Posamezna Itevfl«. ka 1 Din mesečno, ie »prejema list v npr« »i, naročnina 4 Din, na dom io po potti dostavljen list S Din. . Celo« letna naročnina j« 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inss-ratom po dogovor« tarjcva ul. it. 6 lil. SLOVENEC Telefon št. 2050 in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica itev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 2992 1000 mrličev v eni ulici Grozne posledice letalskih bomb v Šangaju Japonci pošiljajo nove armade iz Mandžurije na Kitajsko Šangaj, 13. avg. TG. »United Press« poroča o strahotnem krvoprelitju, ki so ga povzročili prvi boji med Kitajci in Japonci v mestu šangaju in v predmestjih. Samo v Tibetski ulici so našteli do 1000 mrličev, ki leže vsevprek. Ponekod so našli cele kupe mrtvih vojakov, do sedem mrličev drugega nad drugim. Varnostno službo po mestu so prevzeli ameriški prostovoljcu Kitajski bombniki, ki so leteli nad mestom, so slabo merili in se je zgodilo, da sta padli dve težki bombi v Pekinško in Nnnkin-ško ulico. Ker je na teh ulicah promet zelo močan, sta bombi ubili 700 ljudi, koliko pa sta jih ranili, še ni bilo mogoče dognnti. Pogled na Nankinško ulico je strašen. Človeška trupla leže vsa razmesarjena vsevprek. Zidovje hiš je .vse s človeško krvjo poškropljeno. Kitajci bombardirajo japonske bojne ladje šangaj. 15. avgusta. AA. Včeraj popoldne kmalu po 16. uri (po osmi uri zjutraj po srednjeevropskem času) so kitajska letalu močno bombardirala japonske vojne ladje vsirlrane na reki Huangpu in japonske postojanke. Mnogo bomb je padlo v okraj Sečuel v soseščini japonske vojašnice. Nekaj bomb je udarilo v neposredno bližino Izume, ki se je vsidrala lik pred japonskim konzulatom. Na obeh obrežjih reke Huangpu.ja je nastalo več požarov. Protiletalski topovi in strojnice povzročajo oglo-šujoč. ropot in paniko po ulicah v mednarodnih koncesijah, v katerih se jc zbralo veliko beguncev. Dve bombi sta padli na ozemlje francoske koncesije. Mnogo ljudi je bilo tam ubitih in ranjenih. Med ranjenci je tudi telefonist lla-vasove agencije. Ena izmed obeh bomb je eksplodirala v bližini Palace-llotcla. Zaenkrat še ni bilo mogoče dognati, ali aiso morda japonska letala odvrgla ti dve bombi na področje francoske naselbine. Zvečer so je izvedelo, dn nameravajo Japonci odpeljati svoje državljane iz japonske naselbine v šangaju in da čakajo le še na boljše vreme ter parnikc, ki zaradi tajfuna na morju ne morejo bliže. Medtem je v šangaj prispelo več novih oddelkov francoskih in angleških mornariških strelcev. Od vseh strani prihajajo sedaj bojne ladje raznih držav v Šangajsko luko. Po/.ari sc širijo na vseh koncih in krajih. Največji so v bližini severne postaje in v mestnem okroju Kjangvanu. Topniški dvoboj se med tem intenzivno nadaljuje zlasti na gričevju severno šapeja. Vse trgovske ladje so že včeraj zapustile šangaj. tako da se sedaj v luki nahajajo le vojne ladje. Včeraj popoldne sta dve japonski letali bombardirali letališče Huagjao. Tri bombe so padle na prostor med hoteloma Katajem in Palas-hotelom. Mnogo ljudi je bilo ubitih. Japonci na umika Položaj na bojišču sc šc zmerom ni ra/.-čistil. Na čapejski fronti so Kitajci prestavili svoje prve linije tako, da tečejo sedaj spored-no z železniško progo. Japonci so izpraznili svojo vojašnico, okrog katere so divjali boji vse do poldneva. Na sektorju Jangceju so bili glavni boji okrog hipodroma. Hipodrom je po-lovno zamenjal gospodarje. Ista usoda je doletela tudi japonske tovarne v bližini. Na koncu so bili Japonci prisiljeni docela umakniti sc iz njih. Po informacijah poročevalca Agencije Central News je kitajskim letalcem včeraj popoldne. uspelo pregnati pet japonskih topovnjač, ki so blizu Liumon, 20 km severnozapadno od Vusunga, poskusile izkrcati več oddelkov japonske vojske. Ena izmed teli ladij se je potopila. Po informacijah agencije Reufer je prispela včeraj v šangaj angleška vojna ladja ;>Ply-mouth< z viccadmiraiom sirom Charslom Litt-leom, glavnim poveljnikom angleškega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu. Viceadniiral je takoj šel v hotel -»Metropol«, ki leži v neposredni bližini angleškega generalnega konzulata. Tum je bil takoj posvet zastopnikov vseh angleških vojaških in konzularnih oblasti v Šangaju. Angleška križarka Cunderland pn se je umaknila z reke Vusung v bližino pri- stanišča Vusung in se tam zasidrala zu nekim manjšim otokom. šangaj, 15. avgusta. AA. Danes popoldne ob 15.30 (po srednjeevropskem času ob 7.'M) zjutraj) so kitajska letala znova pričela napadat" japonske vojne ladje. Japonsko protiletalsko topništvo je takoj reagiralo na napade. Ena izmed japon. granat je eksplodirala nad Vang-puom na meji mednarodne koncesije. Japonska poročila Tokio, 15. avg. A A. (DNB) Japonsko ministrstvo vojne mornarice je včeraj popoldne objavilo komunike, v katerem pravi med drugim: Čeprav so Kitajci zakrivili incident, ki se je pripetil nn letališču v šangaju. kitajska vlada noče priznati, da je krivda nn njeni strani, nego s svojim agresivnim zadržanjem povzroča, da se položaj v šangaju zmerom bolj poostruje. Japonska je s svoje strani popolnoma tolerantna glede na mednarodni značaj Šangaja. Komunike pravi nadalje, dn je imelo japonsko vojno poveljstvo vprav včeraj konferenco, na kateri se jc posvetovalo po predlogu tujih diplomatov glede posredovalne nkcije. Sklenjeno je bilo, dn se izdajo le obrambni ukrepi in da se ne ho ničesar storilo proti kitajskim letalom, ki so se včeraj spustila daleč nnd področje inozemskih koncesij v šangaju. 10 kitajskih napadalnih letal je včeraj dopoldne ob It napadlo japonske vojne in trgovske ladje, generalni štab japonskega vojnega poveljstva, poveljstvo tehnične službe za i/.krca- vanje japonske vojske na Kitajskem in japonski generalni konzulat. Japonska mornarica je bila le zaradi tega prisiljena, dn i/da najpotrebnejše ukrepe, ki hi pa vendar nekaj zalegli. Japonsko vrhovno poveljstvo sicer obžaluje. da mora seči po takih sredstvih, vendar spričo položaja ni mogoče postopati mileje. Tokio. 15. avg. AA (lluvus) japonski zun. minister llirota je poslal kitajskemu poslaniku posebno protestno noto /uradi blokade tuiili ladij na Jangcckiangii. Kakor /mino so Kitajci <>|| i/livu reke potopili več svojih starih ladij, tako du preko njih večje ladje ne morejo ne po roki nuv/gor ne / nje na morje, llirota je nadalje izjavil novinarjem, dn lio japonska vlada danes dokončno sklennla o ukrepih, ki naj se izdajo zaradi kitajskih letalskih napadov na japonske stavbe in vojne ladje v šangaiii. Dobro poučeni krogi sodijo, da bi japonska vlada zaradi tega prav lahko napovedala vojno Kitajcem. Kitajci vrgli nazai Japonce pri Nankavu šangaj, t", avgusta. A \. Agencija Central Nows je razširila vest iz Pnotinga. da je bila ofenziva Japoncev proti Nankovškemu prela/u, ki je trajala cele tri dni, končno strta. Japonske čete se umikajo proti Cnngpingii v pokra-jini llopej. Čnugping le/i tO km ju/nov/hodno od Nanko\a. V tej bitki je bilo ubitih okrog tisoč Japoncev. Kitajci so Japoncem zaplenili poleg drugega orožja ludi šest tankov. Minister Stošovič o konhordatu ,, Borba proti katoliški in pravoslavni cerkvi ter proti Jugoslaviji ..." Novi Sad, 15. avg. Danes sc jc Iu v veliki dvorani kinematografa Hapag vršilu banov in-skii konferenca JRZ. Konferenco jo otvoril in vodi I narodni poslaaec Branko Nikolie, ki je hkratu zastopal odsotnegu kmet. ministru Stan-koviča. Na konferenci je imel prosvetni minister Stošovič glavni govor. Ha/on njega je govorilo še več narodnih poslancev in zastopnikov posameznih okrajev v banovini. Prosvetni minister Stošovič je govoril o sedanjem političnem položaju in je naglasil. da je treba /a upravo države razpolagati tudi s hladnokrvnostjo. Poudaril je, dn borba, ki se je pričela v Belgradu. ni bila naperjena samo dr. Stojadinoviču in JRZ. nego (udi proti pravoslavni, kakor tudi proti rimskokatoliški cerkvi in celo proli Jugoslaviji. O priliki sprejema konkordatn so nastopili ogorčeni sovražniki in države in iz tujine. V tej borbi so sc združili parlamentarna in izvcnparlnmenlarna opozicija. Borba se je prenesla v patrijuršijo. od tnm pa na ulico. 90 odstotkov državljanov ni konkor-data niti čitalo, 100 odstotkov državljanov sc jc pn smatralo kompelentnim, da konkordat presoja. Borba proti konkordatn se je sedaj končala. Šlo je za oblasl... Toda JRZ se ne umakne Minister je nato govoril o konkordatn samem in poudaril, dn je državi potreben. Samo rimsko-katoliška cerkev jo izmed vseli cerkva v državi ostala doslej v položaju, ki ni bil urejen. Nato se jo minister spet povrnil k borbi proti konkordatn, da jo bila la borba iz/vma samo zaradi oblasti. Pri tem ni bila prizadeta niti pravoslavna cerkev, nego je šlo samo za oblast. Vlada dr. Stojadinoviča je dokazala, da jc bila sposobna rešiti gospodarsko krizo, vprašanje kmečkih dolgov, davčne razbremenitve, da je znala /boljšati prosvetne razmere, zavarovati mir v okviru dr/.avnih moja, in fo nc z brošurami, nego / dejanji. Zato sc JRZ nikoli ne bo mogla odstraniti z oblasti, dokler se med narodom ne najde sposobnejša vlada. Kajti vlade ni mogoče vreči z letaki in Intrigami, nego »amo z deli. Minister jc opo- Francova ofenziva na severu ."•»'ft.,,.,,:; *oril na govorice, da Hrvatje in dr. Maček boje konkordat ne žele. O tem je bil izdan celo neki letak, po katerem je <1 r. Maček baje poslal pravoslavni cerkvi neko pismo, v katerem se je izrazil proli konkordalu. Minister jo dejal, da 110 moro verjeti v avtentičnost navedb toga letaka. Vlada dr. Stojadinoviča jo prepričana, da sta stališči Hrvatov, dr. Mačku in Jll/. v tem vprašanju istovetni. Čo pu nista, naj dr. Maček odkrito in moško pove. kako misli, ker je šc vedno dovolj časa, 1I11 konkordat po gotovih spremembah definitivno postane zakon. Minister jo nato govoril o pismu motro-polita Dositeja, po katerem se vsem narodnim poslancem in ministrom, ki so glasovali /a konkordat, odrečejo cerkvene častne pravice. Dejal jo. da tako postopanje ni bilo ne v skladu z državno ustavo, niti 7. zakonskimi določili. Govor ministra Stošoviča so vsi prisotni spremljali / odobravanjem in v/klikanjem. Nato so govorili šo ostali govorniki. Ob koncu zborovanja pa je bila sprejeta posebna resolucija, v kateri si izraža najprej zaupanje šefu stranke in vodji, predsedniku kr. vlade dr. Milanu Stojadinoviču, nato pa postavlja zahteva, da se konkordat končno ratificira. S konference sta bili poslani tudi pozdravni brzojavki predsedniku kr. vlade dr. Milanu Stojadinoviču in kmetijskemu ministru Slnnkovičti. Po konferenci, ki se je zaključila ob 13.30 jc bil na Vencu prirejen slavnostni banket. Niš, 15. avgusta. Cerkvena uprava srbske pravoslavne cerkve v Nišu je dala včeraj afiširati in razdeliti letake, v katerih je pozvala pravoslavne državljane naj pridejo 15. t. m. v cerkev, zaradi važnih obvestil. Temu pozivu so se odzvali tudi pristaši JRZ v ogromnem številu. BiH pa so zelo iznenadeni, ko so našli cerkvena vrata zaprta. Na Mussolini ponuja abesinski prestol bivšemu cesarju London, 15. avgusta. AA. »Siindav Rclcrcc je objavil vest, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini staiil bivšemu abesinskeiiiii negusii Se lasi.ni predlog, da l,i se vrnil v Abesinijo in zasedel •,Iro>l" . ......ali lanski vazal. To ponudbo mu je Mussolini stavil že meseca marca t. I. Dva ali tri tedne pozneje jo je ........vil. Haile Selasi je Miismi- Iinijev predlog odklonil. Nato je italijanska vlada poskusila pridobiti za svoj načrt bivšega abesinskega prestolonaslednika, ki živi v Palestini. V tudi <111 je odklonil vse italijanske predloge. Zaradi tega pravi diplomatski urednik omenjenega londonskega lista, si je pričel Mussolini v poslednjih tednih na vso moč prizadevati, bili kmetje pravočasno opozorjeni na nevarnost. Z zvonovi so alarmirali vso vas, ki se je šo o pravem času pripravila na obrambo proli razbojnikom. ši> ponoči mi orožniki pričeli cigane zasledovali. Ob zori so jih obkolili ia dnvi so se jim cigani vdali. Zaenkrat še ni znano, čo je bil na njihovi strani kilo ubit Šah v Stockholmu Jugoslavija devela Stnckliolm, 15. avgusta. AA. Končni izid mednarodnega šahovskega turnirja jo naslednji: Zedi-njeno države 5-1 iu pol. Madžarska 50 in pol, Argon-tinija in Poljska po 17, Češkoslovaška 15, Nizozemska 44. Estonska in Litva j>o 41 in pol, J 11 c os 1 a « v i j a 40, švedska 88 in pol. I/Ctonska 37 in pol. Anglija in Finska po 3-1. Italija 2« in pol. Danska 25 in jio!. Islandska 23, Belgija 22 in pol, Norveška 19 in pol, škotska pa 14 točk. Vojvoda Kenlski v Splilu Split, 15. avgusta. AA. Davi ob 9 so z zagreh-šk im brzovlakom prispeli v Split v strogem inko-gnitu Nj. kr. Vis. vojvoda in vojvodinja Kcntska « svojim spremstvom. Na železniški postaji ju je sprejel generalni direktor •Jugoslovanskega Lloyda« Banac s svojo soprogo. Vojvoda in vojvodinja sla nemudoma šla na jahto -Tiho«, ki je žc dopoldne odplula vzdolž obale proli jugu. Zagreb, 14. avgusta, b. Po osemdnevni stavki ko danes zagrebški natakarji odšli na delo. Sporazum je bil sklenjen najprej med delodajalci, nato pa še z osebjem. vratih jc bd razglas, da službe božje nc bo, ker sc pravoslavna cerkev bnji, da nc bi prišlo v cerkvi do prelivanja krvi. Pristaši JRZ so zaradi lega oslali v cerkveni porti. Tu jih jc skupina izzivačev in paglavcev, ki jih je bilo 30 do 40 po številu, skušala izzivali. Prislaši JRZ in drugi ljudje, ki so se tu zbrali, so manifestirali svoje nezadovoljstvo proti takemu [>ostopanju cerkve in so nalo korpo-rativno odšli iz cerkve v kavarno Carigrad, kjer se je vršilo zborovanje. Na zborovanju so govorili predsednik niške občine Dragi Zivkovič, mestni svetnik Jovan Jugovič in podpredsednik niškega mestnega odbora JRZ Čohadžič. Sredi njihovih govorov jc prišlo dn manifestacij za predsednika vlade dr. Stojadinoviča in ministra za socialno politiko in narodno zdravje Cvetkoviča. Zborovanje se jc v miru zaključilo. —• Kje sta sovjetska letalca ki sta letela čez severni tečaj Letala in ledolomilci ju iščejo Santander, 15. avgusta. AA. (Havas) Nacionalisti so pričeti danes z ostro ofenzivo na vsej fronti. Vladne čete so odbile več nasprotnikovih napadov in so doslej vztrajale na svojih postojankah. Nacionalisti so zavzeli mesti Torres de Arida iu Torres de Ahajo ter pogorje Buron. Salamama. 15. avgusla. AA. (DNB) Po snoč-lijem komunikeju vrhovnega poveljstva nacionalistične vojsko so nacionalisti jugozapadno od San-landra na fronti v jx>krajlni Valenciji včeraj zjutraj zavzeli nekaj ozemlja. Uspelo jim je z nenadnim napadom zavzeti več važnih postojank pri Chuepi in Val do Cebolasu. Nacionalistična vojska je nadalje strla odpor nasprotnikov tudi pri Penarubiji in Šanli Evlaliji. Zavzela je vse okoliško gričevje. Končno so oddelki nacionalistov zavzeli Gandeoso in vse sosednje kraje, nadalje Delajo, Villanuevo de Jenares in druge vasi. Nasj>rotniki so imeli velike izgube. rile iz vladnih krogov o uporih nacionalistične vojsko v zaledju posameznih front. Bil lino, 15. avgusta. AA. Radijska postaja Espa-na je snoč.i razglasila komunike, po katerem so nacionalistična napadalna letala napadla razne utrdbo v pokrajini Santander. Na Santander sam so sjui-stila večjo množine letakov, ki jiozivajo miličnike, naj se udajo nacionalistom. Po vesteh iz Pampelone jo republikansko letalsko bombardiralo vasi tik za nacionalistično bojno črto. Večje število civilistov jc bilo ubitih. Rdeča poročila San Sebastian, 15. avgusta. AA. Po uradnem komunikeju republikanskega vrhovnega poveljstva so nacionalisti jiod zaščito letal izvedli več napadov vzdolž severno fronte. Njih pritisk je bil posebno močan na sektorjih pri Chuepi in Val de Gebolasa. Nacionalistično letalstvo jo razdejalo neko republikansko postojanko, republikanska artiljerija pa je uspešno bombardirala tudi nek vlak. Newyork, 15. avgusla. AA. Za ruskima letalcema, ki sta so jired dnevi dvignila /. moskovskega letališča na nov polet jiroko severnega ločaja v Ameriko, od včeraj zjutraj do večera ti i bilo nika-kega glasu. Snoči so v Seatlinu prestrogli jirvo vest z ruskega letala :,N 209 . Brzojavka jo bila sprejeta ob 19 jio ameriškem času. (Ob 13 po srednjeevropskem.) Letalca sta bila |>o loj brzojavki v zelo težavnem položaju. Predvsem nista mogla dognali položaja letala. Nadalje tudi nista mogla sprejeti nikake radiobrzojavne vesli, kor so bile atmosfersko prilike zelo neugodne. Pariz, 15. avgusta. AA. Iz Moskvo poročajo, da sta letalca Lovanevski in Kasanajev kakor vso kaže, bila prisiljena pristati nekje v arktičnih krajih. Ledoloiniloc Krasili«; je dobil nalog, da nemudoma krono proti rlu Bearu. Lcdolomilec je takoj odjilul in vzel s seboj tri letala. Los Angeies, 15. avgusla. A A. Poročajo, da jo ruska vlada naprosila ameriškega letalca Materna, naj odleti na pot jiroti severnemu tečaju, da bi morda kje izsledil Levanevskega in njegovega tovariša. Malorn se je takoj jirijiravil za polet, llkra-I11 jo brzojavno prosil ameriške oblasti, da bi mu polel dovolile. Kakor znano jo Materna o priliki no zeode, ki so mu jo pripetila na njegovem poletu okrog sveta lota 1933 v Sibiriji, rešil sam Lovanevski. Pariz, 15. avgusta. A A. T/. Moskvo poročajo, da so oblasti jKislale na pomoč Lovanevskemu sedem letal ter lcdolomilec »Krasili« in parni k Motorjan . Kakor vso kažo, se jo rusko letalo N 209 spustilo 1111 kakšno ledeno ploščo v arktičnih krajih. London. 15. avgusta. AA. (Havas) Po veeteli agencijo Reuter, ki jih je prejela i/. Kairbanksa na Aljaski, so se včeraj popoldne lam dvignila tri letala, ki so se podala ruskima letalcema nasproti. Ncvvjork, 15. avgusta. AA. Radijska postaja v Incorodsu na Aljaski je včeraj ob 10.44 (ob 20.11 srednjeevropskega časa) dobila brzojavko z ruskega letala, ki jo jiroletelo severni tečaj. Brzojavko so lo doloma dešifrirali, tako da so bile jasne le naslednjo besedo: »Izgubili orientacijo in >so borimo /.-. Tu sod i jo, dn sla so letalca bržkone spustila nekje v arktičnih krajih. Zemiinska vremenska napoved: V pretežnem severnem delu državo se bo še lx>lj pooblačilo, j>o-nekod bodo nastali viharji in nalivi. Vedro bo vreme šo v južnih krajih. Temperatura l>o v večjem severnem dolu države padla. DekHški dan v Mariboru 3000 slovenskih deklet iz lavantinske škofije slavi svoj praznik Maribor, 15. avgustu. Val velikega gibanja gre med slovensko žensko mladino. Velike ideje Katoliško akcije so našle v vrstah slovenskih deklet veliko razumevanje. Naša ženska mladina v mestih in na deželi se organizira v Dekliški KA, se zbira v župnijskih, dekanijskih organizacijah, prihaja na krajevne sestanke, lotos pa je hotela prešteti svoje vrste in zmeriti svoje moči, pa je priredila svoj -dekliški dan v škofijskem gradiču Betnava pri Mariboru. Betnava, ki postaja po zaslugi in iniciativi lavantinskega vladike dr. Tomažiča v zadnjih letih žarišče velikega gibanja med slovensko dekliško mladino, je videla v svoji zgodovini že dokaj )>omeinbnih in lepih dogodkov, toda nekaj lako veličastnega, tako lepega, kakor jo bil današnji dekliški dan, pa še v svojem stoletju trajajočem obstoju ni dočakala. 3000 slovenskih deklet na slavnosti Že predvečer današnje slavnosti je presenetil prireditelje: takega obiska nihče ni pričakoval. Prijavljenih je bilo samo 1000 deklet, pa jih je že sinoči prispelo skoraj še enkrat toliko, tako da so bili v zadregi zaradi prenočišč. Sinočnji uvod v betnavskem parku je bil tako lep in prisrčen, da bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Najlepši je bil pač zaključek, .ko jo nad 2500 deklet z žare-čimi svečami v rokah spremljalo Najsvetejše, katerega jo uosil stolni dekan dr. Fr. C u k a I a. Ves ogromni park je zažarel v tisočerih lučkah, ki so se prelivale med stoletnimi bukvami in hrasti ter odsevale z ribnika, ki obdaja ves park okrog in okrog. Nepozabni ostanejo tudi prizori pod stoletno mogočno bukvijo sredi parka: na deblu visi podoba Brezmadežne, pod njo je oltar, na katerem so iskri zlata monštranca v soju sveč, okrog in okrog oltarja pa je v svitu električnih žarometov kakor pisano polje: tisoči slovenskih deklet, lz te mogočne arene pa se dviga slovenska pesem pod vrhove dreves, zveni dale? iz. parka ler se valujoče izgublja na ravnem polju. 1200 deklet pri skupnem sv. obhajilu Današnji slavnostni dan se je začel s sv. mašo v areni betnavskega parka. Nebo se je zopet zvedrilo in vsa dekleta so so ž«' zgodaj zgrnila zopet v parku v areni pod okriljem mogočne bukve, kjer je imel knezoškof dr. Tomaž i č sv. opravilo. Ta sv. maša je bila nekaj posebnega. Dekleta so v zboru odgovarjala duhovniku-prve-inu molilen. Bil je to mogočen zbor, ki je v silnem odmevu nosil molitev po vsem prostoru. Pri darovanju. po povzdigovanju in po obhajilu pa je bilo skupno petje. Pred obhajilom se je knezoškof obrnil proli množici ter je imel nagovor. Nato jc sledilo skupno sv. obhajilo 1200 deklet. Po sv. maši io knezoškof blagoslovil novo zastavo vodstva DKA. Zastava je sinjemodra s srebrno zvezdo v sredini. Zborovanje Po sv. maši jc bil kratek odmor. Dekleta iz daljnih krajev so prejela skromen zajtrk: zemljo in kozarec vina. Ob 9.30 pa se je začelo skupno zborovanje. V areni pod bukvijo je bil med tem oltar zamenjan z odrom. Prva jc nastopila gdč. Karmela Kotnikov,i. ki je v imenu prireditelju: prisrčno pozdravila prevzvišenega nadpastirja dr. Tomažiča. druge odličnike ter vso sestre-tovarisice. Nato je imel govor predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjcc, ki je razvijal misli o potrebi dekliške izobrazbe v katoliškem duhu. Dijakinja gdč. Reata Linzner je izrekla pozdrave v imenu dekliške dijaške zveze ler je izrazila željo, da bi med dekleti izginile vse stanovske razlike v skupnem življenjskem delu. Gdč. Val. Zupanova je prinesla pozdrave, od tovarišu1 iz tovarn ter povedala, da tudi delavska dekleta želijo oslali v skupni fronti slovenske ženske mladine. Kakor svež, dih iz slovenskih polj, tako jo zvenel pozdrav kmečkih deklet, ki ga jc v imenu svojih tovarišic v pes- Priznanje vlade šentviški razstavi Št. Vid n. Lj., 15. avg.^ Nedeljski »Slovenec* je poročal o sijajnem uspehu letošnje Šentviške obrtniške razstave, ki jo je priredila krajevna organizacija Zveze stovenskih obrtnikov, v kateri so včlanjeni domalega skoraj vsi šentviški obrtniki. Šentviški obrtniki so se v času diktature morali sicer zatekati z.a pomoč k raznim odločujočim činiteljem, ki pa niso imeli dovolj smisla za delo slovenskega obrtnika, Krepka volja šentviških obrtnikov je tedaj premagala mnogo težav. Šentviška razstava je zaradi svojih odličnih razstavljenih mizarskih izdelkov zaslovela in tako Hrvatje kakor Srbi so poleg domačinov pričeli obiskovati to razstavo. Na letošnjo razstavo so šentviški obrtniki povabili mnogo odličnih ljudi. V zadnjem tedna razstave pričakujejo šentviški obrtniki več visokih obiskov. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je poslal loplo pismo, v katerem se opravičuje, da zaradi državniških poslov nc more obiskati razstave, katero pa bi si rad ogledal, če mu bo v zadnjem tednu razstave dopuščal čas. Zelo toplo pismo je pisal vodstvu razstave naš voditelj notranji minister dr. Korošec, ki je tudi obžaloval, da je zadržan v Belgradu. Trgovinski minister dr. Vrba-nič je čestital prirediteljem razstave k njihovemu uspehu in obenem prosil, naj mu oproste njegovo odsotnost. Obenem pa je pisal, da bo ministrstvo z vsemi močmi podpiralo stremljenja marljivih šentviških obrtnikov. Nj. Vel. kralj Peler II. se jc toplo zahvalil za udanostno brzojavko, ki so mu io pri otvoritvi svoje razstave poslali šentviški obrtniki. Med drugimi odličniki, ki so obiskali šentviško obrtniško razstavo, moramo pa omeniti predvsem obisk ravnatelja Narodnega muzeja dr. Mala, ki se je zelo podrobno zanimal za to vejo narodnogospodarskega izživljanja Slovencev. Ze redni »Slovenec« je poročal o velikem gmolnem in moralnem uspehu šentviške obrtne razstave. Danes je bilo na šentviški razstave vse polno obiskovalcev. Moramo izdali tudi skrivnost, da so razstavljalci razprodali vse razstavljeno pohištvo, in sicer nekatere opreme tudi po večkrat. Občinstvo je zadovoljno, zadovoljni pa so tudi razstavljala in to ne samo zaradi gmotnega uspeha, temveč tudi zaradi tega, ker so se pričeli za šentviške mizarske izdelke zanimati kupci skoraj iz vse Jugoslavije. Moremo pa izdali, da imajo šentviški obrtniki za prihodnja leta Sc. velike načrte, da bodo svoje orvovrstne izdelke bolje prodali iz roke v rokoI niških besedah izrazila gdč. Marica Krojne. Gdč. Itezika Galun je govorila v imenu izobraženi; in učiteljic ter je opozorila zlasti na potrebe borbe proti največjemu zlu sedanjega časa — komunizmu. V imenu vodstva dekliških krožkov iz Ljubljune je pozdravila seslre iz lavantinske škofije gdč. Ina Slaparjeva iz. Ljubljane. Ognjevit pozdrav deklet iz. Slovenskih goric pa je izročila gdč. Marica Krambegcrjcva. Ko je omenila med velikimi možmi, ki so jih rodile Slovenske gorice, našega narodnega voditelja dr. Korošca, so zaorili živio-klici ter je odmevalo gromovito ploskanje. Pozdrav dr. Korošca To navdušenje in ovacije našemu narodnemu voditelju je stopnjevala še brzojavka, ki jo jo dr. Korošec poslal slovenskim dekletom ter jo jo prečital duh. svet. O b r ž a n. Brzojavka sc glasi: »Dekliškemu dnevu želi najboljši uspoh in vse zborovanje najlepše pozdravlja dr. Korošec.« Zborovalkc so mu odgovorilo: >30110 slovenskih deklet, zbranih na dekliškem dnevu, pozdravljajo velikega prijatelja slovenske mladine ter mu žele božjega blagoslova.« Po teli uvodnih pozdravih se je nadaljevalo zborovanje ler sta bila na dnevnem redu dva govora: g. Oberzan je govoril o dvojni nalogi dekle-la ter je težko in delikatno temo temeljito obdelal. Govoril je dekletom v dušo. O »poslanstvu slovenskega dekleta' je govorila gdč. katehistinja. Obe predavanji sta se zaključili s petjem Slomškovih pesmi. Ob 12. uri so se začela stanovska zborovanja, ločena po posameznih skupinah. Za kmečka de- kleta sta govorila S. g. dekan Kr. Gomilšek in Cilka Kuk iz Konjic, za delavska dekleta č. g. kaplan P. Poteko in Marica Cimorlajt iz Maribora, za izobraženke pa č. g. Ivan Cainplin, tajnik Prosvetne zveze in Nata Homšo iz Celja. Naliv jo sicer zborovanja malo motil, pa so so zborovalko selile v prostore betnavskega gradiča in ves program se jo poleni nomoleno razvijal dalje. Popoldne po kosilu so je ob pol 15 zborovanje nadaljevalo. Zanimivo predavanje je imel dr. Ilanželič iz Celja o temi - Kako nuj dekle v praksi izvede svojo nalogo . Nalo je povzel besedo zopet prevzv. vladika lavantinski dr. Tomužič, ki je slovenski ženski mladini toplo polagal na srce, naj ponese v svoje domove in družine vse lo, kar je danes tukaj lepega slišala in naj vse svoje življenje uravnava po načelih katoliške vere. Podelil je nato sv. blagoslov. G. Drago Oberžan je potem s sklepnimi besedami zaključil zborovanje. Konec današnjih slovesnosti pa so bile večernice, ki so bile v betnaskem parku na prostem. Med vočerni-cami je bil sprejem v Apostolstvo »Zveze katoliških deklet«. Ob koncu Je vsa množica mogočno zapela himno »Povsod Boga::, potem pa se je pričela razhajati. O organizaciji dekliškega dneva moramo spregovoriti še nekaj besed. Bila jo. tako vzorno izvedena, da je lahko v ponos prireditelji-cam. Vse priprave so vodila mariborska dekleta. Bile so premišljene v vseh podrobnostih. Tako je bilo preskrbljeno za vse: za prvo pomoč v nezgodi, ki pa k sreči ni stopila v akcijo, za oskrbo z živili, z vodo in osvežilnimi pijačami, nahajala se je celo posebna prodajalna z.a spominke, pa tudi pošta ni manjkala. Betnava je nudila vsem lem tisočem deklel vse, knr so potrebovala v teku celega ilne. Prosvetni tabor v Vet emu Velenje, 13. avgusta. Šaleška dolina je precej oddaljena od prosvetnih središč Celja, Maribora in Ljubljane in zalo bi človek mislil, da .se tukaj v tem času še ni mogla razgibati prosveta. Današnji prosvetni dan v Velenju p« j<; pokuz.ul, da se je to gibanje ruzširilo tudi v to krasno dolino ob vznožju prijazne gore Oljke. Danes ob 9 dopoldne je privabil lepo pripravljen prostor pod velenjskim gradom poleg zelenega gozda več tisoč ljudi i/ šaleške. .Savinjske doline in Celja. Med njimi jih je bilo mnogo v narodnih nošah in v krojih. Nasproti vhoda tega prostora je bil postavljen lep oltar, kjer je daroval domači g. kaplan Kušar sv. mašo. Po opravljeni verski svečanosti je bilo na tem prostoru zborovanju pod predsedstvom g. Sevenikarju, ki je po pozdravu prečital pozdravno brzojavko g. bana dr. Natlačena iu pismo, ki gu je poslal g. minister dr. Miha Krek. O prosveti in ljubezni, ki jo moramo imeli do domače grude, jc govorilo nato več govornikov in govornic, ki so želi za svoje govore navdušeno odobravanje. Popoldne se jo na leni prostoru zbrala nad 3000 glava množica, ki je občudovala telovadbo naše mladine. HO fantov je izvedlo proste vaje za lelo 1937. Med temi vajami jo nagovoril mladino predsednik celjske podzveze g. prof. Biten c. in tolmačil namen prosvetnega gibanja, ki ni samo v tem. da se pokažejo telovadni uspehi, ampak predvsem je treba naši mladini srčne in umske izobrazbe, ii utrdi vero v Boga in posmrtno življenje in jo učiti živeti po božjih in cerkvenih zapovedih ler ji vlivati ljubezen uo rodne grude iu do naše drage Jugoslavije. Njegov govor je bil večkrat prekinjen za navdušenimi Zivio-klici, na koncu pa je rudarska godba zaigrala državno in narodno himno, nakar se je začelo ljudstvo razhajati med živahnim vzklikanjem Jugoslaviji, krakovski hiši, kraljevski vladi in slovenskemu voditelju dr. Korošcu. Novi grobovi Gasilski kongres v Zagrebu razbit Zagreb, 15. avgusla. b. Danes sc jc nadaljevala proslava 60 letnice hrvatskega gasilstva v Zagrebu. Do 9 so udeleženci proslave čakali na gasilska društva, ki so napovedala svoj prihod, ki pa še niso prispela. Ob 9 so odšli gasilci v sprevodu na Ma-ruličev trg in se udeležili službe božje, ki jo je daroval msgr. Janko B a r 1 e. Služba božja se jc končala ob 9.30. nakar se je formiral sprevod. Ob 10 dopoldne je bilo odkritje spomenika ustanovitelju hrvatskega gasilstva senatorju Juriju Deželiču na začetku istoimenske ulicc. Prvi je govoril starešina zveze g. Stanko Žagar, ki jc obrazložil navzočim zgodovino in razvoj gasilstva. Nato so položili vence v imenu angleške delegacije g. Lu.s-combe, v imenu belgijske Jules Verdurmcn, v imenu češkoslovaške Stypa, nato pa so položili še vence podstarešini Snoj in Markovič. V imenu dravske banovine ]c položil venec g. dr. Kodre. Za njimi so položili vence ludi zastopniki ostalih banovin. Nato jc bila parada gasilcev pod vodstvom Gresa na Jelačičevem trgu od 11.20 do 12.05. Ob I popoldne je bil svečan banket na zagrebškem Zboru. Ob 5 popoldne so bile vaje mestnega odbora za obrambo mesta od napadov iz zraka. Pri vaji je bila improvizirana naselbina na Ciglani zažgana. Poleg zgoraj omenjenih inozemskih predstavnikov je bil v Zagrebu tudi Franc Krikan z 12 gasilci iz Nemčije. Navzoč jc bil tudi tajnik mednarodnega gasilskega kongresa Toni Weiss, Zc dopoldne jc prišlo do neljubega nesporazuma. Hrvatski gasilci so namreč izjavili, da z današnjim dnem prekinjajo vsako zvezo z Jugoslovansko gasilsko zvezo in ustanovijo svojo lastno zvezo. Slovenski gasilci so nato vsi odpotovali i/. Zagreba. Jagostov. mladi pomorščaki v Bolgariji H. Opoll jugoslovanskim pomorščakom priredil v Kasinu ni Burgas, 13. avgusta. V čelrlek. dne 12. avgusta zjutraj je prispela v tukajšnje pristanišče jugoslovanska vojna ladja Jadran«- z. gojenci jugoslovanske pomorske akademije. Ko se je ladja približala obali, so se ji tukajšnji oficielni zastopniki podali v čolnih naproti. Bolgarski zastopniki so stopili na krov iu pozdravili komandantu ladje kapelami Marušiča v imenu bolgarskih oblasti in bolgarskega naroda. Obenem so ga tudi seznanili s sporedom prireditev v časi jugoslovanskim pomorščakom. Med zastopniki, ki so prišli k pozdravu na ladjo, so bili med drugim župan mesta Bnrgasa ing. Serekov, ki je prisrčno pozdravil goste, dalje poveljnik incsla Djulmezov, zastopnik jugoslovanskega poslaništva v Sofiji šuj-ca in jugoslovanski vojni alaše polkovnik Sokolov ič. Slednja dva sla bila sprejeta nu ladji z vojaškimi častmi. Ob 10 dopoldne je komandant ladje kapetan Martišič oficielno obiskal oblastnega ravnatelja fta- škovu, poveljnika garnizije in župana. Opoldne je jugoslovanskim pomorščakom pr limon obed polkovnik Sokolovi?. Ob 1 popoldne so se jugoslovanski pomorščaki formirali v sprevod, ki je ■/. godbo na čelu korakal po burgaskih ulicah. Strumen in discipliniran nastop jugoslovanskih pomorščakov jo napravil krasen v tis ler jih je prebivalstvo, zbrano v gostem špalirju, navdušeno pozdravljalo in obsipalo s cvetjem. Zvečer jo priredil večerjo v čast jugoslovanskim častnikom poveljnik garnizije, po večerji pa jo bil svečan sprejem v vojnem klubu, kateremu so prisostvovali vsi oficielni zastopniki ter mnogo odličnikov iz vrst burgaskih meščanov. Naslednjega dno je priredila večerjo v čast gostom burgaskit mestna občina. Jugoslovanski častniki bodo obiskali naslednja mestu vzdolž bolgarske obale ob Črnem morju: Neseber, Sozopol in 1'onior-je. Ogledali si bodo ludi rudnik Ccrno more in solino .:Ularusj. Av "'riM m ■i /■>■•?» ',... Sorodnikom, prijateljem in znum-cm naznanjamo žalostno vest, da je danes, na praznik Mnrijinegu Vnebovzetju, mirno v Gospodu zaspala naša skrbna mati, staru mati in babica HELENA ZABRET ROJ. BOHINJEC v 95. letu svoje starosti. — Odšla je v večnost lepo pripravljena, večkrat previdena s sv. zakramenti. Pogreb bo v torek, 17. avgusta, ob 9 dopoldne iz liiše žalosti v Britofu štev. 27 pri Kranju. Priporočamo jo v pobožno molitev in blag spomin. IVAN, VALENTIN, FRANC, sinovi. H K LENA, POLONICA, ANA, hčere. Vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinjr. Namesto vsakega drugega obvestila. -f- V Štefanu pri Trebnjem jc v nedeljo mimo v Gospodu zaspal gosp. Viljem Mlejnik, duhovnik v pokoju. Pokojni jc bil rojen V januarja 1871 v Novem mestu, v mašutka je bil posvečen 23. juljja 189^. Pogreb bo v torek, 17. avgusta ob pol osmih zjutraj. Naj mu sveti večna luč! + V Britofu pri Kranju ie na praznik Marijinega Vnebovzetja v 93. letu starosti odšla k Bogu po večno plačilo gospa Helena Zabret, mati g. dekana Valentina v št. Vidu nad Ljubljano in g. župniku Franceta na Bledu. Pogreb bo v torek. 17. avgusta ob O dopoldne iz hiše žalosti v Britofu 27. Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko sožalje! Nočni pretep med kvartopirci Ljubljana, 15. avgusta. V neki ljubljanski kavarni so se davi ob 2 stepli kvartopirci. Igrali so »šnops« in pni igri je zmanjka! nekomu cel kovač. Eden od kvartopir-cev je obdolžil najstarejšega soudeleženca, da jc la kovač izmaknil z mize. Mož je protestiral, ker rau pa to ni pomagalo, je stopil iz kavarne ter se takoj nato vrnil in udaril evojega obtožitelja z ogromnim veznim ključem po glavi. Ranjenca, to je Rudolfa M., je prepeljal reševalni avlo v bolnišnico. Kazalo je, da je M. nevarno ranjen, toda je bil že danes dopoldne odpuščen iz bolnišnice. Najbolj nerodno pa je bilo napadalcu samemu, ki je bil po nedolžnem obdolžen tatvine kovača. Policija mu je namreč zaplenila ogromni vežni ključ, tako da revež ni mogel domov. Moral je pri dežurnem policijskem uradniku mnogo prosili, da mu je policija vrnila vežni ključ, mož pa je obljubil, da prinese ključ kot »corpus delieti« na sodišče, kadar bo obravnava, če nc pride poprej do poravnave. Plavalne tekme v Radovljici Radovljica, 15. avg. Danes in včeraj se jc vršilo v Radovljici na; idiličnem kopališču v Obli gorici prvenstvo ljuh-Ijanske plavalne podzveze. Za tekme jc prijavila: Ilirija 22, Planina 13, Kamnik 16 tekmovalcev. Prireditev sc je pričela že v soboto zvečer oK električni razsvetljavi, ki je privabila v kopališče lepo število gledalcev, saj je bila v Radovljici to prva nočna športna prireditev. Na sobotnem programu je bilo nekaj izločilnih tekmovanj, ki niso dala nobenega posenega rezultata. Izven programa jc bilo ludi napovedano rušenje državnega rekorda; v štirih disciplinah, m sicer v enournem plavanju, v štafeti 4 krat 100 metrov prosto gospodje, na 500 metrov prosto in na 500 m prsno. Poizkus je uspel v vseh primerih in tako imamo torej štiri nove državne rekorde. V enournem plavanju je preplaval Miran Fuchs (Ilirija) 3330 metrov in izboljšal bivši državni rekord Belgrajčana Bulata za celih 700 m. V štafeti 4 krat 100 m prosto jc Ilirija v postavi: Schell, Ziherl, Vilfan in Fritsch postavili čas 4:26.2. Na 500 m prosto je postavil M-ihalek novo marko «3 7:12.8, Hribar Svetozar pa na isli progi prsno 8:44. Sledili so še propagandni in šaljivi skoki, ki so bili sprejeti z odobravanjem. Druge tri nove državne rekorde je postavi! dane« Ilirijan Schell. Najprej je dopoldne za 2 dc-setinki sekunde potegnil navzdol rekord na 200 m hrbtno s časom 2:54.1. Nato pa je v enem zamahu popravil še čas na 300 m hrbtno s 4:38, na 400 m 6:12.8. Toda vkljub dejstvu, da je bilo popravljenih toliko državnih rekordov, vendar celo tekmovanje ni nudilo pravega uspeha. Rekordi so bili postavljeni na dokaj neobičajnih progah in je vse tekmovanje nudilo tako sliko, kot da so tudi že tekmo* valci naveličani tolikih plavalnih prireditev. Prav zaradi tega je bilo tudi današnje prvenstvo dokaj nezanimivo. Res je sicer, da je dopoldansko tekmovanje močno oviral naliv, ki jc tekmovalce nai ravnost pognal v kabine. Šele popoldne sc je zjasnilo in jc nastal krasen popoldanski dan. Krasno kopališče je šele tedaj, obkroženo od Zlatorogo-vega kraljevslva in Karavank, dobilo pravo sliko. Na prostoru se je nabralo tudi precej gledalcev, ki so z živahnim odobravanjem spremljali popoldansko tekmovanje. Tehnični rezultati: Dopoldanske tekme 50m prosto — juniorji: 1. Hudnik (Ilirija) 31.6, 2. Vodopiver, (Planina) 32.5, 3. Rabic (Ilirija) 33 7. 100 m prsno -- seninrji: l. Podobnik (Kamnik) 1:30.4, 2. Jamnik (Ilirija) 1:34, 3. Močnik (Ilirija) 1:35.5. 50 m prosto — seniorke: 1. Pretnar 44, 2. Jur. jovčič 47.3, Jerele 51.9 (vse Ilirija). Poizkus rušenja rekorda. Dame 200 m prsno; Veruer Bdita (Ilirija) 3:38. Stari rekord jo pet so. kunrl slabši. 100 m prsno — juniorji: l. Podobnik (Kamnik) 1:33.2, 2. Perlot (Ilirija) 1:38.5, 3. Krapež (Ilirija) 1:45.1. ' 100111 prosto — seniorji: J. Demonte (Ilirija) 1:11.8, 2. Jeločnik (Planina) 1:14.8, 3. Houdek (Kamnik) 1:18.9. Za prvenstvo juniorjev v skokih so tekmovali' sumo trije tekmovalci. Točni rezultati še niso znani, vendar bo brez. dvoma zmagal mali Vidmar, ki jc pokazal presenetljivo lepe skoke. Popoldanski spored 200 m prosto — juniorji: 1. Hudnik (Ilirija) 2:52.1, 2. Bed j na (Planina) 2:55.7, 3. Karbl (Ilirija) 3:10.8. 100 m prsno — seniorke: Jerele (Ilirija) 1:49.1. 3X50m mešana damska štafeta: Ilirija (Grošelj. Jerele, Pretnar) 2:17.3. 200 m prosto seniorji: 1. Lenard (Ilirija) 2:37.3, '2. Brumer. (Ilirija) 3:01.1. 3. Houdek (Kamnik) 3:04.6. KMI111 hrbtno — seniorji: 1. Lenard (Ilirija) 1:34.2, Norima (Kamnik) 2:27.8. 50 m hrbtno — juniorji: ]. Vodopivec (Planina) 41.2, 2. Podobnik (Kamnik) 43.2, 3. Primožič (Planina) 45.3. Poizkus rušenja državnega rekorda na 200 nt hrbtno v damski konkurenci je uspel in jo Mara I'in« preplavala progo v 3:38.2. 100 m hrbtno — senorji: 1. Lenard (Ilirija) 1-144 2' Podobnik 1:381< 3' Hrovat (oba Kamnik) štafeta 4X50 m prosto juniorji: 1. Ilirija 2:14.1, 2. Planina 2:16.1. 3. Planina 2:36.6. Štafeta 4X50 m prosto — seniorji: 1. Ilirija 2:08, 2. Kamnik 2:18.6, 3. Planina 2:37. Pri zadnji točki je Planina vložila protest, ker je v kamniški štafeti plaval en jimior. Protest bo podzveza reševala v Ljubljani. Končno stanje točk ljubljanskega podzveznega prvenstva je siedeče: Ilirija 247 točk, Planina in Kamnik po 87 točk. Pri tem pn še ni štela zadnja točka. Foloklub Ljubljana opozarja vse člane, da prinesejo v teku lega tedna v klubov lokal gotovo vse slike, ki so jih odbrali za novinarsko razstavo — umetniške, reportažne, zgodovinske itd. —. Obveznol Primorske vesti Strogo nadzorstvo nad cenami Nn namig državnih oblasti jo Zveza fašističnih trgovcev ua Goriškem ustanovila poseben odbor, ki bo imel nalogo nadzirali ceno po vseli trgovinah ter takoj prijaviti oblastem onega trgovca, ki bi prodajal blago po drugih kakor po uradno določenih cenah. Trgovsko združenje je objavilo pojasnilo, da je bilo k temu ukrepu prisiljeno iz razlogov gospodarske samoobrambe, kujli državna oblast na noben način noče dovoliti dviga cen, cene živil in drugega blaga pa neprestano silijo navzgor, tako da morajo trgovci sami skrbeti za disciplino, če se hočejo vzdržati nud vodo. Dve hrižarki naprodaj Tržaški listi poročajo iz Južne Amerike, da se tamkajšnje države, v prvi vrsti Čile, zanimajo z.a nakup dveh italijanskih oklopnih križark Pola« in »Zara«, ki imata obe po 10.000 ton in sta moderne. gradnje. Italija namreč potrebuje večje količine nitrutu, ki je neobhodno potreben za izdelovanje razstrelilnih snovi. V Južni Ameriki bi se tu surovina dala dobiti, toda južnoameriške države bi v odplačilo zanj rajši sprejele vojne ladje kot pa denar. Ni verjetno, da bi Italija bila voljua sprejeti takšno ponudbo. Zadruge propadajo Tržaški listi poročajo o številnih zadrugah po Julijski Krajini, ki so prišle v plačilne zadrege in jih je oblast zaradi tega prisilila, da napovedo konkurz. Poglavitne in najbolj znane med njimi so po navedbi tržaških listov naslednje slovenske zadruge: Ljudska hranilnica in posojilnica v Kain-nem, posojilnica v Drežniei, hranilnica in posojilnica v Podbrdu, hranilnica in posojilnica v Prva-čini. nekdaj mogočna posojilnica in hranilnica v Solkanu, kmelska posojilnica v Biljani, kmetske posojilnice in hranilnice v Kostanjevici nu Krasu, Cruičah, Kozani, Lokavcu, šentviški gori, Oseku, Pliskovici. Kojskera, Velikih Zabljah, Šmarju v Hihemberku, Šmarlnem pri Kojskem, Sturijah in Trnovem na istoimenovani jdanoti. Nadalje osrednja posojilnica v Goriri, posojilnica v Podmelcu, posojilnica v Šebreljah, kmetska in delavska posojilnica v Renčali ter kmetska jiosojilnica v Hihemberku. Propadanje nekdaj tako cvetočih kreditnih zadrug po Julijski Krajini je slika gospodarskih razmer, ki so zavladale. S postavo so prišli navzkriž Oskar Saksida, doma v Goriri, jc bil na )">\ velje goriške kvesture aretiran. Vzrok aretacije ni znan. Tudi tli znano, v katere zapore je bil '20 letni Sakslda odveden. li letna Ana Franceschini, doma iz Merne. in njena mali Rozalija Strosar iz Trnovega, sta bili na povelje goriške kveslure aretirani in odvedeni v goriške zajiore. Ana je obtožena, da je. odpravila telesni plod, njena mati pa, da je pri tem odvratnem poslu svoji hčerki pomagala. Vred sodiščem so se zagovarjali Jožef Šjiaca-pan I rance Mervič, Vcncel Špacapan, vsi iz Sem-pasa. Obtoženi so bili, da so pri nabiranju starih izstrelkov nalašč delali občutuo škodo lastnikom gozdov. Obsojeni so bil vsak na 100 lir globe — Na 11 dni Zaporne kazni iu 300 lir denarne globe, je bila obsojena Marija Mavric iz Kojskeg.i, ker je kradla poljske jiridelke pri sosedih. - 21 letni .loško Kumar iz Kala pri Kanalu je bil obsojen nu 7 mesecev zapora in 850 lir denarne globe, ker jo kradel perutnino in jo potem prodajal na trgu. — Mbin Ficelj, doma v Gorici, pa je dobil 8 dni zapora in mora plačati 50 lir globe, ker je kradel .stare izstrelke iz vojaških skladišč. Nepoznani tatovi so porezali elektrovodne žice v dolžini 700 m v Dolenji. To je sedaj ze tretja tatvina te vrsto v območju Gola. Električna družba je sporočila oblastem, da bo nehala z obratovanjem, ako je ne bodo zaščitile pred taksnimi tatvinami, ki ji povzročajo občutno škodo. 1)1(7rln Tonfii in nekega Santa Sedmnka so v Brosci zaprli Izkazalo se ie. da sta najela avto-laksi Ier se z njim prepeljavala sem ter Ija po soški dolini, obiskala celo Trbiž m Benc ko, a nista l ic plačala Poleg tega pa sta ta zvita no-prldii a vri tudi že pobirala naročnino za neko Unii i o fašističnem imperiju , ki pa sevedai nj: koli ne bo izšla. Razume se, da nista nabrala dosti ntn čuikov, a vendar sta nekatere le oškodovala Predvsem pa Šoferja. Ivanu Lazarju o Kala i>ri hanalu so ukradli 101)00 lir. Na sumu imajo dvojico znanih lumpov Ivana Poljaka in Franca Lebana, ki stif na dan, ko je bil Lazar okruden, močno popivala v go stilni Ivana Papeka v Murovcih. Na fantovskem prelepil, o Idriji je dobil Julij Šinkovec hude telesne poškodbe, z nožem. Orožništvo je aretiralo Dominika Likarja, ki je znan zaradi svojih junaštev« z nožem. _ ,.-.,„ V goriški h. zaporih se nahajajo se sledeči domačini: Gorjan Viktorija, Marušič Kazimir, Vidmar Marija, Maraš Alojzij, Koderman F,vgcnija, Rebrčan: SpOItlUU koroškega študenta (Dalje.) Duša narodnega gibanja v tistem kraju je. bil Mali ia Prosokar, kmet na Plošivcu, o katerem na drugem mestu več omenim. Urednik Rozman nn jo pisal, naj pridem na shod in naj poskrbim za zabavni dob Zbralo se je mnogo občinstva, ki je verno poslušalo govornika Rozmana in župnika Štefana Bayerja iz Pokreč. Veseli del sem oskrbel jaz z Nosanom in Sla-rinarjem. Prinesel sem v vreči različne stvari in razlagal na šaljiv način, od kod je to ali ono m kakšno zgodovino ima. Poslušalci so pnsli na svoj račun, jaz pa sem tudi bil vesel. Nazadnje je fotograf napravil še sliko, katero hranim kot drag ^Tedaj smo spoznali, da taki shodi le vlečejo, ako je nazadnje tudi kaj šaljivega, da se l.judjo ludi razvedrijo. , ,, „i,s„ Konec počitnic, sem porabil za izlet na Djekse (1159in), to je najvišja župnija na Sp. Koroškem, prav na jezikovni meji. Onstran vrat pod Svinško planino je župnija Visoka Bistrica, ah ljudje go-govorijo lam le nemško. Tam je tedaj župnikoval Josip Zeicben Iz St. Jakobske župnije v Rožu. Poznala sva se iz gimnazije in se večkrat sešla, ko je bil za kaplana v Železni Kapli in Sv. Valpurgi pri Svincu. Vabilu sem se kaj rad odzval. Prvič sem ga obiskal spomladi lela 1900. Djekse so kaj lep kraj z imenitnim razgledom. Cerkev je zelo stara, onie-njao jo že leta 1379, in je obdana z visokim obrambnim zidom, da so se mogli ljudje braniti nred Turki, ki so pustošili tudi tod. Ilitro so minuli dnevi, napravil sem med tem M igel j Reza, Čebokelj France, Gomišček France, Čntnr Lovrenc, Besednjak Ivan in Kozina Leopold. Vsi so se pregrešili proti postavi, ker so kuhali žganje, ne da bi bili z.a to imeli dovoljenja. 40 letnega Joiefa Viiiia so delovni tovariši našli mrtvega sredi polj v goriškem predmestju. Policijske oblasti še niso ugotovile, £e gre za uboj ali za naravno smrt. Na truplu niso zasledili nobenih vidnih nasilstev. Nesreče nim kolodvorom v Gorici in postajo Sveta Gora 65 let starega Andreja Mavrija iz Vrtojbe. Povozil ^a je vlak na šempetrskeni prelazu, ki nn žalost se vedno ni opremljen z zatvornicami. Vlak je nesrečneža strašno razmesaril in jc smrt takoj nastopila. 30 letno Pavlo Avrami iz Solkana je prevrnil in hudo poškodoval avtomobil, ki je blazno vozil po cesti. Surovi šofer se niti potem ni ustavil, ko je videl, da je podrl žensko, ampak je drvel naprej, da se izogne posledicam. To sc mu ie tudi posrečilo, kajti številke avtomobila ni mogel nikdo zabeležiti. S tovornega avtomobila jc padel 29 letni Štefan Rebek iz Ajdovščine. Padel je tako nesrečno, da si ie nalomil hrbtenico. V bolnišnici pa so ga spretni zdravniki hitro operirali in mu bodo rešili življenje. Pri pobiranju razstreliv, ki so preostala še izza svetovne vojne, sc je zopet pripetila huda nesreča. V goriškem predmestju je bil pri tem delu zajioslen 32 letni Tone Pavšič. Našel je granato srednjega kalibra in jo začel demontirati. Granata pa je naenkrat eksplodirala s strahovitim pokom, ki jc preplašil vso okolico. Antona Pavšiča pa jc raztrgala. Toda on ni bil edina žrtev nesreče. Par metrov od Pavšiča je delal na polju 37 let stari Ambrož Križan. Njega so zadeli kosi granate in ga tudi zračni udarer z veliko silo vrgel na tla. Dobil je hude poškodbe po prsih in je malo verjetno, da bo okreval. — Podobna nesreča sc ie pripetila 25 letnemu Lojzetu Škerlju iz Panovca pri Gorici, ki je zaradi strašnih poškodb umrl 4 ure po eksploziji, in Mirku Kumarju iz Kala pri Kanalu (H let), ki jc izkrvavel na kraju nesreče, ker mu nikdo ni prišel na pomoč. — Iskanje razstreliv, ki se zdi premalo organizirano, zahteva čedalje več človeških žrtev. Gotovo po nepotrebnem. Oblasti hodo morale pod vzeli potrebne ukrc|ie, da zavarujejo živlienje onih, ki sc morajo poklicno baviti s tem poslom. V prepad bi bil skoraj strmoglavil 19 letni France Srebrnik, ko je na nekem izletu hotel natrgati eiklamov, pa se je preveč upal med skalovie, ki je začelo pod njegovimi težkimi čevlji popuščati. Dr.sel je, že nekaj metrov proli prepadu, ko ga je na njegovo veliko srečo zaustavilo krivu-ljasto drevesce. Pustolovščina se je končala le s strahom in z nekaterimt praskami po vsem te lesu: lahko bi se pa bila končala s smrtjo. (irob druiine Valdemariv f G rad i tki na Snči je bil od neznanih tolovajev oskrunjen. Ukradli so vse kovine, ki imajo količkaj vrednosti. Orožništvo tatove išče. Na sumu ima nepridiprave, ki so bili doslej dobro zapisaui kot člani rodoljubnih orga uizaeij. Veliko skladišče sena in slame v bližini Tržiča — last .tovarnarja Turka — je iz neznanih vzrokov zgorelo. Škodo je okrog 50.000 lir. Gasilci so prišli tudi iz Trsta. Požar je bil udušen, tako da so bile sosedne stavbe rešene nevarnosti, v kateri .so se nahajale. Istega dne je izbruhnil jiožar tudi v Tržiču samem, in sicer v grafičnem podjetju Pas-sero . Ce bi ne bili delavci iz. ladjedelnice sam takoj začeli gasili, bi bila gasilska pomoč prišli prepozno in se bi požar golovo razširil na okoliške stavbe, škoda pa kljub temu dosega 70.000 lir. V Vipavi b> hil skoraj utonit »letni Pave Griljanc, doma iz Mirne, ki se je hotel kopati, pa je pri skoku v vodo tako nesrečno zadel ob skalo na dnu reke, da se je onesvestil. Rešili so ga šolarčki sami. Fantek je v bolnišnici in bo kmalu vrnjen prestrašenim staršem. FOTOAMATER Od negativa do po žitiva Ker so razvijalci za stojno razvijanje zelo raz-dčeni, se razvija slika počasi in mehko ter pobija kritje le počasi in polagoma gostejše. Rc-ultat so mehki iu nežni negativi. Zaradi tega je tojno razvijanje prav |irikl«dno rn razvijanje po-netkov z velikimi kontrasti (notranjščine, soteske, nočni posnetki, protisvetlobni jiosnetki), dalje za razvijanje večjega števila plošč hkrati, o katerih ne vemo, ali so pravilno osvetljene ali ne, ali pa ~e so vse različno osvetljene, nekatere pravilno n druge šibko ali nekaj bogatejše. Manjše razlike v osvetlitvi (do 8 kratilo z ozirom na pravilno osvetlitev) izenačujejo namreč stojni razvi-alci prav dobro, večje razlike, pa moramo izenačiti v posebnih razvijalcih v skodeli. Občutno preveč osvetljeni negativi hi bili razviti pretnehko, razvijanje premalo osvetljenih jia bi trajalo predolgo in bi se negativ zamrenil. Posebno priporočljivo — že zaradi enostavnosti — je stojno razvijanje filmov v zvitkih. Ti vsebujejo po 8 do 30 običajno prav različno osvetljenih posnetkov, ki jih moramo razviti kompromisno. Za razvijanje filmov v zvitkih imamo posebne doze. V nekatere vlagamo film v temnici ali zvečer v zatemnjeni sobi pri temnični svetilki, razvijamo pa lahko pri dnevni ali umetni svetlobi, ker so doze svetlotesno zaprte. So pa ludi posebni avtomati za vlaganje in razvijanje pri dnevni svetlobi. Postopek je pri obeh vrstah na moč enostaven in ni potrebno drugega, kakor ravnati se po zelo kratkem navodilu za uporabo, ki ga dobi vsak ob nakupu doze. Prav enostavnost pa zapelje marsikoga, da stavi na avtomat prevelike zahteve, sam pa postane pri razvijanju malomaren. Potem je kriva raznih napak doza. razvijalec ali pa film. Zato prav kratko nekaj navodil. Uporabljali je vedno enak razvijalec, najbolje razvijalec za drobno zrno, ki razvija tudi izcuuče-valno. Negative je v tem slučaju osvetljevati vedno nekoliko bolj bogato. Temperatura razvijalca največ 18"C, koncentracija vedno ista. Film ne sme biti prepuščen v dozi sam sebi ter je nujno potrebno, dn razvijalec v dozi vcfkral premešamo s posebno pripravo, ki jo imajo nekatere doze. ali pa da dozo večkrat potresemo. Potem se ni bati, da bi bil film marogasto razvit, kar je prav gotova posledica, če razvijalne raztopine večkrat ne pomešamo. Važno je, koliko časn razvijamo zaradi značaja negativu po gradaciji in zaradi zrnja. Nekateri razvijalci zahtevajo daljše, nekateri krajše razvijanje, prav tako različni filmi. Najbolje je, uporabljati vedno istovrstni film. S|.lošno pa se moramo držati pravila, da je zaradi sposobnosti kopiranja negativov razvijati malo občutljive filme s strmo gradacijo manj časa kot filme, ki »o zelo občutljivi in imajo tudi |ioložnejšo gradacijo. Zadevno razmerje je približno 1:2. To pravilo je upoštevati zlasti pri razvijalcih za drobno zrno. Ko je film razvit, ostane v dozi, v kateri ga speremo in nato ludi ustalimo. Po ustaljevanju moramo doto temeljito izjirati in očii-titi. da ne ostane v njej niti sled ustaljevalca nli razvijalca. i'e je potrebna največja čistoča za razvijanje v skodeli, je to tem važnejše za razvijanje v dozi. Razvijanje plošč in zloženih filmov v tankih iu dozah je slično razvijanju filmov v zvitkih. Posode so prikrojene m koliko drugače ter imajo posebne utore, da lahko vložimo iu razvijamo več plošč naenkrat. Desenzitirano razvijanje Razvijanje pri rdeči ali celo zeleni svetilki ima nedostatek, da je kontrola razvijanja radi šibko svetlobe otežkočena. Tudi je zlasti pri rdeči svetlobi dokaj težko presoditi, kdaj je negativ dovolj krit. To neprillkc odpadejo, ce negative debcnr.itiraiuo, t. j. če zmanjšamo njihovo splošno in deloma tudi barvno občutljivost ter jih razvijamo narkoliziranc pri oranžni svetlobi, s tem si olajšamo kontrolo, kako razvijanje napreduio. pa tudi presoja glede jakosti kritja jc mnogo lažja. Za desenzitiranje uporabljamo po>cbnc barvne snovi, od katerih sta najobičajnejši zeleni in rumeni pinakriptol. Na prodaj «o v kristalih, tabletah ali raztopinah. Te barvne snovi zmanjšajo splošno občutljivost bromovega srebra, no da bi |>ri leni uničile v plasti ležečo latentno sliko, zmanjšajo pa tudi barvno občutljivost, da je tvorivo občutljivo v večji meri le šc za modro in violelno barvo. Za narkotiziranje navadnega ortobromalskegn in večinoma tudi jmilliroiliatskega tvoriva ujiorabljailio najbolj zeleni pinakriptol, za panhromatsko tvorivo, ki ga je nekoliko težje do>.enz.itirali, tudi rumeni pinakriptol ali pa rumeni pinakriptol, ker jo njegova raztopina skoraj brezbarvna. Zeleni pinakriptol uporabljamo lahko kot predkopel ali |ia ga primešamo razvijalcu. Obojo je pravilno. Rumeni je uporabljiv samo kot pred-ko|>el. ter ga razvijalcu ne smemo dodali, ker ga sulfit lakoj razkroji. Razvijalcem, ki vsebujejo hidrohinon. tudi zelenega pinakriptola ne Miienio primešati, čist hidrohinonov razvijalec pa sploh ni |>riniereii za narkolizirano razvijanje, ker ga izpremeni zeleni pinakriptol v zelo rapidno delujoč in zainrenjujoč razvijalec, dočim razvija po vplivu rumenega pinakriptola zelo |iočasi. Na splošno je najbolj pri|ioročljivo uporabljati pinakriptol kot predkopel. Ce ga namreč primešamo razvijalcu, se istočasno z. desenzitiranjeni negativ tudi razvija. > tem pa odpadejo dve do tri minule zelo koristne kontrolo razvijanja pri oranžni svetlobi, in sicer prav v začetku razvijanja, ki jo za presojo glede nadaljnjega usmerjen ia razvijanja najvažnejši. Pri postopku h predkopel jo pa moremo zasledovati |iroces razvijanja od začetka do konca pri oranžni svetlobi. Še o otvoritvi nemškega doma v Dobrli vasi Avto-kino prevažajo po Julijski krajini iu predvajajo znani film ,Luce , ki .slika slovesnosti v Rimu ob priliki ustanovitve rimskega imperija, ter film Potovanje Mussoliiiija v Afriko . Ta propagandni ;.avto-kino. je obiskal sedaj že vso vipavsko dolino in bo sedaj obiskal Be posamezne trge in vasi po Krasu Croce I rrrfr,, goriška dobrodelna ustanova, jc izdala polletno poročilo o svojem delovanju. Iz poročila izhaja, da je v prvih 6 mesecih prepeljala v bolnišnico 1011 ponesrečencev in bolnikov, in sicer 1181 brezplačno. Njeni rešilni avtomobili so prevozili 31.043 km. Na dati pride povprečno 10 primerov z dnevno pov prečil ino 15 km. Njena knjižnica šteje 53H0 izvodov. Organizacija ima 398*3 članov, od tega jih je, v Gorici 2190. še izlet v bližnjo župnijo Krčanje. Ko sem nazadnje le vzel svojo torbico in bil že skoraj izven vasi, pri leče za mojim prijateljem, ki me je spremljal, cerkovnik z novico: Gosjx>d. krst je prišel". Štora la sva se vrnili; jk> krstnem opravilu je bil daljši odmor pri Kučmarju, kjer sem moral jiovo-dati. kako so mene nosili h krslu. Solnee je že za-tonilo in lako sem se šele drugi dan poslovil od prijaznih Pjekš. Šel sem čez. Mostič. kjer se j.- pred leti še dosti govorilo slovensko, v Št. Lipš pod Kn-štofovo goro, kjer je bilo tedaj še vse slovensko; dane« je žal že nemško. Tam je bil takrat za župnika Karol H raba, doma iz. Prage. Spoznal sem ga, ko je bil kaplan v Svečah, pozneje pa provizor na Jezerskem. Ko sva po večerji pogledala v gostilno pri Li-kelu, sva našla prav prijetno družbo. Spominjam se še starega moža, ki je lepo prepeval listo: »Jaz jn moj glažek se rada imava«. Toda prišel je nadufi-lelj špangaro, že vinjen. Bil je znan razgrajač. Brez posebnega jiovoda je žalil župnika llrabo. nazadnje pa še mene. Posledica je bila sodnijska obravnava v Svincu, kjer je Špangaro obžaloval svoje ravnanje in nama daj zadoščenje s preklicem v časnikih. To je bil moj prvi nastop pri sodišču. V Št. Lipšu sem spoznal tudi narodno zavedno rodbino švikaršičev, iz katere je učitelj švikaršič, pozneje nameščen na Jezerskem, znan po tem, da je uglazbil slovenske koroške narodne pesmi. Prijatelja Zeichna na Djekšah sem št! večkrat obiskal.' Bili smo doslikrat v veseli družbi, zalo se na te čase prav rad spominjam. Zeichen je sedaj v Celju, še danes sem mu hvaležen za srečne ure, ki sem jih preživel na visokih Djekšah. Počitnice so le prehitro minule. Pogumnega srca in jioln lepili spominov na Koroško sem se vrnil zopet v Gradec. Temeljito sem se moral lotiti študija, zakaj ob koncu leta me je čakala prva državna izkušnja. Zalo sc društvenega življenja nisem dosti udeleževal. Kakor jo bilo na tem mestu že obširno poro-čano, je bil sredi slovenske Podjunc otvorjen nemški dotn, katerega edini namen je raznnrodo-valno delo med slovenskim ljudstvom. Silno zanimiva so nekatera ozadja tc prireditve, ki nudijo šele pravi vpogled v zadnja dogajanja na Koroškem in pojasnjujejo sedanji položaj koroških Slovencev. Kot se je šele naknadno izvedelo, so krogi okoli Heimatsbunda hoteli izrabiti to priliko za velikopotezno manifestacijo vsega s|>odnjokorofko-ga hilferijanstva. Nameravali so priv«spti v Dobrlo vas nad 000 nemških »Tumorjev iz Celovca, kar bi sevč privleklo dva- ali trikratno število simjia-tizerjev iz v«oh mestec Podjunc. »Tumorji« pa so danes zakonita oblika avstrijskega hitlerjrvslvn. Najboljši dokaz, /a to trditev je nedavni razpust vseh telovadnih društev nn Gornjem Avstrijskem zaradi poznanih narodnosocialis ličnih demonstracij v \Velsu, kier bili ravno Tumorji- iniciatorji. Na vseh šolah dobroljske okolice se je na |h>-velje Heimntsbunda učiteljstvo trudilo, dn ubije otrokom v glavo nekaj strupenih povestic, naperjenih proti Slovencem. Po prvotnem načrtu bi morali namreč otroci nastopiti pred mikrofonom, ki naj bi prenašal »kulturno delo« nemškega tiči-teljstva po vseli avstrijskih radijskih postajah. Kakor je prireditev sama jKikazala, se je ta namera llcimatsbunda izjalovila in lo ali odločnega odpora koroške deželne vlade, ki je bila mnenja, češ. da se vendar ne more pred vsem svetom kazali, kako se na koroških šolali v srca slovenskih otrok vliva sovraštvo do lastnih rodile-ljev. Ravno lako je bil prepovedan nastop Tumorjev. V velikem šotoru, ki je bil namenjen »uničevanju: piva in raznih opojnih pijač, so se v poz.iii noči pripetili neljubi politični incidenti. Med drugim je uradnik iz. Velikovcu opsoval z vsemi mogočimi psovkami (' Hrerkvveiberi, Sauwcibcr ) Dne 18. februarja 1901 sem izvedel, da je preminul koniendator Matej Šcrvicelj. Novica me jc silno jiolrla; bil mi jo zelo naklonjen, servicelj je bil doma iz. Golsove pri Zihpoljah, odličen duhovnik in izvrsten govornik. Bil je naroden, neustrasen horitelj za narodne pravice. Nekdaj je bil dvorni kaplan in je dosti potoval, zato je bil jiosebno prikupi ji vega vedenja. V nazorih je. kazal obširno znanje in veliko skušnjo. Provizorju Kaplanu sem pomagal v počitnicah p? prvem semestru drugega lela pri urejevanju obširne knjižnice, kalero jc zapustil pokojnik. Tam sem šele spoznal, koliko je žrtvoval za knjige. Koniendator je bil tudi eden listih, ki mi jc dal spobudo, da sem pisal članke v »Miru-:. . .... , w Cas za prvo državno izkušnjo sc je bližal. Ker še ni hilo predavanj, sem obiskal župnika Štefana Bnyerja v Pokrcah, ki mi je pisal, da moram kanonsko pravo pri njem v župnišču predelali. To sem tudi storil. Podnevi sem pridno jircnilevaJ določbe cerkvenega prava, zvečer jia sva hodila z. župnikom na sprehod in kam v družbo, dn smo se malo po-smejali. Tako je minulo prav hitro 14 dni. \ z.el (tem zojiet torbico in jo krenil proli Reberci, nato j>a sem sn odj.eljal v Gradec. Dne 17. julija je bilo vroče jutro, a še bolj vroče je hilo v dvorani, kjer smo sedeli pri zeleni mizi. Tri ure so trajale viee, nazadnje so radovedni profesorji odšli v posvetovalnico; ne dolgo potem so je vrnil predsednik in nam izročil spričevala. Vesel sem zapustil vseučilišče, saj je bila polovica določenih semestrov za menoj, za nadaljne pa pogum velja. Samega veselja sem se peljal iz, Gradca črez Bruck in St. Miehel na Koroško, da sem spoznal nove kraje. Prav zadovoljen sem domov dospel. Mati je bila videti že boli pomirjena; prinesel sem ji še posebno darilo iz Gradca. Te počitnice sem želel temeljilo izrabiti. Hotel sem zojtet videli morje in še druge kraje sveta. Dobil sem dovoljenje za polovično voz-111110 v Trsi. Živahno južno vrvenje tni jc ugajalo- dve dobroljski sodnljski uradnici, češ. da naznanjata hitlerjcvce sodni ji in iandarmeri ji. G. župan, zloglasni Tanrer, je hotel izrabili priliko otvoritve nemškega doma. da hi prišel v hitlerjevsklh vrstah zopet do veljave. Njega so namreč leta I9CJ4 šleli nar. socialisti kot svojega. Ko je pa gospod videl, da je 26. 7. l!KM lleimal-sehutz. v lioljšem položaju, je takoj presedlal. o-dobno formulacijo, naperjeno siuno proli Slovencem. Vi-ck umetnosti pa jc uradno poročilo zn deželno vlado. Iz popolnoma »snesljivrpn vira izhaja, da jc v tem pororilu vsn prireditev slikana knt »ilns ninnife-lafiia zri Avstrijo z vzorno disciplino in zmernimi covori. Kdino. kar jc linjč po teli >ur»dnih« podatkih molilo, jc bil enkratni ?Hril Hitlcrc in šc to nnj bi bil po teh >ur»dnih< infor mncijah zagrešil eden izmed bratov Sirprnikov, ni |in huje mogoče dognali, kateri jc to bil. (N. b.: Dr. Simifnik ie edini slovenski živinozdrnvnik nu Koroškem, zaveden in iskren Slovenec, zato ie namen te velikodušne denunclaclje, ki nima niti najmanjše |>odlago, pač dovolj prozoren. Naj bo še omenjeno, da se dr. Sienčnik na dan otvoritve ni smel gonili iz. svojega stanovanja, ker so mu grozili z aretacijo!) Tn s n uradna poročila!!! Oh prihodnji obletnici hitlcrjcvskcga pura v Avstriji bodo koroške Slovence po v>cj verjetnosti zc doliili, da mi oni insrenirali ptic in ko krogi okoli Hoimnthunda ogroženo domovino branili Vse lo sc danes na Koroškem dogaja pod krilatico rhciniattreu«. Izleti v Miramar, Rarkovljo in na Opcino so bili kaj lepi, nad vse veličastno pa je bilo zame mori Zapustil sem Trsi in se peljal do Ptuja, kipijo imel dne 11. avgusla 1901 Janko Arnuš novo mašo. Prvič sem bil na »Spodnjem Štajerskem, v zgodovinsko lako pomembnem mestu. Videl som d' l Slovenskih goric in vinorodne Haloze ter spoznal prebivalce ptujskega polja. Nn domu novomašnika v Pornavi jo bilo tri drii veselo. Šli smo v Sv. Marjeto in Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Živahnost prebivalcev lega kraja mi je ugajala. Na željo novomašnika som moral nastopili kot Nosan. Tu selil s|>oziial Jurančiča Ivana, znanega čebelarja iz An-dreno v Slov. goricah. Ni se mi sanjalo, da bom nekdaj sodnik v njegovem sodnem okraju in bo ou cenilec, pri zapuščinskih razpravah. Moj sošolec Hornbok Ivan iz. narodno zelo zavedne, vasi št. Janž v Rožni dolini je imel dne 28. julija 1901 novo mašo. Slavnostni pridigar je bil Simon Jurko, dekan v Zabnicah. Seve sem bil povabljen, ker sem zaradi večletnega bivanja v Svetni vasi jiostal že nekak domačih. Zato pa som moral skrbeti za zabavo, kar mi je bilo tem laže. ker sem imel prvo izkušnjo v žepu. Prošt Serajnik v Tinjah jo obhajal 6. avgusta 1001 93. rojstni dan. Iz. Štajersko dežele so prišli sorodniki in z njimi tamburaši, ki so proslavili slavnostni dan častitega starčka. Bilo jo zadnjikrat. V zvezi s to slavnosljo jc bil nalo v nedeljo 7. avgusta jiri Krencerju, starodavni gostilni ob državni cesti, veliko zborovanje Ciril in Metodove podružnice. Udeležba je bila izredno velika. Nn sliki, ki jo šo hranim, gledam razno osebe, mod njimi nadštabnega zdravnika Valentina Janežiča, odvetnika dr. Krmita, profesorja Schroja, ravnatelja Mohorjeve tiskarne Vekoslava Legata, pisatelja Meškn, sedanjega vsetičil. profesorja dr. Kušojn, Franca Treiberja, Franca Grafenauerja in Valent. Šlangla, prvovrstnega agitatorja pri volitvah. Afedeljslci šport VI/. mednarodne motocihlistične dirke na L\ubel\u Ljubelj, 15. avg. Danes ob 10.30 so se pričele mednarodne mo-toctkhstične dirke na prelazu Ljubelju. Kljub slabemu vremenu so se vsi prijavljeni dirkači javili na startu m je bil uspeh prireditve nad vse priča-kovanie lep. Razen slovenskih dirkačev so se dirke udeležili v lepem številu tudi Avstrijci in Zagrebčani. Da je prireditev tako krasno uspela, gre zahvala tako tragično umrlemu podpredsedniku kluba g. Rudolfu Zalokerju, ki se je trudil z organizacijo, in predsedniku kluba g. Jaku Gorjancu, tajniku g. Jermanu in g. Požnarju, ki so danes vodih dirko. Ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Josipa Rogiča, pod čigar pokroviteljstvom se je dirka vršila, je zastopal šef kabineta g. A. Končan. Točno ob 10.30 se je pričel štart: Športni motorji do 250 ccm: 1. Uroič Antun (DKW, Zagreb) 5.25 dve petini (najboljši čas jugoslovanskih tekmovalcev, nov rekord tc kategorije), 2. WoIf von Milenkovich (Puch, Dunaj) 5.39 tri petine; 3. Wagner Alojzij (Puch, Gradec) 5.55 štiri petine; 4. Krammer Herman (Puch, Celovec) 6.12 dve petini. Turni motorji do 250 ccm: 1. Ehvveiner Herman (Puch, Gradec) 6.59 dve petini; 2. Moravec Josip (Puch, Ljubljana) 7.07 tri petine. Športni motorji 350 ccm: 1. Uroič Antun (DKW Zagreb) 5.30 štiri petine; 2. Inž. Lotz Rudi (NSU, Maribor) 5.34 ena petina; 3. Wolfgang v. Millen-kovich (Puch, Dunaj) 5.35; 4. Wagner Alojz (Puch, Gradec) 5.50 dve petini; 5. Krammer Herman (Puch Celovec) 6.11 ena petina; 6. Pollak Franc (NSU, Ilirija. Ljubljana) 6.26 tri petine; 7. Payer Leopold (Standard, Ilirija, Ljubljana) 6.48 ena petina; 8. Pu-har Franc (AJS, Hermes, Ljubljana) 6.48 ena petina; 9. Palovšnik Franjo (NSU, Ilirija, Ljubljana) 7.23 dve petini; 10. Lapajne Julij (AJS, Ilirija, Ljubljana) 10.55 tri petine. Turni motorji 350 ccm: 1. Ehvveiner Herman (Puch, Gradec) 7.05 dve petini; 2. Inž. Lotz (NSU, Maribor) 7.16; 3. Moravec Josip (Puch, Ilirija, Ljubljana) 7.32 ena petina; 4. Krek Joško (Zun-dapp, Ilirija, Ljubljana) 7.34 ena petina. Šport motorji 500 ccm: t. Denzel Wolfgang (BMW, Dunaj) 5.01, najboljši čas vsega tekmovanja. 2. Honel Fredi (AJS, Celovec) 5.14 štiri petine; 3. Šiška Janko (BMW, Ilirija, Ljubljana) 5.30 (s svojim časom je postal Šiška prvak Motokluba Ilirija). Turni motorji 750 ccm: 1. Inž. Mario Luckmann (Indian. Ljubljana) 6.12 štiri petine (klubski prvak v turnirju in doslej najboljši čae na turnirju Motokluba Ilirije na Ljubelju). Šport 1000 ccm: 1. Denzel Wolfgang (BMW, Dunaj) 5.03 štiri peline; 2. Honel Fredi (AJS, Ce- 1 lovec) 5.06 tri petine; 3. Šiška Janez (BMW, Ilirija, Ljubljana) 5.30 dve petini; 4. Pollak Franc (NSU, Ilirija, Ljubljana) 6.29 dve petini. Priklopni vozovi: 1. Hans Medvvenisch z bratom (JAP, Dunaj) 5.29 tri petine (nov rekord); 2. Schrimpf Leopold (BMW, Dunaj) 6.26 tri petine; 3. Hobacher Walter (NSU, Ljubljana) 7.54 dve pelini; 4. Zemljak Emil (Motosachoce, IHMK, Zagreb 7.58 štiri petine. Tse tekmovanje je trajalo zelo dolgo in eo bile tekme končane okoli 2 popoldne. Progi se je poznalo, da jo je dobro namočil dež, pa so kljub temu doseženi rezultati prav zadovoljivi. Pri rezultatih je treba upoštevati še to, da je v prvi polovici tekmovanja pada! dež, ki je seveda motil tekmovalce. Ko eo bile tekme končane, so se vsi konkurenti obenem s sodniško komisijo podali v restavracijo Ankele, kjer je komisija razglasila rezultate dirk. Na tribuni, od koder so bili razglašeni rezultati, 6o bili postavljeni tudi lepi pokali, ki so bili poklo-njeni zmagovalcem. V imenu MK Ilirije je govoril znani naš športni delavec g. Jaka Gorjanc, ki 6e je v svojem govoru uvodno spomnil dejstva, da je zanimivo, da se bolj zanimajo za dirke inozemci kot domači dirkači, kar je vsekakor potrebno omeniti in delati na tem, da se vzbudi večje zanimanje za to panogo športa pri nas. Nato ee je spomnil zaslug pokojnega Zalokerja za to panogo športa ter so se vsi prisotni oddolžili spominu Zalokerjevemu z enominutnim molkom. Zahvalil se je pokrovitelju dirk, ministru za fizično vzgojo naroda g. dr. Jos. Rogiču, ki je poslal svojega zastopnika g. Končana na dirke. Zahvalil se je še nadalje vsem zastopnikom oblasti, ki so bili navzoči, za sodelovanje pri prireditvi in končno se jc zahvalil tudi avstrijskim tekmovalcem, ki so 6e tako lepo odzvali vabilu ljubljanskega kluba. Sledila je razdelitev daril ter je prejel lepi pokal ministra dr. Rogiča kot najboljši jugoslovanski tekmovalec Antun Uroič iz Zagreba. — Nagrado-pokal MK Ilirije pa je dobil kot tekmovalec z najboljšim časom dneva g. Denzel Wolfgang z Dunaja. Posebne nagrade tvrdke Standard je dobil tudi g. Uroič, nagrado tvrdke Bata v znesku 2000 din je dobil Denzel Wolfgang, nagrado 1000 din tudi od Bate pa Honel Fredi iz Celovca. Bilo pa je razdeljenih tudi še mnogo manjših daril. Če bi bilo lepo vreme, bi bil obisk gotovo večji, tako pa je lepim dirkam prisostvovalo le malo število Ljubljančanov, prijateljev motociklizma, ki se nieo ustrašili dežja in so bili popoldne nagrajeni z najlepšimi pogledi na vrhove naših planin v toplem popoldanskem soncu. S.K.Ljubljana : Slavija (Varaždin) 7:2(3:2) \ renie, ki je dopoldne obetalo slab, čemeren dan, se je okrog poldneva začuda uredilo. Postalo je hladno, razvedrilo se je, 15. avgust jo pokazal, da je vroči del poletja že v kraju. Kolebanje med eolncem in dežjem je prisililo Ljuhljančane, da se niso spuščali na weekendske avanture, ampak rajši obsedeli v mestu. Tako je tudi današnja tekma pokazala malo večji obisk. Vendar bi bilo kljub tej ugodni konetelaciji pričakovati še večje udeležbe, saj se je prav zadnje čase pokazal nov faktor, ki bi bil moral predramili tudi one, zaspane Slovence: SK Ljubljana preživlja hudo krizo. Apeil na javnost bi bil drugod po svetu ob taki priliki utegnil spravili na igrišče vse zapečkarje. Pri Kranjcih pa je stvar drugačna. Dober matematik jih tudi danes ni mogel našteti več kot dobrih OOO. Ti so prišli na svoj račun, saj so bili priče prav zanimive tekme. Predtekma, ki je končala z rezultatom 3:1 za Ljubljano, ni pokazala skupne, kombinacijske igre, ampak nekaj napetih, tehničnih črnitev, ki so jih izvedli talentirani posamezniki. V celoti pa je občinstvo težko čakalo glavne prireditve, srečanja SK Ljubljane, ki gre že v nedeljo na vroča zagrebška tla, po prvi ligaški kostanj. Slavija je pred kratkim sredi Zagreba porazila Konkord.ijo —: dostojen partner za zadnjo, poskusno tekmo pred težkimi borbami. Kratek intemezzn: Novinarji na tem mestu naprošajo vodstvo SK Ljubljane, da na starem, novinarjem dodeljenem mestu pritrdilo desko, ki je bila tu prav do zadnjega časa. Zdaj morejo pisati le i največjo muko, sključeni kakor paragrafi. 1'pajmo, da nam bo ustreženo! Ob pol 6 zvečer prit e ko na teren igralci Slavije, in sicer takole: Slavija: Adamčič, Jugovec—Gušič, Zimič— 1'avletič—Sta re j, Ožegovič—Bradaška—Koprivnjak —Cirič—Solerti. Za njimi se vsuje Ljubljana: Logar, ŠiSka—-Jerman, Slapar—Pupo-—Bertoncelj St., Janežič—Lah— Pepček—Tičar—Zemljič. Sodnik g- Maporatti zažvižga uverluro. Tekma se začne. Potek: Žreb odloči za Ljubljano, Slavija igra proti soncu. V prvih minutah pritisnejo Varaždinci. Njihove akcije pa niso preveč nevarne. Kmalu prevzame iniciativo Ljubljana. Oster in nepričakovan Lahov strel brani Adamčič v padcu. Pepček oddaja Zemljiču, ki stoji v offsidu. Slavija kombinira mnogo lepše v polju, Ljubijanine akcije so nevarnejše, ker so mnogo preprostejše in preračunane na končni uspeh. V 10 minuti kiksirata beka, Logar poskuša v padcu braniti, Bradaška dviga, oddaja Ko-privnjaku, ki zabija 1:0 za Slavijo. Ljubljana igra raztrgano: pozna se slaba igra Repotočnika, ki kar ne more povezati svoje vrste in uvesti reda v prvo linijo. Njegove žoge so neprecizne, oddaja čudno 6labc. V 13 minuiti oddaja Tičar Pepčku, ta dribla ter strelja po tleh tik ob levi prečki mimo. Jane-žičev korner ostane neizrabljen, žoga gre spet v noLje. Tribuna nezadovoljno gode. Slavija igra precej pred vrati Ljubljane. Obramba ima prav pošteno delo. Dva zaporedna kornerja za Ljubljano ostaneta neizkoriščena. Slavija pritiska. Jerman je slab, v napadu močno šepa leva stran. V 22 minuti končno Lah nesebično oddaja z glavo Tičarju, ki izenači 1:1. Takoj v 23 minuti nevarna gneča pred golom Slavije: Adamčič leži, noge udarjajo v žogo, ki n« more v gol. V 25 minuti na Zemljičev center Lah e 7 metrov sijajno z glavo postavlja 2:1. Ljubljana se popravlja in pritiska. V 28 minuti na Ja-nežičev center Tičar zelo lepo in neubranljivo zabija iz voleja 3:1 za Ljubljano. Premoč Ljubljane je čedalje večja. Napad za napadom se vali proti vratom Slavije. Pupo postaja ofenzivnejši, zato je njegova igra tudi mnogo konstruktivnejša. V 32 minuti La.h uide bekoma, toda tolče naravnost neverjetno v aut. Pupo je tak kakor vreme zadnjih dni: poleg sijajnih potez ima škandalozno šibke domislice. Pri njem se začenja opažati, da igra dobro, če gre z napadom, kadar jc pa v defenzivi, pa ne more prav do sape. V 34 minuti foul. Prosti strel pretvori Koprivnjak v 3:2. Ljubljana je spel popustila. Podoba je, da nekoliko podcenjuje nasprotnika. Slavija nevarna napada. V 36 minuti žoga dolgo ne najde poti izpred Ljubljaninih vrat v polje. Se nekaj obojestranskih napadov in polčas. Ljubljana je v prvem polčasu pokazala v celoti dokaj raztrgano igro. To moštvo 6e bo moralo še precej uigrati. V prvi vnsti je bila leva stran v polju dokaj šibka. Zemljič ima v nogah še konjenico, Tičar pa se ni še povsem znašel. Pred golom bo zelo nevaren, za igro v polju in dvoboje pa bo moral še precej izpopolniti svoj tehnični re- Eerloar. V srednji vrsti je edini povsem zadovoljil lapar, ki je moral držati močnejšo stran napada, Ciriča in prodorno krilo Solertija. Obramba v tej formaciji ni bila bogve kako zanesljiva. Pri Slaviji se je prvi polčas posebno odlikoval levi half Starej. V sredi je Pavletič dokaj prekašal Pupota, zlasti v oddaljanju in v igri z glavo. V napadu se je na momente zabliskal stari lev, obilni Koprivnjak. Ves čas pa je bil prav dober Solerti na levem krilu. Stil njegove igre v mnogočem spominja na igro Plešeta. Hiter je tehnično dobro podkovan, obda rovan z dobro reakcijo in smislom za situacijske ohrate. V drugem polčasu izvede prvi napad Ljubljana. Tičar udari v stratosfero. Slavija vrača, toda Solerti tolče za gol. Ljubljana igra proti soncu: Stanko bi rabil zelena očala proti nebeški bliščavi. Občinstvo pričenja glasno godrnjati nad 6labo igro Ljubljane. Medtem ko igra Slavija lepo povezano, se zveza med Ljubljaninimi vrstami čedalje bolj trga. Pupo in Stanko močno zaostajata za svojima tovarišema na drugi strani. Tudi napad ga lomi: to pot v polju. Stalno podaja Varaždinceni na noge. V 18 min. Tičar oddaja Zemljiču. ta dribla; v sredo, ličar teče na krilo, Zemljič poda pas in Tičar zabija svoj tretji gol — 4 :2. Kljub temu ta gol ne prinese svežega vetra v igro Ljubljane. V 21 min. Tičar oddaja Pepčku, ta okleva, odda Lahu; Janežič udari preko gola. Sonce 6e pomalem niža; 6ence na igrišču se daljšajo. Vročina popušča. Zdaj šele se Ljubljana malo bolj razkuri. V 23 min. krasna šansa: Zemljič centrira ua čisto, Lah zgreši. V 28 min. Janežič bije korner, Lah plasira z glavo 5:2. V naslednji minuti spet šansa, toda Lah tolče prelahko, beku na noge. Slavija se je vdala v svojo usodo. Pred njenim golom se kuha vroča kaša. Vsak hip je pričakovati novega fola. Po vrsti za6treljajo Lah, Pepček in Janežič. .jubljana postaja popoln gospodar tudi v polju. Pupo začenja si jati; malo pozno se je spomnil. Sonce jo je mahnilo spat za Polhograjske Dolomite — in še malo dalje. Na levem krilu je oživel Zemljič. Igra počasi nehava bili zanimiva. Igralci Ljubljane začenjajo »vleči« Varaždince. Resnoba izginja in ambicija tudi. Menda je bilo za to nedeljo napora dovolj. V 34 min. prodre Pepček, ki oddaja Lahu, ta Janežiču; njegov 6trel gre mimo. V 30 min. prodre Tičar, ki si žogo lagodno nastavi na nogo in ostro strelja 6:2. V 41 min. oddaja Lah Janežiču, ta teče in poviša na 7:2 (obratni spomladanski rezultat). Ljubljana ie v hladu še enkrat oživela. Napadi se vrste, Slavija brani na vse kriplje in konoplje. Revanša se je žc prav lepo j">o6rečila. V 43 min. nevaren strel z glavo, ki ga skuša v Logarjeva vrata z glavo »vtihotapiti« Bradaška. Toda mož udari mimo. Še nekaj bolj lenih napadov in konec. Slavija se je dobro držala prvi polčas. Pozneje pa se je jwkazalo, da se simpatični dečki najbrž bolj razumejo na sukno in na blago kakor »ia usnje. Iznad 06talih »štrle« Solerti, golman, Gu-šič in Solerti, prav posebno jia levi half Starej. Rejem Koprivnjak je bolj senca nekdanjih dni, čeprav si zna po potrebi [»omagati s svojo veliko rutino. V splošnem je Slavija ambiciozno moštvo, ki po znanju in p>o igri spominja na mariborske Železničarje. Ljubljana bo morala igrati predtekmo pred glavno tekmo. Saj pride v pravi zamah šele sredi drugega polčasa. Obramba najbrž ni še jiovsem v redu, lialflinija je dobro igrala šele prav na koncu. Stanko se je za 6Voj drugi nastop kar dobro odrezal, čeprav 6e še ni povsem navadil skrbnej. šega oddajanja, ki ga zahteva halfovski rajon. Se-> danji napad Ljubljane je efekten; igra preprosto — toda — efektno! Moštvo ima po dolgem, dolgem času kar zares odlično kondicijo. Sodil je g. Macoratti prav dobro. Le nekaj napak 6e mu je ukradlo v presojo offsidov; pa nikdar v važnejših situacijah. Dunajski Floridsdorl v Belgradu Belgrad, 15. avgusta. Jugoslavija : Floridsdorl 2:1 (1:1) Pri električni razsvetljavi sta se v soboto zvečer najprej srečala Floridsdorf in Jugoslavija, ki je nastopila v kompletni postavi z novim centrom Lazarevičem in novim srednjim krilcem Petrovičem iz Vojvodine. Floridsdorf : BSK 4 : 1 (0 : 0). Toplo vreme, ki se je popoldne spremenilo v ploho, je bilo vzrok, da je le okrog 1500 gledalcev prisostvovalo tekmi. BSK je nastopil v kompletni postavi brez Lehnerja, ki je še vedno ranjen. Domači so igrali zelo mrtvvvo, brez volje iu požrtvo-valnosti. Amsterdam, 15. avgusta, h. Danes je bila finalna tekma za veslaško prvenstvo Evrope. Jugoslavija se je zelo slabo plasirala, ker je tekmovala pod izredno slabimi okoliščinami. Prvo mesto je zasedla Nemčija. Prihodnje veslaško prvonstvo bo na jezeru Lago d i Como. Sah Maribor, 15. avgusta. Zaključek šahovskega pokalnega turnirja za prvenstvo Maribora. Sinoči se je odigralo zadnje kolo pokalnega turnirja za klubsko šahovsko fw-venstvo Maribora. Ob zaključku je stanje sledeče: Prvak Maribora je Mariborski šahovski klub s 17 in pol točke, drugi je šahovska sekcija SK Železničarja s 14, tretji je Šahovski klub UJNiB z 10 in pol, na zadnjem mestu pa je šahovska sekcija SK Slavije s Pobrežja s 6 točkami. III. in zadnje kolo se je odigralo s sledečimi rezultati: Mariborski šahovski klub : SK Železničar 4:4, in sicer: Oistanek (MŠK) je dobil proti Babiču (2), dr. Krulc (MŠK) je dobil proti Ferenčaku (2), Bien (MŠK) je dobil proti Regoršku (2), dočim eo partije Lobkov (MSK) in KnechtI (2) ter Stojnšek (MSK) : Vidovič (2) končale remis. Od Železničarjev so zmagali: Fišer nad dr. Lippaijem, Eferl nad Pavličem, Mohorčič nad Severjem. Na drugih osmih deskah je zmagala sekcija UJN2iB nad Slavijo 5 in pol j 2 in pol in sicer so zmagali člani UJN2iB: Vodnik nad Trstenjakom, Lukež nad Oničem, Maroti nad Da-skom II., Reinsberger nad Skobernetom in Gobec nad Pramerjem; od Slavije sta zmagala Dasko I. nad Kusterjem in Kobler nad Mavrinom, partija Stare : Čertalič pa se je končala remis. Po končanem turnirju je predsednik Mariborskega šahovskega kluba ravnatelj Golouh čestital zmagovalcem, prof. Sila pa je kot vodja turnirja razglasil rezultate ter se zahvalil vsem, ki eo pripomogli k uspelemu poteku turnirja, posebej še upravi Mariborskega tedna ter tvrdkam Tavčar, Crippa in restav-raterju Slavcu. Vihar in strela nad Ljubljano Ljubljana, 15. avgusta. V noči od sobote na nedeljo je divjala nad Ljubljano zopet ena običajnih neviht, ki so v letošnjem poletju tako pogoste. V zgodnjih jutranjih urah je bilo neurje najhujše. Švigale so goste strele, od katerih je ena udarila v znano gostilno pri r>Tičku na gričku*, ki je last g. Vinka Magistra. Okoli f>ol 6 je strela švignila v kuhinjo ter zanetila kredenčno omaro ter nekaj drugih predmetov v omari. K sreči v kuhinji ni bilo več gorljivih 6tvari, 6icer bi strela povzročila večji požar. Redna letna skupščina LNP „ Ljubljana, 15. avgusta. Redna lelna skupščina ljubljanske nogometne podzveze, ki je bila napovedana danes za 8. uro zjutraj, je bila otvorjena prav dobro uro pozneje, in sicer v dvorani Delavske zbornice. Delegatov in občinstva se je nabralo okrog 100. Po precejšnji zamudi — ki je neizogiben satelit vseh stičnih skupščin, zborovanj, mitingov itd. — je nekoliko po deveti uri piozdravil predsednik g. dr. Janko Kosti. Ugotovil je, da je skupščina sklepna, ker je od 56. klubov navzočih jx> svojih delegatih 42 (pozneje sta prišla še dva). Ci. dr. Kosti je pozdravil delegata Jugoslovanske nogometne zveze, njenega podpredsednika g. dr. Andrejeviča in pri tej priliki ugotovil, da so med našo jx>dzvozo in zvezo ves čas vladaji prav korektni odnošaji. Predlagal jc vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in ministru za telesno vzgojo g. dr. Rogiču. Za verifikacijski odbor, ki je potrdil 42 poverilnic, je podal poročilo g. Kralj. Nato je predsednik podal besedo g. dr. Andrejeviču, ki je toplo pozdravil skupščino ter podčrtal zadovoljstvo, ki ga ima zveza z vzglednim delovanjem ljubljanske podzveze. Ljubljanska podzveza je po hudem trenju med rivalnima kluboma našla srečno jx>t v konsolidacijo. Prebrodila je krizo, ki jo je izzval incident z mariborskim okrožnim odborom. Najmočnejši klub te podzveze, SK Ljubljana, je trenutno sicer v krizi, ni pa nobenega dvoma, da se ne bi že v kratkem iz nje rešil. O situaciji v podzvezi zvezo redno informirata g. major Vizjak in g. Kle-menčič, ki živita v Belgradu. Letos bo zvezna skup-ščina že novembra meseca — in ne kakor prejšnja leta — decembra. Eden najvažnejših predmetov, ki ga bo ta redna skuj>ščina pretresala, bo reorganizacija JNZ. Končno je g. dr. Andrejevič skupščini zaželel še, da bi Siovenci tudi v nogometu, tako kakor v drugih športnih panogah, stopili na vodilna mesta. Za laskave besede se mu je zahvalil g. dr. Kosti. Potem je spet prešel na dnevni red. Ugotovil je, da je bilo poročilo LNP-a za leto 1936/37 že poslano vsem posameznim klubom ter bi bilo zato prav odveč, če bi to poročilo še enkrat čitali. Časa ni na pretek — zato bi ga bilo škoda na ta način zapravljati. Vsi navzočni se s tem predlogom g. predsednika strinjajo. Iz poročila smo posneli sledeče podrobnosti: Na področju podzveze je 56 klubov, 42 igrišč, od teh jih je 38 verificiranih. 14 klubov je brez igrišč, 24 Idiibov ima igrišča ograjena, tribune so na šestih igriščih. Trije okrožni odbori niso bili v svojem delu uspešni. Trboveljski se je via facti razšel, mariborski sistiran, celjski pa je životarit do konca. V splošnem so bili stiki podzveze s jx>-sameznimi klubi nadvse korektni in športno-prija-teljski. Konsolidacija je zlasti zadnje čase zelo napredovala; upravni odbor je moral le v osamljenih primerih nastopiti ostreje, da je zaščitil red in disciplino. Ta napredujoča konsolidacija je v obilni meri tudi prifiomogla, da so se odnošaji med zvezo in podzvezo lepo uredili: podzveza in njeni klubi niso dali zvezi skoraj nobenega opravka, zveza pa se ni vmešavala v podzvezne zadeve. Vladalo je razmerje popolne korektnosti. Prejšnja leta pa je ta ali ona stran zmerom klicala, v vsakem neznatnem prepirčku, zvezo za arbitra. Podzveza bi zvezi utegnila zameriti edino to, da njena administracija deluje silno počasno; zaradi tega pa tudi podzveza ne more delovati z zaželjeno nag-jieo. Poročilo na koncu omenja tudi težke dajatve, ki jih je država preskrbela klubom na glavo na ta način, da je šport hudo obdavčila. Iz poročila poslovnega odbora posnemamo, da je imel odbor 40 sej, ki so bile vse sklepčne. Odbor se je moral le štirikrat zateči k zasilnim objavam sklepiov preko predsedstva; pa še takrat sredi mrtve sezone. V podzvezni evidenci je. 2478 igralcev, iz česar sledi, da sc je povečal kader za več kot 100 ljudi. Največ igralcev pride na Ljubljano, ki ima v 12. klubih 774 igralcev, nato na Maribor, ki jih ima v štirih klubih 276, na Celje, ki jih ima v štirih klubih 243 itd. Število odigranih tekem je nekoliko manjše kot prejšnje leto (precej tekem je bilo letos par forfait!). Letos je bila le ena reprezentančna tekma, in sicer medmestna Maribor : Ljubljana. V vsem je bilo letos na terenu podzveze odigranih 542 tekem. Prvenstvenih je bilo 291, prijateljskih 159 (to sla obe najmočnejši številki). Odbor je prejel devet pro- lestov; tri je zavrnil, petim je ugodil, enega jo protestant umaknil. Način prvenstvenega tekmovanja je ostal v glavnem isti kot v prejšnji prvenstveni sezoni; le v obeh skupinah prvega razreda sta bili jx)trebni korekturi, in sicer v toliko, da sta se obe skupini razširili na šest klubov. Iz poročila kazenskega odbora je razvidno, da je bilo v pretekli sezoni v kazenski postopek predanih mnogo manj igralcev. Manj jih je bilo tudi kaznovanih in več oproščenih. Želeti je, da bi se število še skrčilo. Poškodbeni fond kaže vsoto, ki jo jo izdal 16 klubom za 17 igralcev, in sicer v višini 2500 din. Podzvezni kapetan objavlja, da je preteklo leto sestavljal »reprezentance«: lo ob pod-zveznib dneh. Enitral samkrat je šlo preko tega okvlTja, in sicer je bila to medmestna tekma Maribor : Ljubljana. Zelo zanimivo je fioročilo sodniškega odbora. Sodniški odbor je posvetil vzgoji sodniškega zbora veliko pozornost. Prirejal je večerne tečaje, pisal članke in razprave v dnevnem časopisju ter objavlja točasno prvi slovenski pravilnik nogometne igre v dnevniku »Slovenec«. Svoje delo je odbor vršil v pojx>lnem medsebojnem razumevanju ter v športnem duhu. Poročilo pa se dovolj ostro in povsem upravičeno obrača z nezadovoljnostjo proti sodniškemu odboru pri JNZ. Ti gospodje docela ignorirajo naše sodnike ob delegiranju k tekmam za državno prvenstvo. Samo kadar je sporazum klubov ali, ?e drugi sodniki odklonijo sojenje, se helgrajska sodna gosposka spomni, da je tudi Ljnhljana še tak kraj, kjer hi si mogla pomagati iz zadrege. V izpitno komisijo je JNZ za Ljubljano določil dva zagrebška sodnika. Ko jc ljubljanski sodniški odbor protestiral, je prišel balkanski odgovor 3>se ne uvaži«. V »Spor-tisti« izhajajo odgovori in tolmačenja raznih no-JNZ s. o. je odobril prevod, zavrnil pa tolma-sodniški odbor JNZ. — in puhlicira lepo kopico napak. Ljubljanski sodniški odbor je s. o. pri JNZ nato opozoril: nema odgovora. Gospodje v Belgradu previdno molče. Treba pa je vedeli, da JNZ še danes nima svojih nogometnih pravil —: gospodje so preleni. Ljubljanski s. o. je kot prvi izdal pravila: visoko JNS s. o. je odobril prevod, zavrnil pa tolmačenja. Na teritoriju JNZ veljajo še zmerom okorna in zastarela tolmačenja inž. Veljkoviča. Toda še nekaj boljšega: s. o. pri JNZ je objavil samo eno spremembo nogometnih pravil, to je >udarer. z vrat«. Druge je pustil; v Ljubljani pa sta zagrebška sodnika od kandidatov zahtevala, da poznajo tudi oslale spremembe. Zdaj pa se v »Sportistk maže sodniški odbor takole iz »šlamastikes:: Tita nam je [>oslala samo --udarec z vrat«, ostalih spre-meb nam ni dostavila (»eto ti lukavog Pere!.). Veljajo pa vse spremembe šele od 22. avgusta 1937. Iz blagajniškega poročila smo izvedeli, da je bilo v preteklem letu j>rometa 214.705 din 63 para. Dohodki LNPa so znašali 73.756.43 din, izdatki pa 78.018 din 50 para. To poročilo je priloženo >Služ-benemu Vestniku«. Po precej dolgo časa trajajoči debati o poročilih je sporočil I. podpredsednik g. Buljevič, da je celokupni upravni odbor demisioniral. Sledita dva predloga za kandidacijski odbor. Z veliko večino je sprejet predlog g. Kralja. Kandidacijski odbor se nalo poda na jx>svetovan je in se vrne čez kakih tričetrt ure s sporočilom, da je bila lista sestavljena soglasno. Novi upravni odbor je izvoljen per aeclamationein, in sicer z vsemi glasovi proti enemu. Sestava je sledeča: predsednik: g. dr. Janko Kosti, I. podpredsednik: g. ravn. Šetina, II. podpredsednik: g. dr. Kuhelj Mirko, I. tajnik: g. Peric Mirko, II. tajnik: g. Juvan Franc, lil. tajnik: g. Logar Stane, I. blagajnik: g. Jugovec Franc, II. blagajnik: g. Ogorelee Albin. Odborniki: gg. Kern, Hartmann, Kačar, Vrhovec, Guzina, Slamič, I okovec, Buljevič, Kuret, Heidegger, Kralj, Novak. V revizionalni odbor pridejo gg.: insp. Zajec, Vospernik, Verlič. Sledi zadnja točka: predlogi. Med njimi so v ospredju zanimanja predlogi o spremembi prvenstvenega tekmovanja. Ta stvar ponovno vzbuja živahne diskusije. Ker pa po pravilih o prvenstvenem tekmovanju odloča upravni odbor in ne skupščina, zato ta diskusija nima pravega jKimena, ker bo predloge itak j>retresal upravni odbor. Delegati odhajajo, dvorana Delavske zbornice se prazni. Ob 1 pojioldne zaključi to živahno skupščino ravnatelj g. Šetina. Novemu odboru želimo čim večjega uspeha pri delu! Izda}« konsorcij »P.oneddiaketfa Sloma«* Zastopnik Miha Krak, Urejuj« Ciril Kočrrar., Jotfoslo*ao«lu tiakacna. Zaatopaik i K. CaC,