jvJTLj^i
BIITEN-GIASNIK-ZIVILSKEGAKDNBINATAZITD
jubljana, marec 1966
Leto I — Številka 3
Avtomatični mlin - največja naloga!
__Delavski svet Kombinata »Žito« je že v letu 1958 izdelal
osnovni program razvoja in sklenil, naj se ta razvo.j^čjm->]olj pospeši. Od leta 1959 smo program gradnje in modernizacije izpopolnili tako, da nam preostane opraviti še liste nujne neodložljive obveznosti, ki bodo omogočile ekonomičnejše poslovanje Kombinata. Te pa so
— nove gradnje in nadaljnja modernizacija ozi-r°ffla mehanizacija obratov,
■— nakup osnovnih sredstev, ki jih Kombinat oziroma proizvodni obrati za svoje delo nujno potrebujejo,
—■ v središču pozorno-sti pa je vsekakor avtomatični mlin s proizvodno zmogljivostjo 120 t/h (na Uro 120 ton),
Projekti za gradnjo te-§a mlina bodo predvidoma izdelani do konca februarja 1966, mlin pa naj bi začel obratovati leta 1968.
kombinatu združenih kolektivov in njihovih članov.
Zakaj torej gradnja avtomatičnega mlina?
Vsekakor govorijo tej gradnji v prid naslednji, dobro utemeljeni razlogi:
—	avtomatični mlin organsko sodi v sestav našega kombinata, ker je ta industrija nujno potrebna potrošniškemu centru,
—	doslej smo pšenico
vozili iz Reke v predelavo v žitorodne kraje, odtod pa v Ljubljano in ostale kraje, kar je bilo neekonomično, saj je močno povečalo stroške, zlasti zaradi prevoza,
—	že leta 1959 smo ugotovili, da je mlinska industrija v Sloveniji do 50 %> zastarela in da jo bo treba zapreti zaradi higiensko-tehničnih predpisov,
—	vsa naša testeninska in pekarska industrija je v pasivi, le mlinska industrija je tista, ki je kot celota visoko aktivna. Iz tega sledi tehten razlog, da preidemo h gradnji mlinske industrije,
—	gradnja avtomatičnega mlina nam bo eko-
Odprimo pot razvoju!
To so seveda le skopi Podatki o gradnji tega Prepotrebnega objekta, ki bo koristno dopolnil proizvodnjo našega živilskega kombinata in nas pomagal rešiti iz marsikakš-ne dosedanje zadrege.
Brez dvoma pa pri tej gradnji ne smemo pozabiti na nekaj:
® Vsakemu delovnemu olanu naše delovne skup-n°sti mora biti jasna ekonomska utemeljenost gradnje mlina.
® Vsak član mora bit: Prepričan, zakaj se lotevamo tako velike investicije in kako se je borne lotili. Iz tega pa bo jasne vsakomur tole:
® Če pogledamo objekte , smo jih dosedaj zgradili, lahko mirno trdimo, da vsi služijo svojemu namenu, vsi so ekonomični kar je rezultat načrtne gradnje dosedanjih proizvodnih objektov.
Brez dvoma pa se v tem °draža pametna ekonomika politika našega kom-mata, ki bo prišla povsem do izraza v prihod-Uosti, seveda ob vsesplošnem sodelovanju vseh, v
PREDLOG ZA DELNO REORGANIZACIJO TEHNIČNEGA SEKTORJA KOMBINATA »ŽITO«
Z dokončano gradnjo novih proizvodnih obratov ter z uvajanjem novih modernejših tehnoloških postopkov v vseh dejavnostih kombinata se je razvojna stopnja kombinata zvišala. Tak novi razvoj pa zahteva da se, istočasno z uvajanjem novih tehnoloških postopkov, spremeni tudi notranja organizacijska struktura; posebno pri tistih službah, ki bistveno vplivajo na dobro vodenje teh postopkov ter jih je potrebno zato prilagoditi dejanskim potrebam. Tudi današnja organizacijska struktura tehničnega sektorja, ki sloni na dveh osnovnih vejah, to je tehnološki in investicijsko-vzdr-ževalni, zahteva, da se zaradi dnevno porajajočih se novih problemov dopolni oziroma reorganizira tako, da bo možno predvsem v tehnološki veji voditi posamezne dejavnosti po tistih osnovnih činiteljih, ki že vnaprej dajejo smer delu in s tem zagotovijo končni uspeh.
Sedanja organizacijska struktura tehnološke službe je dajala možnosti, da le-ta sama išče načine in možnosti za izboljšave posameznih tehnoloških postopkov. Pokazalo pa se je, da tak način dela ni zadovoljiv, ker je osnovan na nesistematičnem reševanju posameznih problemov, kar končno ni dalo in tudi ne more dati v določenem času želenih rezultatov. Rezultat tega dela, kakor tudi samo delo je kampanjsko.
Zato sistematično in analitično zasledovanje posameznih faz dela v tehnoloških postopkih ni možno. V sedanji organizacijski obliki je na primer laboratorij kot posebna enota opravljal v glavnem rutinske analize, ki so sicer nujne za kontrolo finalnih izdelkov, pomagajo pa le v majhni meri pravilnemu vodenju tehnoloških postopkov.
Prehod na močnejše proučevanje tehnoloških procesov — tako obstoječih, kakor tistih, jih je treba na novo uvajati
— zahteva, da se formira v kombinatu služba, ki bo izključno proučevala vse tiste činitelje, ki bistveno vplivajo na pravilen potek tehnoloških postopkov. Ta služba — to je razvojni oddelek, ki naj bo direktno podrejen vodstvu tehnološke službe kombinata — naj bi sistematično proučeval, na podlagi znanstveno raziskovalnega dela, vse sestavine posameznih tehnoloških postopkov, in sicer do take faze, da bi na podlagi analitičnega proučevanja posameznih bistvenih činiteljev tehnološkega procesa dajal proizvodnji smernice za vodenje posameznega procesa. Na ta način bo možno doseči ustalitev kvalitete izdelkov, kakor tudi uvesti tehnološko disciplino zaposlenih v proizvodnji. Poleg tega dela pa bi istočasno zadržal ta oddelek vodstvo nad rutinskimi, že dosedaj uvedenimi analizami, ki služijo za kontrolo.
Na podlagi naj se izvede v tehniškem sektorju kombinata naslednja reorganizacija:
1.	Dosedanja organizacijska oblika tehnološke službe naj se spremeni tako, da se laboratorij kombinata — ki je kot posebna enota tehnološke službe opravljal v osnovi le rutinske analize — kot tak ukine in s tem tudi delovno mesto vodje laboratorija.
2.	Formira naj se razvojni oddelek — pod posebnim vodstvom — ki naj bo podrejen vodstvu tehnološke službe zaradi nadaljevanja dela. Prevzame naj analitično in raziskovalno delo za izboljšanje starih in tudi uvedbo novih tehnoloških procesov. Poleg tega dela pa naj ta oddelek zadrži in vodi nadzorstvo nad dosedanjim rutinskim delom v vseh laboratorijih kombinata. Po sami organizacijski strukturi pa naj bi bil ta oddelek takle:
vodja za razvoj in raziskavo
laborant inženir
Konec na 2. str.
nomsko omogočila prehod na 42-urni delovni teden, — avtomatični mlin bo znatno izboljšal življenjski standard vseh članov delovne skupnosti kombinata »Žito«,
— istočasno pa bo seveda treba modernizirati in aktivirati vse tiste obrate, ki so še perspektivni, na primer predelava koruze ,ovsenih kosmičev in podobno.
Hq*h6c ludUfi
Vsem članom naših delovnih kolektivov je bržkone že nekaj časa bolj ali manj znano, da se je širom po svetu začela velika akcija za pomoč Indiji v boju proti bližajoči se bedi in lakoti ,ki grozi indijskemu ljudstvu. Prav je, da seznanimo naše bralce, od kod je
nom indijskih otrok, mlajših kot 14 let, ter dvema in pol milijonoma mladih mater in porodnic. Prav samo za le-te bi potrebovali 130 tisoč ton mleka v prahu, zraven tega pa seveda predvsem veliko pomoč za otroke.
Predstavnik Indije je na
Pomagajmo indijskim otrokom pred smrtjo od lakote
prišel klic za to pomoč in kje so se temu klicu tudi najprej odzvali.
Generalni direktor organizacije FAO je sklical 8.fe-bruarja letos sestanek v New Delhiju, na tem sestanku pa je indijski minister za prehrano in kmetijstvo podal izčrpno poročilo, kakšno stanje bo v najbližji prihodnosti v Indiji. Pridelki žetve bodo namreč zaradi hude suše letos za 13 milijonov ton manjši kot običajno. Zato preti glad med 100 milijoni prebivalcev zlasti 15 do 20 milijo-
tem zboru apeliral na vse narode v svetu, naj pomagajo in rešijo skoraj gotove smrti njihove otroke.
Med privimi se je temu klicu, kot smo seznanjeni, odzvala Italija, hkrati z njo še druge evropske dežele ter dežele drugih kontinentov.
Tudi RK Jugoslavije je organiziral akcijo za pomoč Indiji ter seznanil o tem vse zvezne in republiške družbenopolitične organizacije, naj bi sodelovale pri tem široke množice naših držav-Konec na 5. str.
Pravilnik o delovnih razmerjih Volitve v ds in sde
Spričo dejstva, da se tudi letos v organih samoupravljanja v
V prvi polovici meseca marca je bil poslan delovnim enotam v razpravo osnutek Pravilnika o delovnih razmerjih Živilskega kombinata »Žito«. Pravilnik o delovnih razmerjih mora sprejeti delavski svet Kombinata do 8. aprila letos. Komisija za izdelavo osnutka Pravilnika je imela nalogo, da le-tega prilagodi temeljnemu zakonu o delovnih razmerjih iz leta 1965 na eni strani ter praktičnim potrebam v Kombinatu. Skratka, Pravilnik o delovnih razmerjih urejuje medsebojna delovna razmerja, to je pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti Kombinata »Žito«, ki jim gredo po delu in iz dela.
Poleg temeljnih določb urejuje Pravilnik o delovnih razmerjih še naslednje:
—	način stopanja delavcev na delo
—	razporeditev in premestitev delavcev na delovna mesta
—■ delovni čas in razporeditev delovnega časa
—	trajanje in organizacijo odmora in počitka
—	odgovornost delavca v delovni skupnosti in
—	pogoje in načine prenehanja dela delavca ter uveljavljanje pravic delavca po delu in iz dela
Pomembnost Pravilnika o delovnih razmerjih Kombinata »Žito« je tolikšna, da bodo morali biti člani delovne skupnosti Kombinata z njim dobro seznanjeni že pred samo objavo. Na zborih delovnih ljudi v delovnih enotah bodo imeli člani delovne skupnosti torej vso možnost in tudi dolžnost, da bodo dajali svoje pripombe oziroma predloge, na podlagi katerih bo končno sprejet tak pravilnik o delovnih razmerjih Kombinata »Žito«, ki bo dejanski odraz enakopravnosti vseh članov delovne skupnosti.
Kot je bilo že omenjeno, obravnava Pravilnik o de-
lovnih razmerjih pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti Kombinata. Nemogoče je govoriti samo o pravicah ali samo o dolžnostih delavcev. Dejstvo pa je, da dostikrat bolje poznamo pravice kot pa dolžnosti. V samoupravnih organih Kombinata je zajeto tako veliko število članov delovne skupnosti, da lahko mirno govorimo, da je bilo v Kombinatu »Žito« v preteklih letih delo samoupravnih organov zelo aktivno in pozitivno — ne pa še popolno. Dosti pobud k še večjemu poglabljanju samoupravnih organov je nakazala naša nova ustava in kmalu nato tudi temeljni zakon o delovnih razmerjih.
Zaradi tega so in bodo v bodoče naloge samoupravnih organov še toliko večje, ker prav od teh zavisi nadaljnji gospodarski in družbenopolitični razvoj. Da bi člani organov samoupravljanja lahko svoje naloge dobro opravljali, morajo tudi te naloge razumeti. Sposobnost članov teh organov je torej prvi pogoj za uspešno delo. Zato ni dovolj za člane, ki so izvoljeni v samoupravne organe, da se zanje organizira kratek tečaj,
Odprimo pot razvoju!
Nadaljevanje s 1. str. laborant tehnik laborant
Delo in pogoji, predvideni za posamezno delovno mesto, pa so naslednji:
1.	Vodja za razvoj in raziskave :
Pogoj:	diplomirani inženir
kemijske ali biotehnične fakultete z najmanj 3-letno prakso.
Delo: vodi in nadzoruje razvojni oddelek, opravlja raziskovalno delo na področjih vseh tehnoloških postopkov kakor tudi na področju zaščite in predelave žita, sodeluje pri uvajanju novih analiz, s katerimi spremlja na posameznih obratih potek proizvodnje.
Vodi in nadzoruje v laboratorijih vse rutinske analize izdelkov kombinata ter daje opozorila za dela, ki ne potekajo po navodilih in načelih splošne tehnologije.
Vodi in odgovarja za vso laboratorijsko dokumentacijo ter skrbi in odgovarja za inventar laboratorija kakor tudi za nabavo potrebnih kemikalij.
Vodi izdelavo pripomočkov za preprečevanje bolezni surovin in izdelkov kot npr. CA-dia-cetat in podobno.
2.	Laborant — inženir:
Pogoj:	diplomirani inženir
kemijske ali biotehnične fakultete živilske stroke z najmanj 3-mesečno prakso v laborato-
riju živilske stroke ali biotehnična fakulteta I. stopnje (obratni inženir) z dvoletno prakso v laboratoriju živilske stroke.
Delo: Proučuje obstoječo tehnologijo kombinata glede na razpoložljive surovine in ostale činitelje, ki vplivajo na proizvodnjo. To delo opravlja v tesnem sodelovanju s tehnologi in vodji obratov ter spremlja literaturo in znanstvene dosežke drugod, preverja njih zaključke in jih s preizkušanjem pri-lagojuje potrebam kombinata. Z iskanjem primernih načinov tehnologije skrbi za predpripravo potrebnh navodil, na podlagi katerih po vodstvu oddelka predlaga spremembe v tehnologiji.
3.	Laboratorijski tehnik:
Pogoj: srednja tehniška šola
— živilska ali kemijska smer.
Delo: opravlja rutinske analize in potrebne raziskovalne analize ter odgovarja za njihovo pravilnost, izdeluje po navodilih pripomočke, potrebne za izboljšave tehnoloških postopkov, sodeluje pri analitičnem in raziskovalnem delu.
4.	Laborant:
Pogoj: laborantska šola, ne-dokonččana srednja tehniška šola živilske stroke.
Delo: opravlja rutinske analize, čisti laboratorijske pripomočke ter vodi administracijo oddelka.
Marjan Jerman
Op. ur.: Granja avtomatičnega mlina in vseh drugih proizvodnih objektov narekujeta določene spremembe v tehničnem sektorju Žita. Zato je ta predlog povsem v skladu s perspektivnim razvo-
na katerem se seznanijo le z načelnostmi pravic in dolžnosti, pač pa je tudi njihova dolžnst, da v celoti poznajo vse pravilnike (splošne akte) v okviru Kombinata. Pa ne samo, da te splošne akte poznajo potem, ko so že sprejeti, pač pa bi jih morali poznati že takrat, ko so v razpravi. Dolžnost članov samoupravnih organov je v tem, da ne smatrajo zakonov in ostalih splošnih aktov Kombinata le zgolj kot formalnost, pač pa kot nujno potrebo. Le na podlagi njih si sleherni član delovne skupnosti Kombinata lahko pridobi osnovo za popolnejše delovanje v organih samoupravljanja.
S. P.
Kombinatu »Žito« in njegovih delovnih enotah menja polovica članov, je po določilih Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ št. 15/64) Delavski svet Kombinata »Žito« Ljubljana je na svojem zasedanju dne 11. februarja 1966 sklenil, da raz-
piše volitve v DS Kombinata in 28. marca 1966.
V	skladu z določilom 25. člena Zakona o volitvah volijo posamezne delovne enote, ki so istočasno volilne enote, naslednje število članov v delavski svet Kombinata in v Svete delovnih enot:
Uprava (3 člani v DSK in 6 članov v SDE), Ljubljana (2 — 7), Pekatete (3 — 6), Pekarna Samova (1 — 3), Pekarna Šmar-tinska (3 — 5), Trgovina (1 — 4), Vrhnika (2 — 4), Gorenjska (2 — 5), Domžale (3 — 6), Novo mesto (0 — 8), Pekarna Lesce (2 — 11). Skupaj torej 22 članov v DSK in 65 članov v SDE.
V	sestav posamezne volilne enote sodijo naslednje organizacijske enote:
1. Volilna enota Uprava:
v Svete delovnih enot za dan
a) vsi delavci, ki so člani te DE, b) mehanična delavnica Ljubljana in Vir, c) servisna delavnica Ljubljana in Vir, d) vodstvo prevoznega parka.
2.	Volilna enota Ljubljana:
a) uprava DE Ljubljana, b) centralno skladišče, c) silos, d) luščilnica, e) mlin Fužine, f) vsi šoferji in spremljevalci te DE.
3.	Volilna enota Pekatete:
a) uprava DE Pekatete, b) vsi delavci v tej DE, c) šoferji in spremljevalci te DE.
4.	Volilna enota Pekarna Samova:
Kako s prispevki za letni odmor?
a) uprava DE, b) vsi delavci obrata in šoferji.
5.	Volilna enota pekarna Šmartinska:
a) uprava DE, b) vsi delavci obrata in šoferji.
SKLEPI DSK V ZVEZI Z RAZDELITVIJO SREDSTEV ZA DOPUSTE
Delavski svet Kombinata je na zasedanju dne 11. februarja 1966 na prelog komisije za OD in na predlog sindikalnega plenuma, na katerem so bili zastopani predstavniki vseh DE Kombinata, soglasno sprejel IV. varianto za razdelitev sredstev, ki jih predvideva Zakon o dopolnitvah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Ur. list SFRJ št. 56/65, člen 3 z dne 22. decembra 1965), po katerem le-te lahko koristijo do 1,5 "/o od bruto OD kot subvencijo za organiziranje letnih dopustov članov svoje delovne skupnosti.
Vsota, ki je v ta namen predvidena, ne sme presegati zneska 15 milijonov starih din ter se bo razdelila med člane delovne skupnosti po ključu, ki predvideva delitev po skupinah,
do 600 AT od 601 do 1000 AT od 1000 AT
DS Kombinata je v zvezi z razdelitvijo teh sredstev soglasno sprejel še naslednje sklepe:
upoštevajoč višino AT zaposlenih in nepreskrbljene člane družine.
Razdelitev sredstev za dopuste pripada po naslednjem ključu:
zaposleni nepreskrbljeni
494	266
15.000,	—	9.000,—
230	193
12.000.	—	9.000	—
30	33
1.	Če nekdo odpove delovno razmerje s Kombinatom, mu prispevek za do-Konec na 4. str.
6.	Volilna enota Trgovina:
a) uprava DE Trgovina, b) prodajalne: Zaloška 33, Gosposvetska 7, Staničeva 17, Šmar-tinska 132, Bohoričeva 1, Pokopališka 9, Celovška 68, Celovška 250, Medvedova 8, Černetova 25.
7.	Volilna enota Notranjska:
a) uprava DE Vrhnika, b) mlin Vrhnika, c) mlin Logatec, d) mlin Bistra, e) vsi šoferji in spremljevalci te DE.
8.	Volilna enota Gorenjska:
a) uprava DE, b) skladičše Kranj, c) skladišče Lesce, d) mlin Breg, e) mlin Globoko, f) mlin Zapuže, g) šoferji in spremljevalci te DE.
9.	Volilna enota Domžale:
a) uprava DE Vir, b) mlin Vir, c) mlin Homec, d) mlin Domžale, e) mlin Bistrica, f) silos Domžale, g) pralnica Vir, h) skladišče embalaže Vir, i) šoferji in spremljevalci te DE.
10.	Volilna enota Novo mesto:
a) uprava DE, b) skladišče DE, c) spremljevalci in šoferji te DE.
11.	Volilna enota Pekarna Lesce:
a) pekarna in slaščičarna Radovljica, Jesenice in Bled.
V volilno enoto pekarna Lesce se voli 11 članov, od tega 6 članov za dobo 2 let, 5 članov pa za dobo enega leta.
jem podjetja.
Pekarna na Samovi cesti ne oskrbuje samo Bežigrada in šiške, ampak tudi mesto
I^A Predstavljamo vam naše
Po vsej naši domovini, prav tako kot v drugih deželah, je bil tudi letos proslavljen Dan žena, 8. marec. Proslavile so ga tudi žene in dekleta naših delovnih enot, v vsaki enoti pač na svoj način, vendar tako, da je ta praznik ostal vsem v lepem spominu.
Letos je bil ta praznik proslavljen že 56. leto. V vsem tem obdobju so se žene borile za enakopravnost na vse načine, prav posebej pa je odjeknila v svetu borba naših žena in deklet v času od leta 1941 do 1945, ko so se s puškami v rokah, z ramo ob rami z moškimi borci borile in prelivale kri za svobodo naših narodov in seveda spet za enakopravnost žene v novi družbi. To enakopravnost so dosegle in se vključile enakovredno v vsa dogajanja družbenih dejavnosti, čeprav občutimo v marsikaterih delovnih organizacijah, da so še vedno Premalo zastopane v družbenem upravljanju. Tudi pri nas bi se moral odstotek žena in deklet v samoupravnih organih povečati, saj je v naših delovnih enotah zaposlene veliko ženske delovne sile.
Ob prazniku Dneva žena se je naše uredništvo namenilo predstaviti nekaj delavk, ki so bile udeleženke NOB in so še sedaj zelo prizadevne pri delu, in nekaj takšnih, ki se na odgovornih mestih prav dobro uveljavljajo. Morda izbira ni bila dovolj široka in bo ta ali ona, ki je v ta okvir zdaj nismo zajeli, imela pripombe. Toda vsem tistim v tolažbo naj povemo, da bomo o naših delavkah še pisali ob različnih danih priložnostih.
Francka Drglin
Francka Drglin je pred-tlelavka v zavijalnici Peka-•vt in je zaposlena v našem kombinatu že skoraj 20 let. dojena je bila leta 1930 v rezjah pri Dobravi, že kot - let stara deklica pa je Poživela strahote druge sve-mvne vojne. Požgali so ji
dom, očeta pa zaprli, med-etn ko se je ona zatekla k sorodnikom in morala de-ati ,da se je preživljala. Leta 1947 se je zaposlila v Pehate tah, kjer dela še danes.
j* mladinka je sodelovala ®d leta 1948 dalje v raznih delovnih akcijah, v mladinskih delovnih brigadah in mia tudi udarnik. Zaradi aktivnega dela v družbenopolitičnih organizacijah je mia leta 1950 sprejeta v ZK.
Sedaj je poročena, Pa jo bolezen, pot pos okupacije. O delu v ] k)u meni, da je dobro izirano, saj se presej im m na6rt> okvare na dp, Se. odpravljajo spi aeio teče nemoteno. 5
trdil Cm zdravja’ sa-j
»Zdrav človek si lahko marsikaj privošči in tudi kaj lepega zaželi, če je sposoben z lastnimi močmi delati in si prislužiti denar.«
Radislava
Gozdnikar
Našo socialno delavko pozna že skoro večina naših delovnih enot pod imenom Slava. Nič čudnega, saj je po svoji službeni dolžnosti morala že marsikje »službeno sitnariti«, pa ji bržkone noben član naših delovnih kolektivov ne zameri, saj je marsikomu pomagala z nasveti ali z intervencijo pri zdravnikih pa tudi drugod, podjetju pa je s tem tudi prihranila že dokaj solidna sredstva.
Spoznajte jo pa tudi po drugi plati. Rojena je bila v rudarski družini na Trnovem hribu nad Laškim 1. oktobra 1926. Že v stari Jugoslaviji je okusila
grenkobo kruha, ki so ga tedaj rezali tuji kapitalisti. Zato so rudarji stavkali, med njimi tudi njen oče. Po končani osem-
letki se je zaposlila na kmetih, že s 17 leti pa je začela aktivno sodelovati v okviru OF na domačem terenu »kasneje pa tudi s partizani vse do osvoboditve leta 1945.
Že kmalu po osvoboditvi se je morala znova spoprijeti v boju za zaposlitev, dokler ni prešla v vrste medicinskega kadra, tam nekaj časa delala, medtem pa tudi dokončala srednjo medicinsko šolo. V tem poklicu je kasneje delala 11 let, pri tem pa se selila iz kraja v kraj in vse do letos — želela stanovanje, ki ga je sedaj končno dobila.
Dejala je: »Prav rada delam v sedanjem poklicu kot socialna delavka, čeprav naletim včasih tudi na zaplete in nerazumevanje. Manj bi bilo treba namišljenih bolezni, pa bi bili delovni uspehi večji. Hvaležna sem vodstvu kombinata Žito, da sem končno dobila stanovanje.«
Darinka Hlade
Doma je z Brd na Primorskem. Aktivno je delala za NOB od marca 1942. Oktobra 1942 je bila zaradi svojega dela zaprta in je ostala v zaporu do septembra 1943. Nato je odšla v partizane, kjer je ostala do osvoboditve.
Po osvoboditvi je delala na Okrajnem odboru OF v Gorici v coni A, kjer je ostala do leta 1947. Potem se je preselila v Ljubljano, kjer se je zaposlila v Kombinatu »Žito«. Sedaj dela kot prodajalka v prodajal-nici na Gosposvetski cesti.
Tovarišica Darinka je poročena in je mati dveh hčera.
Na svojem delovnem me-tsu je zadovoljna. Pravi, da tudi ostali člani njihove delovne enote delajo z veseljem. V Kombinatu »Žito« se počutijo dobro in so zadovoljni s svojim vodstvom.
V okviru svojega privatnega življenja si želi zdravja, želi si tudi ,da bi se otroci zaposlili in seveda tudi svojo družinsko srečo.
Minka Pogačar
Med vojno je živela in aktivno delala na politično izpostavljenem področju Sv. Urh pri Ljubljani in v Stepanji vasi, stalno preganjana od okupatorja. Od leta 1943 dalje pa je delala še pri Slovenskem poročevalcu.
Po osvoboditvi se je zaposlila, v kombinatu »Žito« pa dela od leta 1962 dalje.
Je poročena in mati dveh otrok. Stanovanjsko vprašanje ima rešeno. Pravi, da se v službi v delovni enoti Ljubljansko področje počuti zelo dobro, želi pa si samo zdravja in osebne sreče.
Marta Vrhunc-Vulič
Rojena je bila v Ljubljani. Kot borka in aktivistka je bila obveščevalka Dolomitskega odreda, delala pa je tudi v intendanci Glavnega štaba NOV za Slovenijo. Pri svojem delu je bila 15. decembra 1944 ujeta na bloku v Ljubljani. Bila je zaprta in mučena v zaporu, potem pa poslana v Ravens-briick, kjer je bila do osvoboditve.
Po osvoboditvi se je zaposlila, bila je sekretar SKOJ vladnih ustanov. Vseskozi je delala v družbenopolitičnih organizacijah in v organih družbenega samoupravljanja.
Tovarišica Marta je poročena in mati dveh sinov. In kaj nam je povedala ob 8. marcu?
delavke
Želi, da bi se izboljšali odnosi med ljudmi, da bi vsi ljudje, ki so dali svoj delež za domovino in socializem, dobili priznanje in ustrezno delovno mesto.
Marta pravi takole: »Moj življenjski cilj je bilo dramsko ustvarjanje, vendar je vmes posegla vojna. Moj cilj sedaj pa je, da bi vzgojila svoje otroke, da bi postali dostojni člani naše družbe.«
Vida inž. Zabric
Vojno je preživljala kot otrok. Dokončala je agronomsko fakulteto v Ljubljani leta 1956.
Zaposlila se je na Zavodu za statistiko v Ljubljani, potem pa je delala kot agro-ekonomist na področju kmetijskega gospodarstva Koper. Sedaj je zaposlena v Kombinatu »Žito«.
Tovarišica Vida je poročena in je mati dveh otrok.
Njena želja je, da bi uvedli 42-urni delovni teden, kar bi bilo posebno ugodno za poročene žene.
Njeno delo je v zasnovi razvojnega sektorja. Mnenja je, da je treba to delo čimprej organizirati in izpopolniti tako, da ne bi le spremljali proces dela v Kombinatu, temveč da bi z raziskavami in novimi do-
sežki znanosti doma in v svetu uspešno pripravljali naše tehnološke postopke.
»V svojem privatnem življenju si želim, da bi dosegla pri vzgoji otrok čim lepše uspehe, da bi bili srečni v življnju. V službi pa si želim, da vsakdanje malenkosti ne bi vplivale na delo pri doseganju glavnega cilja — čim boljši proizvodnji našega Kombinata,« nam je povedala.
Srečno, mamica! je bil uvodni pozdrav k naši današnji strani. Naj velja ta pozdrav vsem materam, ženam in dekletom v Kombinatu z željo, da bi se dobro počutile na delovnih mestih in v svojem življenju!
4
ŽITO
Me strinjamo se
S TAKŠNIM OSNUTKOM SPREMEMB ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
Plačilo prevozov na delo
Delavski svet Kombinata je na zasedanju dne 11. februarja 1966, na predlog komisije za OD, soglasno sprejel naslednje spremembe Pravilnika o delitvi, obračunavanju in izplačevanju OD, z veljavnostjo od 1. marca 1966 dalje, kar je v skladu s 172. členom Statuta Živilskega kombinata »Žito« (dosedanji člen 50 Pravilnika o OD se spremeni, člen 51 se v celoti ukine).
Bržkone je marsikomu bolj ali manj znano, da je Zvezni sekretariat za delo predložil Zvezni skupščini v obravnavo osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. V zvezi s tem je strokovni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva pri ObSS Ljubljana Moste-Po-lje poslal našemu osrednjemu izvršnemu odboru sindikata osnutek teh sprememb z naročilom, naj dajo vse sindikalne organizacije njegvega področja svoje mnenje. Izvršni odbor našega sindikata je sklical na posvet vse tiste predstavnike sindikalnih podružnic, ki sodijo v področje občine Ljubljana Moste-Polje, in nato so navzoči temeljito pregledali zlasti tiste točke oziroma predloge, ki bi najbolj prizadeli delovne ljudi nasploh.
Vsi navzoči na sestanku so se zavedali, da morajo sprejeti najbolj smotrne sklepe, ki bodo ustrezali predvsem delavcem in njihovi zdravstveni zaščiti, da pa bodo v skladu vsaj z že obstoječim zakonom o zdravstvenem zavarovanju. Pa pojdimo kar v jedro razprave in predlogov, ki jih je sprejel naš izvršni odbor sindikata:
1.	Glede plačevanja zdravniških receptov predvideva osnutek sprememb nov način, ki bi finančno precej bremenil zares obolele delavce.
— Ta način plačevanja nikakor ni umesten, saj bi bili prizadeti predvsem delavci, ki zares zbolijo in so tudi večkrat dejansko bolni in ne simulirajo. V zvezi s tem gre tudi za objektivno predpisovanje receptov s strani zdravnikov, ali bodo predpisovali res tako učinkovita zdravila, ki naj bi pomogala zmanjševati bolezni.
2.	Predlog je tudi, naj bi se nadomestilo osebnega dohodka v času bolezni začelo izplačevati šele od vključno četrtega dne bolezni dalje, pa naj si bo to ob običajni bolezni, ob nesrečah ali celo ob nesrečah pri delu.
— Povsem umesten način izplačevanja nadomestila za osebni dohodek je
bil doslej — od prvega dne bolezni in naj tak način obvelja tudi za naprej za vse enako. Novi način pa bi lahko omogočil razne nepravilnosti, ki bi šle spet v prid simuiantom, ne pa bolnim delavcem.
3.	Osnutek sprememb predvideva nadalje, naj bi zdravniki predpisovali v prihodnje bolniški stalež le za 15 dni, ne za 30 dni, kot doslej, po 15 dneh pa naj bi o staležu delavcev odločale zdravniške komisije pri Zavodih za socialno zavarovanje.
— Pri tem gre na eni strani za odrekanje objektivnosti zdravnikom splošne prakse in specialistom, ki so bolj ali manj in naj tudi bodo pri presoji bolezni objektivni. Na drugi strani pa bi uvajanje večkratnih komisijskih pregledov ogromno povečalo stroške, ker sestavlja posamezne komisije po več članov — prav tako zdravnikov! — vsi pa imajo ob tem plačane dnevnice in nadure. Kdo bi bil pri tem
Nadaljevanje z 2. strani pust pripada samo za toliko mesecev, kolikor je bil v delovnem razmerju s Kombinatom, kar se izračuna tako, da se znesek, ki mu pripada po kategoriji, deli z 12 in pomnoži z meseci na delu pri Kombinatu v letu 1966.
2.	Če je bil nekdo zaradi težje kršitve delovnih dolžnosti izključen iz delovne skupnosti, mu prispevek za dopust ne pripada, v kolikor ga že pred izključitvijo ni izkoristil.
3.	Pravica dopusta nastopi po 11 mesecih neprekinjene zaposlitve in s tem tudi dodatek za izrabo letnega dopusta.
4.	Pri deljenih dopustih odloča direktor DE oziroma direktor sektorja, pri katerem nastopu dopusta (prvem ali drugem) se delavcu izplača celotni dodatek za dopust. DE morajo voditi spisek koristnikov, da pri deljenih dopustih ne pride do dvakratnih izplačil dodatkov za dopust.
5.	V primeru, če je zakonski drug zaposlen, mora le-ta dostaviti potrdilo podjetja, kjer je v delovnim
na škodi? Vsekakor delavec. Torej delavec naj bi bil pod »strogo kontrolo«, da ne bi povečeval stroškov zdravljenja in naj bi bil tudi prikrajšan za hranarino, teh stroškov za komisije pa ne bi bilo škoda?!
4.	Po novem predlogu naj bi delavke porodnice dobivale hranarino le v višini 90 %>.
— Čemu torej to? Ali je finančno stanje pri Zavodih za socialno zavarovanje zares tako težavno, da bi ga reševali z raznimi 10 °/» prispevki, spet na račun delavk? Ostane naj torej hra-narina v višini 100 e/o za porodnice tudi v prihodnje!
Nanizali smo vam, torej, glavne predloge, ki jih je sprejelo zasedanje izvršnega odbora sindikata našega kombinata, in jih posredovalo na ustrezni forum. Takšno mnenje torej zastopajo predstavniki sindikata naših delovnih organizacij. Prav tako zanimivo pa bi bilo vedeti, kako so se glede tega izrekli v drugih delovnih organizacijah v naši in drugih republikah.
razmerju, da to podjetje ne daje za nepreskrbljene člane subvencije za dopust.
6. Znesek za nepreskrbljene člane družine se prilagodi novemu izračunu.
V zvezi s 6. sklepom DS Kombinata naj delovne enote takoj pošljejo seznam članov delovne skupnosti Žito, kateri ne prejemajo otroških dodatkov, pač pa te dodatke prejema zakonski drug, ki je zaposlen izven Kombinata Žito, to je v drugi gospodarski organizaciji. Ko bomo prejeli te spiske, bo izdelan nov izračun, po katerem se bo znesek za ne-znižal.
Glede na to, da posamezniki že izrabljajo letni dopust, je nujno potrebno, da te spiske pošljite čimprej, da bo mogoče pričeti s ta-preskrbljene člane nekoliko kojšnjim izplačevanjem tistim članom delovne skupnosti, ki se bodo odločili oziroma imajo po programu dopustov pravico le-tega izkoristiti. Vsak, kdor je dopust že izkoristil za leto 1966, mu znesek po spredaj nakazanem ključu prav tako pripada.
Člen 50
Delavcem in vajencem, ki se dnevno vozijo od doma do delovnega mesta s prevoznimi sredstvi javnega prometa, povrne Kombinat izdatke za vožnjo, ki presegajo mesečni znesek din 2000 (20 N din).
Oddaljenost od doma do delovnega mesta mora biti najmanj 2 km.
Vsak posameznik mora prispevati din 2000 (20 N din) za prevoz na delo. V mestnem prometu se obračuna prevoz na delo po obračunu dnevnih oziroma mesečnih vozovnih po posebnem obrazcu. Tako sestavljene obračune, ki zajemajo tudi tiste člane delovne skupnosti, ki prihajajo na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi, potrjuje direktor sektorja oziroma direktor DE, ki je osebno odgovoren za točnost obračuna. Članom delovne skupnosti, ki prihajajo na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi, pripada povrnitev za lomljeno voznino, če stanujejo tako, da bi morali prestopati, v kolikor bi se vozili s sredstvi javnega prevoza. Povrnitev stroškov prevoza se prizna le za najcenejše prevozno sredstvo.
Vsak neupravičen celodnevni ali večdnevni izostanek, kakor tudi večkratne neupravičene zamude pri prihodu na delo, imajo za posledico, da se za tisti mesec ne povrnejo stroški prevoza, kar velja za vse člane delovne skupnosti.
Neupravičene izostanke z dela in zamujanje na delo ugotovi direktor sektorja oz. direktor DE ter skupno z mesečnim obračunom za prevoz delavcev sektorja oz. DE pošlje splošnemu sektorju, ki jih pregledane in potrjene dostavi glavni blagajni Kombinata.
Delavcu, ki je na rednem, izrednem ali bolniškem dopustu, se stroški za vožnjo povrnejo le za toliko dni v mesecu, kolikor je bil dejansko na delu in kolikor stroški prevoza presegajo din 2000 (20 N din). Če si je
nekdo nabavil mesečno vozovnico in med mesecem zbolel, se mu prevoz na delo prizna proti predložitvi mesečne vozovnice.
Povračilo stroškov prevoza se vedno plačuje ob koncu meseca za nazaj.
Franc Šporar
Komaj smo se v minuli številki našega glasila poslovili od enega naših delavcev, že je smrt znova posegla v naše vrste. 11. februarja je umrl v Domžalah tov. FRANC ŠPORAR, zapo-
slen v kombinatu kot mlinski delavec.
Rojen je bil 10. marca 1894 v Jaršah pri Domžalah in se vseskozi boril za boljše življenje. Kot tak je začel leta 1943 tudi sodelovati v NOB kot aktivist in delal vse do konca vojne. Postal je tudi član KP, kar je bil vse do svoje smrti. Po osvoboditvi je opravljal razne funkcije pri občinskem ljudskem odboru v Domžalah in v družbenopolitičnih organizacijah. Kasneje se je vključil v Mlinsko industrijo v Domžalah in ob spojitvi obeh podjetij leta 1958 postal član kolektiva »Žita«.
Naj mu bo lahka domača zemlja!
R. G.
Kako s prispevki za letni odmor
	i					w	
■		iilii i' r¥Tnmrrri^ifl|	iii z1 111 i ■f”*' i itiBinil'1"	'"m-r-Ti'—| nameniaN J
Število naših novih objektov stalno raste. Nova pekarna na Šmartinski cesti bo že kmalu »stara« — toliko bo še novih gradenj
Kvaliteta človeka - kvaliteta dela
že v minuli številka našega Glasnika smo najavili, kakšna naj bi bila v prihodnje — Vsaj okvirno — vsebina našega lista. Med drugim smo tudi omenili stalno rubriko pod s°rnjim naslovom, ki naj bi pomagala odkrivati najprizadevnejše delavce kolektivov našega kombinata, da bi jih predstavili s pomočjo lista vsem našim bralcem. Prikazali naj bi njihove vrline in discipliniranost, prizadevnost pri delu, dosežke nad običajnim povprečjem, njihov značaj in vse dobre lastnosti, ki naj bi jih imel zavesten delavec v okvi-ru proizvodnje v naši socialistični družbi.
Zato vabimo vse bralce in sodelavce, naj nam javljajo takšne primere naših delavcev, da jih bodo člani uredništva obiskali, naredili z njimi razgovore in jih potem predstavili bralcem v listu.
Danes torej začenjamo s to rubriko in že imamo na voljo predstaviti vam dva delavca Pašega kombinata, ki sta vsak po svoje doprinesla delež k uspehom kombinata Žito. To sta dolgoletni šofer našega podjetja ALOJZ PREK, ki že 16 let krmari volane naših kamionov, in SLAVKO PUŠ, ki že tudi dolgo krmari kadrovsko politiko v našem podjetju, biaj vam ju torej predstavimo v besedi in sliki.
Alojz Prek - 1 milijon km
Tovariš Prek je bil rojen leta 1911. To je življenjepis človeka, ki je bil vse od mladih nog šofer, dober tovariš, vesten in pošten delavec, ki s srcem dela z avtomobili, ki mu jih družba zaupa. Omenimo naj, da je samo pri »Žitu« prevozil brez okvare na avtomobilu nad 700.000 km. Zato smo se namenili predstaviti ga našim bralcem in smo z njim napletli razgovor. Le-ta se je odvijal takole:
siljen voziti hitro, naj vozi počasi in pazljivo. Treba je imeti za voz oči, posluh in pamet. Dober šofer posluša utrip vozila. Mladi šoferji naj se ne boje ,če so kdaj umazani, sicer pa so sedaj gospodje, saj imamo lepe ceste, dobre motorje in servise.«
trenutek v mojem življenju, ker sem v vrsti mnogih drugih prejel odlikovanje predsednika republike.«
— Kako gledate na družbenopolitično delo v vašem podjetju?
»Zdi se mi, da je to delo v našem podjetju razgibano in se razvija v pozitivnem smislu. Glede na razsežnost kombinata je to delo še to-Mnenja pa sem, da bi mo-
liko pomembnejše. Imamo namreč 10 delovnih enot, kjer delujejo na eni strani sindikalne organizacije, na drugi pa organi samoupravljanja, seveda sporazumno.
rali delo teh organov še naprej utrjevati in to v takšnem smislu, da bo interes za to delo ne samo med že aktivnimi družbenopolitičnimi delavci, temveč pri vseh članih slehernega kolektiva. Končno sem mnenja, da bi bila potrebna v bodoče pri kadrovanju v samoupravne organe boljša izbira, v kolikor bi res vsi člani kolektivov spremljali delo organov in bi se vsak posameznik izpopolnjeval v družbenopolitičnem dogajanju s svoji mznanjem in idejnim napredkom.«
— Kaj pa mislite o aktivnosti mladih?
»Pri nas v kombinatu deluje mladinska organizacija v smislu aktivov. Aktivnost mladih se čuti bolj smotrno in zna mladino navajati na aktivnost. To pa bi moralo biti seveda povsod.«
— Za konec pa še, kaj menite o našem glasilu?
»Prva številka v novi obliki se mi je zdela zelo pestra. V bodoče pa mislim, naj bi v glasnik pisali konkretno zlasti delavci proizvajalci o svojih uspehih, težavah in odnosih med člani kolektiva. S tem bi glasilo postalo resnična lastnina nas vseh.«
— Kako ste tov. Prek preživeli vojno?
»Kot vojni ujetnik sem bil v Nemčiji 8 mesecev, potem Pa so me poslali v Italijo, ?.a Sardinijo. Kakšno pa je Zlvljenje v ujetništvu, si se-Ve^a lahko predstavljate.
fO razpadu Italije sem Prišel nazaj na Vrhniko, kjer sem se zaposlil in po-vezal z narodnoosvobodil-gibanjem. V okviru teh akcij sem prevažal najraz-icnejši material. Naloge so DUe zelo zaupne, delo pa
bil povabljen v Beograd od tovarne FAP. Iz Slovenije nas je bilo pet. Dobil sem diplomo in spominsko uro in to za odlično vzdrževanje vozila in ker sem vozil brez okvar. Za vestno delo sem nagrajen tudi od Kombinata Žito.«
— Tovariš Prek, kaj svetujete drugim šoferjem pri njihovem delu?
»Da bi bilo manj nesreč, okvar in drugih nevšečnosti, bi priporočal vsem šoferjem tole: vsak šofer, ki ni pri-
— Kako pa se počutite privatno, kaj si v življenju še želite?
»Imam družino in tri otroke. Stanovanje imam v redu. Skromnemu človeku ni sreča tuja. Pri Žitu sem zadovoljen, še bolj pa sem vesel, če so drugi zadovoljni z menoj. Tare me revma. Imam priznana dvojna leta od 1943 do 1945. Upam, da bom dobil takšno pokojnino, da bom lahko mirno in zadovoljno užival skorajšnji pokoj.«
precej tvegano, vendar sem ga opravljal c
osvoboditve.«
Kakšno delo in kje s opravljali po vojni?
*°, osvoboditvi sem ; ZaPoshl ponovno kot šofe ffL K to moj poklic. Del iIS. za razna podjetja, le
Knw,vP-a sem se zaposlil p Kombinatu žito v Delov Sp0}1 Vrhnika, kjer dela sedaj — torej 16 let.«
— Približno koliko kili metrov vožnje imate svojem življenju že : seboj?
r>r:>x’e®a točno ne vem, pri & sem’ da ^ * k: za cez en milijon. San
700nnni Sem Prevozil m uu-000 km. Leta 1965 se
Slavko Puš odlikovan
Prav gotovo nam boste pritrdili, da sodi v to našo rubriko tudi vodja kadrovske službe kombinata »Žito«, tov. Slavko Puš. Zakaj le? Se bo morda kdo vprašal. Odgovor imate že v naslovu. Med mnogimi našimi državljani .delavci v delovnih organizacijah in družbenopolitičnimi delavci je doletela čast tudi njega, da je prejel ob 20-letnici osvoboditve odlikovanje predsednika republike, maršala Josipa Broza-Tita. Odlikovan je bil
z redom dela s srebrnim
Naj mu takoj ob uvodu k našemu razgovoru z njim čestitamo, saj kaže njegovo delo, da si je to povsem zaslužil.
Tov. Slavko Puš je bil rojen 17. aprila 1928 v Ljubljani, kasneje pa se je njegova družina preselila na Dolenjsko, kjer je, kot vsa družina, postal napreden aktivist v okviru NOB. Delal je skupaj s svojo sestro, ki so jo kasneje domobranci zverinsko mučili in leta 1944 ubili, njegov brat Jože pa je še sedaj aktivni podpolkovnik JLA.
Po osvoboditvi je tovariš Slavko delal kot predsednik mladine in sekretar SKOJ, maja 1948 pa je bil sprejet v KP in je še sedaj član ZK. Zaposlen je bil pri ObLo Grosuplje, nato pa je 1. avgusta 1958 dobil zaposlitev pri Žitu, kjer je ves čas na
vencem.
enakem delovnem mestu.
Tu je bil že nekajkrat predsednik sindikata, tudi predsednik DS in UO podjetja ter je še sedaj aktiven pri delavskem samoupravljanju. Zaradi požrtvovalnega dela ga je sindikalna organizacija podjetja predlagala za to odlikovanje.
Napletli smo z njim torej kratek razgovor, ki je potekal takole:
— S kakšnimi občutki ste sprejeli to visoko odlikovanje?
»Imel sem notranje zadoščenje, ko smo sprejemali to odlikovanje. Zavedal sem se, da to ni samo priznanje za dosedanje delo, temveč naj bi bilo to še bolj spodbuda za naše nadaljnje aktivno družbenopolitično delo. To je hkrati tudi zelo lep občutek ter posebno svetel
Indiji
Nanadjevanje s 1. str.
ljanov, naj si bo po terenih ali v delovnih organizacijah.
Tudi sindikalne organizacije v okviru našega kombinata so začele — še pred kakršnimkoli uradnim obvestilom, na podlagi vesti v časopisju — z nabiralno akcijo. Odločili smo se, naj bi med člani kolektivov naših delovnih enot zbrali denarna sredstva, zanja pa kupili testenine, ki bi jih poslali potem v Indijo. Po mnenju naše skupne sindikalne organizacije je to najsmotrnejša rešitev, kljub temu pa bo vodstvo našega sindikata navezalo stike z RK Slovenije, kako je treba ukrepati.
Dosedanji odziv v posameznih delovnih enotah je bil dokaj zadovoljiv, razen v delovni enoti pekarne Šmartinska cesta.
Akcijo za zbiranje prispevkov smo podaljšali do
5.	aprila, za zdaj pa naj navedemo, koliko so doslej zbrale nekatere delovne enote:
Pekatete 45.00 S din, pekarna Šmartinska cesta 16.634 S din, pekarna Samova ulica (ekspedit in uprava) 12.000 S din, ljubljansko področje 59.000 S din, gorenjsko področje 69.700 S din, domžalsko področje 58.700 S din in uprava kombinata 121.000 S din.
Prejeli še nismo podatkov z notranjskega področja in Novega mesta, iz proizvodnje pekarne Samova ter iz servisnih delavnic Ljubljana in Vir, ki sodijo pod upravo kombinata.
Še je čas, tovarišice in tovariši, da prispevate svoj delež za pomoč ogroženi Indiji, saj smo že prej ome-
nili, da bomo zbirali sredstva do 5. aprila. Ne odrekajte svoje pomoči, zakaj v sili je človek človeku najbližji!
Sredstva za Indijo v Domžalah
Pred kratkim nas je globoko presunila vest, ko smo zvedeli, da preti naši prijateljski deželi Indiji strašna poguba zaradi lakote. Zato tudi mi ne smemo ostati kar tako brezbrižni, pač pa je lepo, če pomagamo ljudem, ki so v stiski.
Na našem področju v Domžalah, smo izvedli nabiralno akcijo, ki pa se je dobro obnesla. Vsi člani našega kolektiva so se vabilu odzvali in prispevali svoj delež. Zaželeno je, da bi se tudi po drugih delovnih enotah njihovi člani tako dobro izkazali, če ne še bolje kot pri nas, saj bomo s tem koristili mnogim ljudem, rešili pa tudi gotove smrti na milijone otrok, žena in starcev, ki so prepuščeni strašni pogubi. Pri tej nabiralni akciji smo zbrali skupaj 58.700 S din.
Obenem pa naj omenim še krvodajalsko akcijo, ki bo za Domžalsko področje dne 22. aprila. Avtobus bo odpeljal krvodajalce izpred obrata »Žito« na Viru. Tudi tu je zaželeno, da bo udeležba čim večja, saj nihče ne ve, kdaj se bo ponesrečil in bi ga pri življenju obdržala le transfuzija krvi. Zato, tovariši, ne odlašajte, pač pa se odločite in storite ta človekoljubni korak za katerega vam ne bo nikoli žal!
Vsem članom kolektiva pa, ki se bodo obeh humanih akcij udeležili, se iskreno zahvaljuje sindikalna podružnica Žita v Domža-lah.	k.
Ocenjevanje kruha
Kruh je zelo pomemben v naši prehrani, saj je dnevno na mizi vsake družine. Zato je razumljivo, da se javnost zelo zanima za vse spremembe, za ceno in za kakovost kruha.
Ocena kruha pa je lahko zelo različna in lahko trdimo, da je v tem toliko ocen, kolikor je potrošnikov kruha; zato je torej močno subjektivna.
K temu pisanju me je spodbudila namreč večkrat javno izražena zahteva po dobrem kruhu. Kaj je torej dober kruh? V mnogih razvitih državah, kjer pečejo kruh na enak ali podoben način kakor pri nas, so že veliko pred nami uvedli ob-
ha .barva kruha, videz, duh, debelina, okus, in topnost skorje, povezanost skorje in sredice, barva, prožnost, duh, elastičnost, okus in topnost sredice ter eventualne napake, kakor grudice moke in soli v testu, slaninasti sloj itn.
ustreza zahtevam po prej opisanih kriterijih.
Pri subjektivnem primerjanju kruha, predvsem tistega, ki ga naši ljudje spoznajo v tujini ali pa tistega, ki je pečen v domači peči s kruhom, ki ga lahko kupimo v naših trgovinah kot beli ali črni kruh, delajo potrošniki veliko napako pri ocenjevanju, ker ne upoštevajo, da vse te »dobre« vrste kruha niso zamesene samo iz vode, moke, kvasa in soli, temveč z raznimi dodatki sladkorja, maščob, mleka itn., kar pri nas ni
*■ '**■'* *v- ' ■ ■'msi ' -F1L:
*	/ JK
Takole naši peki najprej oblikujejo in nato narežejo kruh, preden gre v peč
jektivna merila za ocenjevanje kvalitete kruha, kakor tudi za njegovo zdravstveno neoporečnost. Tudi pri nas je uvedeno uradno ocenjevanje kruha z objektivnimi merili, ki naj zagotove potrošniku zdrav in okusen kruh.
Naši predpisi popolnoma pravilno predvidevajo, da ne smemo prodajati kruha, ki nima pravilne oblike, barve in debeline (2 do 4 mm) skorje, ki mora biti enakomerno pečena, aromatična, a ne sme biti razpokana, zažgana, nečista, načeta ali oluščena. Sredica kruha mora biti v celoti porozna, dobro pečena in pri-rodnega okusa oziroma vonja. Poleg tega mora kruh ustrezati zahtevam laboratorijskih analiz; najvažnejša je analiza, koliko odstotkov vode kruh vsebuje, kajti kruh z več kakor 45 °/o vode ni dobro pečen in je zdravju lahko škodljiv.
Sele kruh, ki ustreza tem osnovnim zahtevam, lahko štejemo kot primeren za ljudsko prehrano, ga ocenjujemo in uvrščamo med slabše ali bolje izdelan kruh.
Pri nas ocenjujemo kruh po 14 postavkah, in sicer z maksimalno 30 točkami; kruh pa, ki ne doseže 20 točk, ne sme v prodajo. V 14 postavkah so zajete v glavnem vse organoleptične lastnosti kruha, in sicer: volumen kruha, oblika kru-
Pri vsem tem ocenjevanju štejemo kot idealen tisti kruh, ki ga dobimo pri higienski izdelavi, pravilnem in zadostnem mešanju testa, enakomerni obdelavi, pravilnem vzhajanju in peki. Vsa odstopanja od tega ideala razpoznavamo pri ocenjevanju na ta način: velike luknje v sredici pomenijo nezadostno mešanje testa in neenakomerno obdelavo, mehka in pretanka skorja je znak nezadostne peke, razpočena štruca je posledica nezadostnega vzhajanja itn. Vsaka napaka pa pomeni nekaj točk manj pri ocenjevanju. Po pravilu odbijemo več točk za napake, ki so posledica slabega ali nehigienskega tehnološkega postopka ter manj točk za zgolj lepotne ali manj pomembne napake, kar je s stališča potrošnika popolnoma pravilno.
Če torej pogledamo naš vsakdanji kruh s takega, objektivnega stališča, vidimo, da tisti dobri domači kruh, pečen v kmečki peči, sicer dobi polne točke za okus, v večini primerov pa odpove pri ocenjevanju higienskih in tehnoloških pogojev — je torej kruh za okus posameznikov, ki si ga lahko pečejo doma, ni pa primeren za množično prodajo. Nasprotno pa lahko napadani »industrijski« kruh ocenjujemo relativno visoko, ker
Preskrba s kruhom in pecivom
Kombinat Žito« oskrbuje potrošnike s kruhom in pecivom na področju mesta Ljubljane in bližnje okolice ter dostavlja blago po želji naročnikov preko vsega dne.
Dnevno prodajamo vse vrste kruha in peciva v lastnih trgovinah na področju mesta Ljubljane, kjer nudimo več vrst kruha z dodatki olja in maščobe ter ržen in koruzni kruh.
Razširjen je tudi asortiment peciva — »kajzerice«, slaniki, rogljiči, makove štručke in slane preste. »Kajzerice« imamo dnevno dvakrat sveže v seh trgovinah.
Z vsem asortimentom strežemo gostinska in trgovska podjetja, po naročilu jim dostavljamo tudi večkrat dnevno sveže pecivo in kruh.
Delovna enota Trgovina prodaja v naslednjih lastnih trgovinah:
Gosposvetska 7, Celovška 68, Celovška 250, Černetova 25, Medvedova 8, Bohoričeva 1, Zaloška 9, Šmartin-ska 132, Staničeva 17.
Pospešeno se je povečala prodaja »kajzeric« in slanih prest, ki so zelo okusne in jih potrošniki zelo hvalijo.
Kruh in pecivo proizvajamo v sanitarno in tehnično urejeni industrijski pekarni na Šmartinski cesti in v Samovi ulici tako, da potrošnik dobiva res kvaliteten in dobro pečen kruh.
V lastnih trgovinah prodajamo dnevno sveže slaščičarske proizvode, čokolado, bonbone, več vrst keksov ter brezalkoholne pijače, prav tako prodajamo v izvirnih vrečkah omotano belo in koruzno moko lastne proizvodnje in koruzno moko, pšenični zdrob, ajdovo moko ter zlomljene testenine, ki jih prodajamo po znižani ceni.
Sektor proizvodnje kruha pripravlja tehnično izpopolnitev v sedanji tovarni kruha na Šmartinski cesti ter postavitev še ene peči z vsemi pripadajočimi stroji, s tem da bi še dopolnili asortiment peciva in da bi v prodaji nudili potrošnikom še večjo izbiro.
Trgovine oskrbujemo večkrat dnevno s svežim kruhom in to tudi v popoldanskem času; s tem pa hočemo pridobiti zaupanje potrošnikov, da bodo tudi popoldne lahko kupovali svež kruh.
običaj oziroma tudi kalkulacija proizvodnje kruha ne dopušča odstopanj v tem smislu.
Vsi pa si želimo, da bi spekli čim več dobrega kruha, ki bi bil ocenjen za takega po objektivnih strokovnih merilih.
Vida inž. Zabric
BRALCI IN BRALKE!
PRED VAMI SMO S TRETJO ŠTEVILKO NAŠEGA ČASOPISA. NEKOLIKO DOLGO ČASA JE TRAJALO, DA JE LIST SPET MED VAMI. UPAMO PA, DA VAS BO TUDI TA ŠTEVILKA VSEBINSKO ZADOVOLJILA.
UREDNIŠTVO
No, »štruce« so že prešle fazo peke in gredo po tekočem traku v skladišče
Delo
r!,\
i življenje mladinskega aktiva
V okviru našega kombinata deluje mladinski ak-Žal pa moramo ugotovi, da je zelo malo akti-Ven, ker prihaja od približ-n° 120 mladih, zaposlenih v kombinatu, na mladinske sestanke le povprečno do 3«%, to se pa močno odraža v delovanju aktiva. Tudi mladinska organizacija je ena od družbeno-političnih organizacij, kjer bi se moral b°lj odražati čut in odgovornost do nešega dela.
Seveda pa moramo gledati to neaktivnost mladine mdi z objektivne strani, kajti večina mladincev de-m v popoldanskem času za stanovanje in za hrano, kar ■1e Posledica ,da se mladinci ;ne morejo tako aktivno izključiti v delovanje mladega aktiva.
Boljše pa bi lahko bilo tudi razumevanje naših vodenih uslužbencev. Mnogokrat se dogaja, da se na sestankih družbeno-političnih organizacij kritizira delo miadih; ko pa odgovorni to-variši dobe vabilo za sestanek, da bi videli, kako in kaj dela mladina v kombi-natu, pa pride na sestanek samo sekretar osnovne organizacije ZK in morda še kakšen član sindikata. V začetku meseca oktobra se sestal odbor aktiva, sestavil program dela za ob-dobje 1965—1966. Program Je sestavljen iz treh delov: ideološko-politično delo, strokovno in splošno izobraževalno delo in športno organizacijsko delo.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bil ak-lv Prisiljen, da preloži povabilo mladincev iz tovarne evče na začetek meseca marca. Prav tako je s programom aktiva, da povabili 'vmladince iz tovarne Izo-rka in organiziramo raz-p v°r ter športno srečanje. *7ed kratkim se je ustano-j*. v okviru mladinskega <• tlva .tudi planinska dru-„ ki bo v prihodnje or-g nizirala več izletov v gore. nT.planinska zveza je tudi ganizirala poučen izlet na zagrebški velesejem, kjer s ° videli napredek v na-gospodarstvu in gospo-arstvn drugih držav. V tej
v efvwZaciji ie Prišlo do
n . -Bn sprememb posebno ..volitvah v to organiza-r J- ’ Posamezniki se ne mo-včlaniti pri tej organi-Ji> temveč sprejema čla-
ne ta družina, ki naj obstaja pri posameznih aktivih. Dalje ima ta organizacija velike prednosti na vlakih, ladjah in celo na avtobusih. Domovi PZ so postavljeni po vsej naši državi, tako v
gorah kakor tudi na morju, njeni člani uživajo popuste. Mladinci našega kombinata se zelo interesirajo za novo pekarno v Lescah. Radi bi videli tehnološki postopek in vso mehanizacijo v tej pekarni. V kolikor si mladinci ne bi lahko ogledali te tovarne na delavnik, bi napravili takšno ekskurzijo na nedeljo.'
Alenka Brlisk
Vi vprašujete - Glasnik odgovarja
0 prevoznem parku v Domžalah
Osnovna naloga zaposlenih pri prevoznem parku je vsekakor hitra in solidna postrežba strank in skrbno vzdrževanje zaupanih vozil. V preteklem ,kakor tudi v tem letu do danes še nismo imeli reklamacij po tej strani, razen ene, pri kateri je stranka trdila, da je šofer in spremljevalec nista hotela prevzeti praznih vreč. Kasneje se je tudi to razčistilo in ugotovili smo, da stranka dejansko ni imela vreč pripravljenih za prevzem, kar pa je dolžna storiti.
V prvih dveh mesecih letošnjega leta so tovariši, zaposleni pri prevoznem parku ,opravili naslednje delo:
Skupaj je bilo v tem času prevoženih 133.851 ton/km, prepeljanih pa je bilo s tovornimi avtomobili 3460 ton mlavskih izdelkov in žitaric, medtem ko sta oba traktorja prepeljala za potrebe mlinskih obratov tukajšnje delovne enote 3275 ton pšenice in koruze. Spremljevalci kamionov so v tem času prevzeli skupno 35.470 praznih vreč, na kar vsekakor vpliva stimuliranje pobiranja praznih vreč, kar je bilo sprejeto z novim Pravilnikom o osebnih dohodkih.
Od voznikov tovornih avtomobilov so trije visokokvalificirani vozniki tovornih vozil. Od kvalificiranih voznikov obiskuje en voznik tečaj za KV voznika, medtem ko drugi obiskujejo osemletko, da bo potem istotako lahko opravil izpit za visoko kvalifikacijo. Oba traktorsti imata F kategorijo. Ako vzamemo povprečje službovanja voznikov motornih vozil na tukajšnji DE, znaša le-to devet let. Glede transportnih delavcev naj pripomnim še to, da so vsi opravili izpite za polkvalificiranega transportnega delavca, kakor tudi izpite za zaposlene v živilski stroki. Iz lastne iniciative so od šestih transportnih delavcev opravili
vabn vMBA UREDNIŠTVA: Naš uredniški odbor je po-sko * “ so.del°vanju v listu tudi mladino, oziroma mladin-loti or®yn*zacijo. Prejeli smo prednji sestavek, ki ga v ce-m objavljamo, ker ima vrsto zanimivih ugotovitev in Vse	bralci presodijo sami, ali ima mladina vse v
ko T iPl av ai* ne- Vsekakor je mladini omogočeno, da lah-nik 6la proPagando za svojo dejavnost prek našega Glas-Pova’-V*ndar morai° mladinci tudi v svojem delu nekaj poslej, razen nekaterih posameznikov ali posa-kazaMC neltaterih proslavah niso kdo ve kaj dosti po-
riCL-i,VSa deiavnost mladine zajeta samo v izletih in tova-srečanjih z mladino drugih kolektivov. Je tu še s 'lIC1?°’ izobraževalno in drugo delo. Želijo si športnih Sek<!a?',„~I ali ima mladinski aktiv delovno kakšno športno kazCiJ°? Sk0(la> da ni mladina poleg tega sestavka pri-Y . a tudi program svojega dela, ki ga v članku omenja, tizi jn° nc bi bilo nobenega »vodilnih«, ki bi še kaj kri-bila t mladinsko delo, nasprotno, verjetno bi mladina do-» . tudi kaj več materialne pomoči, za katero sedaj tarna.
štirje izpite (amaterske) za voznike motornih vozil.
Za popravila vozil naše delovne enote ,kakor tudi delovne enote Gorenjska skrbi avtomehanična delavnica na Viru, v kateri sta zaposleni dve osebi. V mesecu januarju in februarju letos je bilo opravljenih za popravilo tovornih avtomobilov in prikolic za delovno enoto Domžale 650 delovnih ur. Najčešča so popravila na tovornih avtomobilih TAM — Pionir, od katerih je eden predviden za odpis v tem letu, ostala dva pa sta tudi že zelo dotrajana. Del opravljenih delovnih ur v avtomehanični delavnici se pa nanaša na manjša popravila ostalih voz. Delavnica je primerno opremljena.
Ob koncu naj pripomnim še to, da se gleda pri menjavi avtogum preozko. Smatram za popolnoma pravilno, da se gleda na čimvečjo iztrošenost le-teh, po drugi strani pa se moramo zavedati, da moramo voznikom motornih vozil nuditi čim varnejšo vsakodnevno vožnjo.
Bojan Galien
VPRAŠANJE: Ali ima delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, pravico do povečanega (podaljšanega) letnega dopusta za 7 dni, vse do kcnca tekočega koledarskega leta, v katerem dopolni 18 let?
ODGOVOR: Po določilu čl. 65 TZDR je delovna skupnost dolžna delavcu, mlajšemu od 18 let, omogočiti izrabo letnega dopusta po osnovah in merilih, po katerih določa trajanje tega dopusta ostalim delavcem, podaljšanega za 7 delovnih dni.
Čas, v katerem delavec med letom izrabi letni dopust, določa v smislu iz 68. čl. TZDR, delovna skupnost, v skladu z naravo in organizacijo dela ter pri tem upošteva tudi delavčevo željo. Na podlagi tega se smatra, da delovna skupnost lahko odredi delavcu izrabo letnega dopusta ali v času, ko še ni dopolnil 18 let, ali pa po tem, ko je že dopolnil 18 let. Vendar v tem zadnjem primeru delavec
ne bi imel pravice do povečanega letnega dopusta.
VPRAŠANJE: Kakšna je razlika med razpisom in razglasom?
ODGOVOR:	Razpis in
razglas prostih delovnih mest imata naslednje skupne elemente: biti morata javna, vsebovati morata podatke o prostem delovnem mestu z morebitnimi pogoji in roki za sprejem prijav ter ne smeta biti anonimna. Sicer pa je bistvena razlika med razpisom in razglasom prostih delovnih mest naslednja: vsi kandidati, ki niso bili sprejeti na podlagi razpisa, morajo biti obveščeni o tem, kdo je bil sprejet na delo; vsi nesprejeti kandidati imajo pravico vpogledati vse vloge (ponudbe) in ves razpisni material, dalje imajo pravico ugovora proti sklepu o izbiri kandidata in pravico vložiti tožbo pri sodišču redne pristojnosti. Pri razglasu neizbrani kandidat nima teh pravic in zaradi tega odpade ves zadevni postopek.
Pralnica in šivalnica na Viru
Kakor vsi ostali obrati v Kombinatu »ŽITO«, se razvija tudi pralnica in šivalnica delovnih oblek na Viru. Iz dokaj primitivnega poslovanja, kot je potekalo v začetku njenegea obstoja — ko je bilo še v večini ročno pranje in gretje vode v navadnem kotlu na trdo kurjavo — se je spremenil način dela v letu 1961, ko je bil kupljen pralni stroj
TUDI MLINARJI ODHAJAJO V POKOJ
Moj članek je namenjen našim upokojencem, ki odhajajo — eni prej, drugi pozneje — v zasluženi pokoj. Pokoja se vsak veseli, toda pri nas na domžalskem področju (ne vem, kako je drugod), gre tu vsak z nekimi optimističnimi mislimi v bodočnost. Zdaj se poslavlja od svojih sodelavcev, gleda v preteklost, v svoje moči, ki jih je vložil za gradnjo velikega giganta, ki se gradi na področju občine Ljubljana-Moste. Oni so vložili svoj trud, pa nenadoma pride čas in se zapečati njihova usoda. Morajo zapustiti svoje delovno mesto, se posloviti od svojih sodelavcev, strojev, s katerimi so preživeli svoja najlepša leta. Mlinarji področja Domžale, ki odhajajo v zasluženi pokoj, s tem prekinejo vse stike s podjetjem in zabriše se vsaka sled za nekdanjim
članom, ki je položil temeljni kamen živilskega kombinata, v katerem mlajši člani delamo lažje in v boljših delovnih pogojih. Zato bi bilo prav, da se spomnimo teh nekdanjih delavcev, ki se jih zelo malo spominjamo. Potisnjeni so v pozabo in ob stran. Mnoga podjetja se svojih upokojencev, kot nekdanjih delavcev, spominjajo na ta način, da jim vsako leto priredijo z avtobusom izlet, jih pogostijo in obdarijo s primernimi denarnimi zneski ali darili. S tem mnoga podjetja dajejo svojim upokojencem priznanje za njihovo nekdanje delo in vložen trud. Kako prijetno je človeku pri srcu, ko na ta način vidi, da na večer svojega življenja kot človek vendar ni pozabljen, pač pa se ga še nekdo spominja. Lepo in prav bi bilo, da zgledom mnogih podjetij v tem
HIMO Maribor z osemdeset-litrskim bojlerjem in centrifugo za izcejanje vode. S tem se je znatno povečala kapaciteta pranja.
Naša gospodarska organizacija je pa vedno širša in večjega obsega ter stremi za vedno večjo čistočo in je s tem prerasla tudi kapaciteto pralnice in šivalnice. Zato smo v letu 1965 kupili še en pralni stroj za maksimalno težo pranja v stroju dvanajst kg. S tem se je povečala zmogljivost pralnice tako, da lahko opravljamo delo, ki nam je določeno. V pralnici in šivalnici sta zaposleni dve osebi, le v izjemnih primerih, ki pa nastajajo ob nepravočasni dostavi oblek in drugega perila za pranje iz posameznih obratov, moramo vključiti v delo še tretjo delovno silo.
Zato se pralnica in šivalnica obrača na vse obrate Kombinata »ŽITO«, ki dostavljajo svoje obleke v tukajšnje pranje, da te čimbolj redno odpošiljajo v pranje in nam s tem omogočijo redno poslovanje, se-u; pa pravočasno oprani
material.
F. Z.
tiziral
Thb	vec mati
0 menimo mi, kaj pa ostali? Se strinjate?
IZŽREBANE NAGRADE ZA REŠITEV KRIŽANKE IZ GLASNIKA št. 31
Žrebanje je bilo 19. januarja ,opravila pa ga je naslednja komisija: Alenka Popovič, Slava Gozdnikar, in Jože Nedog.
Od 10 rešitev je bilo 9 pravilno rešenih, pravilna.
Žreb je določil naslednje izžrebance:
1.	Ivanka Dvojmoč, uprava	2000 din
2.	Vera Volčini, uprava	1000 din
3.	Marjeta Strgar, uprava	500 din
ena pa ne-
primeru sledi tudi kombinat Žito, seveda v mejah danih možnosti, in upokojence nekoč preseneti s primernim povabilom, za kar bi bili odgovornim v kombinatu vsestransko hvaležni.
Upam, da ta moja pripomba ne bo ostala brez odmeva. Janez Lajevec
Izdaja Živilski kombinat »Žito«, Ljubljana, Šmartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože Nedog, tehnični urednik Slava Gozdnikar. Naklada 1000 izvodov — Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška tiskarna, Ljubljana
vsega po malem za vse - vsega po malem za vse - vsega po
Križanka
»
1	2	3	4	5	6				7	8	9	10	11
12						13		14					
15			16				17					18	
	■	19	1	20						■	21		
22	23		24	b	25					26			
27				28		29			30				
	31				32		0	33				■	
i		34				■	35					36	
1	37				n	38	■		59				40
41				■	42			43	B	44			
45			d	46					47			■	
45		■	49							50		51	
52		53					54				55		
56								57					
Vodoravno: 1. vrsta lesenega poda, 7. skladišče za žitarice, 12. kostna bolezen zaradi pomanjkanja vitamina B, 14. ploščad, 15. ime črke, 16. najvišje gorstvo na svetu, 18. sosedni črki v abecedi, 20. stolpec, 21. barva kože, 22. žuželka, 25. vrsta pokrivala, 26. grška črka, 27. del obleke, 29. primorski vzklik, 30. reka v severovzhodni Sloveniji, 31. špansko žensko ime (filmske igralke Montiel), 33. poseka v gozdu, 34. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke Ide Kravanja (Ita .. .), 35. obljuba zakona, 37. polotok na severu SZ, 38. kemični simbol
za radij, 39. tanke, vitke, 41. del naslova najznamenitejše slike Leonarda da Vinci-ja, 42. nasad, 44. najmanjši delec snovi, 45. ploskovne mere, 46. puščavska žival,
48.	isto kot 38 vodoravno,
49.	letoviški kraj na otoku Lošinju, 51. Izvršni svet, 52. državica v Pirenejih, 54. dopolnilni .spreminjevalni predlog, 56. predsednik Z AR, 57. ni profesionalec.
Navpično: 1. cestni ali železniški objekt, 2. orel (ger-man), 4., 9. in 18. črka abecede, 4. kihanje, 5. naravoslovec, 6. reka v Srbiji, 7. posvet, 8. rimska boginja jeze, 9. solmizacijski slog, 10. maščevanje, 11. finska
parna kopel, 13. mesni izdelek, 14. skrajšano žensko ime, 17. vrtna uta, 19. proizvod »Pekatet«, 21. vrsta keramike, 23. neobrit, 24. darovi, 26. kompas, 28. pijača iz grozdja, 30. planet, 32. kazalni zaimek, 33. ljudska pritrdilnica, 35. urez, 36. veznik, 37. reka na Hrvat-skem, 38. deli telesa, 40. poslanec, 41. kraj v malajski federaciji, 42. stoti del dinarja, 43. podnebje, 46. priimek ameriške filmske igralke (Deborah), 47. država v srednji Indiji, 49. svetopisemska oseba, 50. glavni števnik, 51. naziv, 53. delavski svet, 55. 5. in 21. črka abecede.
MICA ŠTRUCA in TONČEK MAKAR0NČEK
Me sreča ondan moja sodelavka MICA ŠTRUCA in mi začne brati levite: »Veš, Tonček, ti si me izzval, naj bi ti pomagala pri obiranju Žitar-jev. Že prav, če je tako, ti jih bom pa natvezla takšnih, da se boš kar za svoj maka-ronček držal. Dosti se mi jih je nabralo v mojo štruco . . .«
Nekaj časa kar do sape nisem mogel, tako je dražnjala in čebljala, pa otresala tisti svoj drobni kljun, da je bilo kaj. Natresla mi je drobtinic toliko, da bi se mi kmalu luknja pri makarončku zamašila.
»No pa, daj, olajšaj se,« sem ji rekel in že se je vsulo iz nje: »Ja, Tonček, tako pa ne bo več šlo pri tem našem Žitu. Ne vem ali so preobjedeni kruha, ali makaronov, ali česa drugega. Ko se je
naša socialna spomnila, da bi dobivali hrano tam izza Beži-
grada, kmalu ni bilo našim ljudem več povšeči. Pa da je zanič malica, da je predraga, da marsikaj takega najdejo
notri, kar ne bi bilo potrebno in tako naprej. No, spet je šla socialna v ogenj za boljšo malico. Našla jo je v Mostah. A že se je eden od ta .vikših' spomnil, da to ne gre, da bodo zaradi tega v Bežigradu ostali brez ,kunčafti\ No in vendar, peki so z malico ostali za Bežigradom, drugi pa h ajd ,na pokušino« k meščanski malici. Kar kmalu je bila tam v jedilnici prava gneča. Drenjali so se delavci, drenjale delavke iz vseh obratov, tudi tiste ta .špičaste', ki jim vsaka stvar ni všeč. Ampak malice nobeden prehvaliti ni mogel. In so začeli .sodelovati' še tisti iz pekarne, ki naj bi se še naprej hranili po .bežigrajsko', in sedaj je tam v jedilnici kot v največji samopostrežni restav-
SODELAVCI, DELO NE BO ZASTONJ!
Ko smo izdali prvo številko našega Glasnika, vas nismo, dragi sodelavci in seveda tudi bralci, seznanili z nekaterimi, za vas pomembnimi podrobnostmi. Med te sodi vsekakor vprašanje honoriranja vseh prispevkov, ki bodo objavljeni, na drugi strani pa način, kako naj bi dopisovali v naš list. Zato o tem nekaj besed danes, da bo naše sodelovanje čim boljše in tesnejše, da bo dobil list tisto pravo vsebino, ki jo vsi želimo.
Ustavimo se najprej pri prvem vprašanju, pri honorarjih, oziroma po domače pri plačilu, ki ga boste dobili za vaš trud pri pisanju raznih člankov, humorja, vesti, pri fotografskih posnetkih, risbah, karikaturah, skratka vpri vsem, kar bo v listu objavljeno. Za delo ter za uporabo različnega materiala vam bo uredništvo po izidu vsake številke torej izplačevalo določene honorarje, tako kot jih predvidevajo pravila o izdajanju in urejevanju našega lista.
• Honorarji so naslednji:
Določijo se v bruto zneskih po tiskanih vrstah, obsegu in kvaliteti sestavka. Osnovno merilo za obračunavanje honorarjev je vrsta 9 cicerov, to je ena vrsta petkolonskega stavka, in sicer:
a)	za uvodnike in naročene posebno aktualne članke	18 S din
b)	za prispevke družbeno-politične, gospodarske in strokovne vsebine	16 S din
c)	za ostale vesti in poročila	12 S din
Glede na kvaliteto se honorar lahko poveča za 50 %>.
Honorar za fotografije znaša 400 S din, s tem da se
honorar za posebno kvalitetne in aktualne fotografije poveča lahko za 100 %>. Honorar za skice, diagrame, grafikone, karikature, slike, vinjete itn. se določi od 400 S din naprej.
Ne honorirajo se obvestila, objave, zahvale, čestitke in uradna sporočila.
Uredniški odbor lahko navedene tarife poveča, če sodi to za potrebno, izjemni honorarji pa se lahko določijo tudi z nagradnimi razpisi posameznih tem, ki jih določi uredniški odbor.
9 Pisanje člankov pa naj bi bilo takšno:
Glede na to, da uredništvo nima posebne delovne sile za prepisovanje raznih člankov, morajo pa biti za tiskarno pripravljeni tako, da so čitljivi, prosimo sodelavce, naj sami dobe možnost, da članke prepišejo na pisalni stroj. Pišejo naj s širokim razmakom, približno 1 cm vrsta od vrste. Zgornji rob naj bo od naslova članka vsaj 3 cm, levi rob pa naj bo širok do začetka vsake vrste 2 cm.
Sestavki naj bodo čim krajši, do 1 in pol tipkane strani, s tem da štejemo eno stran s 30 tipkanimi vrsticami. Ce gre za daljše sestavke, naj ne bodo po nepotrebnem ravlečeni, misli naj se ne ponavljajo, vse naj predstavlja smiselno celoto, ki bo bralca pritegnila k branju, ki bo zanj čimbolj zanimiva in jasna. Jezik naj bo preprost, uporabljajte čim manj tujk in takšnih izrazov, ki so preprostemu človeku nerazumljivi. Tako bomo naš list naredili res vsakemu dostopen in priljubljen.
To so želje, ki jih izraža uredniški odbor do svojih sodelavcev in pričakuje od njih polno razumevanje, predvsem zato, da bi list zares zaživel med vsemi člani kolektivov našega kombinata.
Vsekakor pa pričakujemo od vas tudi napotke, želje in smernice, da bi vedeli, kako gledate na list. Vsak nasvet s strani bralcev in tistih, ki sploh spremljate naš list, nam bo dobrodošel.
raciji. So ljudje kar zadovoljni, seveda ta .špičaste’ so pa začele že vihati nosove. Ker ena enkrat ni na en listek dobila dve porciji, je začela, da je hrana zanič in še kaj. Menda, kaj le doma je, morda neslan krompir pa zelje, zabeljeno z .ajnprenom'. Ali ne, Tonček?«
»Že, že, Micica, pa je to vse, kar si hotela načvekati?« sem jim komajda malo zaprl loputo.
»Ah, ljubi moj Tonček, rumeni Makaronček, kako si ne-učakljiv! Saj še nisem prišla do konca. Veš, še en problemček bi ti rada nakazala. Tisti zaradi naših ljudi, ki niso bolni pa bi bili radi bolni . . .«
»Kako to misliš, saj te ne razumem,« sem ji segel v besedo.
»Oh, ali si res tako za luno? Za simulante gre. Veš, katera delavka ali pa delavec se kar na lepem spomni, da bi bil rad bolan. Pa jo mahne k zdravniku, mu malo popiha na dušo in že dobi stalež. Ja,
veš, so tudi dohtarji brihtni. Se raje otresejo takih .bolnikov', da jih nimajo vsak dan na vratu, pa hajdi z njimi kar v bolniški stalež. In pri tem je seveda manj tvojih bratcev pa mojih sestric, se pravi da proizvodnja šepa, stalež pa raste. Pa spet vrši in hrumi po naših ekonomskih enotah, da je kaj, pa brnijo telefoni, pa jih sliši kadrovska služba, pa mora na delo socialna, da reši, kar se rešiti da. Ampak veš, jaz bi tem simulantom zagodla. Jaz bi jim pokazala, takim, kar vrata, če ne bi bilo spet kakšnih paragrafov, ki se dajo na vse strani zaviti in jih ne moreš ukrotiti. Mojdunaj, če bi bili paragrafi vselej obrnjeni v prid pravici! Pa kaj . . .«
»Ojej, Micica, o pravici pa kar molči! Če bova preveč po pravici godrnjala, bodo še naju prijeli, pa raje za danes končajva,« sem ji prekinil slap besedi in ji za drugič obljubil randevu . . .
TONČEK MAKARONČEK