PPIMO DNEVNIK Postnu £SVST - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 32 (4806) TRST, torek 7. februarja 1961 jfg dvojezičnost so že pozabili - ostalo Je /e neslo m o rt e i ščavi» Napad na slovensko knjigarno in poskus napada na drž, slovensko višjo gimnazijo Enoten protest vseh slovenskih mladinskih organizacij ne glede na politično opredelitev - Danes stavka slovenskih srednješolcev - Protest CGIL in Zveze partizanov - Napade fašističnih ultrasov so poleg NSZ in KPI obsodile še tržaški federaciji socialistične in socialdemokratske stranke ter Zveza demokratičnih žena, obsoditi jih je moral tudi župan dr. Franzil - Tudi visokošolski organizaciji Unione goliardica italiana in Intesa cattolica obsojata napad Protesti, obsodbe in pozivi ^ izolacijo... Kaiiije_POkazal včerajš-t pr°tislovenskih ~ to fašist;* enslcih lzrazi-cij v t lh demonstra-zivi itJ- najnovejši ofen-ma nai^K-‘Skega šovinizma! je3 abse vrste? Poka-prav tis?, Vnovič dokazal mestu Sm° na tem ^ nadelS -f°novno v ll6na^ee bnJtevilki: da iaienovB a protl ta' Sti zgoli n dvojezično- RSnje še UsUh623 Za Uni' pravičic n Pravic in lles- To’? i* imamo da-SlCer že fa-sisti dokazali PaPadii , s°boto, ko so dottl v eraH6nski kuiturni pjitn po^v, ’ z včerajš- 5l0Vensko v°m napada na ‘n napado 1SJ0 gimnazijo 1^‘iigarno v na slovensko ali celo lnkl 80 jo Poskusna drhS1’ Pa je fa' pls- ki L e tlSti edini na- sm prenašal? Zgodai zjm « a ie *}’ Je zginil. O- l?na za? Se revanši-IS in Zasntava istrskih ikiZl6gaI faSfVSem se Je S M Sf°vski bojni * Satlie ne 1 Sča*> in P* države g arja so- I v v°a VderaJ, i e r of6 30 kazali?6 tržašk,aSn° ne§°do-r so v nr klh meščanov aiina živce bSCeV gre d! nskih ' 9bs°dba po-! ‘g0v Je naSnStiČnih po-VaSih nrnt d° izraza b?‘.kl so fp tnih izja-sv 111 Prot pridružile so-j! kUlCft0IP Sloven-sti -Ze’ Neori ■ ^osP°darske >e zveze sociah- ciiiaciJe K ' avton°mne fe-i ajebega ,m interPela- idjiCa v ga tržaškega po- S>i m!rlamentu ka-V?U zborovaemu Pr°test-& je nJU V Križu- ? sloveniSam T Pio*' k> io 0nska mla-de ® °rganI?,acHdStavljaj0 tev ? Politih ne Sle- ttž«uSv°j Sla??. °.Predeli- * IS Sa?° °» s£ a dvigni,a v S* stC a Socia'i- i di Srn i,-! *tali.ie tako i stav 'zjavo n1Vl kakor tu-skgblka v tr?if1nega pred- ška ; fašist0vOb;0dUa je CvdezacJ V,tud! trsa- ; ja lil >S -.".rt ]:^Zolio° k?tov lnte- j li’,t.n. kunn0 f , nredstav-* UžetVaV^iPo vis? ah-°' ta PačinUr,iverzB SPk°s°loev b° ofgP obsodili 1 So na »v enziv0 > 1 ! °bnovlj.-- w žaška • nizma. Piua?a Cc?dlka'na orga-katef.r°testu Je sobot ne--?!^j dodaf? dveh —'a_vferaj ge nje na 9----------- 2. strani) j?;*: ■g. •. a< ... . A ■> sV' -v >N'- * &^v>lv£.;.a;.v.vX rt., a- . i:;;... '• ' - k ' f „ .i-ižr , : Razbite šipe izložbenih oken Slovenske knjigarne v Ulici sv,. Frančiška Predvčerajšnjim in včeraj je bil četrti in peti dan protislovenskih in protijugoslovanskih fašistično - revanši-stičnih demonstracij pod izgovorom borbe proti dvojezičnosti, ki pa so se spremenile v škvadristični pohod nadaljevanja razbijanja slovenskih u-stanov: razen bežnega pojava zjutraj ni bilo proti dvojezičnosti nobenega napisa več in tudi na kričanje gesel proti dvojezičnosti so pozabili, pač pa so nosili poleg nekaj italijanskih zastav še veliko istrsko zastavo z grbi istrskih mest. Glavne parole pa so biler «fora i ščavi», «a morte i ščavi», «Tito rufjan«, «A morte Tito«, «Istria nostra«, «Giustizia per lTstria« in podobno, s ponavljanjem znamenite sramotilne in žaljive parafraze v zadnji kitici himne italijanske republike, ki so jo kot bojno pesem vse dopoldne prepevali. Predvčerajšnjim, ker je bila nedelja, seveda običajne demonstracije ni bilo, kajti šole so bile zaprte in mobilizacija onemogočena. Prišlo je le 150 do 200 najbolj vnetih fašističnih mladincev, ki so ob kolikor toliko zmernem kričanju «fora i ščavi« in .Tito rufian« odnesli venec na Trg Unita in se tam tudi razšli. Včeraj pa se je začelo kot vsak dan z aktivisti, tako da so običajni fašistični ultrasi pred poslopji italijanskih srednjih šol preprečevali vstop učencem in pri tem v precejšnji meri tudi uspeli. Kljub temu pa v povorki, ki je razgrajala po ulicah, tokrat ni bilo doseženo ono število, ki je razgrajalo v petek in soboto, kajti .dezerterjev« je bilo prav gotovo okrog tri četrtine, ki so se raje sprehajali po mestu in posedali po barih, Tako je povorka štela tisoč pet sto do največ dva tisoč dijakov, ki so jih vodili že znani organizatorji Število, teh pa verjetno mnogo ne presega sto. Z običajnega zbirališča so obiskali Trg Goldoni, Borzni trg, seveda ob vzklikanju vseh že zgoraj omenjenih gesel in prepevanju državne himne. S Trga della Borsa so šli po Ul. Roma, kjer so posebno glasno skandirali «fora i šča- vi« in »a morte i ščavi« pred stavbo št. 15. Nato so se pred. glavno pošto nekaj minut dogovarjali, ter se potem odpravili na Trg Oberdan in nato pred licej Dante. Karabinjerji go zastražili .dohode v šolsko poslopje, vendar je nekaterim fašističnim pobalinom uspelo, da so vdrli stranska vrata na vogalu z Ul. Cicerone. Prišlo je do miroljubne intervencije karabinjerjev, kar je izkoristila skupina kakih dvajset do trideset fašističnih pobalinov, ki so se na določen znak pognali po Ul. Cicerone, v teku pretekli Largo Piave ter Ul. Palestrina in se naenkrat zna- šli pred slovensko knjigarno v Ul. sv. Frančiška. Pobalini so iz žepov potegnili debele kamne ter jih začeli metati v izložbena okna ter v vrata. Odvrgli so tudi zažigalno petardo, na srečo nezažgano. Pred knjigarno ni bilo nobenega policista in šele, ko so bile šipe razbite ter so fašisti zbežali po Ul. Donizetti na Ul. Cesare Battisti, je s Trga sv. Frančiška privozil najprej policijski .Alfa 1900», iz katerega so poskakali funkcionarji in skušali zadržati dijake, ki so šele takrat prišli po Ul. Palestrina do vogala z Ul. sv. Frančiška. Nekaj za tem je do sinagoge privozil tudi policijski avtobus z agenti civilne policije, ki so skušali ustaviti fašistične pobaline. Ze po nekaj minutah so se na čelo dijakom postavili spet voditelji, ki so po napadu na knjigarno zbežali in takrat je prišlo tudi do prvega spopada med policijo in fašisti. Ti so namreč začeli proti policiji metati kamenje, na avtobusu pa so razbili več šip. Med napadom so naleteli tudi na avto z jugoslovansko e-videnčno tablico, ki je parkiral v Ul. sv. Frančiška ter ga hudo poškodovali. Ko je avtobus s civilnimi Protestna brzojavka ministru za šolstvo SENATORJU GIACINTU BOSCU MINISTRU ZA JAVNO ŠOLSTVO — RIM DEMONSTRACIJE NAŠIH ITALIJANSKIH KOLEGOV IN NAPADI PROTI SLOVENSKI MANJŠINI NA TRŽAŠKEM OZEMLJU IN NJENIM USTANOVAM, OB NERAZUMLJIVEM ZADRŽANJU TUKAJŠNJIH OBLASTI SLABŠAJO ODNOSE MED TU ŽIVEČIMA NARODNOSTIMA, ZATO ZAHTEVAMO NAJENERGIČNEJŠE UKREPE ZA OBRAMBO PRAVIC, KI NAM JIH JAMČI ITALIJANSKA USTAVA IN LONDONSKI MEMORANDUM. SLOVENSKI TRŽAŠKI DIJAKI Zahteve Preteklo nedeljo se je v društvenih prostorih vršila seja izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Po poročilu predsednika dr. J. Dekleve in tajnika M. Kosmine, ki sta izčrpno obvestila člane odbora c poteku obiska pri generalnem vladnem komisarju dr. Palamari v zvezi s protislovenskimi demonstracijami, se je razvila diskusija, ki je privedla do naslednjih zaključkov: SKGZ mora, na žalost, ugotoviti, da se položaj slovenske manjšine po o-bisku jugoslovanskega zunanjega ministra Popovi- (Nadaljevanje na 2. strani) Odmev tržaških dogodkov v jugoslovanskem tisku Italijanska vlada je pred odgovornostjo ki presega meje dvostranskih odnosov Tako poudarja «Delo» in dodaja, da zvenijo vse njene deklaracije in zagotovila dokaj neprepričljivo - Poziv italijanskim demokratičnim silam (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Jugoslovanska javnost in uradni krogi pozorno spremljajo šovinistične demonstracije v Trstu. Tukajšnjim krogom je jasno, da gre za fašistične elemente, ki skušajo izkoristiti del tržaške mladine za svoje protiljudske cilje. Brez spoštovanja pravic slovenske narodne manjšine v Trstu, brez postopne izpolnitve določil londonskega sporazuma ni mogoče zagotoviti nadaljnjega razvoja dobrih odnosov s sosedno Jugoslavijo, kar je v interesu italijanskega ljudstva. Zato jugoslovanska javnost ne razume zadržanja zastopnikov italijanske vlade v Trstu, ki so s svojo tolerantnostjo in pasivnostjo prve dni dali potuho za ponovitev demonstracij, ki so se danes spre- * % ZažJgalna petarda - bakla, ki so jo fašistični pobalini vrgli v noiranjost knjigarne, da bi povzročili požar; zaradi naglice je na srečo niso uspeli.prej prižgati menile v napad in poskus, da se zažge slovenska knjigarna v Ul. sv. Frančiška in izvrši napad na slovensko gimnazijo. Tržaška policija je danes le delno intervenirala, toda še vedno ne dovolj energično in pravočasno. Po poročilih jugoslovanskih listov iz Tista se je samo slučaju zahvaliti, da zažigalna petarda ni povročila požara v slovenski knjigarni. Nezadostna odločnost tržaške policije, ki ravna verjetno po navodilih dr. Palamare, opravičuje mnenje, da so za ponovne demon-stiacije in za žalitev predsednika Jugoslavije odgovorni najvišji italijanski uradni krogi. Nocojšnja .Borba« sicer z zadovoljstvom ugotavlja, da je današnji brutalni izpad italijanske šovinistične mladine ostro obsodila večina tržaške javnosti Današnje ljubljansko «Delo» takole komentira:. «Po našem mnenju ne gre za lokalen izbruh neodgovorne mladine, izbruh, ki bi presenetil oblasti, marveč gre za na široki nacionalni fronti zasnovano akcijo vseh reakcionar- nih elementov prav v času, ko si odgovorni državniki v svetu prizadevajo zboljšati odnose med narodi.« «Zakaj je prav sedaj prišlo do protislovenskih in protijugoslovanskih demonstracij? Slovenci v Italiji zahtevajo samo tisto, kar jim gre kot italijanskim državljanom po italijanski ustavi, in po mednarodnih obveznostih («le-te bo Italija v celoti spoštovala«, je še pred nedavnim izjavil zunanji minister Segni), ki jih je Italija sprejela. Njihove zahteve, da se te obveznosti izpolnijo, so bile vedno postavljene v okvirih legalnih poti, ki jih za take primere predvidevajo norme italijanskega političnega življenja! Na dlani je torej, ua so šovinistični izpadi na ozemlju, ki je Italiji v mnogih primerih služilo za legitimacijo o njeni spravljivosti, državniškem realizmu njenih državnikov in o koeksistenčni pripravljenosti Italije v mednarodnih odnosih, naperjeni tudi (morda celo v prvi vrsti) proti italijanski demokratični javnosti (Nadaljevanje na 2. strani) ča v Rimu ni v ničemer izboljšal, amPak nasprotno — kakor dokazujejo to tudi sedanji nastopi šovinističnih organizacij proti Slovencem in zadržanje pristojnih krajevnih oblasti — še poslabšal; s takim stanjem se SKGZ nikakor ne more in ne bo sprijaznila in bo še nadalje zastavljala vse svoje napore, da se s podobnimi nastopi preneha in takoj začne dosledno izvajanje določb Posebnega statuta londonske Snomeni-ce o soglasju ter določb i-talijanske ustave o pravicah narodnostnih manjšin, ker meni, da pomeni politika tako imenovanega «postopnega» uveljavljanja teh določb le neposredno potuho šovinističnim in revanšističnim krogom in organizacijam; SKGZ je hkrati mnenja, da politika dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo zahteva, da imamo na pristojnih oblastnih položajih osebe, ki so pripravljene tako politiko tudi konkretno izvajati, ne pa jo ignorirati — kakor se to dogaja, ko gre za naše narodnostne pravice, katerih spoštovanje je neločljiv sestavni del politike mi? oljubnega sodelovanja med obema deželama. Izvršni odbor SKGZ je soglasno odobril pobudo predsedstva, da se čimprej ustanovi ustrezni predstavniški organ slovenske manjšine v Italiji z nalogo, da začne vse korake, ki so potrebni za čimprejšnje dosledno izvajanje določb Posebnega statuta londonske Spomenice o soglasjv in italijanske u-stave glede pravic narodnostnih manjšin. Složni protest slovenske mladine Tržaški Slovenci z ogorčenjem ugotavljamo, da se .v drugi polovici 20. stoletja ponovno čujejo grobe psovke na naš račun, ter da prihaja do vandalskih in barbarskih demonstracij proti osnovnim pravicam, ki bi jih morali uživati m ki so napisane v ustanovni listini OZN, v italijanski ustavi in v londonskem sporazumu. Slovenci živimo na tem področju že skoraj poldrugo tisočletje in si ne želimo nič drugega kot mirno sožitje, kot lojalni državljani italijanske republike, ki pa nam mora zagotoviti pravično izvajanje zgoraj omenjenih mednarodnih določil in zlasti tistih členov, s katerimi so uzakonjene naše narodnostne pravice. Zato protestiramo proti vsem tistim, ki organizirajo in dovoljujejo tako teptanje naših pravic in s tem obujajo ozračje medsebojne mržnje. V tem resnem trenutku za tukaj živeče slovensko prebivalstvo so vsa slovenska mladinska gibanja in organizacije čutile nujno potrebo, da enotno nastopijo v obrambo svoje narodnosti ter pozovejo vso slovensko javnost, naj enotno in odločno nastopi v obrambo našega materinega jezika, v zaščito političnih, kulturnih in sploh vseh narodnostnih pravic slovenskega prebivalstva. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV KLUB SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV TABORNIKI RODU ((MODREGA VALA« SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB »JADRAN« SLOVENSKA AKADEMSKA LISTA »ADRIA« SLOVENSKA DIJAŠKA ZVEZA SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO DRUŠTVO - TRST SLOVENSKI KATOLIŠKI SKAVTI SLOVENSKI KULTURNI KLUB ŠPORTNO ZDRUŽENJE »BOR« mmm: Blizu Trga Venezia, po poskusu napada na slovensko gimnazijo Dekleva in Pincherle v občinskem svetu Dr. Jože Dekleva, občinski svetovalec Neodvisne socialistične zveze, je v tržaškem občinskem svetu sinoči predložil županu izjavo, v kateri pravi, da so pripravili protislovenske demonstracije in rasistična dejanja zadnjih dni specializirani fašistični krogi, da pa so tudi posledica sistematične protislovenske gonje, ki jo vodi v zadnjih tednih tukajšnji nacionalistični tisk. Dogodki v Gornjem Poadiž-ju, ki jih obsojamo, so bili kakor politična dolžnost vsakega demokrata, da obsodi to povrelico fašizma in razbesne. lega šovinizma, ki ne pomeni le napada na pravice Slovencev, marveč tudi na načela demokracije, ki morajo biti in so osnova italijanske republiške ustave, rojene iz odporniškega gibanja na razvalinah fašizma, ki je povzročil toliko pokolov in gorja človeštvu in še posebno Trstu. Medtem ko se je tu razvijala koristna politika pomi- Dijaki vseh slovenskih šol javljamo, da se bomo danes, v torek 7. februarja vzdržali pouka v znak ogorčenosti nad nesramnimi protislovenskimi izgredi tiste italijanske mladine, ki jo vodijo fašistični agitatorji s podporo oblasti. DIJAKI SLOVENSKIH SOL Trst, 7. februarja 1961. le pretveza in znak za začetek sramotne fašistične ofenzive proti someščanom sloven. ske na rodnosti ter proti njiho. vim ustanovam m lastnini. V petek je kolona , demonstrantov, ki je nosila transparente s protislovenskimi napisi in z grožnjami proti meščanom slovenske narodnosti napadla slovensko banko v Ul. Filzi z namenom, da bi jo opustošila. Dan zatem je bil cilj napada slovenski Kulturni dom v Ul. Petronio, kjer je bil ranjen delavec. Danes so napadli in delno opustošili slovensko knjigarno v Ul. sv. Frančiška, kasneje pa so poskušali napasti slovensko gimnazijo v Ul. Lazzaretto Vecchio, Vse te sramotne napadalne akcije so spremljali vzkliki uFora i ščavi« in «A morte i ščavi« ter. druS' vzkliki narodnostne mržnje kakor tudi revanšistič. na gesla ter gesla, s katerimi se poveličujejo fašizem tn njegova dejanja. Akcije proti mirnemu slovenskemu prebivalstvu in pozivi na nasilje so nedvomno dali demonstraciji fašističen in rasističen značaj. Zato menim, da je še prej moralna ntve, ki je še posebno potrebna našemu mestu in se je začelo uresničevanje mirnega sožitja med našim prebivalstvom, so skušali fašistični kfogi, do mozgu prežeti s po-živinjenimi rasističnimi načeli, n teh dneh preprečiti nadalje, vanje politike pomiritve ter s polnimi rokami sejati nesoglasje, ki je povzročilo toliko škode v preteklosti. S temi dejanji so skušali fašisti prive. sti slovensko prebivalstvo do skrajne razjarjenosti, tako da bi zgubilo zaupanje v italijan. sko demokracijo. Ti pobudniki in zagovorniki rasističnega sovraštva so skušali z izkrivljanjem sleherne resnice prevarati ljudi ter prikazati priznanje pravic Slovencev, da se lahko izražajo v svojem materinem jeziku, kar predvu deva londonski memorandum, kot nedopustno zahtevo. Gotov sem, da bodo gospod predsednik in gospodje svetovalci in stranke, ki se sklicujejo na demokracijo in na antifašizem, obsodili rasistično gonjo in razgrajanje teh dni, ki je v sramoto naši državi, zlasti pa (Nadaljevanje na 2. strani) Jutri seja ministrskega sveta o Južni Tirolski in pariški konferenci Pertusio ponovno župan v E e not z upravnim odborom centi} Napad na knjigarno in gimnazijo (Nadaljevanje s 1. strani) Šolska naloga «ščavov» Ko je okrog 10.30 fašistična pobalinska drhal pridrvela na Trg Venezia, od koder je nato udarna škva-dra «najbolj hrabrih» sprožila napad v VI. Lazzaretto Vecchio pred poslopje, v katerem je državni slovenski znanstveni in klasični licej, so učenci najvišjih razredov pisati po nalogu prosvetnega ministrstva nalogo o evropski skupnosti. Seveda slovenski dijaki pri najboljši volji take naloge niso mogli sestaviti. Upiralo se jim je. Zaradi tega so napisali samo tole: i v Sanremu na P° ;h IV tih glasov poveza" ^ . njem Enalotto. »f,jil naslednji (v oklep j ZDŽ Palamari Zveza demokratičnih žena je naslovila na dr. Palamaro pismo, v katerem protestira pro. ti šovinistični gonji in napadom v mestu. V pismu pravi, da se dopuščajo mladini, ki jo vodijo dobro znani elementi, sprevodi po mestu, v katerih se zahteva prepoved uveljavljanja dvojezičnosti. ZDŽ je spričo tega zaskrbljena, saj spominja vse to na čase, ko so viseli v javnih lokalih napisi z besedami «Tu se govori samo italijanski!#. Na tisoče Tržačanov se je žrtvovalo za svobodo, žene obeh narodnosti so trpele v ječah in taboriščih, ker so se borile za bolj. še življenje. Zato so prisegle, da ne bodo nikoli več dopustile, da bi se ponovil fašizem; zato pa naj se tudi napravi konec vsej tej gonji. Ustvarjalna koeksistenca in manjšine | Položaj slovenske narodnostne skupine v Italiji (a. z m'!* odl°čbo je ufemeljil čil« J6m’ vda n°beno dolo-prava ne d°-Itzičnib Pokrajino dvo- ;aradT ™eVn da ’e skle*> S« nrpr) tlzak°mtosti ničen. IjavU 1 Sm Pa ie Nitri ra™e. 8veta v 's*e8a občinskega jih n»!l A* zahteval od svo- ohvladaU tud.067' ■ m°raj° Prebivaicev »pH !. Jez‘k vijo cnH ’ med katerimi ži- iiveča P,° tem' ie. tod Pina v’ ,enska etnična sfcu- na Pravic kf1fhmeri„delež-jn načeli ■ ■" okvlrno ,ka u*tava PmT? itaHjan v0riia o tem -i Uglm g0 «, ki iIrl cIena 3 'n zlasti Publika A"0 navaia- uda re-ičiti lezikn, posebnimi ukrepi ko ustava Ta- C' Schit{.;era r °. tem sodi STE, (A lr: reviia «TRIE- Cetnber jogo nowernber. de-iers 59)’ “določa neka- na^la. ki ,0 je *iuljenja.»rne9a' clvxUzir, kjer »ilo pkuPine, p °““,ie et. ?*nijtra inskega » n° gla- s«°- -t duma i.ratlfikac,,eteM vpra- Ootr\ • °P. ni« \ .^errioran-da /e°°«a po S Ua[,t«nSfca bob hit o JJ Ven učinek in d°PiklhČutlUvih™ ‘zrned naj-Prakt/- don0,,_ v,dlkov Ion- hurot!S °SoraI°V doseien Uredilbl to vnivA .* Kakor 8im bi namrSsnje Pravno Von °dpadl. mreč med dru-da t ®katerjL osedanji izg0-leta ahSlcer men organov, češ n. wb>h0s77aar°dno spre- ja ima že sorazmerno obsež-1 la odprta vsem» (člen 3^ usta. no zakonodajo, ki se nanaša ve), potem mora republika na nemško, francosko in la- (Italija) zajamčiti v resnici, dinsko etnično skupino, kar pomeni, da je zakonodajalec že ustvaril nekatere kriterije in sicer katere in kakšne so posebne pravice in ukrepi, ki jih je treba priznati manjšini, kakor to izrecno predvideva čl. 3 ustave. Vsebina obseg teh pravic po ustavni interpretaciji (te norme namreč govorijo le o skupinah drugih narodnosti in ne delajo med njimi nikakršnih razlik) pač ne moreta biti odvisna od činiteljev, kakor so na primer številčna moč, gospodarska zmogljivost, zemljepisna lega itd., saj bi bilo prikrojevanje pravic po teh merilih moralno in tudi pravno nevzdržno. Praktično pa imamo zdaj take razmere, da ima na primer nemška etnična skupina v Zgornjem Poadižju bistveno več pravic, kakor jih uživajo Slovenci tudi tam, kjer so relativno v najugodnejšem položaju, če pri tem sploh izpustimo Slovence videmski pokrajini, ki so brez manjšinskih pravic. Če povzamemo negativni aspekt vprašanja bi se torej morali sprijazniti s koncepcijo, da bi odrekli zaščito prav tistim, si. cer manj številnim etničnim skupinam, ki pa jo prav zaradi tega najbolj potrebujejo Sicer pa bi bilo tako ravnanje v naspro«tju z že mednarodno sankcioniranimi načeli, da tudi posameznik ne more popolnoma uživati človeko. vih pravic, ako to ni na primeren način zagotovljeno celotni etnični skupini, katere del je sam, in kolikor etnična manjšina ni zavarovana pred nevarnostjo, da bi zgubila svoj narodnostni značaj. Kakšne pa so pravice slovenske etnične skupine v posameznih področjih? Odgovor bo seveda zgolj informativen in se bo delno omejil le na nekatere najpomembnejše Med te nedvomno sodi zahteva slovenske javnosti v Italiji, da bi dobile slovenske šo. le slednjič tudi svojo pravno zakonsko podlago. Po zakonskem osnutku P. Rossija (29. decembra 1956) je italijanska vlada pred nekaj meseci (19. julija 1960) pripravila nov osnutek, ki pa ga je slovenska javnost zavrnila zaradi več po. mislekov. Sedanji načrt namreč zgolj v preambuli upošteva Posebni statut. Zato ga je treba nujno modificirati, saj ne upošteva nekaterih izrecnih določb, kakor so nujnost posvetovanja v mešanem odboru*, preden bi kako šolo zaprli, učni programi morajo biti v skladu z narodnostnimi občutki učencev, netenje narodnostne nestrpnosti je prepovedano, državljanstvo ni pogoj za vpis, ker statut govori o »pripadnikih jugoslovanske oziroma italijanske etnične skupine*. Kriterij, da lahko osnovno šolo ukine že pristojni šolski skrbnik, pomeni bistveno poslabšanje celo v primerjavi z Rossijevim osnutkom, ki je predvideval, da sodi končno odločanje o tem v pristojnost šefa države. Ta sprememba je tem nuj. nejša, če upoštevamo vpliv, k,i ga imajo še lokalni nacionalistični krogi. Razen tega bi moral zakon zajeti vsa območ. ja, v katerih žive pripadniki slovenske etnične skupine, torej tudi Beneško Slovenijo, in sicer iz razlogov, ki smo jih že prej navedli. «Ce imajo starši v prvi vrsti pravico izbirati vrsto vzgoje za svoje otroke* (člen 26, točka 3 deklaracije o človeških pravicah), če #je pouk svoboden* (člen 33 ustave) in če je tšo- da bo ta pravica zagotovljena slovenski narodni manjšini prav tako, kakor je za italijansko narodno večino. Torej naj bi bilo merilo, da vpis v šolo etnična pripadnost in ne neko določeno državljanstvo. Glede učnega programa pa bi bilo treba razen načelnega sta. lišča, da mora biti v skladu z narodnostnim občutkom o-trok, dodati še, da naj sestavijo posebne komisije, v katerih docela enakopravno sodelujejo tudi predstavniki slo. venskih šolnikov. Nujno je, da vzgojitelji, predavatelji in funkcionarji slovenskih šol po. polnoma obvladajo slovenščino in da je v slovenskem šolstvu temeljni kriterij materinščina za nastavljanje vzgojnega in drugega osebja na zavodih s slovenskim učnim jezikom. JANKO JERI DRAGO DRUSKOVIC (Nadaljevanje sledi/ Posnetek na novo odkrite Gallusove slike Po koncertu Slovenskega okteta r Kopra Nemški kritik je zapisal Prasilni slovanski zvok Gallus Carniolus in Ribničan Urban v kroniki osmih mož Decembra meseca je opravil Slovenski oktet, ta gotovo naj. boljši jugoslovanski vokalni komorni ansambel, svojo zadnjo evropsko turnejo v minulem letu. Zapadni Berlin, Ko-penhagen, prej še Dunaj in nazadnje Francija v Povtiersu. Bral sem kritike s koncerta v zarpadnem Berlinu, dan po nastopu slavnih Berlinskih filharmonikov pod taktirko «generalnega glasbenega direktorja Evrope» — Herberta von Karajana. Kurt Westphal, stru. peni, ostri, zajedljivi, nepodkupljivi in slavni kritik časopisa «Der Kuriers je svojo recenzijo začel z besedami: sMoški oktet? Z nezaupanjem smo poslušali napoved in z deljenimi občutki smo odšli na koncert. Pa je prišlo na oder osem Slovencev, se poravnalo in začelo peti...* Po- iiiiiitiiiiiiiiMMiaiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiu Posledice evropskega posega na ameriška tržišča? A vtomobilska industrija ZDA pripravlja napad na evropsko Ameriški kolosi bodo svoje podružnice v Evropi močno povečali Strah v Angliji in Franciji - Italija še na najboljšem - Velike investicije «Sedaj stopamo v Evropi v obdobje div.e tekme v avtomobilski industriji; borba se bo mogla zaključiti edinole z izločitvijo enega izmed sedanjih tekmecev. V tej blazni tekmi bodo ameriška podjetja preko svojih podružnic brez dvoma odigrala odločilno vlogo* — je izjavil eden izmed znanih strokovnjakov ev. rovpske avtomobilske industrije. Pred komaj poldrugim letom je ameriška avtomobilska industrija trepetala pred evropsko. Ta strah ni bil neutemeljen. Leta 1959 je stara celina mogla prodati v ZDA 609.000 avtomobilov, kar je bilo 10 odstotkov celotne prodaje avtomobilov v ZDA. Do tega trgovskega uspeha je prit šlo največ zaradi tega, ker je ameriška industrija občepela. Potrošniki z onstran Atlantskega oceana so bili siti vedno večjih in večjih avtomobilov in šele njihovo nav. dušenje nad «Volk«wagni» je odprlo oči tovarnarjem iz Detroita, da so se lotili proizvodnje svojih «utilitarnih vozilu Ce je prodaja «Volkswag-nov», ki razpolaga z odlično organizirano mrežo, bila še v porastu, je izvoz ostalih ev-ripskih vozil začel nato upada, ti. V prvih devetih mesecih lanskega leta so evropske avtomobilske industrije izvozile ZDA vsega 380.000 vozil, kar je za 23 odst. manj kot v ustrezni dobi leta 1959. Za letošnje leto pa se pričakuje še manjši izvoz. Generalni direk. tor tovarne «Renoult» Rreyfus je izjavil, da bi Evropa mogla prodati v ZDA v celoti 400.000 avtomobilov na leto. Toda še- le leta 1962 bo evropsko vo-j tem vzbudila mogočnega tek- «Volkswagen» v Nemčiji na zilo na ameriškem trgu prišlo v krizo, ker bo šele tedaj ameriško zadnje utilitarno vo. zilo nared. Prva in naj večja žrtev zmanjšanega izvoza evropskih avtomobilov v ZDA je bila Fordova podružnica v Angliji, ki je drastično zmanjšala delovni čas v svojih podjetjih. To pa še ni dovolj, da bi mogli govoriti o splošni evropski krizi. Ce je britanska indu. strija začela delati z zmogljivostjo le 60 odst., delata nemška in italijanska avtomobilska industrija še vedno s polno paro. Leta 1960 je na pr. italijansko tržišče absorbiralo za 46 odst. več avtomobilov kot leto prej. Vsekakor je italijansko avtomobilsko tržišče trenutno najbolj dinamično na svetu. Ce se razmere v Evropi zdijo precej pisane, so se razmere v ZDA v minulem letu močno popravile in sicer na račun že omenjenih «compact car*. Celotna proizvodnja avtomobilov se je v ZDA povzpe. la na 6.694.000 vozil, kar je za 1 milijon 100 tisoč vozil več kot v letu prej. Nenadno zanimanje ZDA za iskanje novih tržišč svojim vo. zUom izven svojih meja, se da enostavno pojasniti, notranje povpraševanje po avtomobilih ne more naraščati, ker je ameriško tržišče zasičeno z enim vozilom na tri prebivalce. Zato so «Ford», General Motors* in «Crysler» krenili na pohod za osvajanje tujih tržišč, predvsem na tržišča Commonwealtha in — Evrope. Nekateri se sprašujejo, ali ni' Evropa pogrešila, ko je začela riniti na ameriški trg in s zitiV: 'orandum) po- in ^ Pa^a V°dvajl ‘n t°rej k'*6 Sin to Pom A8"31 pra' da ^n!en,1°. da hi k dnm imel i6 U2akonje-radih^ovinsko al°venski je-H »a v u- Pa»i vlo^nci °suTh’ da bi ^stavn^nih A,,-uno zasfo- r‘io A ' v obmn!Uzbah. da bi nrebivaKVtenoi Si’ kier tvo. ? e itn Va» Hi ^lno Vsega k S ,skratkaT'ifpe "a s>ov h Vs0 ti«8 stvar. Sehnj ’.ki j0 . lst° vrsto u-?ahes statut. Predvideva Po-5neVamoe primerjam8 pomeni mleit>emi ako se 7° ln upo‘ °S A'n P0jmceJe n'edtem *l°, kar biV 7aL8n]e 0 me- NmuLnai bi 8ičIte- že rt1*1. Pravie Predstavi d«.. z>Več;u Vlc etni*„;u : izve sku. za^ti’«? tem'2!ep matičnih bil ev° L8 oeko oVe,ja “Povil0 naJ?°?ela Pomembno v,- uši* C^la n P°wiembno da if.Vzdržn0 bi —tist* jat8 °iu Ve °em*rlzna na ta nJphi v’ odrekli I?8, tržaškem ha>bra dokt*- -avai„v, a lftsn u z dne 29. hov, etPšiaii8 ""r zw. 7 recim.*? tu,a.» Gle r* 1p.°ft •ton2 itah? r®alike JuRoslavi-Me kem k0 8 v. ravna-‘ti^randi k3er j aniSino na tlv 1 ** n21 a tem živijg ha negi e tem'3 8 opozo-ei«ment. ltali. Torek, 7. februarja 1901 Radio Trst A 7.00; Koleaar; 7.30: Jutranja 9.00: Klasični valčki; 9.30: Dopoldanski koncert; ,11.00: Radijska šola; 12.00: Glasbeno glasba tn koledar; 11.45: Vrti- življenje v ZDA; 13.30: Oper- ljak, pisani odmevi naših dni; 12 30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem m pies- 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književ- na« in prireditve; 18.30: Bloch: Glas v divjimi, simfonična pesnitev; 19.00: Radijski tednik za najmlajše; 19.30: Melodije preteklih dni; 20 00: Šport; 20.30: Večer z Viginio Morgan, S-nlavi nom in Lojaconom; 21.00: Tvorniea sanj, obzornik filmskega sveta; 21.30: Pianist Marjan Lipovšek; 22.00: Italijansko sodobno pesništvo; 22.20: Plesna glasba; 23.00: Trio The-lomus Monk. Trst 12.25; »Tretja stran*; 14.20: Eno ure v diskoteki; 15.20: Srečanja; 15.35: Orkester Franca Valitsneria, Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Dvorakova Serenata op. 22; 12.00: Glasba po željah; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.00: S popevkami doma in na tujem; 14.30: Sola m življenje; 14.50: Ruski otroški zbor in pionirski orkester iz Sofie; 15.10; Zabavna glasba; 15.30: Tečaj italijanščine; 16.00: Orkestri RI-co, Zabarias in Ros; 16.30: Tretja stran; 16.45: Mozart in njegove opere; 17.40: Pariške melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ll Caiussl In njegov or^ kester: 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Paula VVhitemanna; 22.35: Biijelinskl; Koncert za klarinet in orkester; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; no gledališče; 15.15: Legrand in njegov orkester; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00; Tedenska oddaja za otroke; 16.30: Mistenlozna civilizacija mura-gov; 17.20: Zgodovina glasbe; 17.30: Zanimivosti od vse- povsod: 18.00: G. Di Marco: Borno živeli bolj dolgo?; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske novosti- 21.00: Tolstojeva drama «Moč teme*; 23.30: Kolesarske dirke v Milanu. II. program 9.00; Jutranje vesti; 10.00: Sentimentalno potovanje s pesmijo- 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 15.00: Kratek simronični koncert; 15.40: Glasbeni kotiček; 16.00: Pro- gram ob štirih; 17.00: Pojeta Lina Pagli-ugi In Ugo Savare-se; 17.30: II buttafuori; 20.30: Vso srečo s sedmimi notami; 21.45: Večerna glasba. III. program 17.00: Koncert za klavir ln orkester: Brahms, Honegger; 18.30: Filmski pregled; 18.45: Tri Bachove skladbe; 20.00: Vsakovečerni ko-ncert: Vivaldi, Stamltz; 22.00: Oh stoletnici rojstva skladatelja Mahlera: 23.00: Prejeli smo: 23.15: Za radio prevedena dela; 23.30: Mozartov Kvintet. Slovenijo 8.05: Izberite melodijo ted- na! 8.50: Z ansamblom Mojmi-ra Sepeta; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25: Emil Adamič: Tri turkestanske pesmi; 9.40: Mladinski mešani zhoi: 10.15: Klavirske skladbe Franza Schuberta; 10.40: Utrjujte svojo angleščino; 10.55: Karlheinz Doer: Španski večer; 11.00: Iz Smetanove Prodane neveste; 11.30: Iz naše beležnice,- 11.40: Iz dežele v deželo z orkestrom Cedri« Du-mor.d; 12.00: Slovenske narodne; 12.15: Kmetijski nasveti — inž. Farčnik: Nadomestilo za Tomaževo žlindro; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: S popevkami čez kontinente; 14.05: Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35: Dva ljubezenska diueta- 15.40: Listi iz domače književnosti; 16.00: Na gostovanji v Kranju; 16.45: Monia Liter s svojim orkestrom; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Krsto Odak: Simfonija Indrana; 18.00: Iz naših kolektivov; 18.15: Vedri in-teimezzo; 18 20; Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: Izobraževalni obzornik; 20.00: Komorni zbor poljskega radia; 20 30: F. M. Dostojevski: Tuja žena; 21.30: Aleksander Boro-di-n: Scherzo iz Simfonije št. 3; 21.40: Majhna revija jugoslovanskih pevcev; 22.15: Komorni. večeri Mozartu; 23.05: Ameriške popevke; 23.25: Neznani vokalisti jazza; 23,55: Pr.jeten počitek! 24.00: Zadnja poroč.la in zaključek oddaje. Ital. televizijo 13.00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.45: Simfonični koncert; 19.40: Zgodbe umotvorov; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Karovana: Beli Indijanec: 22.10: Jedrska Italija; 22 40: Kolesarske dirke v Milanu; 23.15: TV dnevnik. Jug. televizija Prenos programa italijanske televizije. meca? Toda ameriški avtomobili trenulno še ne morejo resno ogražati evropskih proizvajalcev. Le nekaj manjših dežel, kot na pr. Švica, uvažajo nekaj ameriških avtomo bilov, ker pač razpolagajo z višjo življenjsko ravnjo in z več sredstvi, toda Italija, Nemčija, in Francija bolj malo kupujejo ameriška vozila. Leta 1960 je Francija uvozila vsega 1164 ameriških avtomobilov. In vendar se ameriška avto. mobilska industrija pripravlja na napad na evropsko avtomobilsko industrijo. In to takole; Trenutno z uvažanjem posameznih delov avtomobilov. Američani so si za to invazijo izbrali Belgijo. Ker ima Belgija majhne carinske omejitve za uvoz posameznih delov, Američani sestavljajo svo. ja vozila v Belgiji in jih nato razpečavajo po deželah Skupnega evropskega tržišča. Ko pa bo Skupno evropsko tržišče svoje enotne carinske načrte izvedlo, bodo Američani imeli glede tega odprto pot brez vsakih carinskih barier. Mnogo bolj nevaren je ame. riški tekmec z druge plati ih sicer preko ameriških podružnic v Evropi. Ameriška velika avtomobilska podjetja upo. rabljajo glede tega svoje podružnice kot na pr. «Ford» in «General Motors* v Nemčiji in v Veliki Britaniji. Namen te ameriške strategije je prišel do izraza že pri odkupu delnic »Fordovih* tovarn v Angliji, ki so bile prej v rokah angleških kapitalistov in prešle nato v roke a-meriških. V kratkem bo polovico proizvodnje angleških avtomobilov kontroliral ameriški kapital. V Zahodni Nem. čiji pa ameriški kapital drži v rokah že tretjino celotne nemške avtomobilske proizvodnje. To sta dva mogočna trojanska konja v srcu evropske trdnjave. In kaj bi se moglo iz tega izcimiti? Od leta 1961 do 1963 družba »General Motors* namerava investirati v Evropi 500 milijonov dolarjev, družba «Ford» pa 338 milijonov dolarjev. Angleški «Ford» name. rava povečati zmogljivost pro. izvodnje od sedanjih 850.000 na 1 milijon 400.000 avtomobilov. Kar se pa tiče nemškega ((General Motorsa* m sicer «Opela» namerava ta po. staviti še eno tovarno, da bi svojo proizvodnjo podvojil. Tudi nemški »Ford* namerava povečati svoje podjetje. Tako bi Zahodna Nemčija m Anglija postali odskočni deski ameriške ofenzive v Evropi. Francoski proizvajalci so glede tega povsem upravičeno vznemirjeni, posebno zaradi tega, ker namerava «Ford» baje tudi v Franciji stopiti spet v stik s svojimi bivšimi sodelavci za montiranje in izdelovanje ameriških avtomobilov v Franciji. Ta val novih investicij je prisilil tudi evropske avtomobilske industrije, da se lotijo večjih «žrtev». Podjetje pr. bo že v letošnjem letu porabilo 700 milijonov novih frankov za obnovo in razširjenje svojega podjetja, francoska tovarna ((Renault* bo porabila v ta namen 150 milijonov frankov, italijanski «Fiat» pa bo v obnovo podjetja porabil 50 milijard lir. Vsi ti podatki kažejo, da se bo v kratkem začela strahovita tekma med evropsko in ameriško avtomobilsko industrijo in v tej tekmi na življenje in smrt, se zdi, bodo ameriški industrialci preko svojih podružnic v Evropi mogli tekmo dobiti, ker razpolagajo z večjimi finančnimi sredstvi kot evropski fn bodo zatp ob primernem trenutku mogli cene avtomobilom tako znižati, da bodo svo. je evropske konkurente zadušili. tem zaključuje: ((Poslušalci so bili od skladbe do skladbe bolj navdušeni, saj so Slovenci resnično združili realizem s čudovito izrazno lepoto.* Dan prej je o Karajanu zapisal; «Za božjo voljo, ta di. digentski Zevs je že tako natančen in precizen, da postaja dologočasen. To je mehanizem pogojnega refleksa — iste poteze, isti takti, isti ritmi, vedno isti Beethoven. No, veste kaj, pruski militarizem pa res ne more biti vselej združljiv z umetnostjo, ki potencialno raste iz človekovih spremenljivih notranjih vzgi-bov.it Naslovi berlinskih časopisov ob gostovanju Slovenskega ok. teta: eOsem mož kot donski kozakis — «Prasilni slovanski zvok» — sKultura intimnega zborovskega petja* — eKlicali so, da bi obudili v življenje celo kamnei,. ln tako dalje in tako naprej. Za nas to niti m presenetljivo, namreč dejstvo, da si je Slovenski oktet že ne vem katerič prislužil sloves enega najboljših vokalnih komornih ansamblov. Za nas je pomembno to, da si oktet kopiči ugled v tujini, da pa je doma odvisen le od svo. je lastne iniciative. Drugje bi se našli meceni in mena-gerji z dobrim nosom za pomembnost tega ansambla. Doma gre vsa stvar veliko bolj preprosto: Slovenski oktet kot na pol privatna eustano-va», ki si z občasnimi koncerti «na robu deželen ustvarja delovni kapital. To seveda ni preveč spodbudno, še manj pa, da si lahko privoščimo razkošje, ko v Berlinu občinstvo skandira «Kommen s ie wieder» (pridite spet), p Portorožu pa je na koncertu v Ljudskem domu natanko 38 poslušalcev! 2. «Slovenski oktet* je decembra gostoval v francoskem mestu Poitiers. Pravijo: hvaležna publika, polna dvorana, bis-iranje. ln vse drugo, kar prinaša temperaturo v koncertne dvorane. S tem. da so Francozi napolnili dvorano v Poitiersu, še ni rečeno, da so Oktetu napravili neprecenljivo uslugo. Napravili so jo predvsem sebi, kar so kasneje tudi vdano priznali. V pogovoru z domačini so jim lesti povedali, da so nekatere slovenske narodne pesmi presenetljivo podobne ljudskim napevom v okolici Poitiersa in iiiiiiiiiiitniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiMiiiiifiiiiitiiiiiiiiiifiHiiiitiiiiiiiitiiitiiiiiiittiiiiif milimi 1 IZ UMETNOSTNIH GALERIj P i ei ro Coel li V galeriji Rossoni razstavlja slikar Piero Coelli. Je rodom iz Pirana. Doštudiral je slikarstvo v Benetkah in sedaj poučuje risanje. Sam se ima za akvarelista in razstavlja tudi same akvarele razen enega samega olja eProcesija v Piranu«, ki je mala mojstrovina v barvno-tehmčni obdelavi kompozicije impresionistično podane množice ljudi. V njegovih akvarelih so razvidna tri razvojna obdobja, ki se raztezajo od čistega klasičnega akvarela preko svobodnjaškega načina ter z rahlimi črtami črno podrisanega, pa tja do akvarelov, kjer te črne črte niso več le obrisi podane predmetnosti, temveč postajajo «močno p ojačene* že del barvne intonacije del samih. Tako naslikani akvareli eSnežna pokrajina», «Belo cvetje» in «Tihožitje» pa učinkujejo preveč dekorativno. Izmed Čistih akvarelov je odličen uOdsevi na Nadiži«, medtem ko eProti luči* ni dovolj barvno občuten. Šibka sta tudi oba piranska motiva, kjer je med delom presen-timentalno osebno nastroje-nje prevladovalo nad umetniškim dojemanjem. Velike odlike Coellija kot temperamentnega akvarelista pa se očitujejo v ostalih akvarelih s podrisano zasnovo, ki na srečo tvorijo večino razstave. Vsi so polni živahnega in neposredno občutenega odnosa do barve in oblik podanih motivov iz raznih delov Francije (Pariz, Dijon itd.) Benetk ter Trsta. Zelo posrečeno ponazoruje tehnično glomazavost pomorskih bagrov, katerih motiv se ponavlja v več slikah in ki prednostno izraža Coellijevo slikarsko osebnost jn verjetno tudi nakazuje naslednjo fazo njegovega slikarskega razvoja. MILKO BAMBIČ «x------ Nagrade za učenje tujih jezikov WASHINGTON, 6. — Ameriško zunanje ministrstvo je ustanovilo poseben sklad za nagrade svojim diplomatskim predstavnikom v tujini Gre za nagrade v znesku od 150 do 1500 dolarjev na leto, ki se pa lahko povišajo do 1800 dolarjev, in so namenjene ameriškim diplomatom v tujini, da bi jih s tem vzpodbudili k učenju jezika dežele, v kateri so v službi. Znano je že, da so ameriške diplomate, ki služijo v raznih deželah, kritizirali zaradi njihovega slabega poznavanja jezika dežel, v katerih predstavljajo svojo deželo. Doslej se je ameriško zunanje ministrstvo trudilo, da bi njegovi diplomatski predstavniki v tujini znali poleg lastnega jezika kvečjemu še ali francoščino, ali španščino, ali nemščino. Sedaj pa so v učni program vključili tudi nekaj drugih jezikov, med katerimi tudi bengalski in pakistanski jezik. dognali, da gre verjetno za skupen keltski izvor. Pa še nekaj so prinesli okte. tovci iz tega simpatičnega me. sta, nekaj, kar naj bi (verjetno pa ne bo, žal!) postavilo na glavo precej meglena dognanja o slovenskem mojstru iz 16. stoletja, Jakobu Gallusu. Clan Slovenskega ok. teta, tenorist Gašper Dermota je v prirojeni vnemi brskanja za zgodovinskimi spomeniki naletel na oljnato sivko, ki je bila precej odmaknjena ljudskim očem, malo pa tudi skrita za neko drugo sliko. Malo ga je spodbudila tudi trma da si je podobo ogledal od blizu. Jn ga zamalo ni vrglo, bila je slika, pod katero je dovolj jasno pisalo: Jacobus Gallus Carniolus. In če pomislimo, da je bila doslej znana edina podoba tega slovenske ga polifonika, t. j. tista, ki jo objavljajo vse zgodovinske knjige in da to olje iz Poi tiersa izhaja če že ne naravnost izpod Tizianove roke pa vsaj iz njegove šole, potem ima to odkritje velikanski pomen in bo marsikaj v zvezi z Gallusom lahko tudi pojasnilo. Decembrska turneja po Zapadni Nemčiji, na Danskem in v Franciji je po zaslugi Slovenskega okteta dodala mozaiku jugoslovanske pesmi spet kamenček ugleda več Koncertna direkcija Robert Kolitch (kako slovensko zveni ta priimek, se vam ne zdi?) je. še na večer oktetovega gostovanja v Berlinu dala natisniti listo umetniških gostovanj v sezoni 1960—61 in pod rubriko sVokal-ensemble» smo prebrali edinega povabljenega gosta: «Slovenisches Mdn-neroktett« — Slovenski oktet. 3. Kadar pride Slovenski oktet v Trst in poje svojim rojakom v njegovi okolici, tedaj so dvorane vselej pretesne. Zdaj je pa v Kopru že tradicija, da je gledališka dvorana slabo zasedena, kadar nastopa Slovenski oktet. Koper seveda ni Berlin, tudi ne Kopenha-gen ali pa francoski Poitiers. Nad vsemi temi mesti je, ker si lahko privošči razkošje klavrnega bojkota. Tistih 130 gostov, ki so prišli v gledališko dvorano, tega večera pač ne bo tako hitro pozabilo. V t .štiridelnem sporedu je pomlajeni Slovenski oktet (tri. je novi člani: baritonist Andrej Štrukelj, basista Marjan Stefančič in Dragiša Ognjanovič) predstavil pet skladb vokalne polifonije 16. stoletja pet jugoslovanskih avtorjev potem pet slovenskih narodnih pesmi v priredbah in nazadnje pet skladb mednarodnega repertoarja. Lehko rečema, da ima ta, pomlajeni oktet zdaj precej spremenjeno barvo: solidno osnovo mu dajeta dva mlada, polna in zveneča basista. Imam pa občutek, da je tenorska partija (zlasti solist!) še vedno za spoznanje preostra, dasi se v zvočnem «spektru» čudovito ujema. Tehnika je sijajna:, dikcija kot eden, fraze urejene, intonacija tudi pri najtežjih skladbah (predklasiki!) čista. Zanimiva je — mislim! nova interpretacija ((Ribniške* (peli so jo bolnikom bolnice za tbc v Ankaranu!): pri. bliževanje recitativnemu realizmu z umirjenim ritmom. Ce za konec dodam, da je koprski koncert kljub skromnemu obisku vsaj moralno u-spel, saj je bilo zadovoljstvo očitno, je to zadoščenje za ePrimorske prireditve«, ki je gostovanje organiziral. MILAN LINDIČ Prejeli smo ln*. Stanislav Dubsky, LO SV1-LUPPO ECONOMICO. Cecoslo-vacchia 4. Orbis Praga. 1960. UN'AM1CIZ1A che non delude. I rapportl cecoslovaccho-sovie-tioi. Orbis Praga. 1960. Janko Jež Italijanščina po radiu I. del. Osnovni tečaj. Lezioni per la Radiotelevisione Italia-na. ERI. Edizioni Rai. Stampa-to nello stabihmento de La Editoriale Libraria S. p, A. Trieste t, 10 gennaio 1961. ARGOMENTI DI ARCHITETTU-RA. Pubblicazione trimestrale N. 1. Dicembre 1960. Editrice Politecnica Tamburini. Milano. BUECHGR UND ZEITSCHH1K-TEN ITALIFNS. Monatliche Rundschau No. 7 3. Jahrgang. Jula 1960. Miinisterprasidium Rom. llNmilllllllUlltlllllllHIIIIIIIIII|||||||||,|„||1jluIV|,l„,|,|,||||||||||||||||||||||ll|||||IMIIIIllll||lll|riinilll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII|||llll|||||||||i|iH|ll||,|||||||||||||||||||| OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaše sodelovanje pri nekem skupnem delu bi moglo postati odločilno za uresničenje večjtfga načrta. Glavobol. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne bodite prezahtevni, bodite raje bolj previdni. V čustvenih zedevah ne bo nobenih težav. DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6.) Uspeh vašega poslovnega tovariša se bo odražal tudi pri vašem delu. Vsestranski napredek. Tudi v ljubezni RAK (od 23. 6. do 22.’7.) Cim bolj naglo_ boste delo o-pravili, tem večji bo vaš ma-terialni in moralni uspeh. Ne- M » su pričakovana nova simpatija. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Možnosti bodo izredne, toda malo bodo trajale. Zato jih izkoristite, da se gmotno opo-morete. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite do skrajnosti trezni in sklepajte vsako pogodbo ali posel počasi, da se vam ne bi kje spotaknilo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Malo več zanimanja za poslovne zadeve bi vam ne škodovalo. Kar lahko opravite danes, ne odlašajte za jutri. ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.) Naglo odločajte,' da vas kdo ne prehiti. Tekma bo huda, vendar boste vi zmagali Pismo, ki vas bo razveselilo! STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nepričakovana pomoč vam bo močno pomagala, Dan lUlllllllllllliiiiiiiiiiiiini bo značilen po razumevanju in simpatijah vseh sodelavcev in domačih. . ,K^zorOG (Od 21. 12 do 20. 1.J V nevarnosti ste, da nasedete. Nekdo se močno zanima za vas, toda to zanimanje )* zanimanje zelo zainteresirane osebe. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite s svojimi kolegi solidarni, tudi če bi potek dogodkov ne bil v »klanu z vašimi načrti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekaj ne bo šlo prav, toda no. bene nevarnosti za vaše poslovne in gospodarske razmere Preveč ste ljubosumni. Kulturne drobtine od tu i Nova sovjetska opera Sovjetski skladatelj Dimitri Aleksejevič Tolstoj je po znani povesti Borisa Lavre nje-.ia «Enajinštirideseti«, ki ji je dal pod naslovom «Balada o poročniku in Marjutki» uspelo odrsko podobo dr, Bratko Kreft, skomponiral o. pero z naslovom uMarjuta«. Krstna izvedba opere je bila *> mestu Permu in je po poročilih sovjetskega lista «Literatura in življenje« doživela zelo velik uspeh. 70-letmca Marije Kmetove Te dni je slavila 70-letnico življenja slovenska pisateljica Marija Kmetova, ki je avtorica številnih čustvenih in rejleksivnih črtic, novel, mladinskih spisov in romana «V meteiu*. «V metezu* opisuje sodobno življenje ženske. Na. Pisala je tudi dve krajši drami aMati« m vNotturno«. Sedaj živi kot upokojena me-ščansko-šolsKa učiteljica. Ob stoletnici rojstva filozofa Tagora V Novem Delhiju so v teku obsežne priprave za letoš. njo slovesno proslavo stoletnice rojstva največjega bengalskega pesnika, pripovedni-ka, dramatika in Jilozofa tia-bindranata Tagora. V odboru za proslatio so znani indijsni politični m kulturni delavci, med njimi tudi predsednik Krišnan in Indija Gandhi. Ob. letnico rojaka Tagora bo proslavil tudi ves kulturni svet in Odbor za znanost, prosveto in kulturo pri OZN, UNESCU, bo med drugim izdal v angleščini antologijo najpomembnejših pesnikooih del. jugoslovansko založniško podjetje «Lolit» pa bo izdalo knjigo Tagorovih e-sejev. Joža Horvat-Jaki v pariški kritiki V zvezi z razstavo slikarja samouka Joža Horvatu-Jakiju v pariški galeriji Lumuert, je znana revija uARTS« objavila kritiko z naslovom «-a-ki-blizu folklore». V njej pravi med drugim: sNjeguva o-Ija na pupiiju, v zgani glini m gravuri, prikazujejo imaginarne teme, like, hiše m druge često simbolične predmete. Prefinjenost podrobnosti, širina prijema in subtilna intenzivnost tonov so privlačnost te izvirne umetnosti. ki je blizu folklore. Slovaški pisatelji v minulem letu Glasilo slovaških književnikov «Kulturny život« je priobčilo pregled slovaške li-teruturne dejavnosti v preteklem letu. Med drugim izvemo iz njega, da je zalozba «SIovensky spisova tel« izdala v zadnjih desetih letih 600 knjig v celotni nakladi skoraj štiri milijone izvodov. Od teh jih odpade na izvirno literaturo 307, na prevode iz češkega slovstva 17, na prevode iz sovjetske književnosti 107, na prevode iz literatur drugih dežel pa 169. Opera po noveli Jšeime Lagerloefove Švedskega skladatelja De-sta Nistroema je že pred leti zamikal svet pisateljice Sel-me Lagerloefove (1858-1940). Zato se je lotil komponiru-nja libreta po romanu Goe-sta Berlingsuga, ki ga poznamo po prevodu tudi prt nas. Toda njegova opera glasoe-nega občinstva ni nat dušila. Zdaj je Nistroem zIo.’i! opero po libretu, napisanem po lepi noveli S. Lagerloef. 158-tetoica smrtj Dositeja Obradovlča V Srbiji se pripravljajo na počastitev 150-letnice smrti Dositeja Obradovicu, us. vari. telja srbske književnosti za ljudstvo, avtorja znamenite avtobiografije «Zivot i pn-ključenia Dimitra Obradovi-ča, narečenoga u katodjer-stvu Dositea«. Ker je bil O-bradovič tudi pomemben prosvetitelj in šolnik, name-ravajo ustanoviti nagrado, ki jo bodo podelili vsako leto najboljši šolski knjigi: Posneli bodo tudi dokumentarni film o njegovem življenju in delu. Slovar ruskih osebnih imen N. A. Petrovski pripravlja za Državno založništvo tujih tn nacionalnih slovarjev v Moskvi slovar ruskih osebnih imen. S knjigo, ki bo obsegala okrog 250 strani tn bo izšla verjetno še letos bi avtor rad uvedel v pisavi i-men red in enotnost. Ista založba bo izdala letos še vrsto važnih in obsežnih slovarjev, ki bodo uporabnikom omogočali stik z jezikih narodov na Vzhodu in Zahodu. Razstava poljske umetnosti v Švici i • Pazlu so v muzeju za ljudsko umetnost odprli raz-stauo poljskih ljudskih umetnin. Razstavljeni so razni u-porabni in okrasni predmeti ,z PuPitja, lesa in gline, ki vzbujajo pri švicarskih obiskovalcih zaradi izredne barvitosti, posrečene izbire slikarskih motivov in domiselne obdelave, mnogo pozornosti. Razstava bo odprta do 3. aprila. Arthur Miller v središču zanimanja Med gosti ob Kennedgje-vem prevzemu predsedniškega mesta je bil tudi dramatik Arthur Miller. Časnikarjem je ironično izjavil, da ni bil v Washingtonu že od takrat, ko so ga zasliševali v Odboru za raziskave proti-amenške dejavnosti. V Hol-lywoodu je neka družba začela snemati film po neki njegoni noveli. Zbornik del Disateijev padlih v NOV Za proslavo 20-letnice ljudske vstaje bodo v Jugoslaviji izdali zbornik del pisateljev, ki so padli v NOV. V njem bodo zajeta dela 30 književnikov. Razen tega pa tudi fotografije in facsimile ter živ-Ijenjepisne in bibliograf skt podatke o vseh avtorjih, PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 7. februarja 1551 Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.2, najnižja 3.7, ob 19. uri 6.5 stopinje, zračni tlak 1021.2, stalen veter 2 km seve-roza hodnik, vlaga 69 odst., nebo 6 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno. rzas dne vil Danes, TOREK, 7. februarja Ksenija Sonce vzide ob 7.20 i.n zatone ob 17.19. Dolžina dneva 9.59. 121"'' vzide ob 24.00 in zatone ob Hm* Jutri, SREDA, 8. tebruarja Janez Fašisti na zatožni j jLepa Prešernova proslava v tržaškem občinskem svetu Odločen nastop si/etoi/alca dr. .ložeta Uekleve proti fašistom in svetovalcu P1.1 dr. Mnrpurgii • Razprava in glasovanje o dveh resolucijah n tržaškem gospodarstvu v Slovenskem dij aškem domu Recitacije in glasbene točke - Devetdesetletnica pisatelja Frana Šal. Finžgarja - Knjige za pridne dijake Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so imeli fašistični izgredi velik odmev. V začetku, ko je prebral župan svojo izjavo, je vladal v dvorani popoln mir in nič ni kazalo, da se bo ozračje razgrelo. Tudi ko je obsodil iz-giede svetovalec KPI Tonel, se ni nihče oglasil. Ko pa Je vodja misovske svetovalske skupine dr. Morelli izkoristil svoj poseg v diskusijo o mi-sovski resoluciji o gospodarskem položaju, so vsi svetovalci levice odločno reagirali na njegove besede in ga s tem končno prisilili, da se je moral odreči svojemu hujska, škcmu poskusu. V dvorani je bilo tudi mnogo občinstva, ki pa je ostalo popolnoma tiho, tako da se je pokazalo, da je šlo povečini za prebivalce od Sv. Vida oziroma okoliša trga Carlo Alberto, ki so prišli na sejo, ker so mislili, da bo občinski svet obravnaval vpra. šanje zidanja cerkve na tem trgu, čemur vsi ti prebivalci odločno nasprotujejo. Župan je v svoji izjavi dejal: .Po dogodkih v Gornjem Poadižju je bilo v Trstu nekaj manifestacij kakor v dru-gih italijanskih mestih. Tem manifestacijam, ki so bile v skladu z duhom pravkar prebranih brzojavk (župan je namreč prej prebral brzojavke, v katerih je obsodil atentate na Južnem Tirolskem) so sledile druge pobude gle. dt vprašanja, ki se neposredne tiče našega mesta in s katerimi nista imela župan in občina popolnoma nobene zve-z» v nasprotju s tem, kar je podtikal neki list. Da so se poslednje pobude rodile iz bo. listne občutljivosti nekaterih tizaških krogov, dokazujejo izjave pokrajinskega tajnika Krščanske demokracije, ki vam jih sedaj preberem*. Pojasnilo k izjavi dr. G. Palamare V zvezi s poročilom o sprejemu predstavnikov SGKZ pri generalnem vladnem komisarju dr. Palamari, ki da je izjavil, da je prišlo do zamude pri izdaji dovoljenja za gradnjo Kulturnega doma v Ul, Petronio 4, ker je bila prošnja nepravilno sestavljena, smo prejeli naslednje pojasnilo: Družba eDOMu je dne 15. marca 1957 izročila po svojem predstavniku na generalnem komisariatu (kabinet, soba št. 33) dve prošnji z vso dokumentacijo, in sicer prošnjo za gledališče in prošnjo za kinematograf. Obe prošnji sta bili sestavljeni po navodilih dopisa generalnega vladnega komisariata za tržaško ozemlje z dne 16. novembra 1956 N. prot. 6/10/12168/56, lastnoročno podpisanega od generalnega vladnega komisaria dr. Palamare. Nikoli nr generalni vladni komisariat niti pristojni urad v Rimu ugovarjal, da prošnji nista bili pravilno sestavljeni. Dejstvo je, da je prošnja za kinematograf bila odbita, češ da je v Trstu že dovolj kinematografskih dvoran, a ne, ker da bi bila prošnja nepravilno sestavljena. Kar se pa tiče prošnje za gledališče, pa je bilo ze javnosti pojasnjeno, da ta prošnja ni nikoli dospela v pristojni urad v Rimu. Z našim dopisom z dne 28. oktobra 1959 smo generalni vladni komisariat opozorili na to in ga naprosili, da prošnjo poiščejo, vendar nam niso na ta dopis niti odgovorili. , . Naslednja naša prošnja od 14. junija 1960 je bila že ob-ravnana na seji pristojne komisije, a je bila rešitev odlo- žena, češ da «Dom» nima ju-ridične osebnosti, a nihče ni ugovarjal, da je prošnja nepravilno sestavljena.# r— ---------------------1 "RIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej. četrtletna 1800 lir. polletna 350C lir, celoletna 6400 lir — FLRJ-v tednu 20 din, nedeljska 40 din — Nedeliska: letno 1920 din polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči ra-čun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst Župan je zatem prebral to izjavo, ki je bila že objavljena v ponedeljskih časopisih in ki v bistvu pravi, da nima vlada nobenega namena spremeniti sedanji položaj ter da je dolžnost KD, opozoriti vse r.a čut odgovornosti, da se preprečijo določena dejanja, ki bi nujno škodovala na mednarodnem torišču. V svoji izjavi je Belci tudi dejal, da se v zadnjih šestih letih ni prav nič spremenilo lice mesta. Iz te Belcijeve izjave je videti, da KD nasprotuje nasilju fašistov ter da pa meni, da je treba doseči iste smotre po mirni poti, to je s svetovanjem vladi, naj ne izvede vseh določb memoranduma. Po omembi omenjene izja-vc KD je župan takole nadaljeval: »Menim, da izražam čustva občinskega sveta, ko obžalujem obsodbe vredne incidente v zadnjih dneh, ki niso v skladu z nravjo našega ljudstva in z državljansko vzgojo mesta. Izražam željo, da se taki incidenti ne bi več ponavljali v interesu samih tez. ki se hočejo braniti*. Ne glede na miselne pridržke je torej župan obsodil divjanje nahujskanih dijakov in tiste, ki vodijo vso to zločinsko dejavnost. Po drugi strani pa je nedvomno, da je sta. lišče KD v tem namerno nejasno in neodločno, kajti zlo je treba zatreti pri korenini, to je njegovih počelih. Fašistična zakona, ki prepovedujeta uporabo slovenščine na sodiščih, sta začela namreč ve. ljati šele leta 1925 in sta bila izrazito naperjena proti Slovencem, do leta 1925 pa je bila vsaj zakonito dovoljena u-peraba slovenščine na sodiščih, saj bi sicer omenjenih zakonov sploh ne bilo treba. Teh zakonov bi se morali tudi demokristjani sramovati, saj je fašizem takrat preganjal tudi njihovega voditelja Don Sturza. Zato bi morala KD, če je res demokratična, piva zahtevati, da se ta diskriminacijska zakona ukineta, kajti tu ne gre za nikako zavzemanje doslej nikoli osvojene »cittadelle*, kot piše v prilogi znanega večernega lista bivši stari zakrknjeni fa-šist Gianni Schicchi, ali za spreminjanje »lica mesta*, kot pravi KD, marveč le za to, da se popravi storjena krivice. Ce bi se torej na sodišču čula slovenska beseda, bi se pač ne sesula v prah palača beginje Temide, kakor se ni sesula za časa Avstrije in do leta 1925. Županovi (izjavi so sledila razna vprašanja svetovalcev, ki so se tikala upravnih zadev. Med temi vprašanji je svetovalec Tonel v imenu sve. tovalcev KPI dejal, da se je poslednjih dneh sprožila protislovenska gonja z izgredi in napadi na slovensko imovino, tako da so popolnoma pozabili na povode manifestacij, to je na Zgornje Poa-dižje. Fašisti so izkoristili štu. dente kot orodje za svoje špekulacije, ko sploh nimajo pravice govoriti, saj so prodali Gornje Poadižje nacistom. Tonel je vprašal župane, ali misli intervenirati pri oblasteh, da se preprečijo škvadristične akcije ter da se bedo popolnoma spoštovali u. stava in sprejete mednarodne obveznosti. Župan je k te. mu dejal, da je že povedal vse, s svojo izjavo in da nima ničesar dodati, nakar je Tonel dejal, da se s tem odgovorom ne zadovoljuje. Na Tonetove izjave niso fašisti nič reagirali in je bito v dvorani popolnoma tiho. Ker je potekel čas za postavljanje vprašanj, sta tov. dr. Jože Dekleva in svetovalec PSI dr. Pincherle predložila županu pismeni izjavi, fci ju objavljamo na drugem mestu. Ob razpravi o misovski resoluciji je svetovalec dr. Morelli izkoristil priliko in skušal povezati gospodarska vpra. šanjia z dogodki zadnjih dni, češ da se politika in gospodarstvo prepletata ter da je vlada Trst gospodarsko zanemarjala kakor ga sedaj zanemarja na političnem torišču s popuščanjem. Na ta nesramni poskus upravičevanja in poveličevanja izgredov je vsa levica takoj odtočno reagirala in začuli so se vzkliki: Rainer, jevi hlapci! Rainerjevi kolaboracionisti! in podobno. Župan je začel miriti, medtem ko so demokristjani in socialdemokrati molčali. Zupan je pri tem dejal, da skušajo mi-sovci vtihotapiti v diskusijo argumente, ki nimajo nobene zveze z njo ter naj se Morelli omeji na razpravo o gospodarski resoluciji. Medtem je vzrojil tudi liberalec Mor-purgo in se v trušču sploh ni slišalo, kaj je kričal; le to se je razumelo, da se je dejansko postavil na stran mdsov-cev. Tedaj mu je tov. Dekleva zakričal, naj se sramuje svojega ravnanja in podpiranja fašistov. Se bolj naj se sramuje kot Zid, saj so nacisti pomorili 8 milijonov Zidov, pri čemer so bili fašisti njihovi zvesti zavezniki. Svetovalec Simčič pa je zahteval, naj se Morelliju odvzame beseda. Spričo splošnega nasprotovanja se je moral Morelli vdati ter nekam poparje. no omejiti svoj poseg na vsebino predložene resolucije Pri tem se je izkazalo, da so fašisti osamljeni. Z Morellijevim govorom se je končala diskusija o mi-! se v »ki in demokristjanski re- soluciji. Sledile so glasovalne izjave. Svetovalec dr. Pincherle je obrazložil vzroke na. sprotovanja PSI demokristjan, ski resoluciji, za njim pa je svetovalec KPI Calabria pred. vsem obsodil dejstvo, da hodijo v Rim v imenu vsega mesta samo demokristjani od župana do predsednika trgovinske zbornice, ki v resnici predstavljajo samo demokristjane. Zadnja delegacija ni v Rimu nič dosegla. Predvsem bi bil potreben organičen načrt za rešitev gospodarske krize; zato bi se morala ponovno sestaviti kot leta 1953 komisija občinskega sveta, ki bi pripravila ta načrt. Ce bi vključili v resolucijo KD u-stanovitev takšne komisije, bi tudi KPI glasovala zanjo, če ne, se bo pa vzdržala. Tov. dr. Dekleva je v svoji glasovalni izjavi dejal, da je občinski svet že izglasoval vr. sto resolucij, v katerih je zahteval ukrepe za izboljšanje gospodarstva. Toda kakšni so rezultati? Zal je treba ugotoviti, da so ostale vse zahteve neuslišane ter da postaja gospodarski položaj ved. no bolj kritičen. Tržačani ima. jo pravico do večjega razume, vanja in pomoči, ker niso kri. vi za posledice izgubljene voj. ne, ki je niso niti hoteli niti povzročili. Za obnovo gospodarstva in za rešitev krize ne more nihče zahtevati od Tržačanov večjega deleža, kot so ga prispevala druga mesta. Razen tega je znano, kar pravi tudi De Castro, da plačujejo Tržačani desetine milijard v osrednje blagajne. Tudi zato imajo pravico do ukre. pov, ki bi zacelili rane pretekle vojne. Trst je dosegel uspeh, ko se je zadnjič enotno uprl proti premestitvi pro. jektivnega urada CRDA, in sicer zato, ker so vsi enotno nastopili s stavko in izprtjem trgovin. «Zato sem tembolj prepričan — je nadaljeval tov. Dekleva — da bomo samo z enoltno akcijo prebrodili sedanje mrtvilo. Brez tega enotnega nastopa bo ostala tudi ta resolucija le platonična izjava, kakor so ostale prejšnje Ker ni v tej resoluciji nakazana pot, da bi v njej omenjene zahteve postale stvarnost, se bom pri glasovanju vzdržal.« Sledilo je glasovanje, pri katerem so se tov. Dekleva in svetovalci KPI vzdržali, socia. listi glasovali proti, medtem ko so za demokristjansko resolucijo glasovali demokristja-ni, socialdemokrati, republikanci, liberalci, odv. Simčič, Tolloy in fašisti, ki so seveda tudi edini glasovali za svojo resolucijo. Skupina dijakov, ki je nastopila na Prešernovi proslavi v Slovenskem dijaškem domu Od danes do četrtKa splošna stavRa v vseh obratih CRDA Danes ob 16. uri enotno zborovanje delavcev CRDA na Trgu sv. Aniona - Nadaljevanje stavke vAFA in SA1FA Od danes popoldne do 6. ure v četrtek bodo stavkali delavci vseh podjetij CRDA v Trstu in v Tržiču. Tako so odločili predstavniki petih sindikalnih organizacij kovinarskih delavcev na sestanku, ki je bil preteklo soboto. Kar se tiče tržaških delavcev zaposlenih v CRDA, so predstavniki obeh sindikalnih organizacij FIOM - CGIL in sindikata kovinarjev Delavske zbornice sklenili, da bo danes popoldne ob 16. uri javno zborovanje na Trgu sv. Antona. Za FIOM-CGIL bo govoril Emi-lio Semili, za sindikat kovinarjev Delavske zbornice Faliero Sindikalne organizacije spo- j gacije so šle na sedež KD, PRI, roča jo, da se ukrep o stavki | PSDI, PSI in KP. nanaša tudi na vse obstoječe izmene. Veljavna so še vedno vsa navodila, ki zadevajo nadurno delo in sodelovanje pri stavki delavcev, ki so zaposleni v obratnih menzah. V tovarnah AFA in SAIFA se še vedno nadaljuje stavka. Danes ob 10. uri se bo na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca D’Aosta vršilo zborovanje delavcev obeh podjetij. Pretekloe nedeljo so mešan delegacije obeh podjetij zahtevale tudi intervencijo petih političnih strank za rešitev spora z delodajalci, ki je težko prizadejal številne družine. Dele- Pinguentini. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiNiiiiiimmiiiiiiiMimimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiu Vprašanje pravičnega zastopstva Slovenski kmetje izključeni iz številnih komisij in odborov Ali bosta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov uspeli v zahtevi po imenovanju predstavnikov v sodnijski komisiji? J Pred dnevi smo poročali, da so bili predstavniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikom itključeni iz dveh sodnij-skih komisij za reševanje kmetijskih sporov. Toda to sta le dva primera od tolikih, ki kažejo na diskriminacijo oblasti do obeh kvalificiranih kmetijskih organizacij. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov bi morali biti zastopani v še celi vrsti drugih komisij in odborih. Zanimivo je pogledati, kje njuni predstavniki niso zastopani, sa’ nam bo šele potem jasna slika, kako diskriminacijsko je ravnanje oblasti do Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. Začnimo pri trgovinski zbornici. Ta ustanova bi morala vključevati ne samo zastopnike KZ in ZMP, temveč tudi zastopnike slovenskih kmetov. Toda v upravnem odboru zbornice ni nobenega zastopnika slovenskih kmetov, v kmetijski in živinorejski sekciji ni predstavnika KZ in ZMP, v sekciji za gozdarstvo ni nobenega Slovenca, prav tako tudi ne v sekciji za zadružništvo. V Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu oziroma v pokrajinskem odboru za kmetijstvo ni nobenega Slovenca. Na finančni intendanci ni nobenega Slovenca, čeprav bi morala biti vsaj v dveh komisijah. V številnih komisijah in odborih prefekture ni nobenega zastopnika slovenskih kmetov, prav tako ne na Uradu za delo. , . Navedli smo le nekaj kon-kretnih primerov, da nam bo bolj jasno, kako daleč sega diskriminacija oblasti ne samo do predstavnikov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, temveč do slovenskih kmetov sploh. No, in k vsemu temu moramo dodati še sodišče, tako da je mera do vrha polna. Pričakovali bi lahko, da bodo vsaj tam, kjer sodijo o pravici in krivici, naleteli ne na razume, vanje, temveč vsaj na aplikacijo zakona — a tudi tu nekaj ni v redu. Očitno je, da velja pravica samo za nekoga ali za nekatere, medtem ko za druge (v tem primeru za KZ in ZMP) — ne velja! Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta zaradi iz-khucitve njunih predstavnikov že ostro protestirali in za-htevali, da se krivica popravi. Videli bomo, če bosta uspeli, če bo zmagala pravica nad krivico! Nezgoda Prosečanke na spolzki cesti V nedeljo popoldne se je 27. letna Laura Taučar s Proseka št. 21 peljala z motoskuter-jem z Opčin proti Trstu. Dober kilometer pred kamnolo- mom Faccanoni se je na spolzki cesti prevrnila in pri tem udarila po čelu, obrazu in desni nogi. Dobila je tudi živčni pretres. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico kjer so jo sprejeli na drugi kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala dvajset dni. «»—— Nezgoda na delu Med deiom se je včeraj ponesrečil 40-letni Primo Marti-nuzzi iz Miramarskega drevoreda 286. S strojem, pri katerem je zaposlen, si je precej ranil zapestje desne roke in so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. «»------- Zaradi nepopustljivosti delodajalcev se je včeraj razširil glas, da bodo danes stavkali tudi delavci Tržaškega arzenala. Sinočj pa se je na uradu za delo vrši! sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavniki delodajalcev. Ker je vodstvo podjetja nekoliko popustilo, so sklenili, da se bodo sestali še enkrat v prihodnjih dneh. «»-------- Od ravnateljev je odvisno... Zvedeli smo, da v vseh teh dneh fašističnih demonstracij noben dijak iz srednje tehnične šole «Leonardo da Vinchi ni sodeloval pri demonstracijah. Zakaj? Enostavno zaradi tega, ker ie ravnatelj šole zagrozil, da bo vsem, ki ne pridejo k pouku, štel vse ure kot neopravičene. Ali ne bi tudi ravnatelji ostalih šol lahko storili prav tako? Namesto da bi tako ravnali se je zgodilo, da so na pr. nekateri profesorji na znanstvenem liceju nOberdan« sami nagovarjali učence, naj gredo demonstrirat. Lahko si mislite, kaka navodila daje v trgovski višji srednji šoli «Carli» tisti znani misovski kaporjon, ki poučuje tam matematiko!... Gojenci Slovenskega dijaškega doma v Trstu so skupno z Društvom slovenskih srednješolcev preteklo soboto priredili Prešernovo proslavo. Poleg dijaštva so se proslave udeležili tudi odborniki Dijaške Matice in nekateri starši. Domski oder je bil za to priliko prav okusno dekori-ran. Na podstavku z lavorje-vem vencem je stal Prešernov doprsni kip, ob njem pa z zlatimi črkami napisani štirje pomembni verzi iz Stritarjeve pesnitve »Prešernova oporoka*. Uvodna beseda gojenca- — osmošolca — je predstavila poslušalcem lik velikega pesnika, ki so mu njegovi nasled. nki priznavali njegovo veličino, ker je izpričal tudi program recitacij, ki je sledil govoru. Gojenke in gojenci Dijaškega doma so recitirali pesmi, ki opevajo Prešerna. Od Levstikove »Na grobu Prešerna* preko Kettejeve, Stri. tarjeve, Gregorčičeve in A-škerčeve do Župančičeve »Pe. smi mladine* so se zvrstile pesnitve, od katerih so nekatere prav malo poznane. Tako je bil letos Prešeren proslavljen v Dijaškem domu na povsem nov način. Med recitacije omenjenih pesmi so bile spletene glasbe, ne točke. Trije violinisti in dve pianistki — srednješolci — gojenci Glasbene Matice so odigrali skladbe Schumana, Montija, Haendla, Chopina in Bacha. Program proslave je napovedovalka zaključila s posebnim opozorilom na visoki življenjski jubilej najbližjega rojaka Franceta Prešerna, na 90-letnico pisatelja Frana Sal. Finžgarja, ki jo bomo prazno, vali dan po Prešernovem dne-vu, t.j. 9. t.m. Po zaključnem kulturnem programu je gojencem spre. govorila predsednica Dijaške Matice Tončka Čokova, ki je vzpodbudila dijake k intenziv. r.ejšemu študiju. Gojenkam in gojencem, ki so v prvem tromesečju dosegli povprečni red sedem, je izročila primer, ne knjižne nagrade, kakor ie to prišlo v navado ob vsa. ga jezika. Pripomniti moramo še, da se je mlado občinstvo, v katerem so prevladovali nižje-šulci, vedlo zelo dostojno in sledilo izvajanju programa resno zbranostjo. kem Prešernovem dnevu že nekaj let. Nato je upravnik doma Drago Pahor izročil se dvema gojenkama primerni knjigi v vzpodbudo in priznanje, ker sta pokazali izreden napredek v učenju slovenske- ilIHimilllMIIIIIIIIimilllllllltllllllMIllHlllllinnilllllllllHIimillllllllimillllimilllllllllllllllll Enotno združenje italijanskih trgovcev Na zasedanju, ki je bilo včeraj na trgovinski zbornici, je «Federcommercio» odnesla pomembno zmago Slovensko gledali^ v Trstu V soboto, 18. t. m. ob v Avditoriju v Trstu premiera PAVEL GOLIA SNEGULJČICA VWAWiW.WW^ Slovensko gledališče v ^ Hola, la, hola, la, v gozdu škratje smo doma. Delamo do ure kasne, dokler sonce ne ugasne. A dvanajstega, to vato P®*1 na otroški ple' na stadion gremo ! Pridite tudi vi mali, očki, mamice, sestrice i® .1 dobro obtožen bifč in nudi vam Sneguljčica in5 TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO bo v nedeljo v dvorani na s' »Prvi maj«. Pričetek ob lasaš®®®®®®®!! V veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice je bito sinoči zasedanje predstavnikov dveh do sedaj v Trstu obstoječih italijanskih združenj trgovcev, ki sita se združili v novo združenje, ki bo imelo uradni naziv »Unione com-mercianti della provincia di Trieste«. V bistvu pa gre za pomembno zmago Federcom-mercio, ki ji je na ta način uspelo do dolgotrajnih prizadevanjih vključiti tudi Združenje trgovcev na drobno. Federcommercio namreč zasto. pa predvsem večji trgovski kapital in je razumljivo, da so pogosto med obema združenjema trgovcev obstajale ostre razlike v stališčih. Poudariti je tudi treba, da je do te združitve prišlo v ostrem nacionalističnem duhu, saj se je o združitvi pričeto javno glasneje govoriti in je do nje tudi prišlo v okviru napada na Slovensko gospodarsko združenje in na njegovo predstavništvo v pokrajinski komisiji za bolniško blagajno trgovcev. Vendar pa je včerajšnja ustanovna seja potekala predvsem v ozračju svečanih obi-čajnostnih govorov, ki mnogo ne povedo. Tu pa tam pa je bito tudi čutiti neprikrito šovinistično ost, kot na primer v govoru vsedržavnega predsednika Federcommercio Cas-saltolija, ki je govoril o te- žavah, ki naj bi jih za trgovce povzročala meja z ustvarjanjem prodaj izven trgovin. V bistvu je torej obsodil odprto mejo, ki naj bi tržaškim trgovcem povzročala težave in torej škodovala. Predsednik je v ostalem delu govora navajal predvsem nekatera tehnična vprašanja, s katerimi se je ukvarjala Federcommercio in navedel njene uspehe. Uvodoma sta prisotne pozdravila dosedanja predsednika Valmarin in Zigliotti, nato pa predsednik Federcommercio iz Benetk Aleši. V dvorani je bil prisoten tudi vladni generalni komisar dr. Palamara. ( OLEPALlSČA | VERDI Danes ob 21 bo prvič nastopila gledališka skupina Gino Cer-vi-Massimo Girotti z Anouil-hovo igro »Becket in njegov kralj«; režija Mario Ferrero. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri 18. ponovitev Shakespearove ((Dvanajste noči«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Cene 650, 45Q in 250 lir. PUSTNI PLES ® Prosvetno druš (V1 j 'SLAVKO SKAMPEBL£ j Vas vljudno vabi 9* 1 Z motorjem v žensko ko je prečkala cesto Ko je v nedeljo okrog poldne 69-letna Bice Rostacher iz Ul. Piecardi 12 prečkala Ul. San Giacomo in Monte jo je povozil z motorjem 27-letni Reginaldo Coppa iz Ul. Denza 4, ki je bil namenjen v Ul. Bramante. Ženska se je pobila in ranila po čelu in nosu. Sprejeli so jo na o-pazovalni oddelek in se bo morala zdraviti deset dni. Z motorjem v železno ograjo Po Ul. Madonnina se je v nedeljo zjutraj peljal z mote rjem 27-letni Giorgio Burlo iz Ul. Crispi 83. Ko je dospel na križišče s Trgom Sansovi-no je zadel s svojim vozilom ob železno ograjo, nato pa se je prevrnil. Pobil in opraskal se je po čelu, po desni nogi ....................... mi..—.............. •»•■n............................ Izpred kazenskega sodišča llelala sta lutr naprej tleltieve čeprav je Itilepctljelje Pred kazenskim sodiščem, ki | krivala nevzdržni finančni po-mu predseduje dr. Edel, sta | ložaj podjetja pri drugih pod- se morala zagovarjati včeraj 42-1 etn i Oscar Pinton in 42-letni Italo Deniooti. Pintona so prepeljali v Trst iz zapora v Algheru, kjer prestaja kazen zaradi nekega drugega prestopka, medtem ko^je De-nipoti menda v Franciji. Pintona so dolžili, da je sodeloval skupaj z Denipotijem, v svojstvu člana in upravitelja podjetja ForMeMi, pri namernem stečaju tega podjetja. Poleg tega, da ni vodil pravilnega knjigovodstva čigar stečaj je bil sodnijsko proglašen 28. januarja 19a7. leta, je bil obdolžen, da si je prilastil iz upniškega sklada razne vsote denarja ter večje količine blaga. Gre za čez en milijon in pol lir, 13.233 kg raznega blaga ter 160 ple tenk v vrednosti 166.000 lir, ki so last podjetja Richinvel- in rokah. Sprejeli so ga na, da iz S. Giorgia. opazovalni oddelek in se bo Pinton in Dempoti sta bila moral zdraviti dober teden. | nadalje obdolžena, da sta prt Včeraj ob 11. uri se Je na trgu v Križu vršilo javno zborovanje, ki ga Je priredila KP. Zbranim vaščanom sta spregovorila Marija Bernetič in Arturo Calabria. Govornika sta obsodila nedavno razbitje spominske plošče posvečene dvema padlima borcema ter zahtevala, da se spoštujejo narodnostne pravice Slovencev, ki jih predvidevata republiška ustava »n londonski sporazum jetjih pri katerih sta nakupovala razno blago na kredit. Gre za naslednja podjetja: »Cantine sociali* iz Pordenona za 674.270 lir, »Cantina sociale Destra Tagliamento* iz Casarse za 236.950 lir, zadruga »Vini S. Giorgio* za 961.415 lir, Attilio Murer iz S. Dona del Piave za 693.550 lir, Leonardo Comini iz Arte-gne za 140.704 lire. Poleg tega sta si izposodila 140.000 lir od nekega Bruna Stublja ter 400.000 lir od Giuseppa Fri-sona. Državno pravdništvo je tudi zahtevalo, da se oba obtoženca kaznujeta v smislu ob-težilne okoliščine, ker nista pravočasno zahtevala stečaj podjetja. Na zaslišanju pred sodiščem je obtoženec Pinton povedal s kakšnimi posli se je ukvarjal prej kot je prevzel upravljanje podjetja ForMeMi. Dodal je, da je v času svojega pripora prijavil sodišču svojega soobtoženca Denipoti-ja, ker si je ta menda prilastil del imovine podjetja in njegove lastne. Sodišče je spoznalo Pintona za krivega ter obsodilo na 3 leta in 9 mesecev zapora. Priznalo pa mu je splošne olajševalne okoliščine. Državni tožilec je zahteval zanj 7 let in 8 mesecev zapora ter njegovo proglasitev za nepoboljšljivega kriminalca, zaradi česar bi moral prestati še najmanj dve leti v kmečki koloniji. Denipotija pa je sodišče obsodilo na 3 leta in 3 mesece zapora. Državni tožilec je zahteval 4 leta in 3 mesece zapora ter da se ga proglasi za družbi nevarno osebo. Predsednik Edel, tožilec Bal-larini zapisnikar Racljelli, o-bramba V. Bologna in Sca-ramuzza. Pred istim sodiščem se je morala zagovarjati tudi 61-let-na Lucia Mattias iz Ul. Milano 35. Ženska je prišla pred sodišče iz pripora, a obtožena je bila, da je navajala k prostituciji dve dekleti ter ju izkoriščala. Zato se je proces vršil za zaprtimi vrati. Sodniki so spoznali Mattia-sovo za krivo ter jo obsodili, na 1 leto in 4 mesece zapora ter 70.000 lir globe. Poleg tega so ji odmerili tudi 7.000 lir denarne kazni, ker je dajala v najem omenjenima dekletoma sobo v svojem stanovanju, ne da bi imela za to potrebnega policijskega dovoljenja. I es' M pustni p ki bo v dvorani . stadionu «Prvi to« v soboto dne 11 *• “5 z začetkom ob 21- u IGRAL BO ZNANI 'J MODERNI ORKESl 1 Opozarjamo, ljubit®1^ ij pustne zabave, da s.jelo S rezerviranje miz P*Ljt S 9. t. m. v Tržaški kn)‘j( a ni v Ul. sv. Frančišk8 '■fSUilffl®®®®®®®!! SZ Bor priredi v torek M velik pustni plei iN Rezerviranje miz - ^ trtka dalje v Tržaški f oi I.JIONHA HKONVKTA Prosvetno društvo BarkOvlJe bo imelo v četrtek 9. februarja t. 1. ob 20.30 v sedežu društva predavanje s predvajanjem kulturnega filma. Vabimo k številni udeležbi. Danes zvečer ob 21. uri od-borova seja. C KAZNA OKVKNTII.A Odbor Dijaške Matice bo imel sejo danes 7. februarja t. 1. ob 20. url na sedežu. Filatelistični klub «L. Košir«. V sredo 8. februarja ob 20.30 cbičajni se3tanek. Slovenski fotoklub v Trstu obvešča člane, da je jutri, v sredo, 8 februarja ob 20.30 reden sestanek, s katerim pričnemo letošnji tečaj za začetnike. Ker se poleg tečaja prinašajo tehnične novosti, zanimive tudi za najnaprednejše ljubitelje, priporočamo, da se sestanka udeleže vsi člani. nuni m m iiiiiiiiiiiilHiiitiiiiiiiiil milnim m im n N umil n um OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 5. in 6. februarja 1961 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 21 oseb. RODILI SO SE: Franco Sava-dori, Glanfranco Cernlvani, An-toneta Di Natale, Lorella Coslo-vich, Paolo Bergamo, Moravio Ceccarelli, Paolo Degrassi, Sandra Fabbrl, Maria Cristina Cher-slcta, Giovanni Bratuš, Marina Rismonido, Moreno Franco in Ga-briella Morelli. UMRLI 30: 76-letni Giovanni Destradi, 91-letna Paolina Reis vd Luzzatto, 80-letnj Guglielmo Raffael, 51-letni Ugo Scaggiante, 86-letni Francesco Degrassi, 72-letni Antonio Cusma. 67-letnl Francesco Vidman, 83-letnl Diego Faro, 51-letna Giovanna FHiputti por Vatta, 63-letni Giovanni Bat-tista Aloisi, 71-leitni Giovanni Fl-liput, 62-Ielna Maria Gennari por. Pellanda, 74-letna G i o c o n d a Skucli por. Drioli. 64-letnl Pa-squale Corsi, 72-letna Aona Ca-puri, 87-letna Clotilde Imperi vd. Berti, 60-letni Leonardo Cataldo, 54-letni Giuseppe Gerometta, 87- letni Pietro Butti, 60-letni Alberto rlach, 67-letni Giovanni Zo-rettl. «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col-le Ul. Revoltella 42; Rovls, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. C°m-bi 19. VCEHAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) ... 71 165 7' Valute | Trst dolar 621.48 švicarski frank 144,09 funt Sterling 1741,15 francoski frank 126,82 marka 150,50 šiling 23,861 dinar 0,70! j marengo 4800; j zlato 710[ pomaranče limone . . mandarini jabolka I. jabolka II. hruške I. . hruške II. pesa garni, Ul. sv. F ranči ikri Feuice 16. «Zivela ItaDJ, ji mancolor, Renzo Stoppa, Giovanna Louise. .ujH Excelsior 15.00 ((Veliki Charles Chaplinov ve*.i& zetou , f Zgodba navadnega Fllodrammatico 16.00 jd. doto«, Lauretta Masiri berto Lionellc. Filto, k povedan nikomur. j, Grattaclelo 16.00 »Sino*1^/ Dimke«, prepovedano Arcobaleno 16.00; «RaZv Supercinema 16.00 d1 zavoua in tabarin« Alabarda 16.00 «Vojak ^ Alberto Sordi in v Sica. ' ? urora 16.30 »Veliki Capitoi 14.30 «Pisma | novinke«, Pascale “-(C Paul Belmondo, Mas88 sito0 '“"V, >in.,; > 100 153 129 118 218 118 59 153 113 25 59 53 106 176 129 29 47 41 59 100 ti. Prepovedano mla< Garibaldi 14.30 ((Popo'%, techrttcolor, Grace ® j Milland. Zadnji dan, I Crlstallo 16.30 «Po P1^ . thony Perkins. (.y)Fj Impero 16.30 «Miši in 1 j 6. rundi«. ,jiF\ Italia 16 00 «Cesarsk| ( . " Odeon 16.00 «Pepelka» nejtve risanke. artičoke.................. 35 53 40 zelje ................... 53 71 cvetača ................. 36 106 ohrovt.............. 41 71 cikorija............ 36 71 čebula............. 100 118 106 koromač ................ 47 77 65 razna solata .... 63 163 113 krompir............. 25 66 43 rdečj radič ..... 313 463 375 zeleni radič II . . . 188 275 225 zelena.............. 71 176 94 špinača............ 150 380 163 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). KINOPROSEK-KO predvaja danes *• (1^ z začetkom ob 1®' pj Metro Cinem»sC Ubežnik iz San (L’evaso di San QU i*' Aretirani razgrajači Prijavljeni sodišču Seznam ranjenih demonstrantov, policistov in drugih ^ > bi z demonstracijami niso imele nič skupnega Pripetih v?Cidfniov’ ki 80 se organi doP°ldne med denti so varnostl in sluti j e osebe- Pnprte nasled' »ftljaj€nec Lu«° Ro- ietn; diiat p ulice 138> 19-Šeslja-n. S 11210 Barbieri iz de»t ttllo m- 86’ 21'letni *tu-dalene iSMlnc?,?d SP- Magdi j-a k Franco De^’ 17'letni J^a oX * i«i Magr,s ifn!m d'jak Marino 15, 19-let ^ ® delle Doccie <0,1.1. Ietm dliak T ------------------ Gobb dijak Lorenzo u°00 iz viu ijurenzo vi«» 15 fe1?,a “ Ulica D’A-liano lvan„- 1 ni diiak Giu-Glica r2n'1Ch iz Vidma -ieta v z?vreJa 15 <°ba stanu-va» ; »Semeni* nuo- -frstu)- ,«S Montanelli 1 v *° Borlivn,^ ! dijak Pierpao-oolo J 12 Ulice San Ni. fPagnul i2 f,N d^jak Enrico etni dijak p-hce.G°PPa 2. 17-P1** Duca H?/610 Polidori iz !etni diiak n 0sta 10 in 18-San Giorgio ?‘nM Coccol° iz \Maritt1ma V°garo “ UIi’ tblas^g^odo Prijavili sodnim "ov 2o in oa kršitve «e-?ila zakona n anotaega bese-(prevratna Javni varnosti Javno varnnt^an:lfe8taci-ia 1113 fediziosa) !!t:- manifestazione r Se niso nni” .faradi tega, n razidejo) ri’ ukazu- da D°rliguzzn • Coocol°. Polidori, Prijavljen; An,, J?e 3aco bodo kršitve člena žo vudi zaradi Sedila 2ake"a 43 enotnega be- sti v /v™na 0 javn, varno-zenskega ‘ s, cIe,nom 639 ka-lri?eli L 2ak°n>ka (ker 30 .‘C1* Dri ,Bu- M so ?‘io napadala med manifesta-(Porto abn»V Predmete) — P-ria duram? df arma imPro. zroni). e le manifesta- le Z * * * jl.aeij anaščnC,eraišniih rnanife-n!?e je bfln In!i dijaške mla- JJdestantov ,*'? 8P?Padi ma-a°sti ranjenih gani lavne var. !Seb- Med -11? Pobitih več v?, P08kodbi Je dobil0 raz- ftal® • Policije 3npf1dmkov ei- „ fkciona,- 3 clani in 1 ? 1 so jih a he,varnosti- Po ?rt nestrnnf- tudi neka-’Prizadeti J med ,študen-..ekaterj meščf3- S0 bil* tudi 1 Pobeno„!seani. ki niso ime. Wci[0nega opravka niso ime. z mani- It PISMO ^EDNIŠTVU Nasi® zvitim kratkovidnež Naš r. ’ "»nežen hiši’ nam je^n -trŽaški Blove-1 V° v Ob to v ured- ‘m° s Prošn ,aVo sledede pi-v . °*njo, Ha CT_ . »omV.Italijanščini 7 °b3aV1' sp da bi » ’ z zeznamii * nse tudi Italijani bah ! “Icuni 5°V0 vsebino: tac ate i^ lestini*. pro- ;°o> /orsl^ponati da \on. ele eten,n9Ue snrn, Pre^olati e c^inlntare buon V'Sti det P"1 ste , del bilsenso> 1‘appli- Micaarcbbe una riil.STn° “ Trie' p~ assoi trict sPrazia pub-*r>rj , Pietosa. Bi chfe dolianita10!."*'™ dlfen' Pi riconosr Trieste, r>ongQ0nn° »'o 2VBV!°l’e- C°nBen° “Ho mit 6 ,m' Per? ?,nat' e ? anza ben Pi ri, 9Uesti S‘Lnniinafi °-tti „ riconosn in^eBci le leg- rittin.Cbe * PiOi°pi° “a!i slol,e-°Pni “no *lernentari di- Noj “lanno. “PPortano ‘“lian- tric”t'iniIam° certi che »opna«di Cn ! ‘utti * Ir, 0 di tn1• senso si ver-Per Slf,tcndo d'1 di/ensori. Buitn, aPPlica>i„ tr°Ppo tempo del bil-cro8o“ s°ltantn non chie' e " „,un "ostro sa-n0,t “ di Parltale dmtto na-la d. "radreiin °oa«q«e la 23 &!>*« e .0U?' ma anche "o. e '6 Ie091e ‘ea!a.osserpan-Oe j, PreciSnm e 01 governa-ollen n°vernHente detla leg-C0ato V; 7“ 1952 n. 3054. ®9e 4 ®rtt. j t 1 “Pono*- 1955 6 de!1° fef^ono “^colj 1 e 15 ci *a 1® /?ndamen. >°m° e delle l‘~ n. 3 bberJz fntab, ivi------- n. 84S ,)en*io' °end di •lvi compre• Pa p ?> la dLes»re**ione del o»niJ''P^tCa*°n'. 1<» U- berti ril, Pubbh-ert“ dl stam’ GU0,ie e d/0;-ia. 1‘bertd d: Pon ®ltri nr,riUn»one. cinH*ono y “Uicoh etati, se dbitt “n°*cono pudg "»ala/ede « nit. pure l effettivo r4Cb“aprae.,d“afnza ed Jort nazionaii o!nter, Pre!Sl n«zio za ^o. se °nnaI:' t>'liPBuiana 1'annr ’n“00ioran cUraBa,*mo e PPbcazione del “"ca ‘,0r(e poli',iUlesse a S1' ‘ * ?W.tlC“ ed « paJ j rtput- : e con o- ^'Onm^Pairebh' lo0ieamente “be Ib aziot* j. 'a sun 6 Prote.^Poranza I?0S,rer°da sol °aUar?a trop-,0latn le e,? relat't>a alta «ent» d^Proc* t°r^° dell'as- !che deeve iS*nVe riterrradnz'e Chf la s e«e!, Per C.T“ opportuno N decl? ali tn0rl si con' Sti 'te, "adempimenti ; 1 le on depe ul sfconda alti0 °BmP?nu»e d® e da p?ionatal,lnBao0ineano"ie °,on' ‘a sun?radaalitd_ matl"- “ervanda. Najprej so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico ob 9.50 21-letnega Uga Fabbrija iz Ulice Foscolo 10, ki so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti do. ber teden zaradi udarcev po glavi. Dobil jih je med izgredi v Ulici sv. Frančiška. Ob 11 so z zasebnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 16-letno dijakinjo Anno-mario Cassar iz Ulice Mar-chesetti 21. Nudili so ji prvo zdravniško pomoč in se bo morala zdraviti 6 dni. Ta dijakinja se je pobila in opraskala po kolenu leve noge ob spopadu med manifestanti in organi javne varnosti na vogalu Ulice Lazzaretto Vec-chio in Trga Venezia. Po glavi jah je dobil v spopadu s policijo 21-letni študent Benito Di Mauro iz Ulice Giarizzole 15, ki je zgubil spo. min in se bo moral zdraviti nekaj dni. V bolnišnico so ga pripeljali z zasebnim avtom ob 12. uri. Po čelu, desni roki in prsih si jih je nabral med včerajšnjo manifestacijo 15-letni Sergio Cibeu iz Ulice Parini 15, ki se bo moral zdraviti dober teden; gleženj leve noge pa si je zvinil, ko je bežal pred policijo, 20-letni Marino Magris iz Ulice Doccie 15, ki se bo moral zdraviti 10 dni. Magris in Cibeu sta tudi na seznamu študentov, ki jih bodo prijavili sodišču zaradi včerajšnjih izgredov. Zaradi včerajšnjih izgredov je bil prizadet tudi 17-letni Mario Favento, ki stanuje v begunskem taborišču pri Pa-dričah. Med svojim delom se je peljal s triciklom po Ulici Battisti. pa mu je pred šolo A. Volta prifrčal v levo teme kamen in ga pobil ter ranil. Kamen je vrgel neki ma-nifestant in je zadel nič krivega delavca, ki’je vrhu vsega še ezul. Na Korzu jo* je skupil 61-letni Paolo Tempesta iz Ulice Sara Davis 17. Gledal je sprevod manifestantov, pa mu je prifrčal kamen v desno teme ter ga pobil in ranil. Mož se bo zaradi tega moral zdraviti dober teden. Med spopadom na Trgu Venezia pa je prifrčal kamen v glavo 57-letnemu Giuseppu Climiju iz Ulice D’Alviano 60. Zaradi tega se bo moral zdra. viti nekaj dni. Tečaj fotografije Slovenskega fotokluba Tudi letos organizira Slovenski fotoklub v Trstu tečaj fotografije za amaterje začetnike. Tečaj vodijo starejši in izkušeni člani fotokluba in je pristopen vsakemu, ki se želi spoznati in izpopolniti s to vsestransko priljubljeno ljudsko tehniko. Tečaj ima namen spoznati udeležence s tehniko snemanja, razvijanja filmov in tiskanja, odnosno povečevanja na papir, in to v glavnih teoretičnih osnovah ter s praktičnimi predvajanji v temnici. Lahko se udeležijo tečaja tudi bodoči ljubitelji, ki trenutno še nimajo kamere. Takim članom bo tečaj celo koristnejši, ker jim bo lažja izbira pri nakupovanju aparata. Za prve korake se bodo lahko okoristili s fotoklubovo Leico, ki je brezplačno na razpolago vsem čla nom, Tečaj se 8. februarja ob 20.30 v prosto, rih Prosvetne zveze v Ulici Geppa 9-II. Tečaj priporočamo vsem, posebno pa še mladini. «»------------------- Preteklo nedeljo na sedežu v Ul. Diaz Volilve svela kmečke bolniške blagajne v Gorici Bonomijanska organizacija je prejela 314 glasov, lista Kmečke zveze pa 51 • Izredno slaba udeležba in dosti razveljavljenih glasov ■ Kmečki zvezi niso dovolili, da bi bili njeni skrutinatorji in predstavniki liste prisotni na volišču Nedeljske volitve sveta kmeč-1 Gorica so dale naslednje rezul-ke bolniške blagajne v občini | tate: Lista štev. 1 (Coltivatori diretti) 314 glasov (264 glasov leta 1958). Lista štev. 2 (Alleanza democratica) 51 glasov (54 glasov leta 1958). V volilnem seznamu je bilo 492 upravičencev, glasovalo pa je samo 406 kmetovalcev. Veljavnih glasov je bilo 365, razveljavljenih pa 39. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila volilna udeležba zelo slaba in da je bilo razveljavljenih nad 10 odstotkov glasov zaradi slabih znamenj in drugih nepravilnosti. Ne moremo verjeti, da bi volivci oddali toliko neveljavnih glasovnic, ko so vendarle bili točno peučeni. kako se glasuje in so to opravili že večkrat. Zanimivo je dejstvo, da je pred volitvami Vsedržavna kmečka zveza poslala predsedstvu volišča seznam skrutina-torjev in predstavnikov liste, vendar teh imen sploh niso u poštevali, tako da so bili pri preštevanju glasov navzoči samo predstavniki bonomijanske V nedeljo so bile v občini Gorica volitve sveta kmečke bolniške blagajne. Na volišču je bilo nekaj pred 12. uro precej volivcev, ki so čakali v vrsti, da bi opravili svojo dolžnost. Med temi je bil tudi Bensa z Oslavja (na sliki), ki je kljub svojim letom prišel na volišče in oddal svoj glas iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimuiiHTtimiiniiiiiimmiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiit Pruo pokrajinsko zhorouanje irpoushili zasiopnikou in poinikou Obravnavali so med drugim problem obveznega zavarovanja in potrebo enotnega sindikata Neprevidni izletniki povzročili več požarov Nedeljski izletniki so povzročili v nedeljo popoldne nekaj požarov v raznih krajih na podeželju. Tako so morali nekoliko po 14. uri gasilci z Opčin leteti v Briščike, kjer je požar zajel približno 3090 kv. metrov površine. Gorela e suha trava in suhljad. Nekaj ur pozneje je gorela trava in suhljad blizu prvega nadvoza nad avtomobilsko ce. sto. Prav tako je gorelo grmičevje in suha trava blizu Obeliska, kjer je požar zajel tudi približno 5000 kv. metrov površine. Nekaj minut pred 19 uro se je vnela suha trava in grmičevje blizu stavbe šf. 128 v Ul. Commerciale, kjer je požar zajel približno 1500 kv metrov površine. Avtomobilske miši marljivo na delu Te dni so spet marljivo na delu avtomobilske miši in tatovi motornih vozil. Tako je Nicola Tutina iz Ulice Madon, nina prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel vespo, ki jo je parkiral na Obrežju Gru-mula. Angelo Paronuzzi iz Ulice Tigor 9, se je pritožil, da mu je nekdo ukradel lam-breto, ki jo je parkiral blizu svojega doma. Atdilio Giraldi iz Ulice S. Caterina 8 je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel avto, ki ga je parkiral na ulici blizu svojega doma. Roberto Visintin iz Ulice Scorcola 69 pa se je pritožil, da mu je nekdo ukradel lam-breto v Ulici delle Torri. «»------- Pes povzročil nesrečo motorista V Miljah je povzročil nesre-čo motorista pes, ki je nenadoma zletel na cesto ko je privozil z motorjem 19-letni Febio Bossi z Griže pri Miljah št. 791. Da ne bi povozil psa, je Bossi naglo krenil, pri tem pa je zgubil nadzorstvo nad vozilom. Zletel je na tla in se pobil ter opraskal po kolenih. V ambulanti Rdečega križa so mu nudili prvo V nedeljo dopoldne se je v prenovljeni dvorani trgovinske zbornice zbralo kakih 50 trgovskih poilnikov in trgovskih zastopnikov na pokrajinsko zborovanje svoje kategorije. Zborovanje je otvoril podpredsednik Zveze trgovcev v prične**v"sredo G°nci comm. Bramo, ki je pozdravil vse navzoče in nato podal besedo državnemu pred. sedniku te kategorije France-scu Bonfardeciju. Ta je nato obširno razpravljal o problemih kategorije in o nameravani preosnovi pra- vilnika združenja trgovskih zastopnikov in potnikov (EN ASABCO), zlasti kar se tiče plačevanja prispevkov, njenih članov. Govoril je tudi o obveznem bolniškem zavarovanju članov te kategorije, na katero je tudi raztegnjeno ob. vezno zavarovanje za trgovce. Končno je govornik sporočil prisotnim, da so v teku razgovori za spremembo ekonom, skega sporazuma z Confcom-mercio. Na zborovanju je govoril tudi podpredsednik Angella, več prisotnih pa se je priglasilo k debati. Končno je bila na zborovanju izražena še želja, da bi se člani te organi-zaoije združili v enoten sindikat, ki naj bi bil v sklopu Pokrajinske zveze trgovcev, da bi bili na ta način deležni vse vrste socialne pomoči in v največji možni meri. V mestu sc šušlja o velikem škandalu Ze nekaj dni se po mestu šušlja o veliki goljufiji, v katero so menda zapleteni predstavniki nekega večjega trgovskega podjetja v Gorici. Govori se, da je bilo do sedaj zaslišanih že nekaj desetin o-seb, ki so bile ogoljufane za celo do 6 milijonov lir. Na dan prihajajo razne pourobno-sti, ki kažejo da so ljudje, ki so zapleteni v zadevo, u-porabljali prav vsa sredstva, samo da bi si nakopali bogastvo; in ko so že pošteno obogateli, se še niso ustavljali in so goljufali dalje in vsevprek, ne da bi zaradi tega izgubili svojo čast in u-gled med meščani. Zdi se, da datirajo prve goljufije iz leta 1955; vendar so prišle na dan šele pred kratkim, ker se je neka oseba najbrž grožnjam navkljub bi ji bila povzročena, čeprav so to poskušale storiti tudi druge, vendar doslej brez u-speha. Po govoricah, ki se širijo v mestu, naj bi se za zadevo zanimali kriminalistična policija in karabinjerji, vendar do sedaj še nismo prejeli iz teh virov nikakega obvestila. organizacije. Takšno ravnanje je skrajno nedemokratično in v nasprotju z načeli, na katerih temelji italijanska demo-kracija, dovoljuje, da vsak državljan prisostvuje preštevanju glasov. V ostalih občinah so volitve dale naslednje rezultate: Sta-rancan: leta 1961: Kmečka zveza 16, bonomijanska zveza 17; leta 1958 Kmečka zveza 13, bonomijanska zveza 15. Ronke — leta 1961: Kmečka zveza 33, bonomijanska zveza 42: leta 1958: Kmečka zveza 23, bonomijanska zveza 41. Skocijan — 1961: Kmečka zveza 29, bonomijanska zveza 43; leta 1958: Kmečka zveza 22, bonomijanska zveza 38. Zagraj — 1961: Kmečka zveza 13, bonomijanska zveza 15. Prispevki za zimsko pomoč Te dni je poslala go riška prefektura osmi seznam prispevkov, ki so bili nabrani za zimsko pomoč. Na tem seznamu so med drugim navedeni tudi uslužbenci županstva v Doberdobu, ki so zbrali v ta namen 2.000 lir. V Gorici so med drugimi darovali: klo* bučarna Leban 1000 lir, podjetje Angel Kodrič 1.500 lir in trgovina s čevlji Alpina 3 tisoč lir. Učenci slovenskih osnovnih šol na področju šolskega ravnateljstva v Doberdobu so zbrali 2.900 lir, na področju šolskega ravnateljstva v Gorici pa 6.000 lir. Občinska podjeija v Gorici so prispevala 114.778 lir, med uslužbenci tega podjetja pa je bilo zbranih 37.712 lir. Povračilo škode ki so jo napravili vojaki šele prejšnji teden so plačali našim kmetom tisto škodo, ki so jo povzročili po poljih lanskega poletja z vojaškimi vajami. Izplačali so nad dve sto tisoč lir. Skoda pa, ki so jo kmetje utrpeli, daleč presega to vsoto. Gospodarsko stanje v decembru leta 1960 Za božične in novoletne praznike je bilo manj kupcev iz Jugoslavije Ta padec so ugotovili v primerjavi z letom 1959 • Obrtniške delavnice so postale pomemben gospodarski činitelj Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice za december je dež močno oviral poljska dela, zlasti oranje zemlje za spomladansko setev. Sejanje pšenice, ki se je v prejšnjih mesecih zelo zavleklo zaradi slabih vremenskih prilik, se je zaključilo prve dni decembra. Čeprav je setev potekala v neugodnih prilikah, je seme vzklilo in tudi dobro kaže. Letošnja površina, na kateri so posejali pšenico, zna-ša okoli 80 odst. lanske. V ži-v.noreji ni bilo bolezni in tu-di prehrana je zadovoljiva. Ker so na nekaterih kmetijah občutili pomanjkanje krme, so zaklali nekaj živali. Splošno proizvodno stanje v industriji je zadovoljivo; zaradi pomanjkanja naročil pa sta še vedno v krizi ladjedelnica in pa kemična tovarna. Čeprav se je v ladjedelnici v zadnjem času položaj nekoliko popravil zaradi novih naročil, je proizvodnja še vedno iiliiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimMiHiiiiiiiiiiiiitimifiitiiiiuiiimiiiiiiiiniiiiiniiniiiiiiintiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHi Na zahtevo delavcev SAFOG Jutri bodo na Intersindu razpravljali o proizvodni nagradi Solidarnost s sindikalistom Rihardom Kristjancičem z željo, da se popravi krivica, ki mu je bila storjena Zs prejšnji teden so se zbra. li sindikalisti, ki so včlanjeni v FIOM-CGIL in njihovi sim-patizanti, na zborovanje, na katerem so proučili sindikalne razmere v goriški livarni SA POG in zlasti v zvezi z zahtevo, ki je bila predložena Intersindu v Trstu, da se določi «proizvodno nagrado« in sprejem primernega števila va. jencev od strani podjetja. Na tem zborovanju so sklenili, da bodo zahtevali od Imtersinda naj brez nadaljnjega odlašanja določi točen datum za razgovore o tem vprašanju. Obenem je bilo sklenjeno, naj se postavi zahtevo po izplačilu 30 tisoč lir za veliko noč in v pričakovanju določitve proizvodne nagrade. S tem v zvezi je bilo sklicano tudi zborovanje delavcev pred vhodom v tovarno. Na tem zborovanju so ugotovili, da ima SAFOG sedaj ugodno proizvodno in upravno konjunkturo in da brez odločilnega prispevka delavcev, ki so v podjetju zaposleni ne bi pri. šlo do «čudeža SAFOG«. Zato je prav, če so deležni teh koristi tudi tisti, ki so jih ustvarili. miimimiiiimimiimiiiiiiimiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimimimiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Goriški smučar se je ponesrečil pri nedeljskem smučanju na Lokvah Evgen Pelicon se bo moral zdraviti 60 dni zdravniško pomoč in se bo J vendarle odločila prijavi., viš-mcral zdraviti dober teden. | jim oblastem škodo, ki naj Kot vse nedelje zadnjih ted. nov, se je tudi v nedeljo zjutraj odpravilo večje število smučarjev iz Gorice in Trsta na smuške poljane na Lok-vah in v bližnji okolici. Med njimi je bil tudi 22-letni Evgen Pelicon iz Gorice, Trg E. De Amicis. Pri 'smučanju pa mladenič m imel sreče in okrog 14.20 ure je tako nerodno padel preko nekega obronka, da je obležal na tleh in začutil hu-de bolečine na nogah. Prisot-n; so mu priskočili takoj na pomoč in ga odnesli do hotela, od koder so potem poklicali rešilni avto jugoslovanskega Rdečega križa, ki ga je pripeljal do bloka pri Rdeči hiši in od tu v goriško mestno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da ima Pelicon zlomljeno no-go in bo moral ostati na zdravljenju približno 60 dni. Nevarna otroška igra z ognjem Včeraj popoldne ob 18. uri je kvestura poklicala goriške gasilce, ker so otroci, ki so na trgu pri stolnici zažigali papir, spravili v nevarnost lesen oder pri cerkvi. Gasilci so takoj prihiteli na kraj in našli samo velik kup zažganega papirja. Ob 19. uri pa so jih poklicali v Ločnik, kjer so se vnele saje v dimniku stanovalca Zenona Murge, ki stanuje v zgradbi Umberta Vi-zuttija. Zaradi vročine se je vnelo nekaj tramov v stropu. Ker so gasilci hitro posredovali se požar ni razširil na ostali del poslopja. Povzročeno škodo cenijo na 30 000 lir, vendar je hišni lastnik zava rovan. V Platiščah so 145 k£ težkega merjasca Ze več let kljubujejo merjasci kmetom po vaseh Na-diških dolin. Nemalo škode so že povzročili našemu kmetijstvu. Kmetje se jezijo nad to «novo točo«. Lovci pa ne gledajo tako črno na te divje živali, kajti, ubiti merjasca, ni majhna sreča. Vendar je že lep čas, odkar ni več slišati govora o merjascih po hribih naših dolin. Lovci pravijo, da so se »sprevegenli« nekam dru. gam, zato morajo puške počivati. Sedaj so se merjasci pojavili v Zapadni Benečiji. Prejšnjo noč so ustrelili v Plaitdščah (občina Tipana) ene. Spričo odločnega in enotnega nastopa delavcev in sindikalnih organizacij je Intersind iz Trsta včeraj poslal vsem trem glavnim sindikalnim organizacijam pismeno obvestilo, da pristaja na razgovore glede ureditve in izplačila proizvodne nagrade za delavce in uslužbence pri SAFOG. V pismu je določen tudi datum sestanka, ki bo v Trstu jutri 8. t. m. ob 16. uri na sedežu Intersinda. Omenimo naj še, da so delavci na zborovanju izrazili svojo solidarnost z bivšim čla. nom notranje komisije SAFOG Rihardom Kristjančičem, ki ga je vodstvo odpustilo iz službe, ko je bil na goriškem okrajnem sodišču obsojen pod obtožbo zlorabe na delu zaupanega mu materiala. Pred kratkim je okrožno sodišče v Gorici delno ugodilo Krist j an-čičevi pritožbi in ga oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Kristjančič se je pritožil na višjo instanco, ker zahteva oprostitev s polno formulo. Sindikalna organizacija FI OM-CGIL je takoj po razsodbi okrožnega sodišča posredovala pri vodstvu SAFOG, naj bi zo. pet vzeli na delo Kristjančiča; vodstvo je obljubilo, da bo po. novno proučilo njegov položaj, ko bo razsodilo v zadevi tudi višje sodišče. Zato sedaj delavci pričakujejo, da bo kasa-cijsko sodišče zavednega sindikalista popolnoma oprostilo in na ta način popravilo krivico, ki mu je bila prizadejana. Globe mestnih stražnikov V preteklem mesecu so mestni stražniki v Gorici naložili 258 denarnih kazni za razne prekrške. Med temi je bilo največ prekrškov proti cestnemu pravilniku in sicer 242, od ostalih so bile tri globe za prekrške tržnega pravilnika, sedem za prekrške mestnega policijskega pravilnika in pet za prekrške stavbenih predpisov. V istem obdobju je mestni konjederec pobral 15 psov, ki so se klatili okrog brez gospodarja. za Pokrajinska uprava razpisu, je natečaj za mesto šolskega sluge pri državni realki v Tržiču (liceo scientifico). Prosilca, ki ne smejo biti mlajši od 18 in ne starejši od 32 let (45 če so invalidi) morajo vložiti prošnjo na pokrajinsko upravo v Gorici na kol. kovanem papirju za 100 lir najkasneje do 15. marca t. 1. Imeti morajo tudi popolno osnovno šolo, začetna plača pa bo znašala 477.000 lir letno, poleg družinskih in drugih do. klad ter 13. plače. Podrobnejše informacije o dokumentih, ki jih je treba priložili k prošnji in o drugih formalnostih dobijo prosilci lahko na omenjenem tajništvu. Izbrani kandidati bodo morali napraviti še poseben izpit, izbranec pa bo dve leti na poskušnji. c«-------- Pri delu v predilnici se je ponesrečil Včeraj popoldne okrog 15.30 se je delavec Imo Caviola iz Ul. Monache št. U, ki je zapo. slen v podgorski predilnici, ponesrečil pri delu, ko je bil zaposlen pri svojem stroju. Pri padcu si je zlomil kost na desni nogi in zato so ga z av. tom Zelenega križa odpeljali na nezgodni oddelek bolniške blagajne, kjer so mu nudili prvo pomoč. v krizi in vsaj zaenkrat ne vidijo izhoda iz nje. Skoraj takšno, kot je bile v prejšnjem mesecu, je stanje v tovarni SAFOG, kjer izdelujejo statve, v tovarni za izdelovanje gradbenega železa in v podjetju za industrijske hlaailnike. Ni mogoče ka takšnega trditi za podjetje, kjer izdelujejo kovinsko am-balažo, ki se še vedno bori s težavami, kako bi spravilo na tržišče svoje izdelke. Voditelji tovarne so si izdelali načrt, da bi podjetje modernizirali in tako postali konkurenčnejši. Omeniti je treba, da so manjša podjetja, predvsem pa obrtniške delavnice, postale iz. redno močan činitelj v naših kiajih, ravno s postopnim u. vajanjem modernih strojev in motorizacije. Ker so nekatera industrijska podjetja v državi sklenila pogodbe za nakup večjih količin blaga, se je nekoliko povečala proizvodnja v elek-tremehaničnih delavnicah v Tržiču. Ker ugodno napredujejo dela pri modernizaciji te. ga obrata, lahko rečemo, da se bo proizvodnja v njem kmalu normalizirala. Kakor doslej je zadovoljiv pioizvodni ritem v podgorski tekstilni tovarni, kakor tudi v oddelku za izdelovanje u-metnih tkanin, ki veliko proizvaja zlasti za potrebe domačega tržišča. Čeprav v tovarni za izdelovanje sode moderni- iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiuiiumnmiiiHiiMmmniniB 11 Reziji preurejajo in asfaltirajo cesto Nekateri svetovalci se zavzemajo za sedanjo traso, drugi pa hočejo takšno, ki bi povezovala vse vasi znajo naprave, je proizvodnja še vedno nerentabilna; strokovnjaki pa so zadovoljni s stanjem, ki vlada v ostalih manjših kemičnih podjetjih. V industriji lesa niso opazili zastoja, pravtako ne tudi v gradbeništvu. Tovarne za Izdelovanje cementa in opeke so vseskozi normalno obratovale, ker ni milo vreme omogočalo neprenehno gradbeno delavnost. V trgovini ni bilo večjih sprememb v primerjavi s prejšnjim mesecem. V trgovinah je bil večji promet pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Medtem ko so prišli jugoslovanski kupci za praznike ieta 1959 v veliko večjem številu v Gorico nakupovat razni potrebščine, so leta 1960 zabeležili v tem pogledu pomemben padec. V gostilni mu je prišlo slabo Včeraj dopoldne okrog 11.30 je bil 50-letni elektricist A-ir.edeo Bosco, ki stanuje v Ul. Cappuccini št. 3, v gostilni Paulin tam v bližini. Nenadoma pa mu je prišlo slabo in se je zgrudil po tleh. Pri padcu je dobil poškodbe in morali so poklicati avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Tam so ugotovili poškodbo na lobanji in več manjših prask po obrazu. Zato so ga pridržali za pet dni na zdravljenju. Te dni se je sestal v Reziji občinski svet. Na njem so odobrili proračun za leto 1961. Dohodki in izdatki občine so si enaki in znašajo 34.227.960 lir. Občinski svet je sklenil tudi, da ne bo zaprosil posojila državne blagajne za zgraditev električnega voda Učeja. Tanameja. Stroške za to delo bo prevzela domača zadružna mlekarna in občina sama. Nato so razpravljali o preureditvi in asfaltiranju ceste, ki naj bi povezovala vse vasi z dolino. V kakšno smer in kako naj bo speljana, o tem je prišlo v diskusiji do različnih mnenj. Del svetovalcev bi želel, da bi z majhnimi preureditvami asfaltirali le do. sedanjo cesto, ki pelje od Rez. jute do Ravence in Stolbice. Drugi pa so izrazili željo, da bt zgradili novo cesto, ki bi peljala po dolini in bi bolj Iz Beneške Slovenije Stlrl občine brez lekarne Zakaj se ne ustanovijo lekarne s pomočjo občinske uprave ali prefekture? med seboj povezovala rezijan. ske vasi. Na koncu seje je bila imenovana petčlanska komisija z županom Letičem na čelu, katera bo šla k predsedniku pokrajine in mu obrazložila želje prebivalstva v zvezi s to ceslo ter ga seznanila z drugimi perečimi problemi, ki tarejo rezijansko občino. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! IIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllHHIIIIIIllllll OD VČERAJ DO DANES ga, ki je tehtal 145 kg. Juventina-Panzano Čeprav je bilo dosti golov, igra dveh dosedanjih najboljših enajstoric goriške in tržaške lige, ni zadovoljila maloštevilnih gledalcev, ker se obe enajstorici nista dovolj potrudili, da bi igrali lepo, saj je šlo za prijateljsko tekmo. Več se je pričakovalo od ekipe iz Panzana, ki je posebno v prvem polčasu igrala zelo slabo in tudi izgubljala z 2:0, gola, ki ju je zabil mladi Haufer. V drugem polčasu sta enajstorici menjali nekaj igralcev. Pri Juventini je Giacomini zamenjal Furlana, Poldrugo pa Nanuta, tako da je bila igra bolj živahna. Ze po 15 minutah je Panzano z dvema hi- trima akcijama dosegel dva gola in tako dosegel Juventi-no. V 25. minuti pa je Poldrugo spet privedel Juventi-no v vodstvo s prisebno akcijo. Zdelo se je, da bo rezultat ostal do konca nespremenjen, toda gostom ni upadel pogum in so dohiteli Ju-ventino z golom, ki ga je zabil njihov srednji napadalec. Pri rezultatu 3:3 sta obe moštvi napeli vse sile, da bi dosegli zmago, katera se je nasmehnila Juventini z golom, ki ga je zabil Pischi nekaj pred koncem. V prvem polčasu je Juventina igrala v naslednji postavi: Devetak, Paskulin, Mozetič, Guia, Furlan, Castelli, Haufer, Pischi, Petejan, Ferfolja, Nanut. V vzhodni Beneški Slove-mji so kar še štiri občine brez potrebnih lekarn. Ker v teh pasivnih krajih bi ne mogel živeti noben lekarnar s samimi tistimi dohodki, ki bi jih imel s prodajanjem zdravil, noče nobeden odpreti potrebnih lekarn. Lekarnarjem je tudi znano, kakšno mentaliteto ima naš človek. Ta jo rejš’ ubere do krčmarja kot do lekarnarja in kupi zdravila le v skrajni potrebi. Toda po novem zakonu imajo pravico do svoje lekarne vse, tudi majhne občine. Prefektura je dala dovoljenje, da bi odprli lekarne povsod, kjer jih še nimajo in kjer so potrebne. V tistih pasivnih kiajih, kot so pri nas, kjer nima lekarnar dovolj dohodkov, da bi se preživljal, g« mora podpirati občina ali prefektura. Občine, ki nimajo še svojih lekarn v vzhodni Beneški Sloveniji so: Podbonesec s 3735 prebivalcev, Sovodnje z 2077, Srednje s 1883 in Dreka s 1392 prebivalci. Do sedaj so preskrbljeni z lekarno samo Speter Slove- nev, Sv. Lenart in Grmek. S®' potl proti svojemu Vse te občine skupaj pa ima- 7°mu-faradi te rane in drugih jo tri zdravnike in enega sa- e. esnih poškodb se bo moral mega veterinarija. Vse to kaže, da smo v zdravstvenem pogledu mnogo na slabšem kol na Jugu. Nima sreče z motorjem Triindvajsetletnemu Remigt. ju Florjančiču iz Podlak pri Grmeku ni posebno prijatelj njegov osebni motor, saj ga je že dvakrat peljal... v nesrečo. Lansko leto bi mu bil padec lahko usoden, ako bi ga ne bili takoj odpeljali v čedadsko bolnišnico, kjer se je zdravil nad mesec dni. Te dni se je Florjančiču spet pripetila cest. na nesreča. Ko se je peljal na svojem motorju z doma proti Čedadu, je na poledeneli cesti nenadoma zgubil ravnotežja ker se mu je motor spodrsnil in je z vso silo padel na tla Prijatelji so ga takoj odpeljali v čedadsko bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dru. gih trideset dni. «»—_ Pri padcu se je precej pobH Po naših gorskih vaseh so poti vedno nevarne, saj so po. dobne kozjim stezam. Nevar-r.cst pa je še večja v zimskem času, ko poti polede-m;io. Na naših poteh smo ime-li že na stotine padcev z večjimi ali manjšimi posledicami. Te dni je prizadela taka nesreča 71-letnega Lavrenca Ci-čigoja iz Dreke, kateri se je resno ranil v glavo, ko je padel zdraviti petnajst dni. I. P. SPETER SLOVENOV Dosedanji poročnik carinikov Croce Ferdinando, ki je bil več let načelnik tukajšnjega poveljstva financarjev, je bil premeščen v Messino. Ni še znano, kdo je bil imenovan za novega načelnika. K I IV O J CORSO. 16.30: «S ploščadi«, P. Newmann in J. Booward. Ci-nemascope v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.30: «Vražja ženska«, A. Incontrera in S. Luporini. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: ((Berberi prev ti tujski legiji«, B. William> in D. Richard. Ameriški film. CENTRALE. 16.30: »Tisoč tru. pel za mr. Joa«, R. Montgo-mery in E. Keyes. Ameriški film. MODERNO. 17.00: »Kronos o-svojevalec vsemirja«, J. Mor-row in B. Lawrence. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici r.ajvišjo temperaturo 9 stopinj nad ničlo ob 13.50 in. najnižjo 3 stopinj pod ničlo ob 8. uri zjutraj. Vlage je bilo 68 odst. «»------------------ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. «»------- Vozni rod vlakov 2. oktobra je s upil v veljavo naslednji vozni red vlakov: ODHODI Zc Trst: 0.11 (D), 5.50 (A), 6 44 (A), 7.43 (D), 8.06 (A), 8.36 (D), 10.52 (A), 14.02 (A), 16.5) (A), 17.12 (DD), 18.37 (A), 20 05 (A), 21.35 (D), 22.24 (A). Za Videm: 4.32 (A), 6.25 (A), 6.59 (D), 7.30 (A), 8 35 (D), 10.53 (A), 13.00 (D)', 13.42 (A), 15.34 (A), 17.26 (A), 18.55 (A), 19.51 (D), 21.03 (D), 21.36 (A), 22.39 (A). Gorica • Notia Gorica: 7.20, 14.1 s, 20.20. PRIHODI Jz Trsta: 4.31 (A), 6.23 (A), 6 57 (D), 7.28 (A), 8.34 (D), 10.49 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 15.32 (A). 17.24 (A), 18.51 (A), 19.4“ (D), 21.02 (D), 21.32 (A), 22.30 (A). /z Vidma: 0.10 (D), 5.46 (A), 6.42 (A), 7.41 (D), 8.02 (A), 8 23 (D), 10.50 (A), 13.59 (A), 15.49 (A), 17.10 (DD), 18.35 (A), 20.0- (A), 21.34 (D), 22.22 (A). Nova Gorica • Gorica: 8.18, 15.06, 21.13. lT Italijansko nogometno prven stvo A - lige S porazom v Catanili Milan izpadel iz kroga »velikih A LIGA IZIDI -Bologna-Lazio Unter-Atalanta •Juveutus-Udinese Fiorentina*Lecco •Napoli-L. H. Vicenza •Padova-Spal •Roma-Bari •Catania-Milan M 2-1 5-1 2-0 0-0 1-1 1-0 4-3 •Sampdoria-Torino 2-1 LESTVICA Inter 18 12 4 2 44 18 28 Koma 18 1U 4 4 40 24 24 Juventus 18 10 4 4 37 23 24 Catania 18 10 4 4 30 24 24 Milan 18 9 5 4 42 24 23 Sampdoria 18 8 5 8 23 28 21 Fiorentina 18 8 4 6 31 19 20 Napol i 18 5 8 3 18 18 18 Bologna 18 7 4 7 26 27 18 Vicenza 18 6 6 6 16 27 18 Padova 18 7 3 8 24 23 17 Atalanta 18 5 7 6 21 22 17 Torino 18 4 6 8 18 26 14 Lecco 18 4 6 8 16 29 14 Spal 18 4 5 9 20 33 13 Udinese 18 3 5 10 18 36 11 Bari 18 3 4 11 12 25 10 Lazio 18 2 6 10 15 32 10 Prihodnje tekme (12.2.1961) Spal-A/talanta, L.R. Vicenza-Bologna, Lecco-Catainia, Bari-Inter, Lazio-Juventus, Torino-Napoli, Milan-Padova, Ud i nese-Roma, Fiorentiina-Sampdoria. B LIGA IZIDI Slmmonza-’Alessandria 1-0 •Brescia-Sambenedett. 2-0 •Catanzaro-Como 3-2 •Foggia-Venezia (prek.) Genoa-*Marzotto 2-0 •Mantova-Messiua ) 00 •Palermo-Verona 5-0 •Prato-Parma 1-1 •Reggiana-Novara 4-1 •Triestina-Fro Patria 1-1 LESTVICA Mantova 20 10 5 5 24 14 25 Palermo 19 6 12 1 27 13 24 S. Monza 19 8 8 3 18 10 24 Messina 20 6 10 4 24 18 22 Como 20 8 5 7 22 23 21 Alessand. 20 7 6 7 26 21 20 Catanzaro 20 8 4 8 2.v 23 20 Reggiana 20 7 6 7 31 29 20 Samben. 20 6 8 6 18 21 20 Triestina 20 6 8 6 13 20 20 Novara 20 7 6 7 16 21 20 Venezia 19 7 5 7 20 19 19 P. Patria 20 6 7 7 20 20 19 Prato 20 6 7 7 20 22 19 Genoa 20 9 7 4 26 21 18 Parma 20 5 8 7 19 17 18 Brescia 20 5 6 9 20 21 16 Verona 20 5 6 9 17 30 16 Foggia 19 4 7 8 17 23 15 Marzotto 20 5 3 12 17 34 13 Prihodnje tekme (12.2.1961) Pro Patria-Alessandria, No-vara-Catanzaro, Genoa - Como, Simmenthal Monza - Foggia, Sambenedettese-Marzotto, Ozn Mantova-Palermo, Venezia-Pra-to, Parma-Reggiana, Brescia-Triestina, Messina-Verona. Internazionale še uspešen - Juventus po izdatni zmagi nad Udinese zopet v ospredju Milan ni več v družbi «velikih» nogometnega prvenstva A lige. To je največja novost nedeljskega kola, med katerim so Milančani zabeležili na gostovanju v Catanii poraz. Zaradi tega neuspeha so morali Milančani prepustiti drugo mesto v razpredelnici Rimljanom, na tretje pa se je trenutno vsidral Juventus. Milančani so zdrknili še niže, ker so jim njihovi nedelj- V Sporlne stave TOTOCALCIO Bologna-Lazio (1-1) X Catania-Milan (4-3) 1 Inter-Atalanta (2-1) 1 Juventus-Udinese (5-1) 1 Lecco-Fiorentira (0-2) 2 Napoli-Lanerossi (0-0) X Padova-Spal (1-1) X Roma-Bari (1-0) 1 Sampdoria-Torino (2-1) 1 Catanzaro-Como (3-2) 1 Ozo Mantova-Messina (0-0) X S. Ravenna-Lucchese (1-2) 2 Trapani-Cosenza (2-0) 1 KVOTE: 13 — 1.319.000 12 — 55.600 lir TOTIP 1. — 1. Juraboy 1 — 2. Mesnil 2 2. — 1. Coq au Vin 1 — 2. Albina 1 3. — 1. Nogaret 1 — 2. Kasba 1 4. — 1. Cencio 1 — 2. Decumano 1 5. — 1. Suez X — 2. Kentuckianobrl 2 6. — 1. Pripet 2 — 2. Ultimo 1 KVOTE: 12 — 2.281.865 11 — 76.062 10 — 5.615 lir ski nasprotniki odvzeli tudi četrto mesto. V Catanii je bil Milan bolj podoben rešetu kot granitnemu moštvu, kot smo ga bili vajeni videti. In skozi te praznine so nevzdržno švigali napadalci enajstorice z juga, ki so nasuli severnjakom v mrežo precej golov. Tudi Juventus je v nedeljo dokazal, da noče več igrati stranske vloge in da ima najresnejši namen stopiti na plan ter se boriti za prvo mesto. Živahnost napada in dobro organizirana krilska vrsta ter obramba je lep dokaz, da se je moštvo ponovno znašlo na višini zlatega obdobja in da bo brez dvoma še zabeležilo presenetljive rezultate. V nedeljskem kolu je bila žrtev teh napadov in še posebno nevzdržnega napada Juventusa Udinese, ki se je sicer branila na vse pretege in se tudi lahko reče, da je bila enakovreden nasprotnik, toda Si-vori in tovariši so znali izrabiti tudi najbolj nedolžno priliko in niso zapravili niti e-ne same priložnosti. Inter ni imel tako lahkega dela kot se je pričakovalo. Videti je bilo, da je moštvo nekoliko utrujeno in se je moralo precej truditi, da je spravilo na kolena Atalanto, ki je v nedeljo zaradi vigra-nosti in živahnosti naravnost presenetila. Res je, da je moral Inter igrati brez izključenega Corsa, toda res je tudi, da se je znala Atalanta braniti brez živčnosti, kar je precej zmedlo nasprotnike, ki so prišli do zmage v glavnem po zaslugi svojih «asov». Fiorentina pa je pokazala, da je na poti vzpona. Tekma z Leccom na igrišču slednjega ni bila tako lahka, vendar so gostje s Hamrinom dvakrat ranili mrežo gostov, ki niso imeli nobenega orožja, da bi z njim uspešno odgovorili odličnim Florentincem. Zahvaljujoč se pičli zmagi nad gosti iz Barija je Roma ponovno prišla na drugo mesto razpredelnice in je začela, pa čeprav še od daleč in z malenkostno možnostjo uresničitve, ogrožati vodstvo In-terju. Zanimivo je, da Rimljani ne bi prišli do mreže nasprotnikov, če jim ne bi sodnik prisodil enajstmetrovko, s katero so dosegli edini gol dneva. Tudi Sampdoria je napravila korak naprej s tem, da je odpravila na lastnem igrišču nevarni Torino. To srečanje, ki se je začelo z živahno in lepo igro, se je končalo v znaku nešportnih izpadov Sodnik je moral izključiti dva igralca Torina, medtem ko so morali desno krilo domačinov odnesli zaradi poškodbe v slačilnico. Rezultat tega je bila enajstmetrovka, ki je prinesla domačinom zmago. Vse ostale tekme tega kola so se končale brez premaganca in brez zmagovalca. Preseneča predvsem rezultat srečanja v Neaplju, kjer je gostovala enajstorica Lanerossi iz Vicenze. Po predvidevanjih bi morala zmaga pripasti domačinom, toda na igrišču se je videlo, da Napolitanci niso bili zmožni spraviti na kolena niti nepopolno moštvo gostov. Več sreče je imel Lazio v Bologni, kjer je prisilil domačine, da so jim prepustili točko. Zanimivo je, da so bili gostje na igrišču precej boljši od domačinov in prav v tem je vzrok, da so prišli do točke, katere pred tekmo prav gotovo niso pričakovali. Malo je manjkalo, da ne bi prišlo v Padovi do presenečenja. Kot je bilo pričakovati sta enajstorici zaigrali z verižno obrambo in kot po navadi sta srečanje zaključili neodločeno. Gostje Padovan-cev pa so zapravili izredno priložnost za zmago s tem, da so pri stanju 1:1 zastre-ljali enajstmetrovko. Sicer je rezultat verna slika stanja na igrišču, pa čeprav se lahko reče, da so bili domačini za spoznanje boljši od gostov. Niso pa znali nikoli resno o-grožati vrat moštva iz Ferrare in morda ne bi dosegli niti gola, če jim ne bi sodnik v začetku prvega polčasa prisodil enajstmetrovko, ki jo je Blason spremenil v dosežek. Uspešen nastop skakalcev za pokal Kongsberg v Ljubljani in Logatcu Zmaga Pečarja in Avstrijcev med člaii Zajca in italijanske ekipe med mladine Jugoslovan Pečar dosegel rekord šišenske skakalnice - Veter motil obe priredil LJUBLJANA, 6. -- Nedeljska izvedba tekmovanja smučarskih skakalcev za pokal Kongsberg, ki je bila za člane v Ljubljani in za mladince v Logatcu, je prinesla skoraj nepričakovan uspeh Marjanu Pečarju, ki je med posamezniki zasluženo zasedel prvo mesto, medtem ko si je ekipa Avstrije vnovič zagotovila vodstvo v ekipnem plasmaju. Tudi jugoslovanska ekipa je zabeležila z drugim mestom nepričakovan uspeh. V Ljubljani je nastopilo 33 skakalcev iz Avstrije, Franci- je, Poljske, Vzhodne Nemčije, Italije in Jugoslavije in že pri prvih skokih se je videlo, da bo treba za boljši plasma skočiti 60 in še več metrov. To se je ugotovilo po skoku Avstrijca Planka, ki je pristal pri tej znamki. Za njim je skočil Italijan Aimo-ni, ki pa je končal s straho- iiiiiiiiimiiiiki iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiaiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitmiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiii n Hlinim ti iiiiiii Težaven remi proti borbeni Pro Patriji Zopet slabsi i^ra tržaškega moštva Cazzaniga - najboljši napadalec in avtor krasnega gola STRELCA: v prvem polčasu v 39’ Cazzaniga (T), v drugem polčasu v 5’ Bernasconi (PP). TRIESTINA: De Min; Bernard, Brach; Larini, Maran-gon, Degrassi; Fogar, Trevisan, Secchi, Cazzaniga, For-tunato. PRO PATRIA: Della Vedova; Amadeo, Taglioretti; Rondanini, Žagano, Borsani; Bernasconi, Crespi, Muzio, Maltinti, Pagani. SODNIK: Parisi iz Messine. GLEDALCEV: 12.000. ZOPET PO STAREM Ce Triestina zmage nad Ge-noo res ni zaslužila, pa je vsaj prikazala igro, ki v veliki meri opravičuje njen u-speh nad njo. Take borbenosti in poletnosti od naše tržaške enajstorice res še zlepa nismo videli kot pred dobrim tednom. Proti Pro Pa-trii pa se je zopet vse povrnilo v stare kolesnice in zdi se, da je izbojevani remi bil največ, kar je tržaško1 moštvo tokrat bilo sposobno doseči, čeprav mu ni manjkalo priložnosti za zmago. Kje so vzroki slabe igre domačih? Predvsem seveda zopet v napadu v katerem je deloval pravzaprav samo en človek — Cazzaniga, ki se je po sili razmer moral iz običajnega nazaj pomaknjenega koordinatorja spremeniti v o-fenzivnega napadalca in obenem tudi najučinkovitejšega strelca. Vsi ostali so odpovedali na celi črti, predvsem pa Trevisan, zaradi česar je odpovedala cela desna stran, medtem ko je leva šepala zaradi nepopolne forme in pretiranega individualizma sebičnega Fortunata. Na nesrečo pa tokrat niti v krilski in obrambni vrsti ni šlo vse gladko in dobro. Medtem ko je Larini ohranil svoj normalni standard, sta i-grala slabo Degrassi in Ma-rangon, v ožji obrambi pa je De Min, kljub nekaterim odličnim intervencijam, začel kazati »znake nezanesljivosti, ki jih doslej pri njem ni bilo opaziti. Prejeti gol v začetku drugega polčasa je izključno njegova krivda, ki ga bremeni še posebno zato, ker je bila žoga otročje nenevarna. čas odprto, sicer pa bolj defenzivno posebno potem, ko se je po izenačenju morala braniti pred pojačanimi napadi Triestine. NEKAJ O IGRI SOLIDNI GOSTJE Pro Patria se je predstavila kot solidno moštvo brez zvezdnikov toda z dobro zasnovano taktiko, predvsem pa z velikim akcijskim radijem vseh svojih članov. Igrala je ves proti katerim bi moral prisoditi vsaj eno enajstmetrovko. .* * * Srečanje je bilo ves čas bolj ali manj odprto brez posebnih taktik z obeh strani. Prvi polčas je potekal v znamenju precejšnje monotonosti in napadi so bili dokaj redki, kar je razvidno tudi iz nizkega števila kotov (1:1). Prvo priložnost za realizacijo so i-meli domači v 10’, ko je Cazzaniga po akciji Fogar - Trevisan - Larini streljal mimo. V 25’ je branilec gostov nekorektno zadržal Fogarja, toda sodnik ni žvižgal. V 39’ gol. Dolg Bernardov predlo-žek je zajel Fogar, ki je prevaral branilca in vrnil žogo Bernardu, ta pa takoj Fortu-natu, ki jo je z desne poslal proti Secchiju. Srednji napadalec ji je samo za las spremenil smer, tako da je prišla na noge Cazzanigi, ki jo je s krasnim strelom poslal iz težkega položaja vratarju za hrbet. Cazzaniga najbrž v vsej svoji karieri ni dosegel tako lepega gola. V drugem polčasu izvedejo prvi napad domači s Secchi-jem, toda že dve minuti kasneje hladna prha. Iz popolnoma nenevarne akcije je Pagani poslal žogo v visoki paraboli pred vrata. De Min ji je stekel naproti, toda predaleč, tako da jo je v skoku sicer prestregel, toda ne zadržal. Pritekel je Bernasconi in jo brez težav porinil v mrežo. Triestina je reagirala medlo. V 11’ je Fogar streljal mimo, dve minuti kasneje pa je Larini s kota streljano žogo usmeril z glavo v mrežo. V zadnjem trenutku jo je gol črte odvrnil Žagano. Pred koncem je Cazzaniga še dvakrat streljal čez vrata, pri čemer prvič le za las, sodnik pa je še enkrat zatisnil eno oko v korist gostov, V ostalem se je položaj v B ligi — kot smo predvidevali — še bolj zagostil, namesto da bi se začel razčiščevati. K temu so najbolj prispevali domači remi Mantove z Messino, zunanja presenetljiva zmaga Simmentha la na Alessandrio, poraz Coma proti Catanzaru, visoka zmaga Palerma nad Verono in pa hitra rehabilitacija Reg-giane z izdatno zmago nad Novaro. Ce pomislimo, da med še vedno vodilno Mantovo in štirinajstim Pratom ni več kot 6 točk razlike, potem je jasno, da je vse še povsem odprto. Od enajstoric na dnu je dosegla pomembno zmago Brescia nad Sambenedettese in vitim padcem in je moral odstopiti. Sele Habersatterju se je posrečilo nato zanesljivo skočiti 62 m daleč in je s 104 točkami prevzel vodstvo v začasni razpredelnici. Italijan Dino De Zordo je pristal pri Habersatterjevi znamki, a ker je bila ocena za pol točke boljša, se je on vsidral na prvo mesto. Precejšnje zanimanje je vladalo za skok Leo-dolterja, ki si je na zimski olimpiadi v Squaw Valleyu osvojil bronasto kolajno, toda Avstrijec je razočaral kot je kasneje razočaral tudi Francoz Rey, ki nikakor ni mogel doseči forme treninga. Ni pa razočaral Jugoslovan Pečar, ki se je pognal s skakalnice z lepim predklonom in je pristal pri 63,5 m. To je bil najdaljši skok dneva in brez dvoma tudi najlepši, saj so mu sodniki prisodili 109 točk. V drugi seriji skokov praktično ni bilo večjih sprememb, še posebno ker je veter nekoliko motil prireditev. V tem delu tekmovanja je najdlje skočil Italijan De Zordo, ki je pristal pri 63 metrih. Pečarjev drugi skok sicer ni bil tako dolg kot prvi, kljub temu pa je bil faradi dovršene drže še vedno odličen. Sicer ga je nekoliko zaneslo pri doskoku, a to mu ni dosti škodilo, ker tudi favorit Zanda-nel ni skočil dlje kot Jugoslovan. Jugoslovanski skakalci so z nedeljskim nastopom zabeležili izredno slavje. Pečarjeva zmaga je nov uspeh tega mladega mojstra, ki je že dvakrat zmagal na tekmovanju Kongsberg. Avstriji pa so bili kot ekipa nepremagljivi in so tako že devetič zapovrstjo zmagali v tem tekmovanju. I-talijani pa so kaj kmalu izpadli iz konkurence za prva mesta, predvsem zaradi odstopa poškodovanega Aimoni-ja. De Zordo in Zandanel pa sta pokazala, da spadata med svetovno elito. Med solidnimi nih tekmovalcev. Najbolj so razočarali Francozi predvsem Rey, ki je bil «prekratek», da bi lahko posegel v boj za prva mesta. Tehnični rezultati tekmovanja članov na ljubljanski skakalnici so naslednji: 1. PEČAR (J) 219 točk (63,5, 60), 2. Dino De Zordo (1) 217,0 (62, 63), 3. Leodolter (A) 214,5 (59, 61), 4. Mueller (A) 212,0 (59, 62), 5. Zandanel (I) 211,0 ( 62, 60), 6. Habersatter (A) 210,5 (62, 59,5) in Gasienica (P) 210,5 (60, 61,5), 8. Jemc (J) 210,0 (60, 61,5), 9. Plank (A) 203,1 (J) 200,5, 14. B. De Zordo (I) 198,7, 15. Rey (F) 198,0, 16. Ro-jina (J) 193,0, 17. Pennacchio (I) 192,5, 18. Gorjanc (J) in Polimer (NDR) 191,0, 20. Langus (J) 190 itd.. Ekipni plasma: 1. AVSTRIJA (Leodolter, Mueller, Habersatter) 637,5, 2. Jugoslavija A (Pečar, Jemc, Šlibar) 632,0, 3. Italija (De Zordo D., Zandanel, De Zordo 6.) 626,5, 4. Jugoslavija B 584,5, 5. Jugoslavija C 556,5, 6. Francija 531,0. V Logatcu, kjer je bilo tekmovanje mladincev, so Italijani doživeli slavje posebno v ekipnem plasmaju, kjer so za- (60, 56), 10. Šlibar (J) 203,0 sedli prvo mesto. Sicer so (59, 58,5), 11. Kocjan (P) 201, menili, da je tudi prvo me-12. Kampf (NDR) in Eržen | sto med posamezniki pripa- iiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimuimiiiiiimnniiiimimiiiitiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Končano smučarsko tekmovanje «3-Tre» Egon Zimmermann prvi v kombinaciji Carlo Senoner uspešen tudi v veleslalomu CANAZEI, 6. — Carlo Senoner si je zagotovil zmago tudi v veleslalomu tekmovanja «3-tre». Drugo mesto je v tej panogi zasedel Italijan Bruno Alberti, medtem ko je bil Avstrijec Zimmermann Egon šele trptjl. To pa je Avstrijcu zadostovalo, -da si je osvojil prvo me- sto v lestvic; kombinacije vseh treh panog, ki so bile v okviru te prireditve. Drugo mesto je nepričakovano pripadlo Italijanu Albertiju, tretje pa si je priboril zmagovalec v slalomu in veleslalomu Senoner, seveda Genoa na tujem igrišču proti Marzottu, ki je po i Poljaki je bil najboljši Gasie-vseh znakih sodeč začel iz- nica. Nemci pa niso mogli ni-gubljati teren. 'česar zaradi dveh poškodova- HmHiimiiiiimimiiiiiiimiiiimmiimimiiimmiiiiiimiiimimmiiiiimiiimHmHmiHmMm Mednarodni mladinski nogometni turnir Partizan in Rijeka izločena iz turnirja Beograjčani so sicer zmagali, a s premajhno razliko Danes povratno srečanje Dinamo-Udinese VIAREGGIO, 6. — Danes se je končal za nekatere enajstorice mednarodni mladinski nogometni turnir. Odigrali so namreč povratna srečanja prvega izločilnega kola, ki se je končal več ali manj v prvem dnevu razen tekme med Partizanom in Lanerossi. Beograjsko mladinsko moštvo je v nasprotju s prvo tekmo zmagalo, toda razlika v golih je bila premajhna, da bi se lahko uvrstil v nadaljnje kolo. Rijeka je morala še enkrat kloniti pred Interjem in je izpadla. Tudi Fiorentina ie ponovila uspeh nad Solunčani, ki se bodo morali skupno z jugoslovanskima enajstoricama posloviti od turnirja. Dunajski Wiener je moral ponovno podleči Torinu in to še z večjo razliko, kar pa ni nikogar presenetilo. Zanimivo je, da so Dunajčani celo vodili v prvem pol- času, a so morali v drugem popolnoma kloniti. Rezultati so naslednji: Inter-Rijeka 3:1 (2:0) Partizan - Lanerossi 1:0 (0:0) Fiorentina - Solun 2:1 (1:0) Torino - Wiener 5:2 (0:2) Za nadaljnje kolo so se plasirali Fiorentina, Lanerossi, Inter in Torino. Jutri v torek bodo odigrali ostala povratna srečanja in sicer: Bayern-Juventus, Sampodria-Milan, Udinese-Dinamo in Bologna-Dukla. V Drvi tekmi med slednjima ekipama je zmaga pripadla Cehom z rezultatom 3:0. Rezultati so naslednji: Veles'alom: 1. SENONER CARLO (It.) 1’47”4; 2. Al- berti Bruno (It.) 1’49”1; 3. Zimmermann Egon II (Av.) 1’49”3; 4. Perot Gaston (Fr.); 5. Schal-ler Helmut (Av.); 6. Feiersin-ger Franz (Av.); 7. Schaflinger Gottfried (Av.); 8. Anderson Vern (Kanada) in Beranger Jean (Fr.); 10. De Florian Fran-cesco (It.); 11. Fill Martino (It.), 12. Gartner Helmut (It.), 13. Mahlknecht Ivo (It.); 14. Man-ninen Raimo (Fin.); 15. Ekstam Ufi (Fin.). LESTVICA KOMBINACIJE 1. ZIMMERMANN EGON II (Avstrija); 2. Alberti Bruno (It.); 3. Senoner Carlo (It.); 4. De Nicojo Felice (It.): 5. Per-rot Trescon (Fr.); 6. Schafflin-ger Gottfried (Av.); 7. Gartner Helmut (It.); 8. Beranger Jean (Fr.); 9. Fill Martino (It.); 10. Manninen Raimo (Finska) itd. LESTVICA KOMBINACIJE 1. Erika Netzer (Av.); 2. Ma-rianne Jahn (Av.); 3. Arlette Grosso (Fr.); 4. Anne-Marie Le-duc (Fr.); 5. Pia Riva (It.); 6. Sieglinde Braeuer (Av.); 7„ Jer-ta Schir (It.); 8. Edith Zimmermann (Av.) itd. dlo njihovemu mladincu De Zordu Ag° toda sodnijska komis'! pri preverjanju rezultat B šla drobne računske To je stalo Italijana pr* j sto, ki je tako pripaa goslovanu Zajcu. Logatc#j Tekmovanje v potekalo brezhibno in ^, bi bilo še boljše, ce pihal sunkovit veter, tega je bilo tudi skakanj cej nevarno. Najhujsi , bil med Agostinom v dom in Jugoslovan0®^ cem, ki se je končah smo že omenili, šele no mizo v korist J.ese"jjt Med ekipami se je izkazala italijanska. v 4 sta bila poleg imeno ,f De Zorda še odlična v in Ceccon. Na drug0, so se vsidrali Avstri]®’ m tem ko se je morala ! .( vanska ekipa zaradi r^ Koprivška zadovoljiti * . jim mestom. A Rezultati tekmovanja . dincev so naslednji: 'A L ZAJC (J) 204,1, M,5), • i 2. De Zordo (I) m in 45), 3. Ceccon (I) 198,1 ff', »j 4. Olivotti (I) 197,4 (»M 5. Samar (J) 197,2 6. Curk (J) 195,6 (44A i 7. Heim (A) 195,3 S. Zehnder (Š) 191,2 Jr'i 43,5), 9. Schiffner W \(- (43, 40), 10. Šmid (■>' j (44, 43,5) itd. \ Ekipni plasma: A 1. ITALIJA (De Zori0' j con, Olivotti) 599,0, 2. Avstrija (Heim Vfalter) 569,9, ; 3. Jugoslavija A in Koprivšek) 563,6, slavija B 550,8, 5. ^ 516,1, 6. Švica 515,9. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimimiiiii1111 Italijansko košarkarsko prvenstvo V BADGASTEINU Jalnovi veleslalom Netzerjevi kombinacija BADGASTEIN, 6. — Tudi v zadnjem dnevu ženskega smučarskega tekmovanja za «Chur-che d’argent» so avstrijske tekmovalke dokazale, da so trenutno najboljše. V odsotnosti njihove najboljše predstavnice Hecherjeve so Avstrijke prišle do prvega mesta v slalomu z Jahnovo, ki je pustila za seboj najboljšo Nemko Bieblovo, medtem ko je prvo mesto v lestvici kombinacije vseh treh panog pripadlo ravno tako Avstrijk; Eriki Netzerjevi, pred Janhovo in Francozinjo Gross-). Rezultati zadnjega dne tekmovanja so naslednji: Slalom: 1. Marianne Jahn (Av.) 94”8; 2. Heidi Biebl (Nem.) 95’’9; 3. Marit Harald-sen (Norv.) 96”2; 4. Erika Netzer (Av.); 5. Anne Marie Le-duc (Fr.); 6. Sieglinde Braeuer (Av.); 7. Arlette Grosso (Fr.): 8. Barbara Grocholska (Polj.): 9. Jerta Schir (It), 10. Jolanda i Schir (It.) itd. Presenetljiva Ste/le nad Virtusol Kljub dobri igri ponoven poraz Tržačanov S presenetljivo zmago nad Virtusom je Stella pripomogla k poživitvi zanimanja za košarkarsko PrVe5f prve moške lige, ki je začelo zaradi že predvidenih r® J tov počasi hirati. To je bil edini presenetljivi rezultat Tudi preteklo nedeljo je Gin. nastica Triestina doživela poraz, pa čeprav so se igralci borili z vsemi razpoložljivimi silami. Igra Tržačanov je bila povezana in v napadu so se gibali bolj sproščeno in neprisiljeno. Kljub temu pa niso mogli priti do uspeha, ki bi jim zelo koristil. Rezultati nedeljskega kola so naslednji: Ignis-Biella 68:63 Livorno-Lazio 82:63 Simmenthal - Gira 78:65 Fonte Leviss. - Petrarca 63:62 Stella Azzurra - Virtus 58:53 Lanco Ginnastica 77:66 * # # V ženskem prvenstvu je ek’-pa Hausbrandta prišla v nedeljo do druge zmage. Ta je toliko več vredna, ker so jo Tržačanke dosegle nad ekipo UCSI iz Benetk, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice. Ekipa Ginnastice, ki mora igrati brez poškodovane Tara-bocchieve, se je morala precej potruditi, da je spravila na kolena borbene in trmaste i-gralke Julie. 2al so v drugem polčasu nasprotnice Ginnastice zaradi utrujenosti popustile, kar je bilo za njih usodno. Rezultata: Haushrmdt UCSI 40:31 Ginnastica-Julia 61:45 P—zlo NAMIZNI TEN^ž 4 -iP turnir v namiznem te"1 zultati so naslednji: (>r Martinoli-Sosič 3:0 21:16, 21:18) (rt Grbec - Forgini 3:0 J 21:14, 21:12) (rt Giacaz - Kfersin 3:0 21:18, 21:17) .(H Kovačič-Weissmann 3- | 21:14.21:11) J Floramo A. - KosUt“ jj, (18:21, 18:21, 21:10, 21:1"’(f Patrizio - Stacul 3: J 21:14,21:15) ,, F Ukmar-Pecar 3:1 (!’■ ’ £ 21:10,21:12) -n H Emili-Sčuka 3:0 (22-‘i , 21:13) (!’ Buggini - Vitez J 15:21, 13:21, 16:21) „ I" Ragusin - Lasič *• J 21:15. 21:11) _ 3.0 (*' i Martinoli 21:16, 21:18) Sosič-Candotti 3:0 (* j 21:7> „,->rl®' Fnrgini-Vitez 3:0 (»*' J 21:13) . »-o Patrizio-Gregoretti 0 ^ 21:15, 21:15) Bernetti - Posega ^ 21:11, 18:21, 17:21 Merlak - Emi 21:16, 21:6, 21:12) BORIS PAHOR: Ue. Onkraj pekla so ljudje Roman Pogledal jo je. Plemenit izraz ima ženski obraz po ljubezni. Videti J", ko da se iz njega izčisti sleherna primes vsakdanjosti in se na njem omehča vsaka trdota. In razodene se to, kar je moški prej slutil in kar bi za zmeraj ostalo samo privid, če ne bi doživel spremembe njenih potez po ljubezenski nevihti. In domisli se obraza Gianne. Razočaranje trmesetletne ženske, ki ji je moževa pijanost zaznamovala lica, je v ljubezni splahnelo. Spokojne in uglajene črte lic. In zdi se, da je bilo pred sto leti in da sta Lombardija in Gianna imeni iz izmišljene zgodbe. Kdo ve, kaj je zdaj z njo? Rada ga je imela. In krivično je bilo, da ga je polom odtrgal od nje. A takrat je mrzlično slačil vojaško obleko in bežal ko ranjena žival pred nemško kolono; brez slovesa je odšel. Pa bi ju kljub razdalji še povezovala pisma, ce ne bi bil srečal Mije, Tudi njen obraz po ljubezni tako otroško čist, da je človek na mah preplitev. Arlettina roka se je zganila, odstrla si je lase s čela in si s hrbtom dlani podrgnila oči. «Zbuditi bi me moral.» «Gledal sem te.» »In kaj si mislil?# «Da postane v ljubezni ženski obraz čudovito nedolžen.# «Torej nisi mislil samo na mojega.# «Predvsem na tvojega.# «In na katerega še?» »Mije sem se spomnil.# »Nanjo je prav, da misliš. Ce ne bi padla, bi bila zdaj tvoja žena.# »Ne vem. Bogastvo je izredno vpliven vrgojitelj.# »Ljubezen oi ji bila več ko vse drugo.# «Ne vem.# »Gotovo. Ce je bila preprosta in odločna, kot si mi jo opisal.# «Da. In tudi v nevarnost je šla zato, da bi našla svojo pravo naravo.# »Skoda, da je padla.# «Skoda še bolj, da je bil čas, ko je polno čutila samo sebe, tako kratek.# «A morda je bolje nekaj močno doživeti, čeprav za odmerjeno dobo, kakor pa vleči skozi desetletja svojo zdolgočaseno vsakdanjost.# Nato sta molčala. Samo muca je potožila svojo samoto sredi sobe. «Ob takšni ženi se ti moram jaz zdeti vzeta iz otroškega vrtca. »Ne, v marsičem si ji podobna.# »Takšno laskanje nič ne koristi.# «Ni laskanje. Kljub vsi stvarnosti njenega značaja je bila v bistvu bitje, ki čuti vrednost ozadja.# »Predstavljam si jo kot zmagovalko, ki ima življenje v pesti.# «Njen zagon je bil neogibnost plazu. V tem je razloček med njo in tabo. A hkrati vama je prav preprosta, neprikrita predaja življenju tudi skupna.# «Odkar sem se začela zavedati same sebe, mi je bilo, ko da zame ni določenega razmerja do ljudi.# «To je zato, ker te samo geometrična zunanjost predmetov ne zadovoljuje.# Njena glava se je sunkoma vzdignila in njen obraz je bil veder in rahlo posmehljiv. «Veš, da so mi v šoli ugotovili nadarjenost za slikarstvo? Celo prvo nagrado sem dobila!# »Nadaljevati bi bila morala.# «Saj. A oče je pometal v štedilnik moje barve.# «In kdo ve, kal^d je bil ponosen na svoje dejanje.# «Ubogi papa. Nazadnje je velik revež, ob materi se njegova bujna narava ni mogla razdati in je glede tega živel na svojo roko, mimo nje. Mene, svojo hčer, pa je čutil hkrati sebi podobno in vendar v bistvu drugačno.# »Takč je gospodaril s svojo absolutno voljo.# «Pri tem pa je opletal ko zver na konopcu, ker se je zmeraj znova zavedal, da mu uhajam.# Potem je pomolčala in je bilo, ko da bo treba dolgo čakati na nadaljevanje njenega stavka. A senci, ki ji je šla čez lice, ni sledila razlaga. Ostala je samo zgoščena zamišljenost. «Kaj ti je?» A njen obraz se je še bolj zresnil, ko se je sklonil nanj. In je, kakor da se resni zaradi poljuba, a obenem, kakor da je poljub edino izhodišče nenadni zmedenosti in skoraj preplahu. Njene usločene ustnice pa komaj vidno zabrnijo. «Kaj se je zgodilo?# A že so njene oči spet zbrane. «Ko bova tavala po mestu, ti bom povedala.# Tedaj se je mače znova oglasilo. «Minet*e. Ti ubožica mala.# Vetala je, si nadela brezpetnike in šla ponjo. Hudoval se je nad to njeno samostojnostjo, čeprav ga tudi s tem veže nase. Obenem opazuje njeno telo in njene svobodne gibe, ko da ie v nji rešena vsa vrednost sveta. In kakor v preblisku mu je jasna možnost nove antike, uresničenje preproste človečnosti brez krink. Zena in ljubezen, ki jo ona izzove v nas, je poroštvo, da človeštvo kljub vsemu lahko spet začne vse od kraja, si misli. «Na kosilo morava,# je rekel. V njegovem glasu je samo še odtenek trdote, ker ona zdaj tišči Minettin klobčič rjave volne k prsim, medtem ko se mehka vijuga njenega kolka čisto začrta v svetlobi, ki sije skozi okno. okupacijskih let, a videti je, da so pročelja m= ^i' docela našla svoje nekdanje iz aze in okna čar 0 razumnih oči Vendar ima za hip tudi vtis, da v' v gledališču D’x-Heures, kakh 1943. leta nagovaf! ^ (if-nike, ki rinejo skozi gnečo: «Ni tahko podreti. k8j te( bi rekel, da smo v Stalmgradu!» in potem zara01^ sed kazenski napad nacistov in revulverski jel'1. majhnem gledališču. In mu je, ko da ni več njem, ampak da hodi sam skozi ozračje zaseden®^^ čega mesta in je hkrati prežet s strahom in V zanosom upora. Je še tam in je že tu, rešen martrsk, množici Sliši odmev težkih škornjev (J slastno vleče na uho ritem sproščenih korakov, j Mijo, a k njenemu gladkemu licu se je zdaj . . . .. . r,n 1 tf denič, ki pred njima vodi dekle po pločniku. e ^ se skloni k Arlette, da se ona razigrano iiasine11 ^t, vemu poljubu; ker francosko dekle se ne Ču(*'f| na ulici, ampak izrazu njegovega obraza. V°s jL mišljen je. In tudi ji nato odgovori s potepušk10 ramen na vprašanje, tako da ona zasluti njeg°v° t#,- _ 1 _ «- \ « - »_ - t i . 1« ŽP’ kil ženje in ga molče prime za roko. In bogat je ^j;!1 nega molka in zaradi roke, misli pa na krema*0' ji* in čuti brezglavo zadoščenje, da je bil tam ib Zadoščenje zase, za svoje telo. A še bolj za o^0 primer, da gresta kljub vsemu, kar je bilo LV. nem, skritem svetu. Da je ta svet še mog Potepanje dveh mladoletnih ljubimcev, ki sta ušla z doma in m ogledujeta kraj, kamor sta prišla skrit svoj sporazum 'n ker oba poznata Montmartre iz Mac Orlana in iz Car i ker so v obeh pričujoči Degas m Toulouse-Lautrec in ..enoir in je v ooeh zadosti potepuškega duha, se čutita v domačem oziačju, ko gresta sredi procesije pešcev po širokem pločniku. Nič nista izletnika, ki si ogledujeta znameniti kraj, ampak presenečene oči, ki jih je prevzelo od zdavnaj pričakovano čudežno odkritje Ta vrvež po ulicah, si zraven misli, to je poglavitno. Se seveda oa nekod iz ozadja diha hudobni hlad dolgih ljubljenca pred njima in se ljubkujeta v svo)eIf nem, prepri je on tudi v tistem, kjer ljudem v ertastin r cy preprosto je. In da sta Arlette in on tudi v i tudi v tistem, kjer ljudem v črtastih ob jaC|t{ z šejo z rdečo barvo dva velika N na hrbtu. Nebel. Noč in megla Da, on priča iz tistega da bi samo s svojo oričujočnostjo, neznan in,-vi'1i potrdil vrednost poljuba na pločniku v luči (pi V Ta^A brskata za knjigami po zidkih ob JJJ takneta Le Grand Maulnes ir. panaita istrafija T Tako se potem odpelja)a na Montparnasse zara slik iz tabonškega sveta- M)