47. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. febmvarja 1898. XXXI. leto. Izhaja Ttak dan ««*fr, isimli nedelje in prasni k e, ter vališ po polti prejemati ta avstro-ogertke dežele as vsa leto lf> kM., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea zseeec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano htm pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rnfnm ne po 10 kz. na mesec, po 80 kr. ss fletrt leta. — Za to je deiale toliko ve*, kolikor poštnina znaša. — Na naroflbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se no ozira. Za oznanila platoje as od tbnstopne petit-vrate po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr , ce se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć fr&nkovati. — Rokopisi ae ne vra£»jo. — Dredniltvo in upravni! tv o je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naro&nine, reklamacija, oznanila, t. J. vse administrativne stvari. T«loion akt. it 4. Vabilo na naroebo. ■lavna p. si. občinstvo al|a«lno vabimo aa ztevo asnebA, stara icoipodr aaroealke pa, ka-terlm be potekla koscem meseca aaroealoa. prosimo, da Jo ol» pravem easa ponore, da po-Slljaaje as preseka In sla dobe vse Str v like. U „SLOVENSKI NAROD velja sa IJsblJaaske nsroealke brea poillfa- aja sta sleast Vse leto. . . gld. 1» — I Četrt leta. . . pjld. k so Pel leta... e*50 | Jedea mesec. l«lo Za po*ll|anJe aa desn sve rafnss io kr. aa asesee, »O kr. srn eetrt leta. S pošiljanjem pa pošti veljat Vse lete . . . s;ld. IsV— I Četrt leta. . . gld. 4 — Pel leta ... SV— | Jedea asesee. », l-tO sjaj- ejaroiaje ee lakke a vaaklsa dnevom, a It krasta ae ssera poslati tadl aaroealaa, drugače se ae ealraaao ss detleae naročilo. JJT^lilst se aatavlja le. daa po potekli aaroč-alal kres etlra vsokeata, kdor ae vpotlje Iste ek praveas easa. Upravnittvo „Slovenskoga Naroda". Deželni zbor kranjski. (XVI. seja dne 26 febmvarja) Predsednik dež. glavar De tel a. Prečita in odobri se zapisnik zadnje seje. Poal. dr. Majaron poroča o prošnji posestnikov vasi Gruiče, občina Šmarje, za podporo za napravo vodovoda in predlaga, naj ae odstopi dež. odbora. — Sprejeto. Poel. dr. Majaron poroča o prošnji občine Trata sa podporo za popravo občinske poti in predlaga, naj ae odstopi dež. odbora. — Sprejeto. Poal. V i i n i k a r poroča o uredbi plač učiteljskega osebja na javnih občnih ljudskih Šolah na Kranjskem. Finančni odsek naavetnje, da se učiteljske službe razvrate tako: 1. razred 10% — 61 učiteljskih mest po 800 gld. a 48 800 gld., II. razred 15Ve — 91 učiteljskih mest po 700 gld. =63.700 gld., 111. razred 30*/0 — 183 učiteljskih mest po 600 gld. asi 109.800 gld., IV. razred 45»/, — 275 učiteljskih mest po 500 gld. = 137.500 gld., vkup 359.800 gld. Ako ae odštejejo prihranki ss 80 začasnih učiteljev in učiteljic po 100 gld. 8000 gld. in 3'/* int^rkalare 10.794 gld., vkup 18.794 gld., ostaja se 341.005 gld. Ker se osebne in dopolnilne doklade k plačam načelno odpravijo in so stanarine za učiteljsko osobje v Ljubljani tako nizke, da niso v nikaki pravi razmeri s sedanjimi najemni« nami, nasvetuje finančni odsek, da se določi stanarina sa: nadučitelje in šolske vodje na 240 gld., ta nadučiteljice in šolske voditeljice in za učitelje I. in II. plačilnega razreda 180 gld., za učitelje III. in IV. razreda 150 gld. za učiteljice vseh razredov, katere niso voditeljic, na 100 gld. Za učitelje izven Ljubljane, kateri imajo pravico do naturalnoga stanovanja, se predlaga stanarina 100 gld., te učiteljice pa 80 gld. Vse stanarine za Ljubljano, katere plačuje dežela, bodo znašale 5400 gld., sedaj so proračonjene na 2680 gld , tedaj v prihodnje več 2720 gld Zgoraj izkazana potrebščina 341.006 gld. vsega skupaj 343.726 gld. Nasprotno pa se prihranijo dopolnilne in osebne doklade v znesku 2400 gld. in pri učiteljicah I. in II razreda 1410 gld., vkup 3810 gld. ter ostaja še 339.916 gld. Ako se ta potrebščina primerja s sedanjo v znesku 288.189 gld., kaže se poviška 51.727 gld. ali okroglo 52.000 gld. Poročevalec predlaga, naj se odobri predloženi zakonski načrt in naj se vzprejme naslednja resolucija: Polovico v deželnozborski seji dne 25. februarja 1897. 1. dovoljenih draginjikih doklad in podpor je izplačati dne 1. julija 1898. L, ostanek pa naj se izplača dne 1. decembra 1898 1. in le v toliko, kolikor bi deželne učiteljske osebe po novem zakonu manj dobile, kakor do sedaj s temi podporami vred. Zakon se glasi: Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Člen I. §§ 2., 3., 5. in 6 zakona z dne 29. novembra 1890 1., dež. zak. št. 23, so v svoji sedanji besedi razveljavljeni in se odslej glase tako: § 2. Letne plače na javnih občnih ljudskih šolak stalno nameščenih učiteljskih oseb ao razdeljene v Štiri vrste, in sicer: v plače I. vrste z 800 gld., v plače II. vrste s 700 gld., v plučs III. vrste s 600 gld. in v plače IV. vrste s 500 gld Učiteljice so jednake z učitelji, samo v I. in II. plačilni vrsti določajo se plače učiteljic z 90 odstotki letne plače, katero dobiva moško učiteljsko osobje v jednaki plačilni vrsti. Letna plača začasno nameščenih učiteljev (učiteljic) določena je s 400 gld. § 3. Od skupnega števila učiteljskih oseb pripada v 1. vrsto deset odstotkov, v II. vrsto petnajst odstotkov, v III. vrsto trideset odstotkov in v IV. vrsto petinštirideset odstotkov. Držeč se teh določil uvrsti deželno šolsko oblastvo pri prvi sestavi osebnega statusa učiteljsko osobje z ozirom na njegov službeni čas v stalni lastnosti in na zadovoljil no službovanje. Poznejša pomaknitev iz jedne plačilne vrste v naslednjo višjo vrsto vrši se pod istimi pogoji. Z ozirom na izvrstno službovanje in na posebne razmere službenega mesta more se učiteljsko osobje uvrstiti odnosno premakniti v višjo plačilno vrsto tudi ne glede na služ beni čas, vend&r pa mora biti od izpraznjenih mest najmanj * B mest nameščenih po službenem času na prejšnje plačilne vrste. Pomaknitev iz jedne p'a-Čilne vrste v naslednjo višjo vrši se praviloma le jedenkrat v letu, in sicer po razmerju osebnega statusa od dne 1. januvarja vaftcega leta. Ako se v kaki drugi deželi že stalno nameščena učiteljska oseba namesti na Kranjskem kot učitelj in učiteljica, določi deželni šolski svet v sporazumu z deželnim odborom plačilno vrsto in vrstni red, v katero je uvrstiti to učiteljsko osebo. § 5. Vsak voditelj (vsaka voditeljica) javne ljudske šole ima pravico do najmanj iz dveh sob in iz potrebnih stranskih prostorov obstoječega stanovanja, katero je, ako možno, odkazati v šolskem poslopju. Kadar se mu takšno stanovanje ne more dati. gre mu stanarina, katero je pri ravnateljih meščanskih in voditeljih občnih ljudskih šol v Ljubljani odmeriti z 240 gld. in pri voditeljicah s 180 gld., zunaj Ljubljane pri ravnateljih meščanskih šol in pri voditeljih občnih ljudskih šol s 100 gld., pri voditeljicah pa z 80 gld. Stalno nameščenemu učiteliskemu csobju na javnih ljudskih šolah v Ljubljani gre stanarina, ki je za učitelje I. in II. plačilne vrste določena a 180 gld., ne glede na plačilne vrste 150 gld., za učiteljice ne glede na plačilno vrsto s 100 gld. Ostali učitelji imajo pravico do prostega stanovanja ali do stanarine samo tedaj, kadar so imeli pravico do tega še pred veljavnostjo zakona z dne 29. novembra 1890 I., dež. zak. št. 23. Stanarine za učiteljsko osobje no javnih občnih Ijndskih šolah v Ljubljani plačuje normalnošolski zaklad, za učiteljsko osobje zunaj Ljubljane pa jih plačujejo dotične šolske občine. Za stanarine učiteljskaga osobja na javnih meščanskih šolah morajo skrbeti dotični šolski okraji. Stanarina ni vštevna v pokojnino. § 6. Ako bi učiteljska oseba vsled njenega službenega časa po določilih tega zakona (§§ 2 in 3.) prejela manjšo plačo, kakor znaša njena sedanja plača z odnosno dopolnilno ali osebno doklado, tedaj jo te brez ozira na njenj službeni čas uvrstiti v tisto plačilno vrsto, katera ustreza njenim sedanjim prejemkom. Dopolnilne doklade k plačam in osebne doklade je odtegniti, v kolikor ne presegajo plačilnih prejemkov v novi plačilni vrsti. člen II. § 6. zakona z dne 5. decembra 1889. I., dež. zak. št. 22, je v svoji sedanji besedi razveljavljen in se odslej glasi tako: § 6. Stalni prejemki posebnih verskih učiteljev se uravnajo po določ.lili, veljavnih za službene dohodke posvetnih učiteljev in za njih upokojevanje. Te verske učitelje je že pri njih name- ščen ju p i določilih tega zakona uvrstiti v II. pla-šilno vrsto. V prvo plačilno vrsto se pomaknejo pod istimi pogoji, kakor posvetni učitelji. Gleda pokojnine se stalno nameščenim posebnim verskim učiteljem uračunjava tudi v začasni službi prebiti službeni čas, ako ne brez prenehanja atika s službe« nim časom, prebitim v Rtalni službi. Člen III. Ta zakoa stopi v Teljavnost S 1. oktobrom I. 1898. Člen IV. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeno, izvršiti ta zakon. Dež. predsednik baron Hein priznava blago-hotnost načrta nap r trn učiteljstvu in obžaluje, da se regulacija vsled finančnega p ložaja dežele ne more uveljaviti še pred 1 oktobrom t. 1. Žrtve, katere nalaga regulacija učiteljskih plač deželi, so velike in učiteljstvo bo pokazalo svojo hvaležnost z vestnim izvrševanjem svojih dolžnostij. Posl. Pa ki ž pozdravi z veseljem, da se izboljša stanje učiteljstva, vpraša, kje ee dobi denar za regulacijo in če je zagotovljeno, da ostane naklada na žganje, ter izreče željo, naj se znižajo plače učiteljic, češ, da odsek predlaga zanje previsoke plače. Pesi. Po v še prizna potrebo regulacije učiteljskih plač navaja, koliko žrtvuje dežela za šolstvo in se izreče v imenu katoliško narodne stranke za načrt odsekov. Poslanec dr. Schaffer pravi, da je njegova stranka prijateljica nove šole, in da je konsekvenca tega, da je tudi prijateljica učiteljev. Žrtve za regulacije toliko večje, ker bodo stroški za plače še znatno narasli. Govornik pričakuje, da bodo učitelji ta dokaz blagonaklonjenosti priznali, ter izjavi, da bode njegova stranka glasovala za predlog. Posl. dr. Tavčar izjavi v imenu narodna stranke, da bode z veseljem glasovala za nasveto-vano uredbo učiteljskih plač. Učiteljstvo, ki je bilo doslej od gotovih stranij nekako malo spoštovano, spozna sedaj, da se je mnenje o šolstvu in učiteljstvu bistveno premenilo. Govornik priznava, da je šola jedna največjih potrebščin in pravi, da bi bilo moralo obveljati vsaj tisto, kar je predlagal deželni šolski svet, ko bi šlo po njegovi in po žt-lji na* rodne stranke. Ker se ni dala doseči taka regulacija, kot jo je predlagal dež. šolski svet, glasovala bo stranka z veseljem za predloženi načrt. Pri tem pa neče obračati vsacega krajcarja in vzdihovati, kako velike žrtve se nalagajo deželi. Račun o žrtvah za šolstvo, kateri je podal posl PovŠe, je pretesnosrčen. Dežela je imela res že ogromne žrtve za šolstvo, ali teh ni bilo deležno učiteljstvo, žrtve, ki so so dalo za šolo, so bile položene na altar slovenske domovine, na korist slovenskemu kmetu. Z regulacijo učiteljskih plač še ni dosežen vrhunec žrtev, a žal ni treba biti zanje deželi, saj gredo v plemenit namen. (Dobro-klici.) Zbornica preide potem v specijalno debato o predloženem zakonskem načrtu. Pri § 5. Be oglasi posl. Hribar in se izreče proti predlogu, naj bi ljubljanski učitelji I. in IL vrste imeli 180 gld. stanarine, učitelji III. in IV. vrste pa samo 150 gld. Govornik pravi, da je ta razdelitev nepravična. Učiteljev IV. vrste sploh ni v Ljubljani, učiteljev III. vrste pa 12, izmej katerih je več kakor polovico oženjenih. Razmere v Ljubljani so take, da ni vzroka, delati razliko in zate-gadel predlagn, naj se vsem ljubljanskim učiteljem ne glede na plačilni razred določi stanarina na 180 goldinarjev. Dež. predsednik baron Hei n pozdravi z veseljem ta predlog in pravi, da diferenciranje no odgovarja novemu sistemu in nasprotuje v § 2. izre- čenemu načelu, Različna stanarina j« imel * kaj smisl *, dokler je bil v veljavi kraevm sistem, v Ljubjani pa bi bila toliko nep.-avičnejSa, ker so stauovanja draga. Zajedno izreka željo, ni] se tudi n učiteljice določi jednaka stanarina, a <'e to že ne gre, naj ae vsaj zvina, kajti za 100 gl i. ni dobiti stanovanja. Poročevalec posl. Vis ni kar se pr druži predlogu posl Hribarja povdarjajs, da se s tem zvišajo stroški samo za letnih 3G0 gl. in opoz»rja, da učiteljice doslej sploh niso imele st marine, da torej dosež-jo znaten prihnljšek. Zbornica je olobrila z ikonski n^črt s pre-m-mbo, kat<-ro ,e Odsvetoval posl. Hribar. Posl grof Barbo poroča o proftnji kranjske kmetijske družbe, da ae odpravi mlinarski obrit z Og'-rsko. Govornik pojasni temeljito s danje, v tem oziru vladajoče razmer«' Nekaj časa po izdaji zakona c mliuarskein obrata z Ogersko je izšla ministarska naredba, ki j- d loma ras vel javi Is prvotne določbe, aa veliko škodo kmetovalcev in ohrtnosti. Naredba določa, da j- za uvoz G0 do 6S klg. moke r stitnrrati carino sa 100 kg., povrh pa se ta na-redba na Ogerskem nejednakomerno izvršuje. Posl. L eher je v mani m svojem obstrukcijskem govoru pojasn 1 kvarnost mlinarskega obrata, na kar je bil ba»ou Sclnve^f! p. u j opoz »rjal v drž i v nem zboru, kjer je naglašal, da je raslično Izvrševanje rečeue naredbe kvarno carinski skupnosti. Avstrijska vlada s ■ je log ivorila z Og^rsko, da se odpravi mlinarski obrat ■ 1. J8nuvarjam 1898., s Ogerska je v to l r.volila le s pridržkom da ae nagodba leta 1897. o novi. Vsled dogodkov v drž. aboru to ni bilo možno, a »daj Ogerska 0 odpravi mlinarskoga ob- rata neče ve.' .-.[ sat', Itazmere za o bravo niso čine: Fraa Povše, d .ž. poslanec v Ljubljani in Andrej Kalan, deželni poslanec v Ljubljani, nda, nameatnika: Gabrijel J e I o v š e k, deželni poslanec na Vrhniki za Povšeta, Ivan Božič, dež. poslanec v Podragi za Kalana, h cele zbornice sta bila iz-voljena: Oton Detela, deželni glavar v Ljub!jad, in Josip Dralka, c. kr. dvorni svetnik v pok. v Ljubij uit, uda, nameatnika: dr. Papež, dež. poslanec za Detelo in Feliks pl. Len k h, dež. poslanec na Raki za Dralko. V deputacijo, ki se pokloni cesarja povodom petdesetletnega vladnega jubileja so bili izvoljeni: Nj. ekscslenca posl. baron Sehw egel, pislanec inpan Hribar in posl. dr. Papež. Na čelu odposlanstva pa so: dež. glavar Oton De tel aT dežel-nega glavarja namestnik baron Liechtenberg in deželni odborniki: dr. Tavčar, cesarski svetnik M u r ti i k, Povše in dr. S c h a f f e r. Konec seje je bila pročitana interpelacij* posl. Por da na, B o ž i č a in tov-rišev zastran točenja p t-jota, katero smo priobčili že v poročilu zadnje seje, v kateri je bila oddana. Dež predsednik baron Hoin je odgovoril, da niraa mater jala pri rokah, in da torej ne more takoj odgovoriti na to interpelacijo. O penzijskem statuu za dni. urada ke in služabnike se je obravnavalo v tajni seji. ugodne. Ogerska je imela I. 1897. tako slabo letino, da m mogla skoro ni; eksport rat:, in da ni m'i-narakega obrata, bi bili motali veliki ogerakl mlini sploh vae dalo ustaviti. Tem mlinom na ljubav je odrska vlada proti odpravi mlinarskoga obrata. V CisUtvanski se dela na to, la se mlinarski obrat odpravi in c. kr. km«-1 jska družba prosi del, zb r, naj ae tuli on izreče proti m'in irstemu obratu. Ta mlinarski obrat, kori s i camo velikim og^rskim mlinom, zla?:^ vuled og-rskili Železniških tarifov, do-čuu avatijski mlini ne morejo ničesar dobiti iz ino« semstva, ker so najvažnejša železnice v privatnih ro'vaii ia imajo sila visoke tarif«. Mali mlini imajo \ n nas toliko v Sjo škodo, ker nimajo kapitala, da li kaj dobivali iz. drugih krajev iu ker pr hranijo vehki mlini carino ter blago lahko poceni prodajajo. Bi -o ;kodo dela mlinarski obrat tod i kmetijstvu, k« r znižuje cono domačim pridelkom. Ogerska ježe prej ekaportiiala tol ko moke, kakor tedaj, ker je ekspoiT o :iej<-n na litejte b.nit.sko žito, moka iz manj vrednejša balkanskega žita pase pošilja v Cis-li ;ansko. (Jcvom'.k pred-aga, naj dež. zbor izreče, 1 da aiatra obaloj mliaarskega obrata za hudo O^kodbo kmetijstva in mal.h mlinov, in 2 d i prođi, n .»j se mlinarski obrat odpravi. Posla- ci katoliško narodne stranke sij mej govorom poal. grofa H rbot.a demonstrativno zapustili dvorano. Zbornica je vzprejela nasvetovano resolucijo. Pote in se je vršila volitev štirih u lov in štirih namestnikov v pridobnin ko komisijo za Kranjsko, t^r Osmih udov in osmih namestnikov v prizivno komisijo, ki j > j-; zastraa osebne dohodnine postaviti za Kranjsko. Izvoljeni so bili v pr.dobninsko deželno komisijo : Za prvi razred : Ferdinand S o u v a n , trgovec V Ljubljani, ud, And. G a s s n e r , trgovec v Tržiču, n-mestnik; z* II. razred; Ivan Gogola, ces kr. notar v Ljubljani, ud, Avgust I) r e l s e , tovarnar v Ljubljani, namestnik; za III. razred: Dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani, ud, Anton H e -1 CuQ i župan in klepar v .št Vidu nad Ljubljano, ntme-itnik; za IV. razred: Kduatd H e g n a r d , Fiprijanske ulice št. 30, ud, Peter Strel, Mestni trg. št 2, namestnik. V prizivno komisijo za osebno dohodarino so bi!, izvoljtni: Iz kurije velikega posestva: Ha roti Ludvv'g Berg, \eleposebtnik v Mokronogu, dr. Max pl. \Y ur z bach, veleposestnik v Ljubljani, namestnika: dr. Thtodor Rudesch, veleposestnik v Ribnici za brona Herga, Karol Luekmann, deželni I oalanec v Jesenicah za dr. \Vurzbacha. Iz kurije mest, trgov in trg. iu obrt. zbornice: Iv. Murnik, dež. poslance v Ljubljani, dr. Ivan Tavčar, dež. poslanec v Ljubljani, uda, namestnika: Peter Gras-eelli, dež. poslanec v Ljubljani za Murniku, Josip Lenarčič za dr. Tavčarja, Iz kurije kmetske ob- V 1 Jii!»l|tiifcl, 28. fcbruvarja. Vlada in a Ires* ooškega deželnega zbora. „Prohodno tninisterstvo" Giutschevo -- kakor je Imenuje dunajska „Z ot* — je pokazalo prvikr.it, da ima nekaj volje, a ae teJaj jo je pokazalo ob nepravem času in proti napačni str mi. Izjava vlade, da ne stoji na stališču državnopravne veČine češkega dež. zbora, kaže, da hoče poskusiti Gautsch avojo srečo proti Čehom, in da bi ae rad prikupil Nemcem. C lii se vlade, zlasti Gautsch^ve, ne boje, saj so vrgli že močnejša iu zares s uuoz iveatna minister-stva. — Izjavi vlade je s'edila izjava čakegi vele-posestničtva iu p'emišt.'a, da štošta brrz ozira na katerokoli vlado n-premično na stališču drž. p:ava. Tuko je bila adresa proti volji vlale soglasno sprejeta. Izjava vlado p* napoveduje novo dobo v Gau-tachivem politikovanju. — daski „Tagespostitt se brzojavlja v soboto z Dunaja, da ai je na borzi raznesla iz Budimpešta došla vest, da misli ra li nastale knze Gautsch evo ministerstvo že prihodnji (t. j tekoči I) teden demisijo-n i r a t i. Naslednika se imenujeta grof T h u n in princ Ferdmand L o b k o w i t z. Lojalnost nemških naoijonalcev se je pokazala v bengalični razsvetljavi pri adresni debati č.ak^ga dež. zbora. Mej govorom višjega deželnega maršala so vsta'i vsi poslanci, le \VoIf, Ludvvig, dr. Reininger iu dr. S-.hii« ker so sedeli ter si dovoljevali najnesramnej.se mejvzklike. \Volf je ugovarjal, ko je govoril miršal v odanosti Nemcev do cesarja ter kričal: Vprašajte, kako mislijo naši kmetje! RPragSI Abendblat.t" olločoo obsoja nelojalno vedenje omenjenih poslancev ter izr.iža prepričanje, da nemški kmeje na Češkem odklanjajo somialjen-stvo z Wolfovci. Nas le veseli, da pokažejo nacijo-nalni Nemci pri vsaki priliki svojo pravo barvo, da morejo odločilni krogi hočeš nočeš spoznati resnic j. No7i srbski metropolit bod; izvoljen danes v B«lenigradu. Iz vseh stranij kraljestva pri haja srbska duhovščina v glavno mesto, ki je postalo vsbd tega jako živa. Izvoljen bode nedvomno vladi naklonjeni škof Niša, Inocencij, kateri bode zlasti Milana prav povolji. Aspazija ima sedaj mnogo upauja, da postane Milanova žena. — Čudno je, da ne posname pretkani Milan dunajskega komedijanta Girardija. Postal naj bi Ogerski državljan in ženi se potem lahko kakor vrabec na strehi ! Verska in narodna nestrpnost. V peter-burškem „Giaždaninu" pise knez Me.ščerskij o sramoti XIX veka, o verski in narodni nestrpnosti ter citira tudi carja Aleksandra III. iztek: .Cerkev, ki preganja drugo vero, kaž-3 s tem svojo slabost ; narod, ki preganja druga plemena, izdaja s tem lastuo nevrednoat. Jaz sovražim vsako versko nestrpnost in vsako preganjanje plemen!" — „Pet. Vjedemosti" zavračajo umetno rojeno narodnostno sovraštvo in versko nestrpnost ter pšajo: Zidnji čas je že, da se zatarejo ti onečaščujoči in surovi iustinkti za vselej! Irci zadovoljni. Po stoletnih prežalostnih krvi iu bede polniti razmerah mej Irsko in Anglijo se je posrečilo sedanji vladi zadovoljiti Irce. Ge-rald Ba'fourjeva iruka bili o upravi je bila tudi v spodnji zbornici ngodno sprejeta. Celo Parnelliti so z upravno bili zadovoljni, in njihovo glasilo priznava vladi, da js izpolnila svojo obljubo ter hvali demokratično podlago nove uprave. Ako so ta po-ročjla resnična in ako se bode angleška vlada res in točno ravnala po določilih nove bili, potem napoči tfeerečnim Ircem nedvomno zarija svobodnejše bodočnosti, kakoršno so si s stoletja trajajočim trpljenjem v polni meri zaslužili. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. febmvarja. — (Doselili zbor.) Današnja seja se je pričela ob 8. uri zjufoaj in je trajala do '/« na !• nro7 nadaljevala p» se bode popoludne ob 4. uri. Začetkom seje ser je prečita! izid preiskave, katera se je vršila na že/jo dež. predsednika in je dokazala, da je dež. predbednik v znanem svojem govoru r* kel, da govor posl. Kalana ni več besed vreden. Potem je prišla nt vrsto afera grof Bar bo-Kalan, katera je prinesla veliko presenečenje. Posl. Uri bar je na to utemeljeval svoj samostojni predlog v obrambo izvenkranjskih Slovencev, kateri predlog je zbornica po daljši debati vzprejela. Posl. Tavčar je poročal o adresi in o predlogu glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani; zbornici je po jako zanimivi debati vzprejela njegov acke.sni načrt iti predlog glede vseučilišča. Koncem dopoiudanske seje sta posl. dr. Tavčar in Majaron odložila mandata za deželni odbor. — (Novoimenovani knezoškof) dr. Anton Jeglič je koncem minulega tedna došel v Ljubljano, prenočil pri ljubljanskem knezoškofu in se z brzo.lakom odpeljal na Dunaj h kan m čuotiiu procesu Stolni kap i tel j se je pod vod-tvom stolnega prosta novemu vladiki poklonil ter mu izrazil uda-nost. Novoimenovani knezoškof je izjavil, di ni pričakoval, da mu bo katerikrat zapustiti Sarajevo, da pa hoče, ker je tako Božja volja, svoje moči posvetiti v blagor mu izročene škofije, in da se zanaša na vsestrau&ko podporo stolnega kap teljna in dnhovŠelne, — Iz Serajeva so nam zopet poročajo dokazi o veliki toleranci, o lin.'in taktu in izredni srčni blagosti novoimenovanoga ljubljanskoga kae-ztškofi O kranjskih razmerah je kuezoškof bajt* dobro poučen ter sodi o njih povsem objektivno. Preprosti ljudje v Sarajevu dr. Jegliča jako hvalijo, da je pobožen mož dobrega srca. R * vežem je vedno rad pomagal ter ae glede obrtnikov in trgovcev vedno strogo držal gesla: Svoji k svojim! Tako se nam poroča iz Sarajeva. — (Slovensko gledališče ) Na korist naši premarljivi, vztrajni in požrtvovalni primadoni, gdč. Maf euki rte v čikovi prideta jutri na slovenski oder dve prav mični opari ki uživata že več let mej našim občinstvom posebne simpatije. „Ca-valleria rustičan au se jo pogrešala že par let, in prav z veseljem bodemo zopet pozdravili najženijalnejše delo naglo proslulega Mascagnija. V tej operi poje g. Baškovič ulogo Turiduja prvič. — Libreto Blodekove „V vodnjaku" je zajet iz slovenske narodno pravljice, katero navaja tudi Valvasor. Opera se odlikuje z veliko živahnostjo, s pristnim humorom in z mnogimi prekrasnimi narodnimi motivi. Partner gdč. Ševčikove bode g. Rus, ki nastopi zopet jedenkrat v večji ulogi Janka. Omenjeni operi in gdč. Š ivčikova zaslužijo, da se odzove slovensko zavedno občinstvo, ki se mora zahvaliti gdč. bentficijantinji za mnogo lepih užitkov, v največjem števila. — (Klub slovenskih bioiklistov „Ljubljana') ima svoj letošnji redni občni zbor v sredo dne 0. marca, ob 8. uri zvečer v spodnji kavarni „Narodnoga doma", kar se gg. členom tem potom naznanja. Vzpored ss jim naznani svoječasno po dopisnicah. Ker so bode občni zbor pečal mej drugim z dvema jako važnima vprašanjema, namreč z vprašanjem gradnje novega vež-baligča in premembe pravil, prosijo ss gg. členi ža sedaj, da pridejo polnoštevilno. — (Potres) Iz Žalca nam pišejo: V petek po noči ob 11. uri 25 minut čutil se je tukaj precej močan, kake 4 sekunde trajajoč potres. — Iz Radeč pri Zidanem mostu pa: V naglici vam poročam, da smo sinoči 25. t. m. ob l/312 uri zvečer Čutili precej močan potres, ki je prišel od jugozahoda proti severozapadu. — (Nota pošta.; Dne 1. marca 1898. odpre se v Žerovuici, političuem okraju Radovljiškem, nov poštni urad, ki ss bole pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno hraniluičnega urada. Zvezo bode imel po selu, ki bo hodil sedemkrat na dan k vlaku železniške proge Trbiž Ljubljana. — (Imenovanja) C. kr, finančno ravnateljst-o v Gradca je imenovalo cea. kr. davčnega pristava IfakaaMaverja in c. kr. davčnega praktikanta Al oj sija VVindiscuerja davčnima pristanoma v XI. činovnem razreda. — (Is Ormoža ) Občni zbor tukajšne čitalnice si je za bodoče leto izvolil sledeči odbor: G. dr. Iv. Omulec, predsednik; gg. dr. Iv. Ge.gnr, dr. Iv. Geriak, Fr. Kranjc, Jak. Menhart, Al. Miki in Dom. Serajnik ml. odborniki. Sklenilo se je v tem letu slaviti s posebno slavnostjo presviriega cesarja 50letnico, gojiti petje in podpirati narodno godbo. OJatopivši odbor je dobro gospodaril in se mu je izrekla posebna zahvala. Vseh dolhdkov je 229 gl. 4S kr., izdatkov pa 213 gld. 48 kr. Občni zbor i podružnice sv. Cirila in Metoda si je isti dan izvolil zopet č. g. Jak. Menharta pr« dsedmkuin; g. dr. Iv. Ge.gerja, blagajaikom in g. Antona Po-rekarja, tajnikom. Namestniki teh so gg dr. Geraak, dr. Omulec in Kranjc Vekcslav Za poslanca k občnemu zboru družbe se je izvolil č. g. predsednik, namestnikom pa g. Yh trtuic, da bodo od nje z brezobrestnimi posujili podpiraui vinogradniki kup li pri njih tlite požlahtnjone trte, kater h ne dobe od države ali iz njih občinske ali društvene trtnice. Na podlagi tega razglaaa je dobilo poljedelsko m niater.stvo toliko ponudb, da je omogočilo ustanoviti 274 oralov obsegajoče privatne trtnic*, katere prirede na leto 18,500 000 poiiahtnj»inih trt. Poleg teh privatnih trtn c je še jako mnogo državnih, obit.nskih in društvenih trtnic, katere vse jako dobro uspevajo. Te številko govore gotovo za to, naj bi sa ludi na Kranjskem pospeševale privatne trtnice. Ako bi te trtnice n»dzorovali državni organi, bi bilo v primeroma prav kratkem času toliko požlihtnjenih trt na razpolaganje, kolikor jih naši vinogradniki potrebujejo in bi dažela ne bila več kakor sedaj primorana, sama prevzeti nalogo producenta. Naprava privatne trtnice pa zahteva tolikih stroškov, da onemu, ki ne razpolaga z obilim kapitalom, brez subvencije ni ni g iča. Torej tudi iz tega razloga ne moremo pritrditi mnenju poljedelskega ministerstva, da je to stvar prepustiti popolnoma privatni podjetnosti. Tu se gre pač za pospešitev javne koristi. Sicer pa bi se subvencija državi po osobnem dohodniutkem davku kolikor toliko povrnila. Napa-vedano ustanovitev države trtnice v krškem okraju pozdravljamo z veseljem, priznati pa moramo, da ne postopa vlada dosledno, ako potom naredb, ki so se na spomlad poslale kmetijskim podružnicam, svari, naj se ne goji zeleno-cepljenje, katero se je obneslo in katerega je ljudatvo že prav vajeno, na drugi strani pa se jej ne zdi potrebno, pospeševati nabavo žo gotovih požlahtnjenk. Jednotnosti ne po grešamo samo v tem oziru, ampak sploh v vsem na vinogradništvo nanašajočem se zakonodajstvu, ia prav koristno bi bilo, ako bi se razni zakoni ia razne naredbe umaknile jednotnemu zakonu o obnovitvi vinogradov. 1 1 Slovenci in Slovenke! ne z&bite dražbe sv. Cirila in Metoda 1 1 tu*. 57. Dtiilno iltdatiiti i Ljubljani. Dr.pr.848. ? torek, d mi« 1. aaarra 1898. 17» korist primadoni .Dram. društva* Marenkl Še volkovi. Cavalleria rusticana. afetodram v jednem dejanju, spisala Targioni-Tozzetti in Menasci. Poslovenil A. Funtek. Utjlasbil Pietro Mascagni. Kapelnik g. Hilarij Beniftek. Režiser g. Josip Nolli. V vodnjaku. Opera v dveh dejanjih. Na besede K. s. zložil V. Blodek. Poslovenil Fr. Gerbic*. Kapelnik r Hilarij Ueuifiek. Režiser g. Josip Notli. Blagajnica se odpre ob 7. nri. Začetek točno ob ',,H. ari. Konec ob 10 nri Pri predstavi sod«laj« orkester si. c. in kr. pefipolka it. 27. Prihodnja predstava bo v četrtek, dne '.i. marca 1898. 1% iiratfiietftt lista. lavrAlloc «11 ekpiekatlTDe toplejšo zahvalo izreka tndi za častno spremstvo na pokopališče v rojstnem mestu: Prs-častitemu svecenifttvn, akad. društvu „Triglav", slovenskim akademikom, vseiu narodnim društvom, prebUcim gospicam, Dolenjskemu .Sokolu", si. c. kr čio 'vništvu, gimnazijski mladeži, zastopnikom rasnih društev. „ Dolenjskemu pevskemn društvu" za gi nI j ivo petje, gosp. drd. Ivana Oražnu za nagrobno slovo, vsem darovalcem prekrasnih vencev, sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem ude-ležnikom pokopa (32o) Novomsito (Rudolfovo) 25. februvarja 1898. Svarilo! S tem nprzarjam slavno rbčinstvo, da moj mož gospod Josip Ktrclinr, mesar v Ljubljani, ni več zmožen sklepati kake kupč'je in pro-glaftim v«ako po njem sklenjeno kupčijo za ne ve 1 javno. Tndi opozarjam, da za dolgove ali nastale Škode po t»h, po mojem mo'u sklenjenih kupčijah nisem jaz plačnica. To se naj izvoli upoštevati toliko časa, da to svarilo preklicem V Ljubljani, dne 26. februvarja 1898. Ce?, kr. avstrijske jftj državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od da* i, oktobra 1SS-7. lat«. Odhod Ia LJszfelJaat« jaž. kol. Pr««a e«u Trh>l«v Ob 12. nri 5 m po noci osobzi vlak v Trbiž, Beljak Celoveu, Fransenfeste, Ljubno; Čez Selzthal v Aasse, Solnograd; eea Klein- Reiflmg v Stevr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfesba, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal t Solnograd; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludna osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sel*, thal, Dunaj. — Ob 4. uri 9 m. popoludne osohni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifl ing v Sterr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Praaeove vsre, Karlove vare, Prago, Lip. sko, Dunaj via Amstetten. — rroga v/ Novo mesln tm * Kočevje. Ob 6. uri 15 m. zjutraj metani vlak. — Ob 12. ari 65 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 n« zvečer mešani vlak. — Prihod v L.|obijano, j. k. Prog« Ia Trk>ISsa. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, is Lipakega, Prage, Franoovih var o v, Karlovih v aro?, Heba, Marijinih varov, Plznja, Rudejevic, Solno« grada, Linca, Stepa, Ansaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran* zensfeste. — Ob 11. url 90 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Rudejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Oeneve, Ciiriba, Brege ti ca, I no mosta. Zella ob jezera, Lend Q as te i na, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak i Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Ia Novega aaeafta Ia Ia Ke>«e>r|a. Ob 8. uri 19 m. zjutraj metani vlak. — Ob 2. uri 32 m, popoludne metani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer metani vlak. — Odhod Ia Izubijane d. k. r Kamalk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 60 m. zvečer. — Prihod v L|abljazio d. k. Ia Kam alka. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, oh 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 20 m. s večer. (17—47> (318-1) Ivana Strehar. Jutri xr torek Is marca t« 1« ob 3. ari popoludne (319) JOTJR-FIXE gostilničarjev in kavarnarjev ▼ gostilni g. Frana Zabukovca Cee tat on loko it lO. Št. 4208. (289-2) Podpisani magistrat naznanja stavodolžoim mladeničem : 1. (Jlavul niahor sa dežel u o atolno mesto EJulilf ano vrilU a« bo letoa dne 14. Iu 18 marca v telov«s«lnlel druge m en t ne deske l|uslake aole iik Co|sovl renti, in sicer 14. marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljano, 15. marca pa za ons mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. Začetek ob 8. url dopoludne. 2. Stavljenci, odnosno tudi njihovi modki svojci, ki se posovejo k nabora, imajo priti o pravem času in snažni na nabirališča ter imajo o pravem času prinesti potrebne d. kaze, če se oglase za ugodnost: a) kot kandidat j" dnhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameSčeni dufini pastirji (S 31. voj. zak); b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32. ▼oj. zak.); <*) kot posestniki podedovanih kmetij; d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak); e) jednolet'e prezentne službe (§§ 25.— 29. voj. zak.). 3 Stavljenci, kateri žele" ugodnosti po §§. 31 do 34 voj. zak. in im^jo tndi pravico do ugodnosti jednoletne prezentne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila proSnja za kako prej omenjenih ugodnostij, za ugod nost jednoletne prezentne službe pri glavnem naboru. 4.) Kdor zanemari stavno dolžnost ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnostij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas ali vojni zaken. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 12. februvarja 1898. Uaojam se najuljudneje naznaniti, da sem z današnjim dnem • >*$h odprl H^a< ■ trgovino s prekajenim mesom v Komenskega ulici štev. 14 združeno s sejmskim prodajališčem v šolskem drevoredu kjer se bodo dobivale vsak dan sveže cerveladi, dunajska In kranjske klobase, dalje klobasice za peči, jetrne in krvave klobase, gnjati in drugo prekajeno meso, dalje aspik, paprika, hamburski in svsži ipeh, domača in ogerska namizna mast. vae v izborni kakovosti. Zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo, preai za cbilna naročila Albin Andretto ('i08—2) trgovec 8 prekajenim mesom Ljubljana, Komenskega ulica št. 14. Pravi trpotfiev sok je Jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni kZrinjskemu, H. Brodjevin, Zagreb, Z r i n j a k i trg 5 t e v. 20. Trpotcev sok uepresežno deluje pri vseh p r e h 1 a -jenjih du&aib organov, ter je najboljte sredstvo sa prsni katar, katelj, prsobol, hripsvost in vratobol. Tudi zastarani k a S e I j šestem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in u a ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam samo ono: .Velecenjeni gospod lekarnikf PoSljite mi le tri steklenice Vaftega izvrstno de-lnjocegatrpotčievegazoka; potrebujem jih ia mojo poznane e. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam! Priporočil bodem ta zdravilni sok vaem prsobolnim. S spoštovanj e m — Rudolf A a a i m. Na Dunaji, 20. marca 1897.* Pazi naj se toraj, da je na vaaki steklenici var« stvena znamka, t. j. slika bana Nikole Zrinjakega, kajti samo oni je pravi trpotcev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom jo 75 k r. — RazpoSilja se vsaki dan spotto na vsa mesta, in sicer proti predplačilu (prirafinnavti 2 Okr. sa zametek- ali pa oo postnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domaČ, i h preskufienih zdravil razpošiljajo ie na zahtevo zastonj inpo&tnine prosto. Lekarna k Z r i n j -skemn, H. Brodjovin, Zagreb. Z r i n j a k i trg ttev 2 0. Pravi trpotcev sok iz lekarne „k Zrinjskemn " v Zagrebu dobiva se v Ljubljani v detelni lekarni „pri Mariji pomagaj" Milana Leasteka, Kesljeva cesta It. 1. (1360-21) mm Restavrant Fantini Gradišče št. 2. *m iz 1 Steinieldske pivovarne bratov Reiningiiaus J vedno sveže točeno in preko ulice. Izborna jedila in vina. (321- 1) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. L&stmna in tisk .Narodne Tiskarne".