Štev. 52 Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 25. decembra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena t doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List paKalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo te na up-ravrnitvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je V M. Soboti Izdajateo.- Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, opravništvo I tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipét reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslaiiom«2"50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vae oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Narodo se je Krao. I porodila je Siná Svojega prvorodjenoga i v plenice ga je povila i položila je njega v jasli, ar so ne meli oni mesta v hiši. I pastirje So verostüvali v tistoj krajini i bili na nočnom čuvanji nad čredov svojov. I Ovo angeo Gospodnov je Stano poleg njij i svetlost boža ji je obsijala i zbojali So Se silno. I pravo je njim angeo : „Ne bojte se, ar ovo nazveščávam vam veliko radost, štera bode vsemi lüdstvi: narodo se vam je dnes Zveličiteo, ki je Kristuš, Gospod v Davidovom váraša I to vam naj bode znamenje: Najdete Dete v plenice povito i položeno v jasli.* I preci je postanola z angelom vnožina vojské nebeske, ki je hvalim Boga govoréče: »Dika Bogi na višini i na zemli mér lüdem, ki so dobre vole.* Pastirje so pravili eden dragomi: „Hodmo do Betlehema i poglednimo to reč, Štera je včinjena, štero nam je nazvesto Gospod." I šli so z nagloščov i najšli so Marijo i Jožefa i Dete položeno v jasli. I gda so videli, so pripovedavali, ka njim je bile povedano od toga Deteta. I vsi šteri so to čüli, so se čüdivali nad tem, ka njim je povedano bilo od papirov, Marija je p* vse té reči zdržavala i premišlavala v svojem srci. Povrnoli so se pa pastirje i so dičili i hvalili Boga za vse ka so čüli i videli kak njim je bilo povedano. Luk Prelübi! Prikazala se je milošča Bo ga, našega Zveličara, vsem lüdem, štera nas vči, da se od povejmo hüdobiji i posvetnim že tam i živimo trezno, pravično bogáboječe na tom sveti, čakajoč blaženoga vüpanja i častitlivoga prihoda velkoga Boga, našega Zveličara Jezuša Kristuša, ki je dao sam sebe za nás, da bi nas rešo vse krivice i si očisto izvoleno lüdstvo, goreče za dobra dela — Lit. s. P. Sveta noč, blažena noč! V Salzburgi na dnešjem avstrijskom, je živo nikak ravno pred sto leti Pobožen vučiteo i organist s Svojov ženov. Mela sta Samo ednoga Sina, šteroga njima je pa nemila smrt vzela ravno pred lepimi božičnimi Svétki. Na blaženi sveti večér so pred tem navadno vsi trije doma lepo popevali i molili i vsi So čütili pri Srci neizmerno blaženstvo i zadovolen Srčni mir i toploto. Na Sveti večer, leta 1818, se je pa vselila v njüva srca bridka žalost, čütila sta se brez meje zapüščeni. Edinoga sina, Šteri je bio obema najvekša radost i bogástvo, je te večer ne bilo več med njima. Vučiteo se je vdao v volo božo i si je zdejh-no: „Jezušček, znam, da se moj dobri sinek zdaj že tüdi pri Tebi veseli.“ Vseo se je nato k malomi harmoniji, začno je igrati i pomali spevati. Same od sebe so njemi začnole pohajati iz bo-lečega i Obenem v Svetoj noči potolaženoga srca, reči i viža. Zaspevao je — sveta noč blažena noč, tak prosto iz srca tak lepo, da je prišla tüdi žené k njemi i sta oba spevala. Pri-vrele so reči i viža obema na ednok iz düše. Šla sta na to k pounočnici i gda je minola, je zaigrao ešče ednok to novo pe sem na orgole i jo v cerkvi zospevao. Vsi lüdje, i plebanoš sami so obstanoli i poslüšali to lepo novo pesem. Lüdje so si jo na-ednok zapomnili, i gda so šli iz cerkve proti domi, jo je že tű pa tam Šteri znao na pamet zaspevati. Na sveti den je pa pri velkoj meši začno vučiteo v cerkvi spevati i je cela cerkev spevala z njim. Ta pesem se je po tom Strašno hitro razširila na vse Strani, i dnes jo Spevlejo Skoro po celom sveti v vsej mogoči jezikaj. Tüdi v našoj krajini jo že jako dugo poznamo, mamo jo za Staro pesem, gotovo Smo pa do zdaj ešče ne znali, kak je nastanola ta pesem i Odked je prišla k nam. Vu ednoj štalici gori na Slamici pravi Sin Boga zdaj zimo trpi. Kak mehka, iü-bezniva i puna nedopovedlive toplote je ta naša starinska božična pesem. Vsakše malo dete jo zna spevati i v Svetoj noči njim prikipi iz mladi, zdravi i veseli prs, da ešče Starejše lüdi prekričijo i prehitijo. I nišče njim toga ne zameri. V toj noči smo vsi deca, vsi veseli i zadovolni. Na Božič je v naši pokrajinaj zima. Nego to zato ne ovira ne stari i ne mladi, da bi ne prišli na té den v cerkev. Telko si človek te že zna kučti s peta-mi v pete i si menoti roke, da ne zmrzne. Tudi v Betlehemi, v krajini, gde se je narodo naš dobri Zveličar, je v tom časi jako mrzlo. To pravijo tüdi vse naše božične pesmi, da mali Jezušček na slami Ieži i zimo trpi. So pa krajine, gde v tom časi nega zime. To so jüžne zemle, gde ne poznajo snega i zime. I dnes že vnogo naši lüdi sveti lepe božične svetke med zelenjom i sprotoletnim cvetjom. To so naši delavci, šteri je v zadnjem časi telko odišlo v Južno Ameriko. V naravi je tam sprotoletje, naj pa bo to sprotoletje tüdi v njüvi srcaj i naj pride tüdi tam mali Jezušček med nje, da se bomo tak konči v dühi čütili, da smo té den vsi kotrige edne velike i srečne drüžine. Lepi dnévi. Kak je že Božič sam eden od najlepši Svetkov v celom leti, tak So tüdi dnevi, šteri sledijo za njim, posvečeni silno lepim spominom. Včasi na drügi den Svetimo Spomin na tistoga, šteri je dao prvi Svoje mlado, blagoslovleno živlenje za Svojega Zveličara. Resnične So reči Gospodove po sv. Mataji: .Pravo je Jezuš pismárom i fariezušom: Glejte, jaz pošilam k vam proroke i modre i pismare; izmed njij nike vmorile i razspite, nike bodete bičüvali vu sinagogaj vaši i preganjali te je od varaša do varaša.8 Stefan, pun milošče i moči je delao velka znamenja med lüdstvom. I samo zavolo toga so ga vmorili. Ne so mogli prenesti, da bi bio v istini Što modrejši i poštenejši od njij. Drügi den po Božiči nesemo vino blagoslovit. To je na god Svetoga Janoša apoštola tistoga, šteroga je dober Zveličar zavolo njegovi lepi i dobri čednost} posebno lübo. Rad je ponavlao Gospodovo naročilo: „Lübite Se med Seov, kak Sam jaz vas lübo." Sv. Janoš je dobo od nekšega pogana kelih vina, v šterom je pa bio zmešan čemér. Nego prle kak je to izpio, je blagoslovo kelih i iz njega se je izvila kača, vino njemi je pa več ne škodilo. Edna ovčárnica i eden pastir. V zadnjem časi se po celom krščanskom sveti jako širi takzvana Ciril-Metodijska misel. To je delo, naj bi se različne Vzhodne cerkve, štere so se pred vnogimi leti odtrgnole od katoličanske Cerkvi, znova prikapčile k njoj. V tistom časi, gda sta živela Svetiva brata Ciril i Metod je mela vsa krsčanska Cerkev ednoga vladara, Sčasom So Se pa ništerne Vzhodne krajine nájveč zavolo častiželnosti ništerni njüvi cerkveni velikášov odtrgnole od Rima. Kratkomalo so tej velikaši ne šteli biti pokorni rimskomi papi i so se za svojo krajino sami proglasili za cerkvenoga vladára. Lüdstvo je od te ločitve dostakrat niti dugo nikaj nej znalo. Nego ojüvi cerkveni voditeli so živeli ločeni od Rima i tak je šlo pomali tüdi lüdstvo za njimi ne, da bi znali za kaj se ide. Tak so nastanole po mali takzvane Vzhodne cerkvi štera je vsaka za sebe samostojna i má Svojega patriar-ka za najvišišega vladara. Te Cerkve Se zovejo za pravoslavne. Luteranska verska drüžba je nastanola dosta sledkar i iz drügi vzrokov. Od pravoslavni poznamo mi posebno Srbsko, rusosko, romunske, bolgarsko i grčko. Zdrüžitev. Ar se te pravoslavne cerkvi v verski resnica} jako malo ločijo od katoličanske, obstoji v našoj Cerkvi že duže poseben odbor, šteri dela na to, naj bi se vse té cerkvi znova zdrüžile pod ednim glavarom, rimskim pápom. Na čeli tomi odbori je postavle- ni pGšpek ježuitskoga réda D’ Herbigny, Glavne ovire zdrüžitve so pravzaprav izdak v tom, da bi večina teh pravoslavni patriar-kov ešče naprej rada mela to čast, njüvi duhovniki so pa Oženjeni i se bojijo naši dühovnikov, šteri so nej Oženjeni i lehko vnogo bole skrbijo za svoje duhovniške dužnosti kak pravoslavni. Pred kratkim je püšpek D’ Herbiguy obiskao sam več pravoslavni patriarkov. Zato pripovedavle, ka je vse zvedo pri Ro-munskom, Carigradskom i Grčkom patriarh. Po večini so se njemi vsi tožili, da versko živlenje pri njih čiduže bole mára. Dühovnikov majo malo i tej so vsí Oženjeni, zato bole skrbijo za svojo drüžino kak pa za düše svoji vernikov. Vsi si tüdi sami želejo, naj bi se vse to na nikši način spremenilo. Carigrad- ski patriark je cilo jako velki častilec Srca Jezušovoga. Pravo je pa, da se brezverstvo jako Širi v njegovoj cerkvi i da má celo med Svojimi pravoslavnimi püšpeki takše, šteri so brez vere. Na Splošno so pa vsi bili ž njim jako prijazni i so pripoznali, da najlepše versko živlenje ma ešče naša katoličanske Cerkev. Samo grčki patriark se je ne preveč prijaznoga pokazao proti njemi i proti našoj Cerkvi. Mi pa moramo vsi moliti posebno ob naši vekši i lepši svetkaj tisto lepo molitev — Zveličar človeškoga roda, Krao bodi ne samo tisti, ki so nigdar ne odpadnoli od Tebe, nego tüdi tisti, ki so Te zapüstili. Daj, da se kem prvlé povrnejo v očinsko hišo, naj kem prle bode edna ob ovčárnico i eden Pastir, NOVINE 25. decembra 1927. Tretji den je pa god nedužne decé ali drogne dece kak pravimo mi. Ne so šli prostovolno v smrt, nego zavolo mladoga Zveličara so njim vničili živlenje i zato mi vsi, posebno pa naša mala deca, majo té den v najlepšem spomini. To je bogastvo! Či se samo nikelko v dühi spomnila pomena teh lepih božičnih dnevov, vidimo kelko neizmernoga düševnoga bogástva ma naša Cérkev. Mi ne čütimo nikše potrebe, da bi jemali hrano svojemi düševnomi hrepeneli i živlenji od drügi verski drüžb. Naša Cerkev ma sama v sebi telko bogástva, da nas popunoma osreči i zadovoli i ]e naša düša neizmerno bogata i blažena, či si Jemlé od teh kin-čov, šteri so vsakomi odpreti. Ravnotak ne čüti naša Cérkev niti najménše potrebščine, da bi svoje vernike s tem držala vküp, da bi pisala i gučala od drügi verski drüžb namenoma kaj špotlivoga, kak to jako radi delajo drügi. Mi smo za kaj takšega prebogati, presrečni i — prepošteni, ar nam Cérkev to sama veleva. Murska Sobota. — Mraz. Pretečeno soboto je bilo löVs t tork pa 18 1/2 stopinj Celzija pod ničlov mraza. Zrak je posebno razhlado sever, šteri je nikelko časa močno vlekao. — Občinske volitve v sobočkoj občini pretečeno nedelo so etak izpadnole : Benko (zdrüžena SLS i radikali) 405 glasov i 18 odbornikov, dr. Šömen 92 glasov i 4 odbornike, dr. Parka! 55 glasov i 3 odbornike. Demokratska lista jo bila razvelavlena. —- Evangeličanska verska občina je mela preminočo nedelo svoj občni zbor, na šterom je bilo sklenjeno, da se začasno data dvej sobi v evangeličanskoj šoli gimnaziji na razpolago i v pomoč. — Na gimnaziji je nastavlen po Lokalnom šolskom odbori za gimnazijo novi profesor g. Preskar, za učitelja petja, glasbe i telovadbe je pa imenovani g. Breznik. ' — Kralov rojstni dén so proslavo aktivni oficiri sobočke garnizije z elitnim gala plesom pri Dobraji. — Društvo za gojltev treznosti se je ustanovilo 17. decembra, predsednik je g. dr. Glančnik Zdravnik, podpredsednik g. dr. Bratina vladni tajnik, tajnik g. Čižek Srezki šolski nadzornik, blagajnik g. Čuš upravnik pošte. V odbori sta ešče gimn. profesor Lojze Pavlič i šol. upravitelj g' Hočevar. Drüštvo vabi vse šterim je pri srci sréča i blagostanje našega lüdstva, da pobijajo škodlivo pijančüvanje. Brezalkoholni soki vseh vrst ' v vsakoj množini se pa dobijo kita za 19 Din. pri g. Jožki Horvat v brežni-kobolnoj gostilni v Soboti. Slovenska Krajina. — Vsem naročnikom i čtevcom Novin Želimo vesele, blažene svétke, srečen Božič i blagoslovleno Novo leto. — Uredništvo j uprava Novin. — Občinski odbori naj v kratkom časi sestavilo posebno resolucija, v šteroj naj zahtevajo, da Vlada v Belgradi uvrsti našo gimnazijo med popune osem razredne gimnazije v državi To naj zagotovo napravi brez izjeme vsakša občina i pošle nato Lokalnomi šolskomi odbori za gimnazijo v Soboto. Pomali pa naj tüdi naše občine mislijo na to, da dajo kakšo podporo za to leto na gimnazijo. Letos bomo na vsakši način prisiljeni višiše razrede s svojimi stroški vzdržavati i či ščémo tüdi v istini pokazati, da nam je dosta do naše gimnazije, moramo zaednok tüdi nikelko v žep segnoti i to včiniti. To delajo tüdi v naši sosidni krajinaj. Ljubljanska obletna skupščina je določila za novo nniverzitetno palačo za letos eden milijon dinarov. Pa so se že javilo k tomi tüdi posamezne vesnice i določile vékše šume v té namen. Nam pa ide v prvoj vrsti zdaj za našo gimnazijo i či je konči edno leto ne püstimo, nego si jo bomo sami vzdržavali, bo po ednom leti držáva prisiljena dati nam popuno osemrazredno gimnazijo. — Železnica pri Hodoši naj se odpre! 14. decembra so meli v Soboti zastopniki naši gospodarski krogov, železnice, oblastne skupščine strank i občin zborovanje, gde so sklenoli, da je že zadnji čas, da se kem prle odpre železnica pri Hodoši. Naša krajína izvaža vnogo mesa i živine, Perutnino i belic, les, cigeo, mlinske izdelke, sadje, slatino i drügo, od šteroga ide jako dosta na Vogrsko. Da pa naša železnica ne vozi dale kak do Hodoša, moramo največkrát to svoje blago do 60 kilometrov daleč voziti do Radgonje, gde nato prek Austrije pošilamo komaj v različne države. Vse to je zvezano z velkimi stroški, poleg toga s« pa prí tom tüdi vnogo časa zgübi. I vse to se naednok odpravi, či se odpre železnica pri Hodoši, od šteroga de melo tak lüdstvo kak držáva samo hasek. Sklenolo se je, da se ponovno opomené na to vláda, i se izvršilo vse priprave za kem hitre]šo Otvoritev té železničke poti. / — To je za Vas, zato ka tüdi Vi močno želete, da küpite dobro i fal vse, ka Vam trbej za sobe i za svojo drüžino. Naj bo to vöra, srebrnina, orodje, obleka, perilo, obüteo ali kli-hinjski predmeti, potrebščine za briti, toaletni predmeti ali ovak prikladna reči, instrumenti za muziko, vse to najdete v slikaj v z najfalejšem cenami ▼ velkom ceniki, šteroga dobite brezplačno, či pošlete svoj atres svetovnoj zalogi H. Suthnor Ljubljana, št. 945. — Odgovor vsem, šteri so prosili zemlo. Gospod narodni poslanec Klekl so se ponovno obrnoli tak na agrarno ministerstvo, kak na okr. agr. urad in agrarno direkcijo za volo razdelitve zemlé na veleposestvi kneza Eszterházy. Za odgovor so dobili, da je revizija v toki, do sprotoletja se reši, pa te dobijo zemlo, šteri so jo prosili, bole povedano: Šterim ide po zakoni. Prošnik tak iz slovenskih, kak iz vogrskih občin to naj vzemejo na znanje, ar vsakomi posebi se ne more dati pismeni odgovor. — Skrivnost, štera óčuva mladosti svežost do starosti, i nas oču-va od pojave staranje, se nahaja samo v pravom gojenji tela i lepote. Či ščete svoje lice očuvati, da bo mladostno sveže, da bo Vaša kola gibka, da bodo Vaši vlasjé bujni i lepi, da bo celo telo lepo i Zdravo, da se rešite sunčeni peg i vsej izpfiš-čajov kože, gojite si dnevno svoje telo: 1. Z Fellerovov močnov Elsa pomadov za rast vlasi, 2. Z Fellerov Elsa pomadov za čuvanje lica i kože, B. z Fellerovov Elsa žajfóv za zdravje i lepoto (liljasta. mlečna, gli-cerin, boraks katran, i Elsa. žajfa za briti). — Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsake Elsa pomado 38 Din. 5 kosov Elsažajfe za 52 Din, razpošila lekarnar Eugan V. Feher, Stupica Donja, Centralo 146 Hrvatska. ^ — Našim sradnješolcom. Vučitelska mesta skoro Zobstom razpišüje oblast, prosilcov nega, šteri bi radi dobili v Prekmurji j stalno vučitelsko mesto. Kaj je tomi vzrok, na tom mesti od toga ne bomo gučali, povedati pa moremo, da stalne spremembe v vučitelskom osobji nemrejo biti na hasek našemi šolstvi. Edina pomoč bi bila ta, če bi se naši srednješolci v vekšem števili pripravlali za vučitelsko slüžbo, da bi potom v kratki letaj dobili domači vučitelski kader, šteri bi bio zadovolen doma in ravno zato tüdi — Sveta noč. (S. Lagerlöf). Oda sam bila stara pot lot, sam bila jako žalostna. Ne vem, či sam gda kesnej kaj bole trpela. To je ravno te bilo, gda so mi mamica mrli. Do zadnjega časa so den za dnevom sideli na zofi pa nam otrokom kaj pripovedavali. Od vnogih pripovesti znam dobro samo ešče edno. To je kratka Zgodba od Jezušovoga rojstva. Mamica so nam pravili. „Bio je ednok eden mož, ki je odišeo v kmično noč, da bi dobo kaj ognja, Šo je od kuče do kuče i po-klonkao na vsakše dveri. .Lüdje boži, Pomagajte mil* je djao. »Moja žena je ravno porodila pa morata zaküriti, da se ogrejeta mati i dete!. — Pa bilo je kesno v noč i vsi so spali. Nišče njemi je ne dao odgovora. Mož je šo zmerom naprej. Na zadnje je daleč-daleč zapazo odsev lüči. Šo je proti tomi i vido na prostom goreti ogen. Čreda belih ovc je spala okrog njega stari paster je pa sedo poleg i jo čuvao. Oda je mož prišeo do črede, je zapazo tri velke pse, ki so ležali pred pasterovimi nogami. Na njegov prihod so se zbüdili vsi trije, na stežaj odprli gobca, kak da bi šteli lajati pa denok ne bilo čüti nikšega glasa. Mož je vido kak se njim je naježila dlaka na hrbti, je vido kak so pakazali bele zobe i se vrgli na njega. Moži pa so ne mogli nikaj včiniti. Šo je naprej, da bi žeo ogen nego ovce so ležale edna poleg drüge tak tesno, ka je morao iti po hrbtaj. Pa te dobre živalce so se ne genole niti Prebüdite. Vse to so mamica lejko nemoteno pripovedavali, Zdaj sam se pa nikak več ne mogla premagovati, ka ne bi pitala: »Zakaj so se ovce ne prebüdila, mamica?« »To boš že vidila«, so mi djali polom pa nadaljavali rekoč: »Oda je mož prišeo do ognja, je paster pogledao. To jo bio stari mož, silen, trdoga srca i do vseh lüdi neprijazen. Oda je vido približavati se tihince, je zgrabo bat, šteroga je na paši vsikdar držao v roki pa ga zagnao v moža. Bat je sfrčao proti možev! nego te se je pravočasno nagno na drügi kraj i tak je lepo odleto mimo njega.« Tak sam znova pitala mamico : »Povejte mi no, zakaj je bot .ne zadeo moža?“ Mamica so se delali kak da ne bi čüli i so lepo naprej pripovidavali : »Potem jo mož prišeo do paster ra in pravo: Dragi prijateo, pomagal mi i püsti, da si vzemem malo tvojega ognja 1 Moja žena je ravno porodila pa morem zaküriti, da se ogrejeta mati i dete. Pastir bi najra] odbio to prošnjo. Pa se je Spomno, da so psi nikaj ne mogli včiniti tomi možovi, da so ovce ne zbojale pred njim i da je tüdi palice mimo odletela, Nikak tesno njemi je postalo prí srd. Ne jé vüpao prošnje odbiti. — Vzemi si kelko nücaš — je djao moži. Ogen je skoro že popolnoma vgasno. Ne je bilo niti polen niti veja, samo velki küp žerjavice je ešče bilo. Tihinec je ne meo niti lopate niti vedra, da bi mogeo nesti domo žareče vogelje. Gda je paster to vido je znova djao: — Vzemi si kelko nücaš 1 — Pri tom je pa bio veseli, misleč, da si mož brezi posode itak nemro vzeti ognja. Mož se pa prigne, pobere z golov rokov žareče vogelje i zavije v plašč. Vogelje pa je ne os-modilo ne rok ne plašče. Mož je vse odneseo kak jaboka i orehe.« Znova sam mamici v reč vujšla, da bi mi povedali, zakaj je vogelje ne ožgalo moža, pa sam dobila odgovor: To že zvediš.* ,,Gda je pastir vse to vido-se je začüdeno pitao: Kakša noč je pač to, da psi ne grizejo, ovce se ne bojijo, bot ne vdari in ogen no smodi? Pozvao je tihinca nazaj pa ga pitao : »Kakša noč je to, da so vse reči smilene s tebov ?" Nato njemi mož odgovori: ,,Nem-rem ti povedati, či toga sam ne spoznaš«, i šče naprej, da bi napravo ogen i ogreo ženo pa dete. Pastir si je pa mislo, da moža ne bo püsto izpred oči, dokeč ne Zvedi, ka vse to pomeni. So je za njim. Vido je, da mož nema niti kuče za stanovanje, nego ležita žena pa dete v volio] pečini. Čiravno je bio trdosrčen Človik, vendar ga je to siromaštvo genolo. Z rame si odveže torbo, vzeme iz nje mejko, belo ovčjo kožo i jo da možovi, rekoč, naj dene dete na njo. Zdaj, gde je pokazao, da zna biti tüdi on smileni, so se njemi oči odprle. Vido je pa čüo takšo reči, kak nikdar prle. Vido je okoli sebe nebroj angelov, ki so meli inštromente na strüne i vsi prepevali: da je to noč rojeni Zveličar, ki bo ves svet odredo od greha. Zdaj je razmo, zakaj so bile to noč vesele cilo vse mrtve reči pa so nikomi ne mogle škoditi. Pu ne samo okrog njega so bili angolje nego vsešerom naokoli. Sedeli so v rotlini pa vöni na gričkaj letali so se pa ta pod nebov. Celi šereg je prišeo pred volimo gledat dete. Paster je to vse vido pa čüo. Pun veselja, da so se njem! oči odprle, je spadno na kolena i Bogi hvalo dao. Oda so mamica dokončali pripovest, so zazdihnoli i djali: ,,To ka je vido te pastir, bomo tüdi mi lejko vidili. Znaao je, da na sveto noč angela okrog lečejo, samo či bi je mogli spoznati.« Potem so mamica djali roko na mojo glavo rekoč: .Spomina] se toga. ar je tak istinsko, kak jaz vidim tebe i ti vidiš mene. Ne so potrebne niti sveče niti lampaše pa tüdi sunce i mesec ne — potrebno je samo, da mamo prave oči i lejko vidimo božo lepoto. 25. decembia 1927. n O V I M E stalen. Znamo, da šolski oblasti ne bi bilo proti voli, če bi se za ŠOL L 1928/29 vpisalo v Slovenska vučite-lišča do 15 dijakov s tem namenom, da si spravijo vučitelsko diplomo. Tű moremo omeniti, da od naši domačih ^vučitelov dosta hasnovitoga lejko pričakuje tak lüdstvo kak Šolska oblast, posebno če bodo. stálni na svojem mesti in ravno zato toplo priporočamo fak našim srepnješolcom, kak njuvim Poštüvanim roditelom naj ne preslišajo toga opozoril. — Svadbi so se z žekutorom. V Törnišči je pri edni hiši žekutor imeo nikši Slüžbeni opravek, pa so ga domače ženske ne štele püstiti v hišo. Samo na hasek bo našim, či si zamerkajo, da žekutora oblast pošlje in što se proti njemi postavla, se proti oblasti postavla — sebi pa dela nepotrebne poti, stroške in skrbi. — Auto z znamenjom krila. Pred zadnjim je bio v naši Novinaj mali članek, šteri je vnogo lüdi jako razburila. Pisali smo namreč, da je nov. 30. v Čerensovci eden auto zvab-lao deklice k sebi i edna deklica se je komaj iztrgale gospodé šteri jo je šteo zgrabiti i odpelati. Pri tom pa moramo dobro znati to : Vsakši tjeden pride dvakrat v našo krajino državni auto rdéčega krila, šteri vozi betežne na trakom! tak odrasle kak deco. Te auto je znamke Chevrolet i ma na glažovinah rdeči križ. Pride pa v našo krajino iz Preloga. Te auto je — nikaj nej v zvezi s tistim automobilom, šteri je prišao v Črensovce i 30-novembra ga niti nej bilo v našoj krajin!. Zato naj lüdje pazijo na to, Šteri je državni auto i za koj volo hodi v našo krajino i štero je kakši drügi auto. Či bi zdaj zatogavolo, ar se je ednok prikazao nindri nekši drügi auto, mi ne šteli dati naši lüdi šteri so betežni na trahomi, naj je državni auto prepcla v bolnišnico, bi bilo to jako nespametno i samo nam v škodo. — VU. razred na drž. réalnoj gimnaziji v Soboti se odpre 3. januara 1928. i to na osnovi ministrstva prosvete S. n. br. 34.879 od 26-okt. 1927. Dijaki, šteri mislijo!! priti nazaj, naj se včasi javijo ravnatelstvi. Zvedeli smo tüdi zaneslivo, da se otvori Prihodnje leto tüdi osmi razred i bodo tak lehko naši letošnji sedmo šole! na domačem zavodi zvršili svojo maturo. — Ne zavrnite jih/ Zdaj mod božičnimi svetki pridejo naši sobočki dijak! pobirat male dare za dijaško podporno drüštvo v Soboti. To drüštvo podpira naše dijake z penezami i s tem da njim posojüje drage šolske knjige. V tom šolskom leti je posodilo to drüštvo nad 700 kn]ig ka bi v dnešnji časaj koštalo naše dijake prek BO jezero dinarov. Poleg knig pa dobiva tüdi več Siromaški pa pridni dijakov podporo v penezaj. Tak dobijo trije dijaki po 200 Din., Štirje po 100 Din. i dva 50 Din. mesečne podpore. Iz toga se vidi, da je za naše siromaške dijake to drüštvo jako velkoga pomena i na) ne bo nikoga, šteri bi konči najmenši dar ne dao v té namen. Ravno s takšimi nahraniti malimi dari se dostakrat naj več dobroga včini. Domača politika. Ljubljanska oblastna skupščina štera se Je sestala 14. toga meseca najbole jasno kaže delavnost i gospodarska zmožnosti Slovencov. S temi za ednok jako malimi dohodki, štere je držáva odstopila oblastncj skupščini, da to sama ž njimi gospodari, dela skoro bi lehko pravili čüde. Pozna se pa tüdi, da ma ljubljanska oblastna skupščina lüdi, šteri se brigajo za vsakšo najmenšo potrebo slovenskoga lüdstva. Ljubljanska oblast ma prek 60 miljonov ‘dinarov dohodkov. Večino toga njoj je odstopila držáva, nikelko pa má lüdi svojega lastnoga imanja. Novi davkov je lüdstvi skoro nika ne naložila razen takšim, °teri davek či ščéjo skoro te lehko plačajo, či pa neščejo, njim pa ne trbe Plačati. Tak je na priliko davek na Ples, či ščéjplésati, te naj plača, či pa nešče plačati, njemi pa aej trbej plésati. Ravno fak je davek na kino, na nočne zabave, na automobile, na dobičke razni bogati drüžb i tak dale. Stroški pa ido po večini na špitale i dobrodelne zavode (28 ^miljonov,/ za prosveto i kulturo (12 miljonov), tű je všteta kmetske Izobrazba (805.000 Din), za sadjarsko (190 000 Din), podpore ob kakšoj | toči; povodni itd. (500.000); za ceste i mostove je določeno skoro U miljonov, tak da bodo v kratkom časi vse ceste i mosti tam v najbogšom stanji. Vnogo je določeno tüdi za šole i samo za Zidanje nove univerze na priliko 1 miljon dinarov. Iz vsega proračuna se pa vidi velka skrb za prosto siromaško lüdstvo i velka delavnost ljubijanski ob-lastni poslancov. Mi smo pravzaprav, Či se šče istino povedati, glede delavnosti i skrblivosti, ešče malo za Kranjci. Mariborska oblastna skupščina je tüdi začnola zborovali Preminoči pondelek. Proračun te skupščine jo nikelko menši od ljubljanskoga. Za ceste je določeno 3 miljone 400 jezero Din, za Vodne zgradbe 1 milj. 100 jezero, za kmetijstvo (za kmetijstvo Šolstvo i sadjarstva, vinarstvo, zadružniš-tvo itd) okroglo 5 miljonov 500 jezero za špitale 21 miljonov, za Šolstvo 1 miljon. Svetovna politika. Drüštvo narodov. Preminoči tjeden je ponovno zboriivao svet Drüštva narodov v Ženevi na Švicarskom, kak smo to že v zadnji Novinaj na kratko omenli. Tü se zberéjo redno odgovorni zastopniki vseh vodilni držav i ma takše zborüvanje vsigdar velko važnost. Tü redijo različne zadeve, svaje i .tak dale, štere ščejo tű pred očmi vseh držav na miren i pravičen način rešiti. Pridejo navadno tű vkűp samo tiste države, štore so v tom drűštvi zapisane. Včasih pa pridejo tűdi zastopniki takši držav, štere so ne. članice toga drüžtva. Tak je bilo zadnje Zasedanje posebno zanimivo tüdi zavolo toga, ar sfa prišla tüdi zastopnika bolševiške Rusije i Amerike, Glavne zadeve, štere so se razpravlale na tom zborüvanje so bile Svaja med Vogrskov i Romunijov i svoja med Poljskov i Litvov. Vogrska 1 Romunija se že dugo kregata zavolo toga, ar so se ništerni vogrski velikaši izseliti iz Romunije na Vogrsko, na Romunskom so pa njüva velka imanje podvrgli agrarnoj reformi po svojem domačem zakoni. Vogrski velikaši mislijo, da njim Romunija zatogavolo, ar so oni Vogri, nesmi njuve zemle v svojoj državi dati pod tiste zakon.*, kak zemlo svoji domači lüdi. Zatoga volo so se ednok Vogri že pritožili v Ženevi, i svet Drüštva ".narodov je priznao, da Romunija lehko v svojoj državi z vsemi imanji, po svojem zakoni vednako postopa. Nego Vogri se s tem nikak neščejo sprazniti i dregajo naprej. Vogrsko vodijo pravzaprav sami velikaši i se tüdi vsa vogrska politika süče okoli haskov teh velikášov. Gda so se določaš meje dnešnjoj Vogrskoj, so ráj cele krajine i ščista vogrske vesnice püstili drügim državam samo, da so rešili imanje različni svoji grofov. Zdaj bi pa radi sveti pokazali, kakša krivica se njim je zgodila či so v drügi sosidni državaj kakše vogrske vesnice ali pa cilo imanje njüvi velikášov. Ja tüdi v politiki mora biti človek pošteni! Poljska j Litva sta si sosidi. Poljska je že pred dvemi leti zasedla varaš Vilno prí morji, za to ka je ovak nikšega pravoga izhoda nej mela do morja. Država Litva pa pravi, da té varaš pripada po vsoj pravici njoj i da je Poljska samo záto zasedla té váraš, ar bi rada pomali celo Litvo spravila pod svojo oblast. Zatoga volo sta prišli obe pred Drüštvo narodov, tű so pa obe nikelko pomirili i je zaednok malo mér« med obema. Rusija i Amerika. Bole zanimivo j« pa bilo nameravano zborüvanje zavolo razorožili posamezni držav. V ednom hrvaškom šalivom listi .Koprive* je bilo jako lepo na-malano, kak stojijo pred hišov, štera ma napis »Razorožitev« po vrsti Anglež, Amerikanec, Rus, Francoz i Taljan i eden drügoga ratajo, šteri naj bi prvi stopo notri. Mi vsi Znamo, da skoro v vsakšoj državi nájveč potrošijo na soldačijo, na štüke, piikše i aeroplane i da bi s temi penezi lehko vnogo hasnovitoga napravili v denešnji Siromaški časaj, nego niedna dr. lava ne henja s tem oborožavanjom. Med državami ešče nega v zadostnoj meri krščanskoga düha, glédajo ešče izdak samo na to, kak bi edna na račun na drüge kakše haske mela. Zato so se pri tom najvažnejšem pitanji vsi lepo brez vsakši sklepov razšli i Amerika je celo začnola graditi več velki novi bojni ladij. Ja pravi mér prinese med narode samo düh lübezni i pravice, to je düh krščanstva, toga se pa ništerni ešče izdak preveč bojijo. . Prekusnice. Prevelka pomoč. Cigan: pomori mi ga dobri Bog i tristo svecov da ga zdaj srečno skočim na etoga konja 1 — Zagnao se je i skočo, na drügom kraji je pa spadno dol s konja. E, preveč ga je bilo, si poguči i ide ešče ednok na drügo stran. Zdaj pa pravi: »Pomori mi ga dobri Bog, da ga srečno skočim na etoga konja, od svecov ga pa naj Polovica vkraj stopi I« Pa je srečno na konji ostao. Vsigdar bistre glave. Cigani je eden močen moški na senji vzeo eden zimski kaput, šteroga je Cigan nindri vkradno. Oda je že moški šou daleč iz vesi, pribeži Cigan za njim i njemi pravi: »Znate zlati oča, dajte mi ga naednok včasi nazaj te kaput, znate, ovak vam ga naednok včasi tfi namesti včinim to, ka sam se ga nameno včiniti." Moški ga je malo Pogledno, ne je znao, ka šče Cigan pravzaprav včiniti, malo se je tüdi zbojao i njemi je dao kaput nazaj. Nato ga pa pita, ka je nameno včiniti, či bi njemi ne dao kaputa. Cigan je včasi skočo s kaputom pa njemi je odgovoro: pi- ka bi ga včino ? Brez ka odišeo. To sam ga nam zlati oča.« G. poslanec Klekl Jožef naznanjajo sledeče: Balažic Štefan, Turnišč Decembra 15. so rešili Vaš priziv i to pod brojom 136,123. Prošnja je odbita, ar je pogodba bíla podpisana. Če bi bila pogodba samo ustmene, bi se lehko pomagalo, a zdaj po zakoni nese moglo. Mate pa še edno pot i priznanje na državni svet. Maučec Štefan, Melinci 100. Prošnjo vložo dec. 15. Dobili ste 200 Din. podpore. Horvat Štefan, D. Lendava, gorice. Prošnja ponovljena dec. 15. S. M Sobota. Včinjeno. Z rečjov več. Bistričanci. Vložo, ka ste mi trije župani zročili. Horvat Štefan, Bogojina. Vašega odbora želo i zahtevo tüdi napisao i vložo osebno pri dotičnem ministri. J. M. Lipa. Vaš priziv sam tüdi oddao. Zver Ana, Melinci 82 Prepis Vaš prekdao na ministerstvi, štero de zvedavale po zrokah, zakaj ne dobite tisto, ka Vam po zakoni ide. Šolske sestre, Žižki. Pismo šlo. Rešeno ugodno po Vašem predlogi. Občina Lipa. Izročeno 15. dec. J K- D. Lendava. Ravnotak. Kohek Mih. D. Bistrica. Toplo Priporočo za ugodno rešitev tvojo prošnjo. Š- Ses D. Lendava. Vašo zahvalo izročo g. ministri. Koštric Jožef, D. Lendava, gorice. Dec. 16. sem se zavzeo za tebe, da te poslühnejo. Delavcom prijr e g u 1 a c i j i Müre. Gospod veliki župan Je na najno Vlogo dao sledeči odgovor: Vnogokrat se zgodi, da ne pride penez redno iz državne kase i zato se plača zakesni. Da pa bo kontrola nad vsem, bo g. veliki župan vse na skrbi meo i vam plačo po kovertah izročo. Na te koverte bo štampano kelko ste na mesec zaslüžili i kelko je z te plače odračunano na štempline i za dačo na ročno delo. Franc Puhan, župan, Bukovnica. Vašo vlogo sem poslao na g. velikoga župana pa toga oproso, naj reši pitanje živinorejskoga fonda na hasek Občinam. Želeti bi bilo, da bi novi županje kde prišli vküp i pozvali svojega poslanca pa tomi razložili razne zahteve občin. DIJAŠKO POLJE. Božična pesem. Štud-ntovo srce sluti in poje posebno božično melodije, ki jo barvo hrepenenje po domačnosti. To je žeja po objemu božje skrivnosti, kar je te adventne dni v nas. Dijak pogreša mesece in mesece dom, zato tem sünejo zakotni po njegovi toploti. In božične doba ožarja naš dom s čüdovito milino. Da bi vedno klilo v naših düšah hrepenenje po božjem Rojstvi, kakor živi v nas v naših mladih dneh I Zunanje življenje je te dni kakor pregrnjeao. Vse naše hrepenenje je Betlehem, Težko si mislimo Božič brez Poslanska posta NOVINE 25. decembra 1927. snega. Kako nadležne so mestne ulice, če ni zime in niso belo odete. Blatne so in zavite. Pred izložbami se zbirajo gruče — ta prazni videz 1 Slutim d Igo pot v neznano pokrajino pred seboj in vse naokrog mi ne more dati niti megnjeno zadovoljstva. In trga sem vesel. Čüdovite je adventna liturgija in düh, ki veje v času pričakovanja. Rovate coeli 1 Zornice. V Izaijevo prošnjo Je izzorelo presilno hrepenenje po njen], ki so ga pričakovali vsi narodi. »Rešite nebesa Pravičnega in oblaki naj Oa dežujejo! Odpre naj se zemljá in naj rodi Zveličara/ Tudi danes ponavljalne ta kile, ker Želimo, da nas obišče Gospod in utrdi za pot. - V temi se bomo bližali Krajini in stopali po poljih v domačo vas. Doživeli bomo obrisc gričev in zemljo in vas. Tedaj bodo legi« vse bridkosti na dno srca. In živeli bomo naj-lepšeg dneve svoje mladosti v božjem naročja. Pri Pomočnici bomo čüli Oznanüje in radostno utripajočo domačo pesem: Jezuš in Marija nocoj potrta ... Potem pa poklekne naša mladost kakor majhen pastir in bo molila k Mariji naj ▼ duše — jaslice bele — Boga nam rodi! Bg. rovanja. Vljudno so vabljeni tudi preč. g duhovniki iz Slovenske Krajine, da se sestanka v Celju udeleže. Duh. protialkoholna zveza za Slovenijo. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti, cenjenim i spoštovani svojim odjemalcem da sem znova odprl trgovino z gotovimi oblekami Haltnošove vrste. Cena, kakovost i Solidna izgotovitev je mojim dosedanje odjemalcom že itak znana. Trgovina se nahaja na prejšnjem mestu. Z odličnim spoštovanjem: IR. HALMOŠ. Sestanek trezvenih duhovnikov v Celju) dne 29. decembra 1927. Protialkoholna duhovniška zveza za lavantinsko škofijo bo priredila v Celja t Slomšekovom domi! pri č. šolskih sestrah sestanek trezvenih duhovnikov za vso Slovenijo s sledečim sporedom: A. Služba božja. ob 8 uri meditacija Duhovnik in treznost vlč. g. düh. vodja M. Avšič, Maribor. Ob pol 9 uri prosveta daritev, katero opravi mil. g. stolni kanonik kot ik. poslanec. B. Referati. Ob 9 ori Dušni pastir naj pridobiva duše v osnovni šoli na pridižnici in v spovednici za trezno življenje č. g. Lojze Simčič, kaplan Rogaška Slatina. 2. Slomšek, lavant. in ljubljanske Šk. sinode, Slov. kat. shodi in treznost č. g. J. Kupčič, prefekt, Maribor. 3. Orlostvo in treznost č. g. J. Meško, kpL Črenšovci. 4. Prosvetne društva in treznost, č. g. P. Kovačič, Celje. 5. Napačne prehrana pospešuje pijančevanje, č. g. Lojze Zalar, kpL lüdem. 6. Tretji red, cerkvene družbe, bratovčine in treznost, referat vlč. g. P. Cirila, Šoitanj, 7. Naša največja naloga v svoboda državi je, da iztreznimo naš narod, č. g. Lojze Pavlič, Murska Sobota. Ob 12.30 uri sküpen obed v hotela Evropa. Ob 14 uri Kateheza o sv. Janezi! Krstniku v razredu šolskih sester: a) za višjo stopnjo šole g. Sunčič, b) na 4. raz. Srednje šole g. Pavlič. Ob 15 uri sestava podrobnega treznostnoga načrta za K 1928. volitev Šk. düh. voditeljev, določitev vodnikov Mladih junakov, Borcev, določitev abs-tinentt aborov in roman], poživetev Sv. vojske in Preroda, cerkvena in drž. podpora naše akcije in resolucije zbo- Reumatizem, Bolečine kosti, Bolečine glave, Bolečine zob, Bolečine želodca odstrani najbole 1NKA vinovica 1 glažek 10 Din. Dobi se v lekarni prí Sv. TROJICI v Dolnjoj Lendavi. RAZGLAS o ponovo! ofertalnl licitaciji za Popravilo naslpov na potoku Ledave km 46.8—47.5, srez Murska Sobota. Vsled odloka gospoda ministra poljoprivrede i voda D. V. Br. 13.965 z dne 7- decembra 1927. in v smislu ČL 82—105 zakona o državnem računovodstvu razpisujem v skrajšanera roku 15 dni ponovno ofertalno licitacijo za Popravilo gornjih nasipov s proračunano vsoto Din. 46 625. v to-rek dne 10. januarja 1928. ob 11 uri dopoldne v pisarni srtskega poglavarje v Murski Soboti. Natačnejši pog ji itd. so razviti ni iz razglasov v Službenih Novinah br. 216 z dne 24 IX., br. 224 z dn 4. X. in br. 226 z dne 6. X. 1927. Veliki župan: Dr. SCHAUBACH. s. r. Preveč rdeči obraz, rdeči nos, razpokano Kožo i roke odstrani najbole mást za obraz i roke „creme majali lice dobi lepo Čisto farbo. Odstranite za vsigdar rdečico z obraza.. Cretne Majala 12 Din., Žajfa Majala 8 Din. v lekarni pri Sv. TROJICI D. Lendavi. Mali oglasi. K odaji je vsake féle les za rušte, tesani, okrogli in za rore ploji. Dobi se pri BERGLES JANEZI, Šalamenci št. 57. Prekmurje. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Prekesno Pa kak bi mogli' biti inači či je vöra pika nej vredna! Obvari se pd takše sodbe pa küpi vöro, od te tvrdke, štera ma v Švici lastno t/oraíco vör i je zet igr alo mogoče, da trži prave švicarske vöre po istoj ceni kak pride iz fabrike. Žepna Vöra št. 100 Anker-Remontoir-Roskopf dobite za samo 49 Din. 60 p. Budilnica št. 105 s zaneslivi Švicarskom anker strojem garantirana na 3 leta samo 64 Din 20 p. Suttnerove vöre z zaščitnov znamkov IKO, OMIKO i AXO, štere se lehko dobijo za najrazličnejše cene, zlate srebrne, niklaste so na svetovnom glasi Vnoge slike teh vör, vör na roko, lancov prstanov ringlov, i vso drügo zlatnine i srebrnine, kak tüdi potrebne darove: priprávni predmeti za dnevno potrebo, ma naš velki krasni luksuzni cenik, šteroga dobite brezplačno, či ga prosite pri Svetovna hiša vör H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din., ovsa 200 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. Živina: Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12*— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2 90 D. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Družine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od i6. na do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po edaoj.ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, Či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22. PL V slučaji poškodbe član ali članka dobijo za 6 važnejši operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak iavno za roko ali nogG či je več nej za delo. Zo 4 prste na roki ali na nogi 50 del. Odborniki za leto 1927. so sledeči. Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik : Martin Gabor, tajnik. Štefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik : Ivan Denša 2730. Arthington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki; Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n. pr. kangle za polivanje, vedra, obroče, hinte, peresne veternice, grable, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite prí Erdöšy Barnabaš, trgovca s papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za „Novine“ pri l. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošto. Prijatel zdravih tolažnik betežnih, tak zovejo že naši starši i očac-je pravi, lepodišeči Fellerov šteri lekša bolečine — tak zo-ejo že več kak 30 let lüdje šteri verno rabijo to prilübleno narodno sredstvo i kosmetikum, i v Vnogi zahvalni pismaj pravijo, da se majo zahvaliti samo pravomi Fellerovom! Elsafluida da je ne prime tak zlehka prehlad, nášast, irfluenca, gripa, kašel zamuknjenost, da je ne mantra nervoza i slabost. Ka je namreč vzrok takšim bolestim ? Največkrat to, da si premalo gojimo telo i obtok krvi I Pa s kem se najbole goji telo i pospeši krvotok na ne-škodlivi način? Z ribanjom pragom. i mažaroni z Fellerova E1 afluidom, šteri je izdelan iz sokov Vnogi rastlin ki majo vrastvo v sebi i je dobro tak Odzvüna kak odznotra za celo telo i posebno ešče za Želodec. Probajte! V kratkom časi dobite veselo razpoloženje dober tek za jelo, voljo za dalo, čütili se bodete sveži i mladi. Gde pa dobite fal pravi Fellerov Elsafluid ? V apotekah i vseh primernih trgovinah gde-_ šteč ga prosite. Vsešerom plačate za edno poskusno kantico 6 Din., za edno Špecialno kaotico 26 Din., ali či naročite po posti vam pride s poštov 9 poskusi, ali 6 ovojni, ali 2 špecialni kantici 62 Din, ali pa 27 poskusi, ali 18 dvojni, ali 6 špecialni kantic samo 139 Din. naslov jasno napišite. Lekarnar EUGEN V. FELLER Stupica Donja, Centrala 146 Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik. FRANC BAJLEC