Poštnina pleiana v gotovini.
Poaanent Številka itue 1*25 Dm.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din IB, polletno Din 30, celoletno Din 60; za Inozemstvo Din 60 in poštnina poaebej. — Oglasi po ceniku.
SOIMBT
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sadež uradniitva in uprava Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Stev. 2.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
V Ljubljani, dne 9. januarja 1925.
leto III.
M. Oobal:
Zavarovanje rudarskih delavcev in nameščencev.
Madžarske volitve.
V	mesecu novembru 1924 mi je g. minister dr. Žerjav dejal, da se bo rudarsko zavarovanje uredilo tekom leta 1925. Izrecno je obljubil, da bo poslal pravilnik, ki so ga predložili ministrstvu podjetniki potom rudarskih oblasti v študij, oceno in stilizacijo Osrednjemu uradu v Zagreb. Rekel je g. dr. Žerjav, da je o tem že razpravljal tudi z generalnim ravnateljem Glaserjem. Ker sem takrat smatral, da ministrska beseda nekaj velja, sem se pozneje domenil z generalnim ravnateljem Osrednjega urada, da bo dal pravilnik na razpolago tudi glavnim interesentom, to je zaupnikom zavarovancev. Generalni ravnatelj Gla-ser mi je osebno to tudi obljubil. Naenkrat pa sem čital že pred prazniki naznanilo v »Jutru«, da je minister dr. Žerjav pravilnik že potrdil ter, da stopi s 1. januarjem 1925 v veljavo. Poročilu je »Jutro« dodalo volivne ocvirke za rudarje. Pohvalilo se je, kakšno darilo so dobili rudarji od demokratskega rešitelja za božične praznike in novo leto. Ko sem čital ono poročilo, sem si takoj mislil, da ono hvalisanje pomeni le neokusno volivno agitacijo za demokratsko stranko, da pa v pravilniku ne more biti kaj posebnega za rudarje.
Pravilnik so dobili najpreje agitatorji demokratov v roke. V prvi številki »Jutra« 1925 se bavi v posebnem članku s tem pravilnikom
dr. Jože Bohinjec, podravnatelj )krožnega urada v Ljubljani. Dr. Bohinjec trdi, da je pravilnik prežet modernega duha. Kje je ta moderni duh, pa zamanj iščem v pravilniku. Pač pa sem našel v poročilu g. dr. Bohinjca veliko nemodernega. Morda smatra g. dr. Bohinjec za moderno, da se vpelje pariteta, dočim so imeli po starem zakonu rudarji dve tretjini v upravi oziroma v zastopstvu? Že glede uprave bo rudarski delavec veliko na slabšem kot je bil dosedaj. Posebno »moderno« pa je, da bodo predsedniki samo rudarski podetniki, ki bodo imeli kar dva glasova in bo s tem dejansko upostavljena absolutna večina delodajalcev!
Paritete danes nikjer ne forsira-jo, kjer so moderni ljudje v socialnem zavarovanju! Vsaj imajo podjetja v zavarovanju le ta edin interes, da kar najmanj plačujejo na prispevkih. Delavec pa mora imeti glavni interes v tem, da dobi ob (•asu bolezni, invalidnosti in starosti cim večjo podporo. Tega pa delavec ne bo mogel verovati, dokler bo veljalo načelo paritete. Glede zastopstva se je zato pri tem zavarovanju uvedel princip ravno proti delavstvu. Delavstvo bi o svoji usodi odločevalo, če bi bil ostal vsaj dosedanji princip glede zastopstva v bratovskih skladnicah. Pri tem pa še koncediram, da bi imeli v kontroli oziroma nadzorstvu podjetniki dve-t ret j insko zastopstvo. To bi bilo moderno.
Jako reakcionarno je tudi določilo, vzeto iz starega zakona za nekdanje avstrijske pokrajine, ki še vedno dopušča nepopolne člane, ki iso bili zaposleni v smislu § 131. rudarskega zakona. Podjetniki bodo to brez usmiljenja izrabili in cela
vrsta njim neljubih delavcev ne bo deležna starostnega zavarovanja. Spominjam se še časov v nekdanji Avstriji, da je bila kar polovica delavcev, ki jim podjetniki niso dovolili starostnega zavarovanja. Po dolgotrajnem boju se je šele posrečilo delavstvu odpraviti to grdo podjetniško prakso.
Princip rezervnih premij oziroma izplačila rezernega deleža, ki smo ga že imeli, pa bo s tem pravilnikom celo odpravljen. Kaj je to moderno, če dela delavec od svojega 16. do 30. leta pri rudniku, potem pa si izbere drugo obrt, da ne dobi nikakega povračila za vplačane prispevke?
Tudi čakalna doba po starem zakonu je bila sicer različna pri raznih bratovskih skladnicah, po zakonu pa je bila dopustna do dveh let. Tako jo bila cela vrsta bratovskih skladnic, ki so imele 2 do 3 leta ka-renčne dobe, ker rudar si pač veliko lažje nakoplje bolezen, kakor delavec pri' drugi stroki, ki dela na svežem zraku. Na tisoče jih je, ki si že itak v dveh ali treh letih vsled slabega zraka, prepiha, v visokih temperaturah nakopljejo bolezen in por stanejo invalidi. Doslej so taki nesrečneži dobili invalidno pokojnino, po novem zakonu pa bodo dobili vsi le borno beraško odpravnino 70% vplačanih premij.
Tudi dajatve za starostno zavarovanje in sicer po prvih petih letih 20%, po 10 letih 32% od kategorij,skih plač, pomenijo poslabšanje! Kdor pozna naše rudniške podjetnike, ve, da bosta več kot dve tretjini delavcev v prvih štirih nižjih kategorijah.
Vzemimo morda srednjo kategorijo. Letni zaslužek na 300 delavnih dni znaša Din 7.500, od tega 20% znese letno Din 1500, mesečno Din 125. Pri petletni karenčni dobi, oziroma če bi služil 9 let 11 mesecev pri podjetju in bil član tega novega zavoda, bi dobil delavec me-sečno 125 Din podpore. Sedaj pa dobiva od bratovske skladnice mesečno samo 4 Din, zato pa od Pokrajinskega pokojninskega sklada 150 Din, torej skupaj 154 Din. Po novem bo dobil torej v Srednji kategoriji delavec 29 Din manj kot dosedaj.
Podjetniki pa še hočejo sedanji pokrajinski pokojninski sklad odpraviti, da se režijo prispevkov, ki jih morajo plačevati od premoga. To pa se jim bo tudi posrečilo takoj, ko se uveljavi oziroma prove-de novi pravilnik za bratovske skladnice. Tega seveda gospoda dr. Žerjav in tudi dr. Jože Bohinjec v »Jutru« ne povesta, kor bi bila menda to slaba agitacija za demokratske kandidate.
Gospodom okolu »Jutra« svetujem, naj vendar ne bodo tako reak-cijonarni in se naj ne smešijo pred svetom s hvalisanjem tega skrpuca-nega pravilnika rudniških podjetnikov. Gospoda dr. Bohinjca pa obžalujem, ker sem ga smatral do sedaj res za modernega socialnega politika, da s hvalisanjem objavlja taka reakcijonama določila, namesto da bi napisal ostro kritiko, ki jo zasluži ta pravilnik.
Absolutistični režim je posegel po skrajnem sredstvu. Mesto svobodnih volitev, mesto svobodnega, po ničemer motenega in oviranega izraza ljudske volje naj madžarske volitve utrde in konsolidirajo jugoslovansko državo.
Po daljšem oklevanju je izdal ministrski svet proti Radičevi stranki Obznano, postavil stranko izven zakona in — bajoneti, žen-darji in policaji naj diktirajo hr-vatskemu narodu volitve.
Z zloglasno Obznano je razpustil režim hrvatsko republikansko seljačko stranko, ustavil celotno njeno časopisje, prepovedal vsakršno strankino delovanje in odredil aretacijo vodilnih predstavnikov hrvatske republikanske stranke.
Med aretiranimi strankinimi predstavniki se nahaja tudi dr. Maček, ki je bil podpredsednik razpuščene narodne skupščine in kot tak član državnega odbora. To je onega odbora, ki vodi volitve v državi! Kaj ni to naravnost nečuveno, da se zapira član tega odbora!
Bridko se moti oni, ki imeni, da bo to postopanje zacelilo globoke, gnojno rane, katerih je polno naše telo!
In, bridko se moti oni, ki misli, da bo bombastični in teatralični opis Radičeve aretacije olepšal nasilje vladajočega režima. Radič ima v hrvatskem ljudstvu močno zaslombo, Radič ima v hrvatskem ljudstvu ogromno večino, ki je nasilna aretacija ne bo in ne more spraviti s sveta. Nasprotno, Radičeva aretacija bo v vseh le utrdila, le poglobila prepričanje, kako nasilen je režim, ki ga predstavljajo samostojni demokrati in radikali.
Zastonj bi seveda pričakovali, da bi režim uvidel svojo zmoto, ki jo bo krvavo maščevala že bližnja
 [v
zgodovina. Kako neutemeljeno je opravičilo nasilnega razpusta Radičeve stranke kažejo že dogodki zadnjih dni. Z nepričakovano mirnostjo in navidezno hladnokrvnostjo gleda hrvatski narod režimska početja. Kje je tista revolucionarnost, ki hoče nasilno izvesti izpre-membo današnjega režima? Zastonj bo izzival režim zaželjenega spora!
Pač pa režim že danes napoveduje, da bodo hrvatski kmeti uporabljali silo pri volitvah. To pripoveduje pa režim, da bo opravičil na voliščih žendarsko asistenco, številne bajonete, ki bodo kontrolirali pri samem volilnem aktu državno misel!
Preiskava po policajih ni prizanesla niti nedolžni Prepeluhovi stranki. Toda, tukaj je tudi policaja mogla ugotoviti le dejstvo, da 'je Prepeluhova akcija porojena sama za volitve, njegova radikalnost in njegovo republikanstvo prikrojeno samo za mandat. Take želje pa niso nevarne državi. In, še eno je ugotovila policija pri Prepeluhu. Prepeluh nima z Radičem ničesar skupnega, nima ž njim nobenih vezi.
Z nasilnim razpustom Radičeve stranke stopa jugoslovanska država v novo fazo, pričenja novo zgodovino. Ta faza pa pomeni velik korak nazaj in s to fazo začenja — državna kriza. Kajti, Obznana je naperjena proti hrvatskemu narodu, ki tvori del, važen del naše države.
Zato bo treba zopet dolgega časa, zato bo treba velikega dela, da bomo pričeli zopet z razmerami, ki jih je očrtal prevrat.
Delavski r azred bo s podvojeno silo dvignil glas za politično svobodo in delavski razred bo s to parolo šel do svoje zmage.
Hišni lastniki rebellrajo.
Zbirajte za volilni sklad!
Na Štefanovo so sklicali hišni posestniki protestno zborovanje v ljubljansko Unionsko dvorano, da protestirajo proti odločbi ministrskega sveta glede podaljšanja veljavnosti stanovanjskega zakona in glede naloženih davčnih obveznosti.
Ni še dolgo tega, ko je bil obsojen na večmesečno ječo delavec, ker je vzkliknil: proč z zakonom o zaščiti države! Ta klic ročnega delavca je ogrožal po mnenju sodišča javni mir in red in ta klic proti zakonu o zaščiti države je bil baje jasen poizkus nasilne izpremembe družabnega reda.
Drugače je seveda z gospodo hišnih posestnikov. Ta gospoda sme po mili volji rebelirati in protestirati proti odredbam ministrskega sveta in tej gospodi je dovoljeno, da se na odredbe in določbe minstrskega sveta ne bo ozirala.
Ministrski svet je odredil, da ima obveljati do prvega maja v stano-vanjstvu stanje, ki ga je upostavil stanovanjski zakon. Tej odločbi pa se hišni lastniki nočejo pokoriti, tej odločbi se hišni lastniki ne bodo pokorili in — preko ministrskega sveta bodo uveljavljali svoje zahteve po zvišanju najemnin.
Hišni lastniki v Mariboru so že sklenili. Najemnina se zviša „za enkrat" za 100 odstotkov. Komur ta zvišana najemnina ne prija, ta bo pa šel na cesto. Sklep ministrskega sveta je za hišne lastnike — kos papirja.
Državna oblastva uveljavljajo proti delavcem, proti najemnikom avtoriteto. S pendrekom in are-stom se ubija in vtepa državna avtoriteta delavcem. Hišni lastniki pa smejo nekaznovano smešiti odločbe ministrskega sveta in v vprašanju, ki v resnici ogroža takozavni red in mir.
Vsled brezbrižnosti državnih oblasti so pričeli hišni posestniki že preganjati stanovanjske najemnike. Stanovanjski najemniki že dobivajo obvestila o povišanih najemninah. Po 200—500 odstotkov znašajo povišanja posameznih stanovanj! Naznanilom o povišanju najemnine pa je obenem pridejana grožnja: v nasprotnem slučaju pa boste šli na cesto.
V	neznosnem položaju se nahajajo stanovanjski najemniki. Brez zaščite so izročeni samolastnosti hišnih lastnikov. Državna oblast pa mirno gleda, kako rebelirajo proti njej hišni lastniki.
Zato bo morala državna oblast tudi mirno gledati, ko se bodo stanovanjski najemniki dejansko, fizično branili pred deložiranjem in izkoriščanjem.
Vsi tisti pa, ki so obetali svoje-časno z vso zgovornostjo, da bo » ukinjenim stanovanjskim zakonom oživela privatna gradbena delavnost, bodo sedaj lahko videli: »a gradnjo hiš kapitalistični razred sedaj nima denarja.
Rudeči blok združenih delauceo in kmet od !
Z velikim požrtvovanjem Ln sa-mozatajevanjem se je naši stranki vendar le posrečilo ustvariti rdeč volilni blok združenih delavcev in ikmetov. Iz poročil, ki jih navajamo, je razvidno, da bodo sodelovale v tem bloku vse večje in važnejše organizacije »Naprejeve« skupine in deloma tudi skupine bivših komunistov, ki so se naveličale brezumni« moskovske politike in taktike. Razume se, da bodo sodelovale tudi vse naše organizacije, tako da je že danes zagotovljeno, da bo že pri teh volitvah enotno nastopalo 45 dio 50 organizacij, dočim bodo le 3 ali 4 zaenkrat nastopale še izven bloka.
Težko nam je, da se ljubljanski kliki pri »Napreju« vendar posrečilo pritegniti še nekatere, pa čeprav samo tri ali štiri organizacije in da ni bil dosežen popolnoma enoten nastop. Na drugi strani nas pa tolaži dejstvo, da bodo po končanih volitvah uvidele tudi te organizacije, da je bila njihova taktika zgrešena in se bodo tudi one priključile združenim organizacijam.
Poročila iz vseh krajev so tako razvaseljiva, da smo prepričani, da bo proletariat že pri teh volitvah pokazal svoj gnjus inad politiko raznih meščanskih strank. Že pri teh volitvah se bo pokazalo, da pridobiva proletariat zopet politično moč, s katero bo morala jugoslovanska buržuazija računati. .
Priobčujemo nekaj poročil o voli vnem gibanju proletariata, da dobe naši citate! ji celotno sliko o položaju :
Šoštanj. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas dobro obiskan volivni ishod, na katerem je poročal s. F. (Svetek iz Ljubljane. V enournem govoru je razložil potek dogodkov po priobčenju šoštanjske resolucije, za katero so se izjavile skoro vse »Naprejeve« organizacije in tudi načelstvo naše stranke v imenu naših organizacij. Žalibog je klika pri »Napreju« to resolucijo, kakor tudi nešteto drugih, sabotirala, utajila in briskirala, skušajoč, da bi druge organizacije ne zvedele za plemenito hotenje Šoštanjskega proletariata obeh skupin.
Ali organizacije in proletariat je resolucijo z navdušenjem sprejel in jo bo tudi izvedel.
Po govoru s. Svetka se je priglasil k besedi s. A. Koradej, ki je bil delegat na kongresu »Naprejeve« skupine. Poročal je o neverjetnem zapostavljanju lastnih organizacij na kongresu in se izjavil za bojkot naprarn kliki, ki ne spoštuje niti volje svojega lastnega članstva.
Nazadnje je pozval s. predsednik shoda vse navzoče na agilno in složno delo za zmago rdečega bloka. Nabralo se je tudi 100 L)in za votivni sklad.
Črna. Na praznik Novega leta je sklical tukaj slabo znani Modern-dorfer maloštevilno obiskani shod, na katerem je hotel pridobiti navzoče za separatistični nastop.
■S. Štern je na shodu nastopil proti razbijaštvu in bral hude levite kliki, ki je sklep članstva iz črne briskirala in celo dovolila, da se je ‘tako dobrohoteča resolucija Črnjanov javno po »Napreju« cefrala po človeku, ki misli, da je bog, in sme zato po mili volji trgati sklepe članstva. Razun dveh ali treh zaslepljencev vztraja proletariat črne moško pri svoji resoluciji in bo odklonil separatizem.
Mežica. Kandidat Moderndor-fer bije okoli sebe kot zblaznel, ko vidi, da se članstvo in delavstvo noče več pretepati med seboj in se delavstvo ne navdušuje več za separatizem »Naprejeve« klike. V najslabšem slučaju bo najmanj polovica našega delavstva volila rdeči blok.
Celje. Delavstvo obeh skupin bo nastopilo pri volitvah enotno za rdeč blok. Popustili bomo vsak nekaj in spori bodo rešeni. Volja za zedinjenje je pri nas tako na višku, da ne bomo niti do volitev čakali, temveč bomo mogoče že v par dneh združili obe organizaciji v eno celoto. Naše geslo je: Združeni v trpljenju, združeni v boju in združeni v zmagi!
Maribor. Naše okrožje je bilo že do sedaj enotno, vendar se čutimo kakor pomlajene, ko vidimo, da bodo tudi ostali kraji enotno nastopili v rdečem bloku. Preteklo sredo 7. t. m. se je vršil sijajno obiskan zaupniški zl>or mariborske in okoliških organizacij. Poleg domačih referentov je nastopil s. dr. Milan Korun, ki je v zolo instruktivnem referatu opisal volilno gibanje proletariata in njegovih nasprotnikov. Disciplina in volja do požrtvovalnega dela pri nas na višini.
Zidani most - Radeče. Kakor znano, se je udeležil tudi naš zastopnik srezke konference Laškega sreza, ki se je vršila v Hrastniku. Konferenca se je izjavila za enoten nastop, s čimer se je naše delavstvo popolnoma strinjalo.
Tem večje ogorčenje je pa zavladalo, ko smo zvedeli, da je klika okoli Bernota to Skupnost odklonila in tudi pregazila sklepe srezke konference. Mi vstrajamo pri našem sklepu za enoten -nastop in poživljamo vse druge »Naprejeve« organizacije kakor tudi bivše komuniste, da izvedejo željo po enotnem nastopu. — Na seji zaupnikov v sredo smo določili našega kandidata in tudi predstavnike skrinjic. Poskrbeli bomo tudi za agitacijo v okolici.
Litija. Bemotova klika je poslala našim zaupnikom v podpis svojo kandidatno listo. Ker smo za enoten nastop in proti separatizmu, smo listo nepodpisano vrnili.
Trbovlje. Na srezki konferenci smo sklenili enoten nastop. Razume se, da ga bomo tudi izvedli, če je to kliki pri »Napreju« všeč ali ne. Trboveljski proletariat je medsebojnih sporov sit do grla.
Tacen. Naša organizacija je bila do sedaj priključena »Naprejevi« skupini. Izjavili smo se za rdeč blok in ker Bernot tega ni upošteval, bo ostal sam, mi gremo pa v rdeč blok, ki kandidira našega zastopnika na svoji listi. — Bernot nam je poslal v podpis svojo separatistično kandidatno listo. Preteklo nedeljo smo sklicali sestanek, da se pogovorimo, kaj naj napravimo s to listo. Po pojasnilih, s. Debeljaka je zavladalo nad razbijači delavske enotnosti tako ogorčenje, da so razljučeni delavci kandidatno listo razbijačev na drobne kose raztrgali.
V	Srednjih Gameljnih se je vršil na praznik Novega leta volivni shod, ki je bil brez lepakov in vabil vendarle sijajno obiskan. Govornik iz Ljubljane nam je poročal o delu za rdeči blok. Za ta blok so se izjavili vsi navzoči. Volivna agitacija napreduje pri nas nad vse razvese-
Ljubljanska okolica. Kandidat rdečega bloka s. Pavel Škerl uživa zlasti pri tobačnem delavstvu velike simpatije, ker je znan kot požrtvovalen sodrug, ki v najtežjih situacijah ni izgubil srca, ne volje in
možgan. Volivno shode, ki jih prireja so vsi zelo dobro izpadli. N av-dušenje za rdeči blok jo splošno.
Ljubljana. Ko smo zvedeli, da kandidira Bernot na separatistični listi za Ljubljano, smo se zopet enkrat od srca smejali. Že zadnjič ni mogel kandidirati, ker ni dobil 100 podpisov, ki so potrebni za vložitev kandidatne liste. Kako bo to sedaj ukrenil, ko so ga zapustili .razun dveh družin popolnoma vsi člani, nam je nerazumljiva uganjka, ki je menda niti on rešiti ne bo mogel.
Sicer se trudi slaboznani Kosec, da bi te podpise zbral, ali podpisati mu liste nihče ne mara. Ljubljančani poznajo Kosca še iz tistih časov, ko je bil predsednik naše Jugo-metalije, pa ga je morala izključiti in oddati sodišču, ker ni znal razločevati med mojim in tvojim. Po tem dogodku je bil nekaj časa miren. Končno je pa začel ustanavljati krščansko socialno kleparsko sekcijo, kjer jo bil včlanjen in je predsedoval tudi njenim sestankom, na katerih je Lombardno razlagal krščansko ljubezen, krščansko demagogijo. Pa še celo za klerikalce je bil nekoliko preveč pokvarjen, zato so ga izbacili iz organizacije.
Končno pa je našel pravo stranko, s katero se idejno strinja in ta stranka se je njegove sopomoči tako razveselila, da je napravila izjemo v svojem pravilniku, ki predpisuje 3-letno članstvo za člane načelstva in ga je izvolila v načelstvo, kljub temu, da je šele pred par tedni pristopil.
Pobiranje podpisov mu je — kakor nam poročajo — prekinila zopet policija.
Pravzaprav je to volivno nasilje, zato upamo, da bo »Naprej« že zastavil svoj »vpliv«, da ga r&ši, da bo nemoteno zopet zbiral potrebne podpise in druge reči. Dobro bi bilo, da ga tudi postavi kot »mučenika« na kandidatno listo — kajti čast onim, ki trpe za »materialistične« interese.
Volivno gibanje napreduje. Kar je dobrega in poštenega v proletarskih vrstah, je za rdeč blok. Zato zaključujemo naše poročilo z edinim pozivom:
V	boj za rdeč blok!
Kongres »Naprejeve« skupine.
Za kongres „Naprejeve“ skupine je vladalo tudi izven vrst te skupine precejšnje zanimanje. Kajti občezna-no je bilo dejstvo, da je bila politika bivšega načelstva v ostrem nasprot-stvu z željami in zahtevami organizacij in članstva. Vsi smo torej z zanimanjem pričakovali, ali bodo zmagale oragnizacije, ki so imele za seboj ogromno večino članstva, ali bo zmagal ozki krog voditeljev, ki se je krčevito opiral na aparat in na časopis. Izvršiti se je imela borba med demokracijo in autokracijo v stranki.
Že sklicanje kongresa se je izvršilo na način, ki je moral izzvati največje ogorčenje vseh pristašev demokratične misli. Naznanjen ni bil niti dnevni red, kar je gotovo uni-kum v zgodovini delavskih organizacij. Objavljena ni bila nobena resolucija in noben predlog, da organizacije ne bi mogle zavzeti svojega stališča dotičnega predloga.
Še več. Objavljen ni bil niti en predlog izmed neštetih, da bi se ne moglo zvedeti, kaj ta ali ona organizacija želi in zahteva. Edina resolucija sodrugov iz Črne je zagledala beli dan, pa še na to je uredništvo loonilo z največjim loparjem. Sicer pa živ krst ni mogel zvedeti za predloge raznih organizacij, v kolikor jih niso iz obupa objavljale v našem „Soci-alistu“.
Tako bojazen pred lastnimi člani, morejo imeti le ljudje, ki so vedoma grešili nad njimi. In boječ se njihove sodbe so se poslužili vseh trikov in
mahinacij, da zaduše vsako svobodno izražanje misli že v kali.
Že pri volitvi delegatov je vršila voditeljska klika take zlorabe svoje oblasti, da se ni čuditi, če je bil sestavljen cel „kongres“ pravzaprav iz članov bivšega načelstva in par ožjih pomagačev — vse drugo je pa ostalo doma. Cel kongres z razmeroma velikim načelstvom je štel reci in beri malo nad 20 oseb.
Da je bila volja članstva pri takem postopanju briskirana do najvišje mere in, da se v zgodovini delavskega pokreta še nikoli ni tako gazilo načelo suverenitete članstva, je več kot gotovo in dokazano dejstvo.
Če nekoliko analiziramo predloge in resolucije, ki so jih poslale razne organizacije, moremo šele prav presoditi, kakšen zločin se je izvršil na tem „kongresu“.
1. Organizacija v Šoštanju je poslala resolucijo, ki smo jo objavili v Socialistu, lastno glasilo „Naprej“ jo je seveda utajilo. Duh resolucije je bil tako blagodejn, da je izzval ne samo v „Naprejevi“ skupini, temveč v vsej delavski javnosti nov up na boljše čase. „Kongres“ je seveda pljunil na te svete občutke.
2. Resolucija sodrugov iz Trbovelj za enoten nastop je bila tudi utajena. Pa ne samo to. Trboveljska organizacija je poslala tudi predlog naj se na kongresu glasuje po številu članstva in ne po delegatih (kakor imajo strokovne organizacije.) Gotovo je, da je ta predlog toliko vreden, da se o njem razvije vsaj razprava
v	listu in na kongresu. To se ni zgodilo, nasprotno je bilo rečeno, da je predlog preveč trapast.
Kar se je pa zgodilo s predlogom, ki ga je poslala srezka konferenca „Naprejevih“ organizacij iz Laškega sreza (revirjev) pa presega vsa pričakovanja. Ta konferenca, ki je bila edino opravičena sestaviti predlog za srezkega kandidata, je to tudi storila. Kaj se je zgodilo? Voditeljska klika je ta predlog kratkomalo ignorirala in postavila drugega kandidata — takega, ki ga v revirjih komaj poznajo.
Delegata, ki je imel na kongresu zastopati predloge trboveljske resolucije so pa tako briskirali, da je že prvi dan — odšel domov.
3. Hrastniška organizacija je stavila predlog za enoten nastop, obenem pa tudi predlagala pravičen način razdelitve kandidatov po moči organizacije. Kaj se je zgodilo? Predlog so briskirali in utajili — delegata so pa pognali domov.
4. Celjska organizacija je istotako zastopala načelo enotnega nastopa — zato so jo izključili iz kongresa, kljub temu da šteje 50 agilnih članov. Delegat se je odpeljel v dno duše razžaljen nad krivico, ki se je zgodila članstvu, ki ga je imel zastopati.
5. Organizacija v Črni, ki je največja v Naprejevi skupini in šteje več kot četrtino vsega članstva te stranke, je stavila resolucijo, v kateri je zahtevala da se napravi enoten sporazumen nastop socialističnega proletariata. Obenem je pa zahtevala, da takrat ne smejo kandidirati oni, ki osebno napadajo po časopisju in ki zastrupljajo ddavski pokret.
Kaj so storil na to resolucijo? Pljunili so nanjo in postavili prav na vidna mesta (nosilce list) ravno one, ki jih delavstvo Mežiške doline na celi črti odklanja. To so Moderndor-fer, Bernot in Pastorek. Zlasti o Moderndorferju so razširjene že cele legende po Mežiški dolini tako, da je soglasna želja tamkajšnjega delavstva ne le, da ne sme biti kandidat, temveč se celo zahteva, da ga morajo kot škodljivca izključiti iz stran-kc
6. Ne dostaje nam prostora da popišemo dovoljno zločin, ki se je izvršil nad posameznimi organizacijami, zato se omejimo na konstatacijo, da so bile istotako briskirane tudi organizacije iz bivše Kranjske. Večina jeh organizacij se je udeležila tudi naše oblastne konference dne 14. dec. na kateri je bilo okoli 200 delegatov resolucije, za katero so brez izjeme glasovali tudi zastopniki Na-prejevih organizacij, je sklenjeno, naj se imenuje skupna lista:
Združeni delavci in kmetje SSJ.
Kaj je pa sklenil ta ljudi? Da bo vložil separatistično listo pod imenom:	Kandidatna lista
SSJ in KDZ., torej ravno nasprotno temu, za kar so se izjavili res pravi zastopniki kranjskega delavstva.
*
Našteta dejstva so le majhen odlomek nezaslišanosti, ki jih je izvršila maloštevilna klika nad svojimi lastnimi organizacijami. Višek brezvestnosti je gotovo dejstvo, da so prepovedali govoriti na kongresu članu od kongresa izvoljenega nadzorstva, ki je po vseh drugih organizacijah ne-
dotakljiv in ki hna edino dolžnost brez olepšavanj povedati vse grehe načelstva! No, niso mu le prepovedali govoriti — temveč so ga hoteli celo dejansko napasti.
Tak je bil torej ta kongres! Da ta kongres ni upošteval želja slovenskega proletariata je jasno, kajti on je debelo pljunil še celo na želje lastnih organizacij.
„Kongres“ ni sklenil sporazuma z nami, izvršil je brezprimeren diktat nad lastnim članstvom, nam je pa odgovoril na naš predlog približno takole:
Mi bomo postavili kandidate, vam pa milostno dovolimo, da agitirate zanje in jih volite!
Naj klika pri „Napreju“ ne misli, da bo tudi z nami pometala, tako kot je na tem „kongresu“ pomedla s svojimi organizacijami. Mi smo za sporazum — vsako diktaturo bomo pa z brezorimerno energijo zlomili.
Mi smo jim stavili še en predlog za sporazum. Ali to je bil zadnji, potem bomo pa prepustili slovenskemu ljudstvu obeh skupin, naj samo najde pot za enoten nastop in v enotne organizacije.
Potem pa zaoril klic:
Živela enotnost!
Živel rdeč blok!
Doli s kliko!
Razpis volivnih nagrad.
Da nudimo našim naročnikom in čitateljem v teku volivnega boja tudi nekaj zabave, razpisujemo s tem
volivne nagrade v skupnem znesku po 500 Din
ki jih dobe oni novi naročniki, ki najbolj uganejo, kak bo številčni izid volivnega boja v Sloveniji.
Kakor znano voli Slovenija 26 poslancev in sicer: Ljubljana 1, ljub-Ijaneko-novomeško volivno okrožje 10 in mariborsko-celjsko volivno okrožje 15 poslancev. Več kot deset strank se bo poskušalo v tem boju in za tiste, ki pogode, katere stranke bodo dobile poslance in koliko, so namenjene zgorajšnje nagrade. Razdelitev nagrad se izvrši takoj po volitvah, ko bo znan uradni izid volitev.
Pogoji so sledeči:
1. Kdor hoče nagrado dobiti, mora imeti naročnino za Socialista vsaj do konca marca 1925 plačano.
2. Oddati mora najkasneje 6. februarja 1925 na pošto dopisnico oz. pismo, naslovljeno na Upravo So-
cialista v Ljubljani, Vidovdanska cesta 2, v katerem nam sporoči:
Katere stranke in koliko poslancev bo vsaka teh strank dobila 1. v
Ljubljani; 2. v ljublj.-novom. in 3. marib.-celjskem volivnem okrožju.
3. Došle odgpvore bomo pregledali in bomo znesek po 500 Din razdelili med one, ki pogode točen izid volitev. Ker bo takih točnih rešitev brez dvoma silno malo, morda samo ena ali dve, bo nagrada za pravo rešitev zelo lepa.
4. Za slučaj, da ne dobimo niti ene popolnoma pravilne rešitve, kar je zelo verjetno, bomo znesek po Din 500 razdelili med 10 onih tekmovalcev, ki se bodo s svojim ugibanjem resničnemu izidu volitev najbolj približali.
5. Imena nagrajenih tekmovalcev in njihove cenitve objavimo v Socialistu, da bo zamogel vsakdo kontrolirati pravilno razdelitev nagrad.
6. Vsak naročnik sme poslati le
eno rešitev.
Uprava Socialista.
tovna javnost, da bo izvajal Mussolini nujno konsekvenco in demi-sioniral. Tega pa Mussolini očividno še ne namerava storiti, marveč, začel je zopet z najbrezobzirnejšiin preganjanjem opozicijonalnih strank. Odredil je aretacijo nekaterih na-sprotniških časnikarjev, ustavil izhajanje njemu nevarnega časopisja in fašistovske čete so demolirale nekatere tiskarne. V istem času pa nalaga vrhovni fašistovski svet vsem fašistom najstrožjo »discipli-no“, opozarjajoč jih na važnost in in resnost trenotka. Musolini bo izvedel tudi rekonstrukcijo kabineta in zato so podali vsi ministri deml-sijo. Mussolinijevo početje jasno priča, da se bliža konec Mussolinijevim avanturam in da bodo dogodki prihodnjih mesecev neizpodbitno izpričali absurdnost in neprimernost absolutističnih režimov.
Otvoritev nemškega parlamenta. V pondeljek, petega januarja je pričelo redno zasedanje novoizvoljenega nemškega pariamenta. Pisali smo ob izidu volitev, da je socialna demokracija dosegla sicer naravnost presenetljive uspehe, da pa se celotno razmerje glasov v parlamentu ni bistveno izpremeni-lo. Zato je tudi še danes negotovo, če bo uspelo setaviti delovno večino. Računa se s tem, da bo sestavil Marx izvenparlamentamo vla-
Za naš tisk.
(Pameten in umesten predlog.)
Iz Trbovelj smo prejeli dopis, lki ga vsled važnosti priobčujemo. Dopis se glasi: »Cenjeni sodrugi pri uredništvu in upravi!«
Večkrat sem že bral v »Socialistu« o potrebi dvakratnega izdajanja našega lista tedensko. Tudi jaz ®o pridružujem temu mnenju in pošiljam obenem tri nove naročnike. Zajodno pa stavim naslednji predlog: Vsak, in teh je mnogo, si želi večkratnega izdajanja našega lista, ali nobeden izmed teh ne gre takoj k izvedbi in uresničenju to želje.
No vem koli-ko sej, sestankov in shodov lahko priredimo, pa če ne bomo šli praktično na delo, ho ostalo vse pri besedah in pa na papirju. Zato mislim, da napravimo tole:
1.	Vsak, ki si želi dvakrat tedensko »Socialista«, naj v najkrajšem času pridobi še enega naročnika.
Za zaspance bomo skrbeli pa tisti, ki bomo poslali po tri ali več novih naročnikov.
2.	Vodi naj se točna evidenca, kdo je nabral nove naročnike, da bomo znali, kdo je za večkratno izhajanje, kdo pa ne.
Le na ta način bomo prišli od govorjenja in želja do dejanj. Zavedati se moramo, da le če bo veliko naročnikot, bo lahko izhajal naš list večkrat in pa da bo lahko vršil tisto izobraževalno in vzgojno delo, ki mu pripada. Zato pa kličem ■vsem, ki si žele »Socialista« dvakrat na teden: na delo!
Opomba uprave: Se priključujemo predlogu sodruga iz Trbovelj in pričakujemo, da se njegovemu povabilu odzovejo vsi tisti, ki žele našemu tisku razmaha. Zato tudi mi kličemo, na delo za naš tisk!
Iz politike.
Politični položaj.
Dnevi za vlaganje kandidatnih list potekajo, kandidatne liste pa rasejo. Krepko se uveljavlja v političnem boju Socialistična stranka Jugoslavije in odločno stopa slovenski proletariat v volivni boj.
Žerjavovi demokrati delajo »šti-numgo« z ad hoc sestavljenim, Kinrsvarjonim nacionalnim blokom in z ad hoc sestavljenim blokom bratskega sporazuma nastopajo proti njim narodni socialisti, Da-vidovičevci in njim enaki. — Posebno politiko vodi dr. Ravnihar, račune je zmešal Prepeluhu znedi-čar Muren iz Novega mesta. Pa divja boj med Prepeluhom in Murnom, kdo je večji in boljši republikanec, kdo bo prvi prisegel kralju zvestobo v parlamentu.
Težke čase preživlja tudi Pucelj in njegova žlahta. Štajerski Drofenik je doumel pravilnost in nujnost narodnega edinstva in zato odklonil Kranjčevo kandidaturo v zeleni Štajerski. Njegov politični kredo je pač: Jugoslovani smo en narod, Kranjci in Štajerci pa smo posebne, nezdružljive, pasme.
V	vseh strankah je razkroj. Brez idej, pa se zato tem bolj uveljavljajo špekulanti, tem bolj uveljavljajo osebni dobičkarji. Vsi pa računajo na delavske glasove, vsi računajo na delavčevo neumnost. Da bi bil napačen ta njihov račun!
Kriza fašizma. Matteottijev umor je povzročil propast italijanskega fašizma. Vsaj so pri umoru sodelovali najodličnejši člani Mussolinijevega fašizma in Mussolinijev zaupnik Rossi je bil med glavnimi krivci. Mussolini pa je hladnokrvno izročil Rossija in zatajil svojega prijatelja. Sedaj je opozicija izdala Rossijev memorandum, v katerem očita Mussoliniju neposredno krivdo na najrazličnejših fašistovskih grozodejstvih. Rossijev memorandum je izzval seveda največjo senzacijo in le še povečal akutno krizo fašizma. Kljub temu pa Mussolini ne namerava odstopiti. Zato je opozicija sklenila, da postavi Mussolinija pred redno sodišče. Dnevi fašizma v Italiji so šteti.
Mussolinijev obupni odpor. Po Rossijevih senzacionelnih odkritjih in vehementnih napadih opozicio-nalnlh krogov je pričakovala sve-
do, ki bo skušala dobiti večino »v parlamentu. — Otvoritev prve parlamentarne seje se jo vršila mimo in — vse nemško časopisje pov-darja, da so prešli tokrat tudi komunisti na pot parlamentarnega boja.
Delovanje češkega parlamenta.
Koalirane češke stranke so pričele is posvetovanji o bodočem parlamentarnem delovanju. Po dosedanjih razgovorih in razpravah sodeč, bodo izvedle koalirane stranke v pomladanskem zasedanju precej obširno in dalekosežno izpremembo volinega reda. Pri tej izpremembi hočejo uveljaviti favoriziranje velikih strank in preprečiti lokalne kandidatne liste. — V socijalno-po-litičnem pogledu se bo pečal parlament predvsem z zakonom o stanovanjih, z gradnjo stanovanjskih hiš, pokojninskim zavarovanjem zasebnih nameščencev, ureditvijo nedeljskega počitka in plačanega letnega dopusta.
Koliko je socialističnih poslancev? Socialistične stranke, ki so priključene Londonski internacionali imajo skupno 1020 poslancev in sicer v Angliji 151, v Nemčiji 131, Franciji 102, Švedski 104, Avstriji 68, Finski 60, na Danskem 55, v Belgiji 68, na Poljskem 41 in na Češkem 82.
Tedenske vesti.
Nacionalni blok tudi v Ljubljani. Da rešijo državo in spasijo sebe, so skovali tudi v Ljubljani nacionalni blok in postavili listo. Za nosilca nacionalnega bloka so postavili gospoda Mohoriča, za njegovega namestnika pa Pucovega svaka inž. Šapljo. Naj bo, kakor hoče, pristaviti pa moramo: čudni, zelo čudni so botri in kumi ljubljanskemu nacionalnemu bloku. Bloku je kumo-val g. dr. Friderik Lukan, ki so ga nacionalisti metali iz gostilen in o katerem je pisala »Orjuna« zelo grde stvari. Blagajnika piri tem bloku pa igra famozni Zupanc, ki je prejadral že vse stranke, ki je imel že s precejšnimi blagajnami posla in katerega je celo »Jutro« preklicalo in zatajilo. Dober tek vsem onim, katerim se pri taki pisani družbi ne obrne želodec.
Zakaj kriče klerikalci? Nad Radičevo aretacijo se seveda razburjajo tudi klerikalci. Pravimo pa: to razburjanje je umetno in pravimo še: Radičeve aretacije so sokri-
vi	ravno klerikalci. Proti Radiču jo uporabila Pašič - Pribičevičeva kamarila zakon o zaščiti države. Zakaj pa niso klerikalci takrat, ko so sedeli v vladi in tvorili parlamentarno večino, razveljavili tega zakona? Ej, ej, klerikalcem bi ravno tako dobro in prav prišel zakon o zaščiti države, samo, če bi še imeli oblast v rokah! Zakaj se potem razburjajo klerikalci, če bi oni počeli ravno take svinjarije, kot jih počenjajo sedaj režimovci.
Stanovanjska zaščita v Nemški Avstriji. Prihodnji teden bodo razpravljali v dunajskem parlamentu o predlogu krščanskih socialistov, da se temeljito izpremeni stanovanjski zakon in upostavi skoro popolna svoboda hišnih lastnikov. Socialna demokracija je napovedala proti temu predlogu seveda najhujši boj in pričakovati je zato na Dunaju še burnih dogodkov. Kedaj bodo tudi pri nas uvideli vsi delovni sloji, ki so navezani na tuja stanovanja, da so le socialistične stranke dosledne zastopnice njihovih interesov?
S.	Edvard Bernstein znani nemški socialist in delavski voditelj je praznoval 6. januarja svoj 75. rojstni dan. Ker je bil Bernstein med voditelji nemškega socialističnega proletariata, je bil pod Bismarckom hudo preganjan in bil končno izgnan tudi iz Švice. V svojem pregnanstvu je prišel v ožje, prijateljske odnošaje z Marksom in Engelsom in izdal je tudi izčrpno in temeljito izdajo Lassallovih del. O njegovih delih in spisih, predvsem pa o razmerju med njim in Kaut-skyjom bomo prilično pisali obšir-
neje. Vsaj je tako potrebno, da proučavamo naše prvake.
Gustinčičeva aretacija. Vsi meščanski časopisi so prinesli dobesedno enako notico, da* so Italijani aretirali v Ajdovščini inž. Gustinčiča. Če so ga aretirali, ni prav, če pa ga niso aretirali in je bila le od njega lansirana v List, pa tudi ni prav. Nam se namreč čudno zdi, da aretirajo Gustinčiča vedno ob pravem času. Kaj pa če se je umaknil pred ljubljansko meglo in delom za slovenski proletariat na pomlad v solnčno Goriško, z aretacijo pa vara sodruge?
»Slovenec* se nas socialistov vsak teden vsaj enkrat spomni, bržčas zato, da pripravlja teren za skupen nastop »protirežimskih strank« z režimskim radik. dr. Ravniharjem na čelu in pa zato, ker so pri „Slovencu“ dobili očividno kako novo uredniško moč, ki je vzela nas socialiste prav posebno na piko. Prav hvaležni bomo „Slovencu“, če bi hotel očitke, da so vsi socialistični voditelji vseh struj — torej tudi ti, Bernot — podkupljeni, podpreti s kakimi številkami, da bomo saj vedeli, za kake pare da so nas naši voditelji Žerjavu in Pašiču prodali.
»Inšpekcija Rada in radnički
povjerenlci“ je naslov brošure, ki jo je izdal uradnik Inšpekcije Dela v Banjaluki Ibrahim Džafčič. Brošura vsebuje kratek pregled delavske zaščitne zakonodaje ter svrhe in značaja Inšpekcije Dela, ki ga je avtor svoječasno podal v obliki referata na I. konferenci delavskih obratnih zaupnikov v Banjaluki dne
6.	aprila 1924. Knjižica obsega 50 strani in jo je izdala Štamparija „Glas“ d. d. v Banjaluki.
Trgovski nastavljene® in tatvine v trgovinah. Če gledamo, kaj počenjajo trgovci s svojimi nastavljenci in slišimo potem o večjih tatvinah in poneverbo, takrat obžalujemo trgovsko nastavljence. Ne zavedajo se svojega položaja, pa so ne organizirajo v svoji stanovski organizaciji, ki bi priborila življenskim potrebam in napornemu delu odgovarjajoče plače.-Zato pa imajo trgovski nastavljenci brez izjeme naravnost beraško plače. Nastavljenci-se sramujejo socialističnih strokovnih organizacij, boje pa se tudi zamere pri svojih delodajalcih. Bog varuj če bi predsedniki trgovskega gr e mi j a zvedeli, da so njih nastavljenci druzega političnega mišljenja, kakor pa gospodi šefi. Vsled tega so trgovski nastavljenci na primer v Celju razdeljeni v svojih nazorih v dva tabora: eni so slovensko drugi nemško nac.ional-
Stran 4
„S O c I A L I S T“
nega prepričanja. Plače jim določujejo gospodje šefi po mili volji. Ali še ne čutite trgovski nastavljene!, da ste sužnji1? Zdi se Vam, da ste veliki gospodi, reprezentanti srednjega stanu. Vsled tega vas je sram združenja z umazanimi in ravno tako izkoriščanimi delavci. V svoji domišljiji si predstavljate, da ste posebna kasta izkoriščanih. Vi dobro veste, da se gospodi šefi brez razlike narodno pripadnosti bojijo močne socialistične strokovne in politične organizacije. Ker se šefi teh organizacij bojijo, se jih
bojijo tudi nastavljene!, akoravno vidijo in čutijo, da z beraškimi plačami ne morejo shajati. Namesto razrednih bojevnikov in junakov pa se zgode slučaji, da se danes eden, jutri drugi ugleden nastav-Ijenec spozabi tako daleč, da pride končno ob svoj kruh in v zapor. Branite svoj ugled s tem, da se organizirate in zahtevajte z vzvišeno glavo svojih pravic. Spominjamo vas na Aškercev izrek:	zahtevaj,
nič ne prosi! Visoko glavo nosi!
Trgovsiki nastavljenec.
£»OFISI.
Studenci pri Mariboru. Pred par tedni je napadel Studenčane na prav nesramen način v Narodnem gospodarju tukajšnji novopečeni Radikal. Skriva se sicer za hrbtom uredništva, vendar je nam ta gospod prav dobro znan. Da si svojo radikalsko jezo malo ohladi, je v svojem članku nahrulil kar povprek vse, kar ne trobi v radikal-ski rog. Kot prvega je vzel na muho Divjaka, kateri je baje delal nočni nemir, in v svoji pijanosti preveč govoril črez meje, za kar se bo moral samoumevno tudi zagovarjati. Ta radikalski gospodek je mnenja, da je sličnih nočnih nemirov kriv občinski urad, češ, da proti takim nemirnežem premalo strogo postopa. Pozabi pa, da tudi po večjih mestih, kjer mrgoli policajev in civilnih dektetivov nočni nemiri niso nič kaj novega. Nadalje opozarja občinski urad, naj postavi stalnega občinskega redarja, kateri naj pt>-noči nadzoruje raznovrstne veselice, in tudi druge lokale. Ljudje, ki pridejo s tem gospodom večkrat v stik, trdijo namreč, da reflektira on sam na to mesto kot redar. Kar se tiče njegovih zmožnosti, smo mi mnenja, da bi zadostovale, saj je bil avstrijski feldvebel in pozneje še celo baje „Bezirkshauptmann“, nekje v Srbiji, kakor se sam prav rad
pohvali. Po izjavi nekaterih gospodov iz delavnice drž. železnice pa bi ga tudi tam prav lahko pogrešali. Torej novi občinski redar je fertig. Od zanesljive strani smo slišali, da se je pri seji občinskega odbora ta gospod izrazil, da ima on občinski proračun v malem prstu, pozabil pa je zraven, kako se je on kot občinski blagajnik leta 1921. pri proračunski seji tresel kot šiba na vodi, in mu je pot kar curkoma tekel po obrazu in če bi mu ne bila priskočila na pomoč sodrug župan Kaloh in občin, odbornik gospod Alt, bi bil postal nezavesten. Zato Vam go-spodine dopisnik svetujemo, da se pomirite, ne povišujte se, ker to Vam lahko škoduje. Socialiste pa pustite na miru, drugače Vam bomo pošteno navili ušesa.
Notranje Gorice. Na Novega leta dan se je vršil pri nas dobro obiskan votivni shod Socialistične stranke Jugoslavije. Zborovalci, katerih je bilo okoli sto, so se soglasno izrekli, da bodo šli kot en mož v boj za listo Združenih delavcev in kmetov SSJ. Na shodu sta poročala srezki kandidat s. Pavel Škerlj in pa s. Uratnik. Oba govora so delavci in mali kmetje vzeli z odobravanjem na znanje. Na shodu se je nabralo tudi za volivni shod pod geslom: »Za rdeči blok.«
Iz uprave.
Sodrug iz Trbovelj nam je poslal dopis, katerega priobčujemo. V tem dopisu je točno orisal, da si pač vsi želimo dobrega delavskega tiska, da pa to ostane samo želja in nič drugega. če pa hočemo, da se ta želja tudi uresniči, potem mora vsak po svojih močeh pomagati.
Tudi uprava se pridružuje klicu tega sodruga in prosi vse, ki žele, da bi ».Socialist« izhajal vsaj dvakrat tedensko, da pomagajo in pridobivajo novin naročnikov.
Ta naloga ni težka. Vsak ima znanca., prijatelja, ki še ni naročnik, naj ga pridobi in pošlje točen naslov na upravo »Socialista«, Ljubljana, Vidovdanska c. 2 in s tem je dovršil svoje delo. Sodrugi, čitatelji na delo!	Uprava.
Krajevnim organizacijam kakor tudi posameznim zaupnikom sporo-
Topolavec Anton . . .	. Din	10.—
Rozman Alojz, gostilna	>1	50.—
Gerdej Lenčko ....		5,-
Mordel Ulrik		• ♦♦	5,—
Paher Ivan 		* ll	3.-
Zupanc Fr			9,50
Perdih Fr			6,—
Mifflgeč Valentin . . .	• JI	3.—
Kanauf Zofka ....		1.50
Krobl			1,—
Jelenko			3,—
Stanou&chek 			5,—
Švab Mirko 			3.—
Dražil			20.—
Prosen Jožef 			fi.-
Prosen N			3.—
MVoschang: Ivan . . . .		3.50
Prosen Jakob ....		5.50
Terdina Matevž ....		2.-
Engler Fritz			3,—
Robič Pankracij . . .	• II	20.-
Skupaj .	Din 10.126.65	
čamo, da morajo sporočiti vedno pravočasno tajništvu vršitev voliv-nih sestankov in shodov, da zamo-remo poslati govornika im pa objaviti v listu. Prirejajte pridno manjše sestanke. Zbirajte ob vsaki priliki za volivni sklad. Sodrugi na delo! Vse je odvisno od našega, dela in požrtvovalnosti.
ZA TISKOVNI IN VOLIVNI SKLAD.
Do sedaj nabranih . . . Din 9.833.90 Ropret Andrej, Tomačevo „	10,—
Svetek Franc, na blok
št. 118..........................  50.-
Gros Franc, na blok
št 16............................  50,-
Na shodu v Notranjih goricah nabranih na blok
št. 164 .......................... 29.—
Na nabiralno polo nabral s. Topolavec od sled. ss.
Skromni klerikalci.
V nedeljo, 4. januarja se je vršil volivni shod SLS v Mariboru, na katerem je nastopil sam vojskovodja črne armade dr. Korošec. Brez vriska in bleska, čisto »skromno« se je priredji v bančnih prostorih zaupni sestanek, na katerega so bili povabljeni samo »somišljeniki«. Sicer je prišlo nekaj radovednežev, ti pa so bolj občudovali in gledali klerikalnega generala kot pa njegov govor. Naš skra-hirani Vranglovec se povsod dru-
fod več klati, doma ga pa vidimo večjemu, kadar pride po mandat. ■Naš Tone ustvarja raje »avtonomijo« v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu.
S težkim srcem je prišel naš duhovni oče Antonius na ta volivni sestanek ožjih somišljenikov. Vsaj je prišel popolnoma praznih rok. Iz žepa je privlekel samo zmečkano papirnato avtonomijo, kamor jo je bil spravil 19. marca 1923. Vodja SLS je tokrat skušal obrniti pozornost navzočih na vladino nasilje in to mu je sedaj ravno prav prišlo, če tudi mi povedal, da nasilje ni nasilje samo tedaj, kadar ga izvaja Pašič, ampak tudi tedaj, kadar ga vrši — Korošec. Nasilje je nasilje in korupcija je korupcija, naj prihaja od radikalov ali pa od slov. klerikalcev. Jugoslovani, delavci, železničarji, ne bodo tako hitro pozabili nasilja, ki so ga_izva-
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Vidmar.
Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
jali Korošec-Brejc, Remec in Leskovar 1. 1920 nad proletarijatom
Jugoslavije — ko so na delavce streljali in so jih Koroščevi žen-darji preganjali, zapirali, samo zato, ker so Korošcu smrdeli po — komunizmu.
Čez vse to je naš duhovni oče pustil travo rasti. Toda na tako brutalno poteptanih tleh trava ne rase. Takrat je bil dr. Korošec za centralizem, ko je s Pašičevo radikalno stranko delal na skrivnem v Zagrebu Markov protokol, s katerim je dal vso moč v državi eni tretjini ljudskih zastopnikov t. j. radikalom, ki so nad eno leto nemoteno in neovirano vladali. Edin pogoj je stavil takrat Korošec, da ne pridejo njegovi drugi nasprotniki do korita in pa, da bo 'SLS svobodno razpolagala z — žandarji v Sloveniji.
Vse so tigri nesramno izdali, saj so pripravljali proračun, v katerem so odmerili za vojaštvo mesto dosedanjih dveh, štiri milijarde dinarjev! Pa tudi na slovenske »fante« v Macedoniji se klerikalci niso zmislili.
POSLANO.
»Jutro« z dne 7. januarja je priobčilo poročilo o predavanju dr. Jože Bohinjca na Izlakah pri Zagorju. Ne spuščam se v polemiko o ten famoznem poročilu. Ugotavljam le, da je v pravilnku o bratovskih sklad-nicah toliko temnih, za delavca ne-sprejemljivh točk, da daleko ne odtehtajo onega dela, ki ureja pokojninsko vprašanje rudarjev. Opozarjam samo na določilo, ki omogočtije podjetnikom pri eventualnem mezdnem gibanju ali stavki, ki bi trajala nad 6 tednov, da spravi vse delavce ob njihove pridobljene pravice, četudi bi služili že po 10, 20 in več let. Če je to moderno, prepuščam to dr. Joži Bohinjcu in »Jutrovemu« dopisniku.
Zagorje, 8. jan. 1925.
M. Cofabl.
Zahtevajte povsod
»Jadran*
terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše.
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo«, si prihranite mnogo denarja. Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni.
£
P
t/>
o
s-
Ofl
e
w
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
Gaspari 4jr M^anninger
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48
S
bo
-«
o
(A
P
Dve zidani hiši z večjim posestvom
za 100 dinarjev
dobil bo lastnik naše srečke, katerega bo zadel žreb.
Srečke razpošilja Prostovoljno gasilno dru-štvo v Strnišču pri Ptuju, proti vpošiljatvi zneska za srečko, ter Din 3-— za priporočeno pošiljatev.
Priporočamo vsem gospodinjam
it
Kroje po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode razpošilja
Knafelj Alojzij
učitelj krojaStva
Ljubljana, Krlževnlška ul. 2.
»9
H D RIH
ječmenovo ljudsko kavo, dvojno sladno rženo dvojno sladno ječmenovo j;Sidro“ kavo.
ZBhtBiBjtB jo povsod! ===== ZahtBVBjtB jo povsod!
ČA.1 V DRUŠTVU
*AT<V
i »roBENEM NAjriNUsr