velika pedagoška osebnost, zvest sodelavec, dober tovariš, velik humanist. Slava njegovemu spominu! ALBIN PODJAVORŠEK Predragi prijatelj Jože, v imenu sošolcev, ki smo pred pol stoletjem dokončali mariborsko učiteljišče, ko nam je bil razrednik edini še zdaj živeči profesor, priljubljeni in spoštovani doktor Franc Sušnik, sprejmi te skromne besede v prezgodnje zadnje slovo! Saj smo te vsi — sošolci in profesorji — radi imeli —delovnega in družabnega, duhovitega in preprostega, vedrega in veselega. Ko smo se po končanem šolanju I. 1927 razšli službovat v razne kraje slovenske domovine, smo se vedno radi srečavali in sestajali. Tako smo se še posebno veselili in trdno upali, da boš med nami praznoval 50-letnico naše mature. Toda usoda je odločila drugače. Pred približno letom dni si zbolel in se ves čas pogumno, a zaman upiral težki bolezni — ni pomagala ljubezniva skrb domače družine, niti vsa zdravniška učenost in sposobnost. V torek, 8. februarja, na dan slovenskega kulturnega praznika, v mesecu, ko se v svežih in vedno svetlejših jutrih že sluti in čuti približevanje prelepe pomladi — je tvoje utrujeno, izmučeno in do kraja izčrpano telo dokončno omagalo in Življenje ti je ugasnila usodna — usmiljena smrt. Vendar to navidezno brezupno praznino, ki nastane ob izgubi dragega človeka, razsvetljuje sijajna, čudovita misel, močnejša kot krhko umrljivo človeško telo, misel o neumrljivosti dobrih del, dobrote, plemenitosti — lepote... In — če je smrt tudi podobna dolgemu, mirnemu spanju, ki si ga je še posebno želelo tvoje utrujeno in trpeče telo, posebno v dolgih nočeh brez sna med tvojo boleznijo, Ti želimo tovariši, dragi prijatelj Jože, da v miru počivaš v predragi, svobodni slovenski zemlji. JOŽE JORDAN A m i RADNICKI UNIVERZITET. RADIVOJ CIRRANOV NOVI SAD I ■ RADNICKI UNIVERZITET„RADIVOJ ČIRPANOV” novi sad OOUR centar za dijafilm i izdavačku delatnost # r ^ DIAPOZITIVI, DIAFILMI, APLIKACIJE IN MAGNETOFONSKI TRAKOVI ZA VSE PREDMETE V OSNOVNIH ŠOLAH IN ZA DELO V VZGOJNO-VARSTVENIH ZAVODIH TITO - KRONIKA ŽIVLJENJA IN DELA SRBOHRVATSKI JEZIK IN FILMSKA VZGOJA Ljudska književnost Mladinski pisatelji Zabavni diafilmi Književnost Ali se želite udeležiti strokovnih ekskurzij, obiskati razstave in si ogledati kulturnozgodovinske spomenike raznih dežel? Bi radi preživeli letni oddih doma ali v tujini? ljubljanske mlekarne Ljubljana o. sol. o. TOZD Marketing_________ Ljubljana Tolstojeva 63 o. sub. o. MLEKO, JOGURTI, SMETANE, SIRNI NAMAZI, SKUTE IN RAZNI SIRI, VSE TO JE HRANA______ ZA ŠOLSKE MALICE - LAHKA, BELJAKOVINSKO BOGATA IN ZDRAVA. Filmska vzgoja TUJI JEZIKI Kompleti učil za ruski, angleški, nemški in francoski jezik SFKDZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE PROMETNA VZGOJA Diapozitivi, diafilmi, aplikacije SPOZNAVANJE NARAVE FIZIKA KEMIJA BIOLOGIJA POKLICNO USMERJANJE IN IZOBRAŽEVANJE SPLOŠNO TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE SPOZNAVANJE DRUŽBE GEOGRAFIJA ZGODOVINA TELESNA IN ZDRAVSTVENA VZGOJA LIKOVNA VZGOJA Likovna vzgoja v vzgojnovarstve-nih zavodih Likovna vzgoja v osnovni šoli Sto mojstrovin slikarstva in skulpture Sodobna umetnost Vojvodine Likovna umetnost narodov in narodnosti v Vojvodini Likovna vzgoja v srednjih šolah ZGODOVINA UMETNOSTI Od prvih spomenikov do renesanse Renesansa in barok Od 18. stoletja' do danes GLASBENA VZGOJA Nižji razredi osnovne šole in vzgojnovarstveni zavodi Višji razredi osnovne šole GOSPODINJSTVO OBRAMBA IN ZAŠČITA DIAFILMI ZA VZGOJNO DELO Otrokovo zdravje od rojstva do šole Spoznajmo svojega otroka Predšolski otrok v družini in družbi Zdravje šolskega otroka Družabno življenje šolskega otroka Otrok v družini in družbi od rojstva do tretjega leta Psihologija otroka od rojstva do šole Zdravstveno prosvetljevanje DIDAKTIKA KNJIGOVODSTVO CENA enega črno-belega diafil-ma 25.— din CENA barvnega diafilma 40,— din CENA ene teme diapozitiva (od 20 do 25 posnetkov) 70.— din • Hitro in udobno potovanje vam omogoča Jugoslovanski aerotransport s svojimi rednimi letalskimi zvezami in čarterskimi poleti. Informacije dobite v poslovalnici JAT v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 34. Telefonska centrala: 317-077; rezervacije po telefonu št. 314-340 ali 314-341 Zračni most (program JAT po Jugoslaviji) in AIR-LIFT (program za potovanja v tujino) - telefon 315-850 JVG OSI O I f /i SA/ At fe O //P-f l J/V7AV VLGOHAl' A/ffll/VfS DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA razpisuje prosti delovni mesti 1. VODJE ENOTE IZOBRAŽEVANJA ZA DRUŽBENOPOLITIČNO IN SAMOUPRAVNO UDEJSTVOVANJE 2. VODJE (ravnatelja) OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE Kandidati za delovni mesti morajo poleg z zakonom določenih splošnih pogojev izpolnjevati še tele pogoje: — pod 1. — visoka izobrazba družboslovne smeri pod 2. — visoka ali višja izobrazba pedagoške-andragoške smeri — 5 let delovnih izkušenj s področja pedagoškega-andragoškega dela ali v družbenopolitičnih organizacijah. — družbenopolitične in moralnopolitične vrline Nastop dela mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom. Stanovanja ni. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev — opisom dosedanjih zaposlitev vložijo pri delavski univerzi Boris Kidrič Ljubljana, Miklošičeva 26 v 15 dneh od dneva objave. Kandidate bomo obvestili o izidih razpisa v 15 dneh po preteku roka razpisa. Odbor za medsebojna razmerja na OSNOVNI ŠOLI TREBNJE razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto: — predmetnega učitelja ali profesoija slovenskega jezika V poštev pride tudi skupina slovenski in angleški jezik. Šola ima na voljo dvosobno stanovanje v bloku. Ugodne avtobusne zveze z Ljubljano in Novim mestom. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Obvestilo Rdeči križ Slovenije poziva občane in delovne ljudi navedenih občin, da se odzovejo na krvodajalske akcije, ki bodo v mesecu marcu 1977. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist, odgovoren za krvodajalstvo. Dajanje krvi je odsev človečnosti, zato Rdeči križ Slovenije pričakuje, da se bodo udeležili odvzema krvi vsi zdravi občani. MAREC 1977 Ljubljana-Center Ljubljana-Šiška Kranj Litija Kranj Domžale 1. 3., 4., 7., 9., 10., 11., 15. 18., 19. 22., 23., 24. 25., 28., 29., 30., 31. 16., 17. REPUBLIŠKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE E^JUCOTEHNIKA radio in TV aparati magnetofoni diktafoni gramofoni gospodinjski stroji mali gospodinjski aparati vse za centralno ogrevanje ^1JU€€TEHNIXA .MIO'0 SV\^’ xoMO' xo\o LŽ\\e') .MO^ S\^ s^° \e^ «Ce^ pOG^cVv)^C^' ... ■ p