Tekstil, tozd Galant iz Šentvida
Modno oblikovani izdelki v izvoz
TOZD Galant, delovne organizacije Tekstil, spada z okoli 140 zaposlenimi med m anjše šišenske kolek-tive, vendar je znan in cenjen med kupci usnjenih \z-delkov doma in v tujini. V Galantu že dolgo izdelujejo usnjeno galanterijo, predvsem ženske modne tprbi-ce. Odkar pa so vključili še »Čevljarstvo Šentvid«, izdelujejo tudi ročno izdelane usnjene ženske čevlje. Ker je njihova proizvodnja v glavnem ročna, polma-nufaktuma, vendar zaradi tega izredno kvalitetna, spadajo po kvaliteti svojih izdelkov v najvišji razred domačih galanteristov.
Tovarna Galant je na nedavnem sejmu usnja, obutve, usnjene konfekcije in galanterije v Zagrebu dobila dve priznanji, kar je bilo novo potrdilo, da so Galantovi izdelki po modnih trendih med vodilnimi v Jugoslaviji. V Zagrebu so dobili priznanje »Zlata tor-bica« za celotno kolekcijo in statuo UKIM (udruženja kreatora i modelara Jugoslavije) po izboru potrošni-kovzaženskotorbico. Oblikovalkanagrajenekolek-cije (čevlji, pas, torbica) je Lučka Rojc, ki je šest let zaposlena v Galantu, od tega pa se štiri leta ukvarja z oblikovanjem izdelkov \z usnja. Preden se je za-čela ukvarjati z oblikovanjem, je bila modelir — iz-delke \z usnja je sestavljala po že narejenih skicah. Sedaj pa skice riše samain da bi bili njeni izdelki čim boijši, se ukvarjaše z raziskavo materialov, spremlja modne tokove, barve in modele. Modo spremlja v glavnem po raznih modnih revijah, barve »svojih« modelov pa uravnava po modni barvni karti, ki jo vsako leto določi kongres evropskih modnih obliko-valcev. Seveda pa samo spremljanje mode po revi-jah ni dovolj, zato se obicajno poda v Milano na sejem galanterije MIPEL, ki sicer ni odprt za obi-čajne obiskovalce. »Že sam izlet v Milano se izpla-ča,« pravi Lučka Rojc, »saj imam tudi v milanskih tr-govinah kaj videti. Milanojemodnosredišče, Italijani pa so največji strokovnjaki za galanterijo v Evropi in med največjimi v svetu.«
V Galantu proizvajajo predvsem ekskluzivne iz-delke iz usnja, ponudbo pa poskušajo dopolniti in uskladiti še v sodelovanju z ostalimi tekstilnimi tozdi v sklopu delovne organizacije. »Mislim, da je naša usmeritev popolnoma pravilna,« pravi Edo Veselko, direktor Galanta, »našo kvaliteto potrjujejo tudi zu-nanjatržišča«. Galantje lani izvozil kar 43 odstotkov celotnega fizičnega obsega proizvodnje. Na žalost pa so bili finančni učinki izvoza precej manjši, saj so
v Galantu pogosto za izvoz samo dodelali izdelke. Domače cene usnja so namreč več kot 2-krat višje od svetovnih, vzrok za to pa je v izredno visokih cenah surovih kož. Tuji trgi seveda ne priznajo težav naših klavnic, zato bo moral Galant za nadaljnje po-večanje izvoza usnjezačasno uvažati, ga obdelati in izdelke potem izvoziti.
Kljub težavam z domačimi surovinami je Galant lani v primerjavi z letom poprej za več kot 4-krat po-večal izvoz, dohodek pa je bil večji za 86 odstotkov. Galant bo še naprej veliko pozornost posvečal izvo-zu, saj so zmogljivosti jugoslovanske galanterijske industrije prevelike in domači trg premajhen. Ob tem ima Galant tudi določene uvozne potrebe, zato je izvoz nujen. »V tujini bi resda lahko več prodali, če bi bili bolj konkurenčni s cenami. Vendar se na zuna-njih tržiščih Galant srečuje z izredno močno konku-renco cenenih proizvajalcev usniene aalanteriie iz držav Daljnjega vzhoda. Ravno zato si je izboril svoj prostor na policah tujih trgovin s kvalitetnimi, modno oblikovanimi izdelki, za katsre lahko postavljajo tudi vedno višje cene.
Marjan Lacič
Obnavljanje in gradnja domov v Medvodah
(bp) brganizacije združenega dela in krajevne skupnosti na obmpčju Medvod so se dogovorile in zapisale v planske dokumente, da bodo ozdi zdru-ževali del sredstev za gradnjo in obnovitev tukajšnjih kulturnih ter telesnokulturnih objektov. Sredstva bodo združevali po zaključnih računih iz skladov skupne porabe.
Pred dnevi so se predstavniki krajevnih skupnosti dogovorili tudi za prednostni vrstni red obnovitvenih del na objektih, ker bodo ozdi že po letošnjih zak-Ijučnih računih izločili del sredstev za te namene. Dogovorili so se, da ima prednost dom Svobode Medvode, kjer je treba obnoviti dvorano, ki je v pre-cej žalostnem stanju. V domu bodo letos zamenjali stole in hkrati popravili tlake ter strop v dvorani. Predstavniki ozdov in krajevnih skupnosti upajo, da bo del sredstev, potrebnih za obnovitev dvorane, pnspevala tudi kulturna skupnost.