Posamezna sfceirilJ*» stane X Dixiu
SSl^^^r:i*<c>2S-fcjr*aE*>   izd^ja«
Le-to iv,, štev. 102.
V Celiu« čelrteK due 7. seplembra $922.
PoStnlaa p'B^nij 9 gotovkm.

Stane Ictno 48 Din, mesečno 4 Din, 2a inozemstvo Scino 120 Din.
- OgJasi za /n/n višlne stolpca 40 p. Reklame med teksiom,
osinnnice in zahvale 50 p. Posanxezaa ätevUka staue 50 p.
Szhafa
vsak fore&, četrieK fit sofooto.
Ifredništvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 55.
Upravniitvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65.
C=a     Račun kr. poštnega Cekovnega urada Stev. 10.066.    =3
Mlrko Roš:
Klut> naprednlli slovensKiii aRademikov v Celju.
V ZcidnjMi letili minuleir;« stold;.
nastaJo    med    siovenskjmi    visokošo^; j
novo gibanie, porajale so se 110 ve idcje t
in nove struje, katerih posledica je Hia <
postanek. 110 vih    akademskih    društev..
Vse to je bilo veeinoma le natančen od-
sev politlenih borb v slovenski doinovi-
n).   Ro-ciila so se v tem časii klerikalr.a
društva, a tisdi med    naprediiini    Jijii-
štvorn samim sta se pojavili   dve   rui-
sprotujoči si struji. Iz 'Oeskf' ie bila za-
nešena vanj narodno-radikalna ideia. ki
je pow.roeila ttžko krizo v društvenern
^ivljenju in ustvarila pole^ «naiprediiih <
se radikahia dijaska   dnistva.   Ta   nn-
sprotja mod siednjimi pa so bila povod,
da ie 'zavalovalo v 11 jih nova živl.icr.jc
Pričelo je živahno prosvetno delo   ined
Ijudstvom in sledili so irm tudi nnjlcDsi
uspeh\ Nastopila ,*e doba, v kateri je bi-
la določno izražena tcžnjn po n-ovih   ie-
rijalnih akademskih uruštvih in   takrat
,ie bil nstanovljcn tndi »Klub naprecfniii
sfovenskih skademikov v Celjju.«
Aprila 1907. leta s:e ie ustanovil    ; !
Celju »Odsek celjskih akadeniikov«,. jki 1
so ga tvorili juristi   Žanuor   Hrašovec,
Dragotm Vreeko jn Dragutin Krajnc in
ki niu ie bil namen po'dpiranie in usta- J
navlianjc Ijudskih knjižuic    na    ^rnjCT- \
skem in Koroškem.                                   j
»fX!!sek« je razposlal v to svrho ISM
oklicev in preceišnji uspeh, ki ga j-j pri
tem dosegel, je dal bližnji povod k u-
stanovitvi društva s praivili in poslovni-
koin. S tem se je želja, ki so io gojili a-
kadcniiki v Celju že več let. prMžaUn '
svoj; izpolnitvi.
Dne 21.'deccm.brji 1907. lcla m- te
vršilo zborovanje vseh celiskih naor.
akaii'cniikov, na katerem se ie wvoliJ
pripravljalni odbor in se slednjemu pt>-
verila naloga, da sestavi druStvena pm-
vila. Za predsednika priipravlialnega od-
sklicatelj   zborc- j
•viiiJiii pr;r,')):iv iai^uur Hrašovec.
Pravita, ki jih ie izdeial izvoljeni
odbor in jih po&lal narnestniii v Grade».,
so bila po nekaterih zrunrekah potrjena
šek 33. rnaia 190S. i. Ustanovni obeni.
zbor p.a se ie vr.sil id no 17. .iulija v ma»
Jvorani Narodnejia domia.
Z nstanffvitvijo kluba ie bilo ceij-
skim akadeniikom omoffočeno siknpno,
sisteiTiatično dclovanje. kakor mu je bi-
Ja zaerUtfia pot v društvenem progra-
mu. Namen kluba ie v ožjcm sniislu
zdniževati celjske naipredne slovenske |
akadcnij|ke ter pospeševati ined njimi |
prijateljske odiiosaje: širiti izobrazbo
med vscini slovenskimi sloii. dovesti jih
do prave naro-dne zavesti in iih uruŽHi
v plemeniteni družabnem zivljenju, .le
klubov narneji v širšem sinislu.                 j
- Kako je vrsil klub svoio vazno kul-
turno naloKo v vseh letih svojega ob-
stoja, hočem očrtati le v najkrajSih m-
tezah. DasiTavno je bilo število klubaScv
ved.no le mai'hno. vendav ie bilo ravno
to vzrok, da jili ie družila tem tesnejša
prijateljska vez in zato ie tudi möge?
klmb izvesti toliko visokih načrtov., u-
hraniti si je moral sicer vedno svoj fe-
rijalni z-'jaOaj, vendar se ni izneveril
svojhn vzvišenim nalo.iram in je tvorii
I vedno važčn faktor *ia nolia naroddve
j pros vet e. Klubova zsrodovina je ozko
i spojena z zgodovino naei.ionalnega in
kultairne^a; žjvljenja spodniežtajerskih
Slovencev. Delo pa, ki so ga opTavljali
maloštevilni klubasi. in bilo r-esto
ogromaid.
Spomladi !eta 190^. ^; n- '.njccio y,
gradnjo Sokolskega do>rna v Gaberjih-
Bilo je treba zan.j v nrvi vrsti denarjn
in zato ie priretlil klub v nrid Sokols/ce-
mi: donru dne 20. scptembrn v Nar. do-
nui svojo znano slavnost. Na ta vecci,
ki je mnogim Celjanom še vedno v spo-
rnimu, je jbesnel v Celji: liemski šovini-
zem; Slovencem so bile pobih; šipe, po
ulieah so se odigravaü Tiamuli in pretc-
l)i, pred Narodnim domoin. ip besnela
fazdivjana nemška druhal. Vendar se
I je obnesla slavnost nad vse sijajno Tn
I klub je mogel izročiti Sokolskemii do-
rn u lepo vsoto 1000 K. S to svojo uspeio
prireditvijo je zavzel eno izmed prvlh'
mest v družabnem zivl.ien.iu celjskih
Slo-veneev. No svoje eastno mesto pa si
je S SVOJIttI  !i;v(^i1.ini'if  <h*l<>u:     i'.f»-!?|!     se
mnoKO bolj.                                                 j
Bistven iniiiicr klubovc^u delova- I
nja je delo za narodno obrawbo. Ob !
novem letu 1909. je priredii klub prv:e
svojo znainenito »Narodno zbirko sped-
nještajcrskih Slovencev<: in io» obnavljal
do lota 1913. Dan 20. septembra je do-
ločil za dan svojih zbirk in uvedel s
tem nie-ci SJovenci dosle.i skoro še nc-
znano sistematično pobiranie narodnc-
ga davka. Priredii ie v celem 6 naroc!-
nih zbirk m nabral okoli 14.000 kro-n. Po
vsem slovenskem Žtajerskem so krožile
'naibiralne pole, nabiratelii so hodili od
hiše do hiše. Z nabranimi svotami1 pa je
podpiral predvsoan družbo sv. Cirila in
Meioda, ki ji je postal mnogokraten po-
krovitel'i. a pozabil tudi ni nikdar na
ijjidske kujižnice, sokoJske d'omove, <li-
jaškc knhinje. diiaška podporna društva
itd. Khib je sicer dclal na to. da bi se
uvedle tudi v drugih slovenskih pokra-
jinali sliene zbirke, a posreeilo. se mu Je '
to edino-le v Trstu.
iVInogo so delovali klubaši za okre-
pitev nacijonalne zavesti med narodom.
UdcleževaJi so se .dniištvenih priredi- j
tev po deželi in .nastopali kot govarnlki
in predavatelji; razposlaii so neštevilo
razglednic CMI) in na stotisoee narod-
x'Th   kolkov.   Pri vsem svoiem delu pa
klub ni zanemarjal svojega prosvetnega
¦programa. Ustanavljal je bocate ijud-
ske knjižniee in sicer: v Gaberjih, celj-
skein predmestju (i. 1909.), v Laškem
(I. 1909.). v Zidanein mostn (K 1911.).
v Rogatcu (1. 1912.) in v Velenju (1.
1913.). Ustanovitcv kniižnice v Zida-
uem mostu (in ravnotako uozneje tudt
v Velenju) je spoj.il z l.iudsko slavnostjo.
Leta 1911., na dan svojega ustanovneg-a
; (jbčnega zbora pa je priredii klub v Ce-
lju veliko Ijudsko slavje. ob katerem je
izšla slavnostna števuka celiskega :>Na-
j rodnega lisra«.
V zaectku 1. 1912. je ustanovi! klub
v Celju moško in žensko Dodruznieo go-
.spodarsko-O'braiiTibnega društva »Branl-
bor«, ki je mogla vršiti svoie delo sicer
le  do  izbruha  svetovnc voine,  vendar
I r>a je dosegla pri svo.ji skrbi za gospo-
dafski napredck Slovencev in ohranitcv
narodove posesti najkrasneiSe uspehe.
Klub je vodil priprave za narodno o-
brambno anketo, ki so jo priredila sppcl-
njestajerska naprcdna akademska dru-
Štva 1. 1911. v Celju, priredii ie   mnogo
I jr.vnih predavanj, dva tečaia za sloven-
ski tesnopis. tečaj za češki jezik itd.
5-letnico svojega obstoja ie prosla-
vil Wub s slavnostnirn zborovanjein.
Ustauovitelj kluba, dr. San dor rirasovec
je orisal njegov nastanek, dr. Milko m
1-Van HraSovec, bivsa večkratna klubo-
va predsednika, pa njegovo zgodovino
in dclovanje. To zborovanje, ki so se ga
iideležili zastopiiiki vseh slovenskih na-
prednih akademskih društev in mnogi
visoki gostje, pa je tvorilo nekak zaklju-
ček khibovega prosvetuega dcla v prcO-
vojni dobi. Prihodnje leto ie izbruhnila
svetovna vojna in delo ie Drenehalo.
Klubaši so se razšli in le redkokdaj se
je zgodilo, da je stopil kdo v klybove
druStvene prostore.
JMDO PECNIK:
Model.
jPo ateljeju plava žarka luc. Zlatc-
rurneiii prameni stoje navpično na por-
tretih in pokrajinah, ki vise in slone v
samovoljni razporedbi.                               1
»— S kako ncpoznano silo oklepn
to sočno, ognjapoliio poletip.   dušo'   —
Nove kleje, nove poime in slutnje n<v>\ i
čas v svoiem bistvu. Cutim. da posia-
jajo peroti od dne do dne krepkejše In '
c/lji čezdalje bližji. Objel bi vesoijstvw i
in poljubil sleherno stvarico s spastovn-
njein in Ijubeznijo. — Gle.i, bogastvo irn j
je prisodil Bog, nepojmljivo bogastvo —
in ženo je poslal v inoie živLienje. '1'i si
žeaska, ki jo umetnik išče v.se   dni   m-
stvarjanja; ti si 0110 zaželieno bine,   ki
polaga volji stanovitne temelfe.   Oklem
me, duša — danes je misel   moja   taKo
pobožna, da se mi zdi ta   orostor   ono
davno pogrešano svetišče in    Ti    moje
izpohijenje    —    rnoja  Umetnost —   —.
Daj, zenska, da    poljubim   Tvoje    nc-
oskrunjejio telo, kakor  poliubi    vernf^ ]
čudodelno svetinio-------«
Pod oknom šumi akacija in v vrti>
se solnci jasmin in hiiacinta. Razko^m
voiij, vre v atelje in se vsesava v hrepc-
nenje.                                                          I
Potjibbil jo je. Nato ie spusti? za-
storc: ¦prsvroce ji je bilo in tudi rože so
kipele preopp.mo-------
Ko je odsla, je začutil v sreu hipo-
i»ia kakor jesen. Razjokal se ie, da sam
ni vedel natanko. zakaj. Ko je odpiral
zastrta okna, se je začudil: — preko
/.emlje je valovalo mogočno, plodovito
poietie.
Jzka^Jo se je, da umetnik ni bil po
bozji volji in da je ona samo — ženska.
P»ostni koral.
Mrak. Melanholija poje staro, vsaic-
daii}0 pesem, opevano in obiokovano v
tisočerih knjigah. Kadar prihajajo slut-
nje pomladi, je cloveku liki boJniku, Kt
inn kriza odioči vstaienie ali pogin.
Mnogo ie takih, ki so prestali zimo, a
jim je pomla-d zaprla vrata do svojih
čudes, ker so bili presJabi: kajti za ra-
dost in tisti košček sreče, ki se prikracie
včasih človeku v sree, je treba mnogo
moči in zdravja, da se borno skrpucana,
stavba ne zruši pod težo prekošatlh
tož. Zima pokrije zmote in nrevare s
plaščem milosti, toda pomladno solnce
žari v živi luči. Tako pokrivajo- obraz,
tolo in dušo zimski karnevali, a   v   Cu-.
dežnem nasprotju z novitn življenjein
tro.si postni čas pepel kesania in pokorc. I
— V pustni noci je prevDilo dvoje
ijudi resnične misli; mnogo vere in ho-
tenja je bilo na njuuih obrazih. Toda
proti jurru sta sla in se nistn več vrnila,
Morda sta imela prav. ¦—
Ni dostojno, nositi vedno žalostne
misli v očeh; toda nevarno .ie, zatajItJ
greh in, ga na klaftre visoko posuti z
namisljenim zlatom.                                   I
Čas.
Oanilo se je, ko je stopila na cesto.
Pri Ijubhneu je živela vso noc\
Trudna je njena hoja. Zaspano, toc.a
široko se odpirajo oči. Kdo je bil on —
odkod? — Po tem ženska liubezni ne
poprašuje. Delavec je delal ves da-n ni
se vrača po izpolnjenem dnevu izmucen
domov. T"ako tudi ona: iz tovarae pri-
haja, kjer kuje tuja volja njeno telo,
vedno krepkejse, cezdal.ie elobokeje —
Kurtizana .— zenska polsveta ...
Zaljubil se ie vanjo nadarjen student; i
mislil in pesnil ie eksotično in komaj
pojmljivo. Spoznal jo .ie mož. Po trez-
nem prevdarku je sklenil ž nio poroko.
Videl jo je bogat, poželjiv starec in jo
je poročil.
r. R.:
Pozdrav „Klubu".
Je vstaJo jutro nad razorano njivo.
že čakali so luči sejalci mladi
in so sejali zrna, 0, da bi pognala
veselo kal po daljni njivi vsej!
(jlej, daljna je njiva! Obstali so sejalci
— ob celu roko, v sreu klic: O, da bi
prišli. ki ne vedo šc, da je jutro,
vsa širna čaka njiva, pre.malo rok..,
In ko (a klic do zadnjega doma
plane,
o, to bo rok, da sejejo zrna z vami,
0, to bo žetev, to bodo polni hrami
za nas in vse. ki sino si eno, eno!
It P.:
Pesem,
Prišli so godci v vas.
Juhu, činčin, bumbum!
j             In vigred je zadišaki
in v oknu vcvel je rožmarin.
Kaj fiKiceni Tožmartn?
Cez noč ovene, mre. —
A drubna srčeca drhte,
tako: — činčin, bum bum.
V čelrtek zvečer vsl v Narodnt dom.
Siran 2.
N O V A    I) C

Tudi med kiubaši jc izbrala voina
svo.ic zrt've. Veeina pa se iih je povniiia
in dočakaia osvobojenie uašesra iiaroda.
iioteli so teda.i klub razmisliti. sestavil
sc ie likvkiacijski odsuk, ki .ic že raz-
cieli! in razproda! velik del klu/bovesa
irn-etja,- svoje krasnc kn.iižnicr ])a daro-
val razirim naprediiim kulturnim dru-
štvoin. A uazinm.ic. da ie postaio kiu-
bovü deio \ osvobo.icni doinoviiii ne-
potrebuo iji odveč, ic moralo s:vcvia
knialu "pa-sti in k'lub ie ostal. Zaertaie so
sc inn spet naianke smernice njeKovega
dcl^v bodočnosti.
S teni jc pričcla /a klub spet doba
resnetfa in obiietfa del a. Na.stopila .;e
mlajša .ifciiLiracija, ki jc sledila svojim
Marejšinam in nadaljevaia njihovo zapo-
eeto delo-
Vse svo.ic mnči jo pos\etil züni
khib iiesrečni Koroški. Usnuinvil jc ua-
daiiiic tri Ijudske knjižnice in sicer v
prvih dnelt oktobra v Labcxlii, v prvili
dueii dcccmbra v Orebiu.iu in ub novem
Jetii 1920'v Zelezm Kapli. Dnevuo so
priha.in.le iz Koroške prošnjc za podporo,
a nmotfhu sc ni mo.u'e-i odzvati, ker inn
ic ;>ri:;i:inik(.)val() # in o in Hi sralslev. K'o-
inatfai pa si' jc v precejšnii m<:ri s torn,
¦Ja je priredil v Ccljn veüko siavnos'. in
d;i .ie izdal lastue kolke v nrid obmej-
nini liudskini kniižnicnm. Po plebiseiui
pa so khibove knjrznice na Roroškem
iztfiniie hi se poLubi!'..\ Resena ie bila
sc 011a v Zelczni Kapli in se naliaja zi'aj
\  St. Jurju ob Taboru..
I>oba najresiiejšecca povoinega k!u-
bovcKa delovauja pa sta Joti 192i in
1922. Uspchi, doseženi v teni časii. se
nforejo merifi 7. onimi vsakctca iz tried
prejsnjih let.Klub ic postal središče in
iztočišče skoro vsc.ua kuituniega živ-
Ijeirjä v nasem Cei.iu. S teni jc dovo?i
povdurjcno tndi dejstvo. kakn vazne in
kako vzvišene so šc veilno mvckovc nu-
loffe.
V j>rvi poiovici av^tista ni. 1. jc pri-
redil khib obširno zasnovani »Zdrav-
stveni tedeu« z zdravstveno izložbo, ki
!ša ic vodil poseben odsek klu/bašev hi v
kivtereni sc je vrsilo 32 predavani. tie-
li.'ma ob skioptičnili slikali. deloina oft
fihnskill predstavali. Predavania ic oi>
i«knlo nad S.000 l.iudi. V Storah ie nsta-
novil klnb za deJiiv'stvo svoin 9. knjiž-
nico. Kluboxa institncija ie lindsko vsc-
Nčili.šcu N' Celjn, ci^ar usdcšuo de!o-
va.Tijc ie pač \sakuii:ur znano. Klub iz-
daja svojo lasino »Prosvetno knjižnico',
\- kateri izlia.ja.io vecinoina i>rcdavaiija
na Liiidskejn vseučilišču in katerc prvi
trije zvezki so že izžli. Dne 5. februarju
t. 1. biki je ustanovljeiui Nar. eitalnieu v
Vrtaaijii, za katere ustanoviiev ic deio-
val riidj klub.
Vse navedenc jc Ie wjvrsen in ne-
iasen obris khrbove -zgodoviiK*. NataiiC-
no sliko in occno ii^oveira obsirne.ua
in plodo;iosncgn dela more &dt\ edino-le
drnštveni arhiv in tn vscbuje za kliitee
iir-ijl'cp.sa  in  najdru^ocencjsa Driznanja.
Klub proslavlja 15-lehiico svojevca
obstain. Ostal je zvosi svoieniu protfr;'.-
niu in svojini devizani in zapnstil nasvo-
jib potrh nciz-brisne sJedK ki jim hn sle-
dila tiKh' bodoča ^eneraci.ia.
Spomini.
(Ob ptih'ki lo-lctnice »Khiba napr. slov.
aku-demiitov \- Celjn.)
J-*red nie.noj leži arhiv «Khiba näpr.
sk)v. akadcmikov v Celjn-<. ki sla\i re
dni svojo petnajstietnico.
/,Majo je na prvi po#kd število iet
driištvene^a življenja. Malo. Dale na
prvi pojcled: kajti kdor le uiy-lo prelisia
arhivc. .kdor ve, v kako bnrnem času jc
bilo drnštvo ustanovlicno, koliko bes-iiih
napadov-je prcživeloter odbilo, kdb.r.ie
sain v teli časih v driištvu žive! ter de-
((nail. ta ve, da je tch petaiaist let zado-
stovalo, da jc Klub boaat do izku^njal»,
bojih in zmagah. daiies ne mladcnič,
ternveč JvTcjJak, razsodeu inož. ki Z za-
vihanimi rokami slremi za eiliem. ki si
kra je postavil že o priliki ustanovitve!
Mlade čilc močr akadcmikov so od
i.ekdaj dajale življeiiju iiaroda novih vi-
dikov tor odlično sodeiovale v snieri, v
katero se je naroduostiio ter urosvehio
in wspodarsko delo naffibalo
• Mladma je bila vedno. ie ter bo< za
vso bodoenost oni zlati vir. ki priteka
sta I iK) v k-r i naroda. ki jca ooživlja in
krepi.-ter mu daje novih ' moci. novih
nnov. ki leči rak ranc v na5em življ^niti:
i.'lauiiia je večno jiov in večno star b(ji
/it napred-ek vseKa narod;i
Pričciek dvaisetc.'^ii sloietja jc
iiilndini i'zzval izrcdno živahno naciio-
uaJno j^iibanje. Starokopiti in brezobzir-
ii! čriio-žolti sisiciii. ki je oil našo kri.
i/mozsal naš ndiu;v. deuiOTal'izii'iU nasc
!.::K;Stvo, ter pocipilioval bralomonri boi,
je rodil proiiodpor: mkidina ie videiu
in vcJeLi, da jc treba iii drn^fa pota, eii:
sc Y YSCiiomskeiii ruorjii ne nioijiino.
Nic proseni. niO po^ajaii.i. ampak z
l-ojnim kiiceni v sredo sfivražnikai
Kako Vcšelo so odiiievali lakr;;'.
bii.ini IJici p<) sloveiiskili polianah, kicr
so stali cvet pri cveiu. z-Jra-'i v:.'^-'ii 'h
bojayeljni nasi in!adenirCi.
Na jnyii doniov'iiic ic u'ro'ii o/.n---
njai bodoči veličastc.ii polres. od lam so
prihajaH ter ija so teklc oyw. nili in.^w-
::lova!i;skc.^a  iredeiitizma.
Vsi sino žc lakrat vedt;. ., oi!i
trdno prepricani. da v siari irnili državi
za Jims ni življenja, cia w> .iu treba razbiti
ter Hu ra/valinaii krvi lustva.rili novo
veiiko in lepo dornovino. nad katero bo
neoniadežovniKi in slavno vilir;1!;; nnsit
iro-boj.iica.
Pota, po kaierili jc ouiladina stopila
\ boj so zna.ua. Popisana so itak tndi iz
peresa tovariša, ki pri-nasa celo zjioüo-
vino driištvenetfa življeiiia.
Akademiki so se / vso silo niladiii
diuš in sre vrjjli na to, da' Dovz-digncjo
narodno samozavest dvijrneio Ijndsko
izobrazbo in poveeajo s teni naeijonaiiio
odporno iiioc. Vzporedjio s teni strcniili
so za teni, da sc nasc lindsivo tndi vjo-
spodarsko ¦ osamosvoji ter okrepi. Na
vročih tleh celiskc-^a mesia je pred
petnajst.inii leti naš klub zasiidii v inc-
stni tlak železni trol>ojni znak, na ka-
terem je bila zarisana naloü'ri kluba.
V sadie-jfnezdo smo pieili in iz vseti
odprtin je lil na nas strni). vse oblasii
so bile na dehi, da nas stro lor v kali n-
ničijo. V Ptujn so polivali s črniloni :n
preiopali Ciril in Aletodar.ie. v Ljubljani
sta Adamič hi Lmider zasaTiiala veeiii
san iz avstrijski pušk. ki so kosile ür-
zavljane, ki so zalitevali Ie navacinc
človeške pravice.
\; Cclju je bil leta 1908 septembra
n.eseca pri ]>rvi javni veselici oblevfan
naš klub v narodui (rdniavi našeni Nar.
domu.            .    .                          ., , -
Zgodoviua \' aiiiivu piSe o iti on-
reditvi: »Velepoineuibcn je dan 20. scpi.
19(kS. Oijenj uarodiiostne.cca boja je ie-
daj iz tleče iskre zopct vznla.iwlai do
vihrajoce^a planiena.
Klubovo slavnost v Celiu ,so iioteii
nasprotniki na vsak način nrepreclt:.
Toda kljiib teiiHi, da so dobaiajoče ,^o-
ste na in pred koloclvorom ousovali ter
kanibalsko pretepali. kljub teTun, da so
clivje tnIce pobili vsem Slovencem sipc-,
naplse. sveriljke itc!.. kljiib temu "so jc
slavnost v Nar. dornu sijajno vrSila.
F^il je res cuden večcr!
Zunaj iii okoli Narodtie-sa domi
ciivje tuleča druhal, bombardirujoča pod
okriljein in varstvom, Domnožene celj-
ske policije Nar.'dom, aotri Pa'strnjeno
naüe Ijudstvo pod vodstvoni inhidhie.
pripravljcno rut vse.
Zdelo se nam je kakor s skalovici;;
utrjen otocie, ob katerem se neni ocean,
a mu kljub svoji div.iostr in srdu Tie mo-
re skodovatj.«
Hej bratje, tcžki so bili oni ca.si! Pa
nisino sc jih bali, ker so nam l)oji dajaii
iiioc, ki je vidno rast'la. Kar iiavadüi snir»
sc toll bojev in skoraj 'iievoliui smo bili,
cc so trenotno ronehali:
Orsanizacija ie napredov:»la, rnoci
st» rastle. delo se je pastoterilo. l-'rvi
naskok jc prinesc! obilo u.spcha ter po-
stnvil vclik in moeaii tcincljtii kamen
Sokolskcmu Doniii v Oäberiu tci trtt-
njavl v ojrrožeiicni eeljskem bredmestju.
Odpor proti tlačiteljean je rodil mm-
sel slavniih narodnih zbirk v katerih sn
säino" Celic in bližnji kraji na ppziv in
pod "V'odstvom khibašev nabrali velike
Kvote. Ves denar jc šc! za n;irot1no a-
brambo, ki jc vidno rasla
GlaVni nameii na je bil (a. da ,i^ ;de-
' ia odpora proti tlačitcljem dobivala med
mlatino •nezaslišano število    firlstaScv.
da je ta v navdusenju delovala ter kn-
za.la uspehe svojesa dela.
V  ogrožemh krajih so raslc vzouie
kliibovc Ijudske kniiznice. ki so tisocc-
rim rojakom dajale dobro etivo ter   Jin
bodrile in ohranile pred potirjtenjciti.
V  neprestanem dclu in botii so tekla
ietn do izibniha sveto"rrT!e v<vrne.    Kakn
lru!;j;i\..; ic biia med teni že nostaLi nas i
klnb.                                                                  !
.'/¦ili'.siiüv i. !-;iiji^e tor brosurc so mo-
rale iz outar \- skrivna zavetia, da sci
iisk; c.Ceni in ušesorn neprestaiiili v>urad-
iiilh: jirc-iskav. Clani so morali na bojan
r>olja, ter so tan; iKlejstvovaii like in
vzjL(;.io ter izpolnjcvali zakletsi\ro Jrn-
štva.
l\i 'niiirii;) je i to:
Kui viilkau je šin:!;; svoboda mccv
i!;:s. lako velika. in lako sih^a. da na.s jc
i.mamiu!. SrbsKi prapor se ic pomesal /.
:i;isiüi in lirv:'tskim t.r poslavil tr-cihe
niejnike domoviir'. Tndi \' teh letili ic
cielova'.ije dri!šh;:i \eiiko uaiJrodovaio.
!5oji za sUneuskn Korosk«; so klnb na-
polili do obsTiic iirosvetne alceijc \- tel1
krajih.
Mi- ¦.,<,< .^¦•.i.i r.n.ii< ic roihah» cv¦/.
ii'ejo, da '/zdraiui nezave-Jne brate.
In v Cclju uii sic obiskali »LjuJ-
sko \scučilisče ali Zdravstveiii teden
ali sre eitali kuiizieo, ki jo ie Klub za-
ccl izdajati?
hiüies ob l>-lctnici .^redo spoairni
s ponosoiii in \esojjeni nazai \p Case
besnejA'a boj-.i i.i vscsiranskc.ua ua])re^i-
!<a! Cila in zdra\ra miadina ima üsoO
nrivih vKiloy; pred seboj! Nai irre za Mjimi
kot za sveilim soliicem, ki stoji v vsc.j
svoji krasoli nad jjorami, tako blizu in
vendar nikdar doscffl.iivo!
Naj dela z vserni siliinii za svobodo
neodrcscm-h bratov. zr. naiuedek in
procvit naroda in douuivine d:\ bo v
poznejših Ictili lalrko .^ledala na noprc-
stauo pot uspehov!
Dr. Milko Hrašovce.
Naše kmetijstvo in
oblastna samnupraua
(Referat jj. rasnutclja Lešuičari:i ua
zboW)vanjii zaupnikov JDS za mari-
borsko ofolaxt v Celjn o. septembra i!.)
O)) uslai'ovicvi uia.riborskc oblasii,
ki jc pa hi la na zeljo ^otovili Ijubliaii-
jvkih k-ro^ov proti naši izrecni volji v
narodni skuj)šeini okrn.iena za tcospo-
ciarsko tako clra.^occijo Posavje, jc ircba
uasciiiu kmetijstvu \v. irieiovini i)ri.Ut-
teljtm razniisljati, v kakcm o'hscjcu bi
inosJo v ok\ iru oblastme samouprave
udejstvovati svoi tfosp-odarski in soci-
jabii' program.
Ja.sno je, di. >e :n!.';\i I:.is kmet:j'-.L\ o
za ta problem v prvi vrsti zanimati, ker
tvori med 624.121 iprcbivalci mariboi-
¦ skc oblasti pretežno veeiiio. Oblastna
. skitpščina v Mariboni kakor tudi opbla-
stni odbor bodeta imcla vsled prevladu-
jočejja št evil a kmetskih volilcev 'ii nji-
hovili poslaiiccv pt)f)olnom;i lanctijski
znucaj. Kmetijstv'o bi skodovalo s\ ojc-
ini! ugledn in javnim svojim sjospodai-
skim korislim, ako bi 'se za delo v obb-
stni sknpsčini nekako proKrainaticJio ue
pnprav.ilo in bi sc naj>i kmetovalci Tie
zavedidi; kaj bodo inieli Tiiihovi zasioi'-
niki v oblastni skupščini' ooraviti.
Ako se uvodorna dotakncin te^a
vprašanja tudi s stranJtarsko-poliriene
strani, inora.ni povdariti. da. nas kmet
Ijirbi red in delo - - pa nai pride isto oü
katerekoli strani. Zalo bi naše kmctij-
stvo ne Tazumelo in ne odobravalo !>oli-
tike, ki foi preprceila ' delo v oblastnf
skitpščini ali bi Ka pa otežkočala v toliiii
meri, da bi ne bilo pozitivn'ili reznitato,.
S tern jc dan tud-i pravec Rolitiki našc
stranke ^ledc oblastne skupščinc in
sploh jjlede sodclovanja i^ri oblastni sa-
moupravi. Mi moramo dclr.ti in ustvar-
jati — in najsi bo to se tako -tc/.ek in
nehvalečcn posel. To je historiäia-- nalo-
,ua na^e stranke. ki.se je moramo ve-ciim
zavedati.
i-'redno sc pccanio z obla«tno sa-
nioupravo- kot tako, nikakor ne stnemo
prezreti, da ie rzSel istočasno kakor zi,-
kon o oblastni in sreski samoupravi .tuür!
zakon o o'bci upravi, ki ^redvi.deva za
nas praktično dvoje: prvič dobimo, da
se tako izrazim, svojo pokra'jinsko upra-
vo v Mariboni in drnjcič se doscdanja
prevelika.glavarstva razkosaio v. ninnj-
še politiene okraje. sreze. Oboje ponit.
nja za naše kme'tüstvo zuatno prkiobi-
lev. IzvrSila se bode vendar žecikrat
i decentraüzacija upravc - resili sc ix>-
j demo l"jubljanskeKa centraliznfa.', ki nl
bil in ni nič boljsi, ko beoshijski. Sdmo
to sr^čo imaio naši liiibl-ianski birökru-
tični centralist!, 'da'd-osfikrat; svojo iic-
delavnost in upravno uezniožnpst krl-
-jejo s cenenini, pa zelo poptUa'rrnjn "%-
I ceovoram na Beograd. Ima vremena V
Bcoxraiiii. toda postene^;a truua vcasi
ne oixizimo tudi pri ui-auiiL-m šiiul-ijnii v
i. jubljaiii. Zdi se mi, da je mcii Ljubl.iaii,:
/. uj).ravnh!^i uapakanii nnioiCo /«ikrivihu
Ja je nasialo \p uarodu tako ne-razpoic;-
ieuje in uezaupaiije proti držuvi in liepj-
^jradii. da sc nase knietijstv«. tira v
strastno naskakovanje -- oilprtiii vral lit
üa nc morcino iiriti do sistematiiine^a
kenstruk'-'vuevra e!eln \p drzavni upravi
kakor nicd uarocioni. Naloua bode i>o-
doeej;':: lüariborske^a veilkeya zupa:u,
da bode Ijii'b'ianske grelle ipopravll in
>pravil, kolikor iiiu bo re Ie -Jiio^oce, v
¦K!S(;   U|:)P;:VO   OHO   iHMVicllOSt.   tOČilOSl   III
red. ki jc prvi predpo.n'o.i za.iiDanja iiaro-
da Y državo. Moram pa tiwii na tern mc-
siii poveduii. ua si osobiro kmetihstvo
\y. stvaruili razlo^o\p ne '/.t?li na inesiu
Ka.šeKii obliistnesa župaiia kr.kesa oko-
Sicncleü'a birokraia, IlIiivc-c inicijativ-
nev;;-. deJavnejia in ener.v:.iči)evra üur/a,
ki nan} bo tudi v opoi"o proti bc.ojcrajsKi
Nirokraciji, ker bo pri'slo wtovo /last»
spoeelka do hi!aI!1. sivarnih in komi^c-
teuOnih kousliktov. Iz vsev;a oa rcZulti-
ra, da wain bodo drzavni nur:*vni orj»-a:ii
lira.ie'viio insivai'no bü-zii, 'car jc nc-
tivomno velikcvca-jxinieiia. Dalo se booe
so nasini ljudem  izvrstno Tolmačiti.
Pole.1;' tc novc upravue nivditve
dobr/ncj se oblastno samoupravo. Vpra-
šuiTio se. kakc nala.ue botle imehi naša
;.b!astiia samouprava z ozirom na kme-
bisuo? Mutatis mutandis isle kau or
prcjšnji uaŠi deželni zbori. K*m- odpade
v''i"b /j Ijudsko in rncscansko šolstvo,
bode prišcl do \ ol.'..: . e čisto <jospoda»"sM'
])ro,^raui. MisliV^o nazai. l-:ai ]e rteial
prejšnji dežehii zbor in odbor? Oskriv)-
va! in zida! jc c^stc, j'.Tudi! mostovc, re-
^uliral reke in poloke. vzdrževal cc-Io'
oosebiic žcleznice; razvil ie obširuo clc-
U* za pospeševan.ie uaše živinoreje, tia-
ia! jc premije za živinoreiskr o.^led:- in
rr.zstave, nakupov.ii ie plemensko živf-
uo v ino'zenkstvn, , podpiral \r j;radnjc
dobrili in zclravili hlevov. Oskrboval je
kmetijski poduk potom ootovaluili vuci-
teljev, nJJtaiiavljal je ziviiioreiske in br-
korejske zadriiRe, podpiral ic sploh raz-
voj knietiiskcs'-i zadhiznistva. Veliko
ciela ic- oprnvrl z melijoracijatni in urc-
nažira-njem. PodpiraJ ie našo vino- m
s.'idjerejo /, vsemi vpoštev prihaja.Dei-
mi sredstvi (brczobrestna posoji!:: /a
napravo ani-erikanskih ' vinoerfadöv, trs-
nic. viTTicnrsWh tecn'cv, ¦nrctun^.Trtr! \n
celi podučnj t-ečaji na kmeiiisldli so-lan.
urevesn'ice i'd.). !ste stvari najderiu)
Uikoj tudi v čicriu 2. zakonu o oblasrn:
¦ii srezki samoupravi. Ker :<• mnogo im-
štetili inštkncij pri na,s jind UubljarusAo
ispravo ali propadlo ali nn sc delo It: v
skromuem obseca» nadal.iuic, bode iniel
ob'astr.i (kibor z nredilviio leJi zadev
üovolj poüla. Vazea del naloir preisnje
deželnc avtcwiomije je bila skrb /.a
zdrav-stvene za.votte. Scda.i .so sicer ti v
drzavni npravi. ali najpravilnejc bi po
mojem mrujn.iu bi!o, da sr iih i)revede
nazaj v oblastno iij>ra\'O. Zahteve, ki sc
stavijo do bolnisnic in sploh <1o zdrav-
stvenih zavodov, so v državi prerazlič-
ne, da bi se jih mo^lo enotno npostevatL
VažiK) delo bo nadzorovanie okrajev'ln
občin, zboljšcvanje koiiiiMialne uprave,
ki se pri nas ravno ne odliknie po kaki
posfebni iuicijativnosci in natoredno-sfi, pa
aaj jo \ odijo niožje iz katerckoli stran-
ke. Naše tukaj prav nic nr i/.vze:iiam;
konservativifost- naših ijiidi v komnnal-
nih vprasaiijih n-mi jl vzela upltV v
. prcnmoKih olxinuh in ie stranko itjuIo-
dane ifbila.
Po naših skušnjaji s urcswtio deže.*-
no avtonomijo in po1 'besetii-h« zakona o
obla.stnivm srezki satnouo^vi je tär tie-
lovni i/roKraim ol>!ast-n<-' škunšeine in 6-
blastncV?a odboraV kär se krnčtij&tva ti-
cc, sainoo-bsebi tmieviij stvar, It 'kateri
Hi treba straijki':žu"v/,t;ti nisi kake^a |x>-
se*rieLVi -stahšca. NaJYazneise vprasimje
za nreditev ;fn dobro funkciioiuran.ic ' o-
Waslne sammiprave so pa -obiastne fi-
r.a-'nce; Rciitev'-te^a vprašanja ne Do
luhkii' in1, bode zjinbiti ma'rslkie ntiy'flu-
sVn-je zu oblastno sanuHipravo' znättio
ohin'd'ila. DrŽava potrebuje za sebe ve-
likn ^r'ed^tVa ter jj' sesla :'na skdro ''Vše
inos;oee da'Vcne objektc. '?>e lui^lm
kmelčkim vdzičkom 'finančni minister v
svoji iiiipdirosti ni da'l mini V- zakonu
snmem .se iia.steva.rn ined' rednimiobiit-
stniiT]! dohodki: 1. dobodki öblastiiih-iSo-
seÄtcv... za'yodov, podjetii rid- 2. samt)-
1 stahri obiastni davki ni takse; '3. oblast-
'na dokUtdu-tiä državiVi'(oač; nt:posredni>
oavek. Med izredniiTi: dohodki so mfic-
<<M   U
'¦¦¦-I— i(!li —
»NÜVA    l> O b A
t train v.1
•;cnu urž-avne poiiiwrc in doracijc, ki
:v.; doJoeene /. uržavnim ppiracunom in
<: uržavnimi zaAoni. MoIl^ i.e^a pravi
y.Likoii. dii izioca država mi čistegu do-
:,oü'ha   rzkorisčuiiiU   üozuov      nituiikuv,
vOCUllb   m!   ill   ÜTU^ill   Hll()V:!i   .I.V/fc    IC'V    u-
si.uu-vi njiiu, iz Katerejjsi mxioira Umi
obiaswe saimniprave. Dovolieua. su ru-
vi: invesiicijska posojila. Veliki; tu ;ii in
.e .biKic osiaio pvi prcišnii nraksi, sc
bode» nidi scuaji.k: ubiasluc skupseine
iveprcsia.no bo rile z.t tinaiicne dro-biiuicc
z boii botfato obložeue x-r/.yvno mize.
Ravno iu .ie Pa i-iiUi nioii.eni- kjer bodo
morale pokaz-ati one strnnke. ki jim je
iiobra oblastna saniouuravn ori sreu,
Jeorajžo ter |H)vedati volilstvu. da *>o
l.reba poseči v >'.ep, ako se bode hoteio
¦;: deželo kaj koristne^a iiapraviti. iiif
¦.¦in kfii.sko jesen mi Hainoveranskem m
.son so fjnnkaj eudil, da mui.io celo ob-
Oinsk.e ceste posmj y, apuencem, suile in
lavne kakor mi/.a. Vprasai se.m po
strosivih in sem zvedel, da ima obuna
cez S0Ö7* doklaii. Ali. rekcl ic žup;.wi,
Ijjudje plaeajo, ako aekLii ml vr.^u. n'iajo.
Tirtii- nii sc lie bomo smcli lustrašiti, ako
boucmo v zakonski -KkuKščini inicli pri-
ilko stH'clovaLi tudi pri draüfi-h- dciiih in
projektili, samo, da bodo' nospescvali
¦ rodukefjo in bodo tudi Uru^ace narodu
v bk'&or. ;De!o in vstvariarno ie še ved-
no naslo priy.nauie, kouservativna leno-
l)a ie,y>a propadla in se nnieila sama. r^
tern hi'bi! v okviru krntkecrn. icovpru o-
ertal staiišče kmetijstva do oblastne sa-
moiwrave; stvari bi 'iedvonmo veliko
korislik), ako bi se rnzvih o prcdmctu
pkx.k)?josna debata.
KliPSJJTE   »PROSVETNO   KNJIŽICO«
«KLUBA NAPR. SLOV. AKADRMFKOV
V CELJU«.!
Pe»Bifi6me vesti.
'krau i" kraljjca v Parizu. Kralj Ale-
'iuviifjcj^r IJJ kraljica Marija sta odp.üiovü-
ia j« iyiariiauskili Lazni v Pariz. Pred
sdlrodom sta posetiia.v Pragi našc po-
sianistvQ in. se dakie casa. razgovariaia
s poslainkoxii: c^r. Vosjijakouj. V Parizu
ostaae kraijeva dvojica en teden. Za
cianes pričakiiiejo v Parizu riwii' prihoo
rmnuiiskc kraltice.
Prtslcpjia za oblastno upravo v ^ari-
boru. Min. svet ic odobril nakup zgradb
v Mariboru in sicer v Krekovi ul. 8 m
Oosp. ul. 40 in 50, za VS- nriljoaa di-
uarjey.. V. tc.h po.slop.Hh bo. jiamešccna
i>blastna  uprava v  Mariboru.
I>[e bo šlo! Žnano je vsern. kako i)f-
zdrave  5>riiike vlada.io na    Hrvatskem,
kjer Raxiiceva     desnagojfijii     zastrupijia
vse   ..iavno    življeuje   v    protidržavno
smer. i'a siner.odpOTn in sovraštva sc Ic
.zanesJa žc tudi-.v. sole, in tisti ki1 so nek-
jdaj strahopetno klarn); maclzarouskemu
hanskejj'nu nasiljti, so Uanes veliki juna-
kiv. sejanju sovraštva in odpora proti
dr^ayi in  nečuvcne plemcnsk-c  mrznjc
proti Srbom. Ta .tjonja ie   privedia   na
Hrv.atskem taico daiec, da se ucitelji, ki
so od'.drzavc. plačani, torei državni   u-
radniki po veliki veciiii niso odzvali vo-
iaskim vpokliccm na trimcsečno vo.ia-
^ko siužbo v dobi velikih   počitnic.   ?z
vseh teh razlogov je bila drž.   irprava
prjsijjtena poseči po remeduri ter ie, tfa
zasčiti šoio. i:i šoLski pouk prcd hujrska-
niem blazn- politike, izvršib  ]>otrebna
uradiia premeščenia mMtelistva. In nact
tern se razburja »Slovenec« m>d gornjim
naslovom.   Nad tern se zjrražajo Ijiwiie,
ki &o v Šitšteršič - Lampetovi eri kranj-
ske dežele, do krvi preeania-H naše na-
rodno ijčiteij-stvu, ako sc    ni    ukloniio,
ryiSwyeinu .pojmovartu  naprodnosti hsi
svobode:  hlapec, crpanisi. mežnar,   -XI
poliubuj Toko gospotl-u  in snoštuj    ku-
harico gospodovo, sicer boš proklet in
pregnant. Da, da!  Gospcxli kro?  »Sk>-
^enca« je žal za temi »Jatimi časi, ko so
deJHH svoio »napicdnost« in milost vsa-
kamai,. kdoT se ni ukJonil in so ggi mogli
doseči. Živi in niicdw pozablieni nikvi-
zitorii govore danes in pišek) o napred-
nosti. Danes ponujajo hinavske besecie,
nekdaj so vladali z naifrujsim nasiljem,
ki je lepo kranjsko dcželo sDremenilo v
zenrfjo potuh-njeuosti in hinavsrva, kjer
ni bilo pTostora za moža^cst i-n značaj-
nost. Casi se Tnenjajo, sistem in bistvo
klerikaKzma pa je ostalo vcčno isto.
Popohi grški poraz v    Mali    A/if».
E'radfil konuuiike au.vrorsk.- reptiblike
;u>r-oca.: lütka, ki se ie prieela 2b. av-
Kusia pri Karahissar.iu ii\ ir rrajafa nc-
p.restano o dni, je koneala s popoinmi
poi'i'.zciin .^r.ške iinnade. Pririsk uirške
ofe;izi\ e je razeepil ;<rško annado v ova
iJLla. Divizije. ki so bile i:a severu. so
popoliionia uiiieene, ostauki se potikajo
po hribüj in ^ozdovih.¦Juy.na skupina .'.e
do/ivela pri Tumiuk Hitssiir.iii (eže:;:
poraz in ie zbežala v divj'cm be.iiii. V'eii-
ka innoziiia \o.ine.ü;a matcriial:! i'ii muni-
cije je ostalo \ našiii rokali. Podmbnosti
se niso znane. Zasledovanie se vrsi ,da-
!je. Kutuhiar in Kedos so zasedle naše
čcte. Grjski poraz v IVUili Aziji je naiJoLi!
kralja Koiustantinm da zaprosi antajiio
pomoOi. An^leski Msti niciiiio. da se bo
sed'ji iia beneški orientski konfei-enei
,'s'otovo uresnieil pariski nrtčrr in chi bo-
do (Juki izprazniJi Malo Azijo.
Orki, ki so iz.^ubiÜ okoli -r.0()i) iiuui.
sj uanikajo v najveCjeni nerethi.
Težek pcložaj Špancev v MaroUii.
ŠuaiieeTn se ^odi siabo \- Maroku. Za-
KTivajf). sicer s tajinstveniin plnsčeii: ;z-
Kii-be ondonnh čet. Sunrltiw iti, kar p<j-
roča »La Voz«. da bode o<lšel vrhovni
komi.sar K^nera] I'itir«;iicte v Madrid k
;.!>en'ciji radi žclodčnc bolczni in nato
odstopil.
Celjske «oviw.
PEVSKA-VAJA elaaov C. R U. Uu.-
iani in nioski zbor) se vrši dunes, v src-
do due. 6. tm. ob 20. uri (8. zveeer) v maii
f dvorani Narodncffa doma. Prnsirno yso
<" ,p. n. pevke in pevee, da se vaje točrio lit
! polnoštevilno iKkležUo. Drustvo nastopi
j povodoni obiska srbskili seiiakov v Ce-
j üii v neiieJjo zvecer v veliki dvorani Na-
» roefnetfa dotiia.     - Odbor.
V ectrtek, due 7. scptenibra ob 10.
i nri eiopoJdne su  vrsi v    restavraeiiskiri
'   prostorih   celjske.tca   Narodneira     doma
; stavnostiio zborovaiuie   »Klut>a jiaprca-
UÜ7. s\o\. akademikov v Celiu«. Na /Jbo-
rovanje vliudno  vabinio y«". starejšine,
! fov. akademike  in yse prijatelje Kluba.
j.                                                      Odbo,-.
|         »Klub napr.   slov.   nkadeinikov    *
I Cel»u<; priredi.ob prilikj svoje 15-letnicj:
| \  četrtek, due 7,    septembra    v    xseft
I /sornjih    prostorih    Niarodiietia     doma
I veliko ijtidsko slavno'st. Vsi rvrostorj so
I  baino   okrašeuj. .Aran/ma   vodi   psiziian
j strokovniak.   Vsak • prostor nudi svo.ja
| posebmi presenečenja. Na saleriji velika
planinskn. koča. Poles :<odbe,  petki in
plesa je tu sporedu šaliiva nosta, kaha-
rct, v katerem nastopi .svetovnozaian in-
! dijski fakir, volitev krafiice večera itc,
| ltd. SviTa niariborska vojašku. .irodba. V
. sijajnein,   Dtistično   ureier.em   amerika«-
skem baru posebnn godba. Vstopiiina 3
I tJinarjcv za .osc-bo. -- Vabiln so sc raz-
' [K)sIaJa samo izven CcJia.. za. niesto p;v
Ic društvom m .korporacijam. Vabljeno
je sarnoobsebiimievno vse cenjeno ob-
cinstvo.
yViCska CM psidruijuica v Cel]a ob-
vešča vsc narotlno obonsrvo. da poblra
podruznicni blagainik fi. Janko Cergoh
lehio cbHarJFro ter tudi vse prostovolj-
?ie prkspevke rn darila za Prepotrcbno
na.šo äolskß družbo. Vsak Jiijjoslovc-.;-
morn biti elan CM dnižbe!
PevsJta vaja za mašo meščanske so-
le. Due 12. tm. p-jvska vn.ia za maso ob
3. uri popoldTie v ine-Sč: soli. Naproieui
so tudj tlsti. Id so izostaii in so Jaro sode-
kwali. JRavnatelistvo.
Na obrtno razstavo v Haribor! \i
Celja odkie večja parri.ia obrtnikov in
driTgega obcrnstva na mariborsko obr?-
no razstavo v nedeljo 10. tm. z jutranjlm
vlakom. Opozarja se. da se h^itimacije
za polovično vožnjo dobijo tndi v tajni-
štvii ObčeslovcnsKe.c:a obrrneea društva
v Cclju, 'Prešcniova iilica 3. I Legitim.-**
crja stane 5 Din.
IzgubUo se ie: Preteceni petek tfo-
pokline ob 10. uri 6 voznih listkov za
PTeieto koruzo na poti od tovornega
skiadišča do Ljubli. kred. banke. NakTl-
teij, kateremu so v.ozni listki brez korist?,
se napr«Sa, da, iih odda proti liajsrradi na
poh'ciii.
Oskrunjevaici srobov so se poiavili
na okoliSkem pokopalrfeču. Dan za dne-
vom se dogaja, da zsrin.iaio evetke z
KTOtbov, ki iih prinasa.k) svojci ranjkim.
Bodisi, <ki so v vazah ali nasaiene, izru-
vajo jih ceio s korenJuo. OrocJništvo se
opozarja, da zasledirit te vrstc tatovc.
Gibanje prebivalstva   v   Celju.  Pr-
\eji'a pol leta tekoeega leta ie bilo v
riiestu Celiu 68 porok, 106 porociov, nied
leiiii .57 iieziikonskilu 15 mrtvorojenili.
1'iniio je od 0—5 let 22 oseb. 6.—15 let
¦I osebe, 15—30 let 28 oseb. oO—nO let
JS oseb, 50-70 let 35 oseb. nad 7o let
>>\S oseb, skupno 170 oseb: in sicer na
doinu v inestu M v zavodih 130. VzroXi
.'•nirti .so bili v 5 slueajili: živlienska sla-
bost. v 28 jetika. v 11 pljuenica, v 2 te-
,^ar, \ 2 i;riza. pri 4 erevesni katar.
Vsied ran so iiinrü 3, ua razuih dru^ni
iufekeijski'h boleznili h. za niož:<ansko
ki'pjo 3; za sreno liibo in defekti krvo-
i:>ka 37, vsled raka -'; ostalih naravnih
slucajev smrti ie bilo 44: suirtne po-
sk'odbe 3. sarnoi.Kiri 2. nasilna snirt   !•
PorotneKii /ctsedanja letosiijo jt'sen
v Oelju ne bo. N;t vnsti hi bili samo tn.ie
siiičaji. ki so pa bili odstopMoni deloma
mariborski, delouia üubi.ianski noroii.
Jesenje prišln. V n;>či od nedeiu'
iia poiKieljek siuo uobili o-bilo dezja. \u\-
stopilo je hladuejse ioscusko vreme, ki
se obeuti kot nekaj, eesar se že vee ne
spouiirijaino prav, kor smo inieli dosTej
¦ie solnce. k'azni tiJvo nialolepi potoeeki,
ki tečcjo skozi Celie, so zoper (vživeli.
voda je odnesla razno nosnayjo in
sinrn.d, ki se ie zbiraU.' cclo L"to po ten
iMKsiišeuili siru^ali. Pozno je prisel deZ,
za nmo^e 'poJ.is.kt1. prklelke prepozno.
Piincsel pa nam ie se snnojio bla^oslova.
Vcliiui razvadu se ie v Celju udo-
liiačila v zadnjern easn. ako se snieriio
iinenovati to nizvaclo, da se kar tekniu-
ic, lvdo bo brez privoijenjaDristojne o-
hiasti i)ozidai kje'v mestu kako uto ali
barako. V tern p'o.iciedu' nior.iiiio žal
koiištatirati, da se pestopa tako popnst-
ijivo, kot bi se ue sineio. Pri tern se ne
RTe samo /a\ npravieeno nevoljo in prJ-
K)žhe mejašev. ki se čutiio v svojem
pmvn prikrajsane. sr-e se v prvt vrsri
tudi zato, da sc cela slika inesta ne po-
kvari. Mestni stavbni tirad in mestnl
masristrat. vkolikor prideta hi v po-stcv,
iTHirafa 'tcj strarri «olepšania mesta po
f..;otovem načrtn« posvečati vso pažnjo!
Kino Gaberie. Danes v srodo 6. 9.,
JLitri v četrtck in v petek »Car ljubav!«.
drain a v 5 deiannh. V irl'.ivni vlocc*
Lotta Neumaii.
(iLASBLNA MA11CA V CELJU.
Y'nenio ccljskc^a prebivalstva .;a\
M'Uusbono iuneinoi>t.iiain doka.zu.jejo p(^l-
nr> zasedeni koneerti .serioznil» umetni-
kp.v. Delpvanie. za xazvo.i irlasbe seveda
se davno ni koncano z oblskom in uži-
vanjeni lunetniskih koncertov. niarveč
nani ti moraja Ie. biti.v spodibudo, da u-
di saflii aktlvno posežeino na to polje.
Popolno .pojmovan.ie .slasbc.nih nirio-
tvorov nam jnore omoiročiti le naša
iastna xlasbcuH i/obrazba. Nalo^ja naSe
'OLa-sbene Matice« pa .ie. dn zi^nese to
i/ot>razbo v najsirše sloie s tern, da nudi
obcinsv\ru cen in teuieliit poduk slasbe.
«(ÜLisbena Matica^ \- Celju ie pod dani-
mi inožnostmi vrsila to naloKo z vso po-
žrtvovaliiostjo, ki hi zasiu'/ila vecje
moraine in.materijeJne podpore od stra-
ni obernstva. Z žalost.io ie trcba iiffoto-,
vi;t?. da je števiio učcncev za naše rac-
stoncznatyio.nizko in da posveča celisko
obehistvo temu zavodu mnoxo, tnnoKO
prcmalo pažnje in pozornosti.
Da priteiffne zavod čini več    licen-
ce v nase, se je odločil dništveni odbor.
da poskrbi, za blržajoče se šolsko leto.za
čini PTvovrstnejše rnoči. i>ri čemur    se
k!ju,b primaiijkl-jajii ni ustrasil nadalj-nih
^niotnih težkoč. »Qlasbeni Matici« se je
po^;reči!o  pridobiti   odJično    oijanistinjo
j;dč. Novakovo, ki je do sedai z odlični-
nii uspehi dek)vaia na ».hm'oslov.   kon-
konservatoriju  »Olasbeue    Matice«    v
Ljubljani. Ode. Novakova ie absolvent-
ka praškejca konservatoriia in mživa c-
nako izboren sloves kot učrtoliica in kot
proizvajajoča umetnica. Da narn bo mo-
Koce  vzdržati tako    prvovrstno    moS
trajno ua zavodu, je stvar vseh sloven-
skili starišev v Celju. da oošlick) svoje
otroke, ki se uče klavirja, v solo »(jJas-
beii€ Matice«, kjer je pouk temeljitejSi
in s:otovo tudr cenej^i kot pri raznih pri»
vatnih učiteljih. — Druffa odJična prido-
bitev-za. zavod. je celiskernii obcinslvu
dobro znani skladatetj k. Slavko Ostcrc,
ki bo poAičcval teorijo.    harmonijo    in
mladmsko petje v zboni. Sloves gosp.
OsteTCa nam jamči za.   prvovrstne   u-
spehe in njeffovo sh>1o bodo zapuščaH
¦teoreti^no izborno   podkovani   ^ojenci.
Dosedanji ravnatelj Giasbene    sole    ?.
Sioiz ic  po  svo.iih odličnih  '/moÄiiostüi
I:! usixihih obeinstvu itak dobro znan.
Tako razpohivja torei >(jlasbeua
Maiica^< leios z res prvovrstuimi moč-
iiii in dolznosc uasejia obeinstva je, da
podpre ta velevažni kuiturui zavod v
vsakem oziru. Na obeinstvu je seclaj
ilzo'Oc, da pokaže. koliko nni je le-zece
i.a teui zavodu !.n ležeee itiu mora
biti ha njetu vse!
LJUDSKO VSEUClLlSCK V CIJLJU
bo pricelo z rednini delovaniom zaeei-
koni lueseea (»ktobra. V letosnjom šol-
.vkean letu J922/23 se bade vršilo v risal-
nici Ink. deske nieščanske sole vsakiii
14 dni po eno red no prcdavan.ie in zra-
\cn te^a še l>et tecajev i>o 2 oz. 1 inc-
sic (tedeus.ko po 2 uri t. i. meseeno 8 ur
lit skupuo H) ur) \z sleclcčili pre-dinetov:
v uie.secili oktobru in noveiiibru se bo
predavala sioven.šeina; v decenibni in
.lanuarju fizika; v februariu in marj-ii
srbolirva.šeiua: v apriliv in main kujigo-
vixi'stvo.in tr^ovsko račuusfvo ter v ju-
iiiiu pa kemijii. Ivor predavateilji so na-
prošeni sirokivviijaki. Vsakdo. ki 1'iOCe
obiskovivti revlna prcdavanin ali pa tt-
Oaje, nvora biti Ciau tuk. l.iudskega vsc-
učilišča in dobi kot tak posebno kkaz?u-
co., ki jo bo pri vhodti k prcdavanjeni aJi
v tecaie kontrolnemi; orkranu pokazati.
Clan pa postane lahko vsaka oseba (^
12 druStveuili pravll), ki ie dovršiJa Id.
lcto starosii brez razlike na spol, poklic
ii:. pretli'zobrazbo. Tern redniin Clunoin :•<¦
plačati pri vstopii. vpisninc - Din ter
nieisečne članarino i>o I Din I. i. v cciem
sol. letu 14 Din in imajo s teui prost vsiqp
k redniin predavanjeru ki bodo ictos
vsakiii 14. dni. Clani, ki pa hoeejo obis,-
kovati tudi tesja ail onega zRoraj navc-
denih predinetov v ttca.ji'h, diobe pa še
posebne i/ka/.nice kot slusatel.ii tecaiev
in placajo za vsako mo predavanju \*u
J Din, torej za eilen predmet, ki se ou
dcia v 16. itrali, 10 Uin. Pri'pomiii se. ua
bo fcajništvo. tuk. 'jnet- vseucilišča. razpo-
vialo še ta ttxlcn vpisovaine pole 7m
slušatelje rednih predavanj posiiiiieziiUii
celjskim drustvonu ki nai mod svojim?
clani Habirajo tudi clane - sJusatelje zn
tide. ijud. vseucilišče. Vpisnino in rediu»
clanartno je ob p,risto!)ii vplačati vnaprej
\saj za pol Ictat. i. 8 Din. Učiiino /a te-
čaje pa za toliko predmetov. kolikor Jill
kdo hoce obiskova.ti: število članov za
rudna predavauja je neomeieno, pac pa
se v posainezne tečaje sprejme samo po
50 shišateljev. In za te shišatelje v te--
caje bo vpisovanje v nedelio.. dne 24.
sepitembra od 8;.do. 11. ure ter oü I.4.
üo 16. ure, ki se bo vršilo v risiilHici
üeske meščanske .sole.    :
Priponiniti je še. da se . l>od,o leio-
snja predavanju .Donazorila /. lepim!
^kjoptičnimi sliKaini m tudi iiknr. Gosi>.
ravnatelj Serainik je nam tec kupdl za
deško meswnisko solo tevrstcn kino-
aparat, ki ffa bo iz pri'iiaznosti da! v i;-
porabo tudi predavateliem liud. vseuči-
lisC"i, za katero dobrohotnost sc mu
predsedstvo Ijud. vseučiJiščsi že vna-
pTej iskreno zahvaljuje. — Tudi je se
oineiiHi, da. se bodo vršila redna pre-
tliivauja (kakor lani) v večernih uraJi
od y&. do '^9.; čas tečajcv bo pa tudi
ob večerih in se bo natančnejša ura do-
menila pri prvemi scstankn.
NIKDO NAJ NE ZAMUDI VELIKE
LJUDSKE SLAVNOSTI K. N. S. A.»
Dopisi.
Meščanska sola v Zalcu. Pred mc-
seci smo poročali že o nameravanem u-
kinjenju meščanske sole v /!alcu. Na
iutervencijo tamusnjeßa žuoana g. Va-
biča in predsednika Jvrajnesfa šol. sveta
ff. Vizoviseka se je dalo v Liubljani na
pristojnem- mestu zasrotovilo. da Se že
sklenjeno ukinjenje sole prekli^e. Kakor
Pa se nam poroea. izgleda vendar tako.
da stojhno ncposredno ured tern, da se
začenja novo solsko leto. da Da se I.
razred meščanske sole v Zalcu opusti.
To bi bil začetek konca te sole, ki jo ie
nasa nekdanja ^tajerska deželnozbor-
ska dclegacija s težkim trudom in po
desctlotnih bojih priborila kot prvo slo-
vensko solo te vrste na Slovenskem
Žtajerskem, šoJa je bila otvorjena leta
1917. Ko registriramo to zadevo, ne mo-
remo storiti tega brez osrorčene kririke
Stran 4.
»NOVA   D O B A
Š:.^v. 102.
ko neodpustno rnalomarnostjo spravil
obstoj sole v nevarnost. očitamo pa tudi
vis. sol. svetu v Lnibljani, da ne zna
najti načina in poti, da doscže v Z'ilci!
to, kar sola /a svoi obstoi in razvoi nuj-
no rabi. Ali naj ta lepa pridobitev, ki bi
naj prinasala narodu Saviniskc doline
biagoslov izobrazbe hi r.apredka pro-
pade v kraju, ki ni nairevneiSi in ne
riajzadnji po imcnu in po svoiih ¦Ijudeh -
v dobi. ko tako bujno cvete nuitenuli-
zem in ie tako malo smisla za lcpo In
dobro, kar bi naj služilo vsem, in to je
sola. Ne kritiziramo radi. uverjeni snio,
da bo Žalec pod vodstvom svojega 2u-
pana in event, sodelovanjein interes\-
ranih občin Saviniskc doline znal pre-
prečiti v zadnjem tremitku padiv. '-; V1
ga bil sokriv.
Laško. Dočirn povsod sli.šimo raz-
veseljiva poroeila o padauiu živinskili
in mesnih cen, stokamo v Laskem 3c
vedno pod iienasitljivostio naših mcsar-
jev. V Ljubliani n. pr. sc dobi I volov-
sko meso kg po 50 K. II. vrste po 40 K,
dočim mortimo mi pUicevati rncso naj-
skibšc krav.ie vrstc sc vedivn po 52 K.
'lake kravc plačnjcio naši Triesarji po
18—26 K. Okr. glavarstvo •Dripovcduje,
da se sine pribiti ceni živc teže za rneso
vee kot 80%. Vendar ne vicliio lie okr.
glavairstvo, ne sodnija in nc: orožništvo
tega navijania. Vsak toden v pondeljck
gledamo, ko odposlieio iz Laškega naü
100 glav najlepše živine. Mi pa morama
hmstati suhe kravc. Ves okrai bodo Iz-
rnozgali. bogatijo le oni prekupci in mc-
sarji, katcrih ie naš okrai nolti, kakor
nobeden. To so koristi proste trgovinc.
T>ckI katero trpi kmet in tržan. AU okr.
glavarstvo res ne najde potov, da zatre
prekupce. ali tudi slinovka in parkljtvka
ki ste razsirjeni po našem okraiu. ne
iistavita izvoza in verizcnia?
Iz Ormoža. Doigo ie trnjalo, toda
kuneeno smo vendar prišli tako daleč.
da se ostuijc pri tins meščan.vka sola in
sc s poukom že letos priene. Vsem, a\
so se za oživotvorienje to z;i naše mc-
sto in celotni okra.i tako važne sole, re-
snično zavzcrnali, grc riaša hvala. Nck-
daj tako bujna uemškutarija ic po pre-
vratn precej usahnHa, to vr.i š'j. n\ do-
volj, ko govorimo o novi Soli, ne misli-
mo vcč na ease Delpinovega vladania
pri nas, nova siovenska meščanska so-
la na-rn bo vzgajala zaveden in sposober.
this narasčaj. ki se od raznih poiitienih
h'ujskacev ne bo dal tako slcpo komar:-
ciirati, ker bo znal sam misliti, četndi.
dopisniku »StraŽc<- to ne bo prav. O po-
učevanjn veronauka pa ne Iwmo odlo-
čali in sklepali prav nieesnr ne mi dc-
makrati. ne verni dopisnik »Stfaze<-. nc
nikaki zanpniki. ker licni načrt ie že do-
ločen od višie šolske oblasti in pred\n-
cieva verski ponk pri nas kakor dru-
Kod ter je »Stražina« sveta vojska z?
versk: pouk na naši meščanski šoii toli-
;ko potrebna m koristna kakov proceslja
za dez. kedar so že naüvi.
UDELEŽITE   SF   VSI   KLÜBOVEGA
SI AVNOSTNEGA ZBOROVANJA!
Dnevna kronika.
l>epo uspek) predavanic: o obiastni !
samoupraVi je irncl v soboto v marflwr- s
skcim .Narodnem  domu ptujski okxajni j
Klavar dr. Pirkmaier. Predavatelj ie o- |
risal stanje in vzrokc današnie neinteTe-
siranosti liudstva za .ia\Tin živtjenie in
ie v stvarnüh izvaianiih dökazal, da bo
praviino urae^anje in izvrscvanjc dolo-
čii o obiastni sansoupravi odmavilo   to
ir.rtviio in vzbudilo v sirokih sJojüi u«i-
roda državni cut in zmisel z*i iavno go-
spodarstvo. /teletl bi bilo, da g- preda-
vatel] "Obišče s sviojim zaniinivim. pee-
davanjem tudi dru.^e večie kraje •mari-
borskc oblasti,
Podružnica JurosIov. Matice v St.
Jujiu oh .iui. žel. bode d:ne 10. sep-terrfo-
Ta popoldne ob 3. uri prrredila tombolo
y. veiiko ljirdsko veselico. kier bo sode-
loval domači pevSki zbor in ddmaCa
jrodba. Za dobro jed in piiačn. bode skr-
bljeno. Srečke za tomibow so v pretf-
¦prodaji v v.seh trjroviriah.
Državna s;imnazija v Marjboru. 2a-
eetek solskega lota. 1. Spreiemni. izpiti
za 1. razr.. dne 11. septenrbra od to^no
10. ure dafje; vptsovanie za te izpife se
vr^l do te ure. s iwedltältviHv zadn'iejta
2. PonavljahiL izpiti dne 11- se.Pt. od 8?--;
ure clalie: vsi izpituiki se moraio javiti
ob tej uri. 3. Vpisovanjc diiakov ad 2. do
S. razreda je dnir 12. sept. 4. Otvoritve-
i:a božja shižba ie due 14. sept, ob 9. uri;
tiJ.koj nato upravna ureditev vseh raz-
'redov. 5. Rcdni po«k se prične dne Kc. !
septembra ob 8. uri.                   -            |
Zborovanje Udruženia jusoslov. u-
oitcljstva na BfctUi, V nedelio se je vr-
s;la na Blcdtt v iepi dvorani zdraviliske-
na donia drug? skupščina Udruženja jn-
güsl. nčiteljstva. poverjenistvo Ljublja-
na. Udclcžba je bila zelo velika, ker se
zborovanja niso udelcžili le delegati o-
krajnih društcv, anipak tudi xelo veliko
Stevilo dru.?e?:a učiielistva. Zborovanje
je ivotekalo v najlepšem redn ter poka-
zalo. da sre naše ucittlistvo svojo rvra-
vo pot. Tudi ueitelia in ucite-ljico tare
brcme Povojnih raziner. o onadva sc
zavedata, da tega ni kriv ne narod, in
ne država. K!jub slabemu materijalne-
rnu staniu sta odlocno narodna in drzav-
na. Tako učiteljstvo morairio pač spo-
Stovati.
Dr. Era«. Zupanc t. V torek okros
poldncva ;e postalo naenkrat slabo zna-
nenni prlljubljcnemu ijubUansketnu zdra-
vniku dr. Franu Zupanc. Poklican!
zdravnik dr. Volavsek ie mocre! le še ir-
gotoviti nastopiso smrt.
Posojilnica v Voinikii obhaiala je
pretečcni mesec 25 letnico svojega o'.v
stanka. Pri tej priliki .ie razdelila 10.1P0
kron v dobrodelne namene solain, o*>-
cinam (za reveže», gasilnrni društvom
itd. V trajen s pom in tesa svoiega slavlja
je določila tudi ^00 knin vsakoletne poa-
pcxre (ustanov) eiiemii pridnemu ucenct:
kake kmetijske sole (v Prvi vrsti one v
Št. Jurju ob j. ž.). Pravico do to. ustanove
iinajo kmetski .sinnvi iz žunnii: Voiaik, j
Novacer.kev, Smart in v r. d-. Frankolo-
vo in Crešnjice. Prošnje nai se do 1. okt.
ti. vlagajo pri Posoiilnici v Vo.iniku.
Akademski krožek v Žalcu uprizori
pod vodstvom stareš^nskcjra odbora
>'Slov. dij. zadrugc v Prasi due 7. 9. Vr.
v Trbovljah, 9. 9. tl. v Sostanju in 10. 9. j
ti. v Slovcnjcmgradcu v prid «Sloven-
ski dijaški zadrugi v Prati« Dredstavo
»Strahovi« (H. ibsen), družlnska drama
v 3 dejanjih. V glavni ulosri nastopi kot
gost g. Milan Skrbinšek, clan linbljanske-
.ga dram, gledališča. Z ozirom na to. da
je čisti dohodek namenjen gospodarskl
organizaciji slovenskih oraskih visoko-
šolcev. prosimo priiatelje omladine. da r.
obilno udeležbo upoštevaib nie težavni
položaj v inozemstvii.                             I
Akademski kolegij v Liubijani. To-
varise — akademike, ki nameravajo
prositi za sprejem v akad. kolegii za prr-
hodnje šolska leto. opozarjamo. da se j
dobe tozadevni formularji pri vratariu
akad. kolegija. Prošnie je vlažiti čimprej \
ravnatelistvu akad. kolegija, zadnji roK
je 7. oktober 1922. Tovarišl. kj žele in-
förmäcij, in formularje nai se obrnejo na
organizacijo stanov. akad. kolegi/ja, Ko-
lodvorska ulica 22: Priložiti ie kuverto in
2 Din. Odbor organizacjje stanovalcev
.ikadeinske?a koleciia.
Razsfrava goveje živbie v St. Jurfu
ob juž. žel. Ob priiiki obiska srbskili
kmttovalcev v pond-eljek dne 11. sept.
tl. priredi kmetijska Dodružnica v St.
•lurju ob juž. žel. krajevtnio razs-tavo go-
veje živine. Razstavila se bo- ona ple-
inenska živina. ki je bila tekom leto-
sniega lsta vpisana v matkino knjigo. j
katero ie začel vo-diti živinorejski oa-
b^ek kmeiijske podružnice. Razstava o-
beta biti vrlo zartimiva in Doiična, ker
bo po-kazala začetek sistematič-nega Je-
la glede pravihiega odbirania za pleme.
Prijatelje živinore.ie in linbitelie lepe ži-
:vine na to razstavo posebej opozarjamo.
Oivori'tev ob 9. uri. predDoldue.
Anton Seiiert, odlični upravni stro-
kavnjaJv. magistrate! ravnateü in župa-
nov namestnik v Zagreibti ie umri 2. trn.
JaiKMiska vojna ladia se potopila.
Vslea hudega viharja se je potapHa Ja-
ponska križarka »Nitaka«. 2 njo se je
potopila vsa posaclka, ki je šteta 300
.Ijudi. Oboro^ena ie bila ?. 20 topovK
Liubezenska tragediia. V Marseil'u
se je dogod'ila ljubezen.ska trage-d'iia, Ki
je potiobna kriminalno - sentimentalnc-
irai kiiio - romanu. Neki Guichard. za-
sebni uradirik, je žive! več let v divjem
zakoiiu z diiaJdnjo unrefhSSkfe sole 251et-
no Aneta Cenci. Posledica. Uiibezni je
bi'l<jdete, ki se-je fodilo p-red dvemi let I.
Qulchard je obljubljal svoji iiutoSci, da
jo pöfoci. Ko ie pred nekaj, dnevi zopet
.¦:..-,.„ 'inicharda naj )o poroc. w... . ...:c
brutaluo od sebe ter ji reCcda k<z dru-
go zaročen. Aneta razocarana je v sve-
j: žalosti potegnila samokres 'in s trerni
streli ustreliht zapeijivca: po cvsveti pa
^"e je sarna javila na policiji.
Potui listi za Avstriio. Pristojbina
;-.a vidiranje potnlli listov za Avstriio bo
no sporazuinu ined avstriiskim poslani-
štvoni in lKisirn miiiistrstvoni za zt:-
nanje zadeve znasala 50 Din. DijakK
r.radniki in delavci plaeajc. za vizum ^n
i-linarjcv.
Hennan Wsiuiel, ncniški publicist
in prijatelj Jugoslovanov, ki ie napisal
že več del o .Jugoslaviji. je pnšel v Lju-
bijano in si ogledal velesejm. Hoče ob-
iskati tudi druga vcčja jujroslovanska
mesta.
Skrivališče žeparjjev so odkrii: v
Zagrcbu pri neki Barbari Cerovac. Tu
so se sestajali najglasovitcjši žeparji. ^
so dobili, Ivaua Miianoviča in Ljudevita
^timaca, ostaii so ¦pobegnili. Pri žei:sW
so dobili vložno knjižico za 70.000 K,
rcizne delikatcse in sladcicc.
Orjaška kača. Na Mora-,sUciu jc
izsledi! nadg-ozdar Kudeika bli'zn Novc-
ga Jičina 5 m dolno kačo. S pomocio
vojaštva jc okrožil njeno jrnczdo. nakar
so kaeo ustrelili. Ta kača ie pogoltnila
4 letno deklico. ki ie izginila brcz slcciu.
Ceste iz gumija in siekla. V Londo-
iiu delaio ceste scdaj iz gumija in stekia.
Veščaki trdijo, da trajajo gumijeve ceste
petnajst let, torai še enltrat več, kakor
ce so tkikovane z lesom. Inženerii sku-
šujo tlakovati še z dni.crini materiialom
kakor. z železom, steklom in pluto. Stc-
klo vponibljajo za ceste oosebno na
Francoskem. Povrsiua takih cest je !nn-
pava. Ceste iz stekia so izvanredno ir-
pez'iie.
Tajni carski arSiivJ. Sovjetska vlada
je začela priobeevati tajne arliive stare,
ruske vlade. Sodaj je izsla prva knjiga.
'ki vsebuie dokiunente o nemško-ri!-
skih odnoisajih in o iraucosko-ruski
aliansi.
Euodnevui tecaj za spruvljanje sadja
na drzavni küietijiski soli v Si. Juriu ob
južni železnici. Bogastvo Jetosnje sadne
letine naj sc dobro izrabi. Nase po-zn-
zhnske sorte se daju hrania skoro celo
loto. Ni troba ž njimi preveč siliti na trs
in kaziti cene. Pronictna sredstva goto-
vü nc bodo kos prenagleinu navaiu. Na-
loga sadjarja je torej, kar ie trpežnega
spraviti in ohraniti. Za to ie miiogim
pouk neobhodno potrcben. Tečaj se vr-
ši dne 17. septembra tl. s sledečim spo-
rcdom. 1. Predavanje: scstaviua zrelcga
in nezi'clega sadja, o vzrokih gnilobe in
nagiega propadanja sadja. obiranje, sor-
•tiranje. spravljanje, ziaganie v posode
za transport. Razna domačn poraba
inanj (rpeiuega in poškodovanega sad-
ja kakor za sadjevec, kis. sušenie ter
sežane. Praktičnc demonstracije: obira-
iije. vlaganjc, napravijanjc sadjevca, kl-
sa, sušenje, kuhanje čežane. Za tečaj
se je prijaviti z dopismco podpisanemu
ravnateljstvu do 15. sept. V slucaju obi-
le udeležbe se bo teCaj ponovil 24. sept.
Ne v Ameriko' Danes ie ministrstvo
za zunanje stvari na zahtcvo ameriške-
ga poslanistva ponovno predlagalo mi-
uistrstvu za notranje stvari. da odrecc
vsako izdajanjc potnih listov za Arneri-
ko, ker se mofa zaradi poinanjkanja
dela v Ameriki prepreciti vsako prisc-
lievanjc.
Najstarejši ijudje v naši državi.
Najstarejši človek v naši državi je 125-
lctni llija Toševič iz Negrova v bregai-
niškem okraju ob srbsko-boligarski ine-
ji. Rojen je bil leta 1797., sedem let preü
prvo srbsko vstajo. intcresantno je, da
je v bregalniškem oleraiu sp. nar stolet-
nih starekov. Zmernost v iedi in pijaci
in tanikajšnji planinski zrak nmogo pri-
pomorejo k \isdki starosti. Za llijo To-
sevičetn pride po starosti na vrsto Mill-
sav Bogatinovič iz Pavletinca na Ovč-
jem !K>lju, ki ima 110 let nato Spas-oje
Karakaševič in Petar Petrovič, 105 let,
Nako Stančevič 103 leta. in Arzo Zdrav-
kovič 100 let.                          r   ¦
Falsifikati tafcsaiii mark. Ker so se
pojavLli falzifikati taksnih mark (kolkov)
v vrednosti 10 in 30 Dbi emisiie, ki velja
v pokrajinah izven Srbiie in Crnegore,
je odredila generalna direkciia posrec-
nih poreza z razpisom št. 21.497/1922.
da se vzameta te dve katearonji kolkov
s 16. sept. 1922 iz prometa in da s tern
dnevarn prestaneta veljati. Taksne mar-
ke teh dv';] kategor' ~c zamenjavajo
pros' '      iVnim takstiu:     markam    do
nih predpisih.
Družba sv. Cirila in Aletoda. iJruzbj.
sv. Cirila in Mctoda ima svoio ktosnio
veliko skupščino dne 10. seutembra v
Ljubliani v Kazini. to ic v isti hisi, kier
so leta in leta kovali naši nasprotnik-
naklepe, kako bi mogli čimpreie zgrn-
diti most do Adrije. Avstriin nociva se-
daj za vecno. most se ni zgradi!. kajrf
pričeta dela. ki so bila žc zelo mocna,
so se podrla. Nanu-ravani most se ne bo.
nikdar zgradii, ker imamo sedaj svoto
lastno državo. Takoj po.Polomu smo o-
menili, da je konec vsega rovanja ter da
našili obrambnili društev. zlasti Drnžfte
s\r. Cirila in Metoda. ne bo več trcba.
Pa kako smo se zmotili! NaSr sosedi
Nemci, Italijani in Madžari so vse ka.'
drugega, kakor nasi prijatclii. Oodi se
jim dosti slabse kot nam. a r?e dajo ml-
rn, vedno škilijo čez lneje. Lega Nazio-
iiale. nemški Schulverein in Siidmarka
še obsiojajo ter zbirajo judeževe groše.
Kam grc ta denar in zakaj se ga vpora-
t-i. si lahko misli vsakdo. Naša država
mora biti močna. krepka in obdroženu
proti vsakim spletkam. Polcg energicJie
vlade morajo šc naprej obstojati o-
brambna društva. Družba sv. Ciriia itv
Metoda je še nada!je potrebna, v seda-
njih časih še bo!j kakor kdai prej. Pod
Avstriio smo pozuali naše nasprotnikc-
rogovileze, dr. Binder.ia. dr. Egerja, dr-
Ambrožiea! Ti so odšli v svoio obljub-
ljeno dezL'lo. Siidmarka in Schulver<i'M
pa še eksistirata. Ti društvi še zbirata !u
pošiljata denar ter seieta liulko med
pšenico. Pomisliti moramo. da ic še nac?
pol inilj. Slovencev pod Uiin?1 jarmori.
Zbirajmo vedno !n povsod y.n n: š ; šnl-
sko družbo CA1D!
Invalid!, vdove in slirote. Dri-ivüe- v>i
v nedelio dne 10. tm. ob 10. uri dopoldnc
na javeif protestni shad, ki w<\ sklicuje
v 'dvorani Mcstnega doma Centralni ocf-
bor Splošne organizaci.ie vennih invali-
dov v Ljiiblj-mi v smisln sklepa sejc
SrediŠNJega odbora Ratnih Invalida v
Reogradu s sledecim dnevnim redom: T.
Invalidski zakon. 2. Poročilo Srbov irT
Hrvatov. 3. Izplačil-o zaostalrh doplat-
kov. -1 Invaüdni domovi in zdraviüsC.!
5. SHičainosti  tovurišcv.  V<u i;n «1:
naklon"
obihlo  ;'-e,c/jj    ])n:>oi:ii-r'
pravic. Centrala.
Obisk tujcev na Ijubliaiiskem ve!c-
sejmu. Do sedaj so sejam obiskali Aii-
gle-ži, Belgijci. Bolgari. Francozi, Grki,.
Italijani. Rumuni in celo trgovci iz Carv-
grada. Angleži in Francozi so se pretf
vsem zanimali 'in pi'rotske preproge.
I""ra.ncozi in Grki za iesno industrijo.
Belgijci in Francozi se zelo zanimajo ta
wdsc čipke.
Morska pošast v okoiici Genove.
Dva ribica sta ribarila v glavnih kof)ci-
liščih Sestriponenta na Genov.skem je-
zeru. Naenkrat stK privlekla iz vod'c v
mreži nekako ribo. kakoršnc ni bilo 5e
nikdar videti v švicarskih vodah. Bi(r.
jc dolga tri metre in pol. Ri'ba ni imei..<
zo-b. jezik pa je imela dol^r 70 cm. Na
glavi je imela rilec kakor sJon, zato sc«
jo imenoväli morski slon. Riha jc raz-
stavljena v neki • restavraci-ii v Genovi,
da jo iahko v.sakdo vidi.
Dobra žena in tnati ima vedno nc-
koliko. steklenic lekarnarja Fellerja pri-
jetno dišečega »Klsafluida« pri liiši. Do-
bro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in
celega telesa, kot kosmettkinn za usta
kožo in glavo. Mnogo močneiši, izdat-
nejši in delujoei kakor framcasko žffan.V:
3 dvojnato steklenice ali 1 specrjalua
steklenica skupno z zavojem in pošUn-
no za 72 K pošilja: Eu*ren V. Felles.
Stubica doiija Klsatrg 356,^ Hrvatsko; n
PODPIRAJTE KLUBOVO   PROSVET
NO DELO S   KNJ1GAMI  IN   DENAR
MM! PRTSPEVKI!
Dr. FERDO KÜRUN:
Jcodor JMjjIoW ^stojcVsKi.
(Naüaliev.'-i'.':ic in konec.)
Prišel ie  končno  tolikani   zaželjen
dan slovesa Lz jctništva! Le malo prijar
nih obrazov, zato pa mnogo vcč zavicT-
nih, sovražnih pogledov v slavo. To- Ic
bil zadnii    pozdrav    nje«fovih  >.tovari-
sev=__! Feodor je vstal od mrtvth in 5^
Štev. 102.
cN OVA   D O B A«
Stran 5-
. -\:.čii[ v nüVü svobodncisc ziv.ii-enjc Uciu.
v-4).
Kot pro.stiik je l)U nvrSfon v 7. si-
•i:-ski pešpolk in s 1. novcmbrom 1*55.
.n;cno\Liii poroCMiikom, star 35 let. Nje-
;aov položaj se je -/natiio izboljšul: za-
•:e; je dopisovati z rodbino in pnjutelji.
l^iijel '/a pero in napisal (še v Sibiriji.)
T.ripovcsti:  »Strict v sen«.    «Zapiskj iz
irrvašuice« in toman »Ponižani in raz-
V   Sibiri.ii su jc ^trastno    zaljubil v
•v;.:aii) vdovo po svojem prijatelju Dimi-
rrijn Isajcvu in su z ujo poročil 6. marc;-1.
18%. Po štirili lutih niu jc vcndar bilo
ir.voljeno odpotovati v evronsko Rusi-
¦„ in se nastaniti v Tvi-ru, kamor jc pr*-
Se! žo jesuiii lcta 1859.   Po zimi istejja
"t:.1 je uospel s svo.jo žono Marijo v Pe-
;:v,.rad po osemlutncru procnanstvit.
*¦¦                                   *                                  '¦
V   tcj dobi se jc vrSil v Rusiii »rc-
ijorod javnesa življciija; nastalo in vzra-
nJo jc živahuo    gibanje za probiido   tn
prosveto narodovo na vscli noljili. Te-
r-i novcnin in plodonosncmii ffibanjii
¦e stal na ecln Alcksander II.. car osvo-
•  oditelj. k\ sc jc predvsem zanivnal za
s-.neta. lioteč na vsak    iiačin   iztooljsaii
njcgovo žalostno in zanemarieno sta-nje.
Vs.a intcligenca. jo  sodclovaUi. nekateri
v/. golcsa idealizma, drugi pa so bili nc-
¦:ako primorani, čc so Iiotcli živeti s ča-
-•m. Pisatelji sc niso dosti bavili s filo-
. ofijo (nemško so začasno solofo za.vrLli).
.cvdarjali so lc bolj Rospodarsko dclo
:¦ iskali na-jkrajso pot, kako sprcmenlti
r.,)C'virja v plodovito zcmiio. NajmoeneJ-
ši vpliv jc imcla žurnalistika. Dostojcv-
«NŠti, ki ic bil vedno navdušen za narodov
-.Uibrobit in blagostan. ni hott;! biti zadnji
;-¦; sknpncm dclii. Z bratom Mihajlom
si;- začela izdaiati list »Vreniia« (»čas«?;
š tem sta hotela oživiti, izbol.išati in vz-
.'rjiati rusko narodno zavcst ter fcoristi-
/ tfospodarskcniii napicdkii. List je začel
i.'.hajati s 1- prosinccm 1861. in se fr prav
';i«ro razširial. "V njein so izšli Fcodo-
*ovi »Zapiski iz mrtvašnicc«. ki so inn
• w'.Det priborili  staro  lirernnin  slave».  S
,.;.>.>pisoni je imel inno^o dela: razven
¦,r.ii'd se k njegovo zdravjc zopet poslab-
salo- Se] je za kratko dobo v tujino; kot
-irastcii  igralcc je  pri-igral  turn   11.000
riinkov. V »Vrcmji« .ic Driobčcval tud;
^oj roman »l-'onizani in razžaljeni«: le-
-.:, 1862. pn je bilo prepovcdano izdava-
¦ii listaradi -nekc.^a čhmka o priliki vsta-
•   ;in Poljskem.
Lcro  pozneie  (!N(v>.)  h-  odpotoval
-'KStojevski  drnj^ič v inozemstvo isk*at
^Jravja. Začel je !iürali in znigral vse,
or je imcl. Njesovi prijatelii so si mo-
'"¦i'ii zanj izposoditi denar. V spomin na
¦  neijubo cpizodo jc dostoievski pozneic
Mapisal  romaii   »igrač«.  Ld»   r864.  mn
:v umrla žcna za pljucno ietiko. Tri mc-
¦ eec nato pa brat    MUiailo,    zapustivsi
vojo drnžino hrcz vsakih sn-dstev. Fc-
.?dor je začel izdajati nov list »Epoha'<,
¦¦! pii ]e kitialu prenelial izhaiati, ker je
^ilo i 5.000 tisoč riTbljev dolsra. Njcjjova
-•eta V/. Moskve nm je sicer darovala Jfl
.isoč rubljev, toda stro^ki so ibili prcvc
1 ki in ta vsota n\ zadostovala. Z neuspc-
¦iom  »Cpohe«  je  končalo  žurnalistično
Jelovanjc I.)ostojevske«a.
Pričenja pa nova doba, minie.i.ša Uoba
»tegovih velikih in svetovnib roinanov.
Dostojevski je leta 1865. tretjič po-
»ovaj v inozemstvo; tokrat se je prav
kmalu vrni] v Petrograd. Da hi se izko-
paf iz dolgov in zboljšal svoje financijel-
no stanie v toliko, da bi tudi za družiiio
¦>vojega ranjkega brata lahko skrbel, je
•ačel -pisati velike roniane. V letih JS63.
•i I860. je napisal svoj naiboljši tomau
'-Zločin in kazen«. ki ga je vsaj zacasno
/-kopal iz denarnih zadreK; prodal ga je
amreč za 3000 rubljev. la roman je b!-
> njegovo drugo večje delo po povratkn
- prosnanstva. Ker bi romaim .vlgrač«
-.am ne mogel napisati do doRovorjenega
•oka, je pozval .na pomoe stcnogrrafinjo
A no Origorievno Switkinovo: v nio se
ie trastno zaliubil ter j0 leta 1867. poro-
•-iJ. Iz tcga zakona sta dva otroka urnrTa
s'rej ko oče, hčerka Ljubov in sin Feodor
°-ta ga pa preživela. Kmalu nn poroki je
sel v tiijino. kjer je ptebi! 4 leta. Napotlt
-o Je y Draždane in Genovo. Tu je živel
Liico skromno;    pisal ie za    vsakdanjf
•ruh romane:  »Idiot«, »Večni mo-ž« !n
Deanone<-.   Prisel jc v takSno denarno
tisko, da je celo moral svoio obleko za-
."taviti. Zivljenje v inozemstvu mu je po-
italo neznosno in leta 1871. se je vrni!
•¦¦¦ Petrograd, kjer je oreživel zadmüh de-
üet let. üd 6'pomiadi 1674. do jtseni 1S75.
jc bival v Stari Rusiji in tam napisai
roman »Poxlro3tok'<. Med tem so se nje-
gove gnyjtne razmcre nekolikfi. izboljša-
le; v Star! I^usiji je kupil liižo. kamor ,\c
iijetcova rodbiirj zahajaia yca letoviščc,
on sum pn se je šel zdravit v Ems. Kma-
lit se je vrnil v prestolico. tarn ie irhel
prijetno doinace življenje. ki mu sea je
pripravihi nje.c:ov:i rr.'ziirnnr; irt crierccična
žena.
()!!.¦(   li.ii   u:   u.ui   !mm!'...^..\ui   f.^.CVati
spise.
Leta 1S75. jc postal nrcdnik »Qraz-
dunina« in je imei 250 rublW meseene
plaxl-c, razvetj tega ?e honorffne za yse
Clankc, ki jih je kam .naoisal. Leiu 1876.
je zaeel sam izdaiaii »Pisatetoev dnev-
nik«; v njetn je priobteval veeinoma po-
liticne elanke, doicodke iz srbsko-turške
vojne, ki je bas takrat izbruhnila in pa
razne beietristiC-nc scstavke: v njem Je
razpravljal o sociialnem in ženskem
\'pra§a"n)U in o sodnijskih razmerah. Ta
list je izhajal niesecno in ie imel do 3000
naročnikov; urcieval in izpohiieval ga Je
Dostojevski sam. Nekatere izdaie so se
morale po trikrat natisniti. September-
ska StevUka leta 1880, ki ie vsebovala
Dostojevskcga govor o PuSkimi. ic Iz-
šla v S000 izvodih in je bila nopolnoma
razptodana; ta govof je srovoril Feodor
ob odkritju PuSkinovcga snomenika 8.
jimija 1880. 7. niim je rwstal Dostoje\^ki
še boli populären; obsipali &n ga s PO-
hvalnimi pismi in ga posečali. Iz vseh o-
krajev Petrograda in iz ceie Rusijc so
se mn prihaiali pnklonit: mnogi so ga
prositi pomoči. In op |im ic rad svetoval,
jili bodril in tolazil.
V drugi poloviv.; iua i-SSO. je dovr-
ši! roman »ßratje Karamazovi«. Ta ro-
man je vesolina izpoved niecrovega živ-
ljenja, Celili 10 !et ga ie snoval in raz-
mišljal vprašanje o večnosti. On sam je
ta roman najbolj cenil. Za leto 1880. je
še sestavi! eden zvezek »Pisateljevcga
tinevnika«. .ki je izsel v oktobru in jo ob-
segal njegov go vor o Puškinn s primer-
nim tolmačem in mnogimi odgovori na
prejsnje ugovore. Januarievn stevilka
za leto 1881. je bila že- gotova in natis-
njei^a. a Dostoievskeinu so že bili dnc-
vi šteti. Na višku slave in rodbinske
sreee ga nenadorna zaloti smrt. Poeila
mu je pljirena arterija in v navzoenosti
svojc žene in nekaterih priiateljev je iz-
dihnil svojo veliko dušo dne 28. januarja
1881. ob pol devetih zvečer.
Pogreb njegov Je bil 1. febmarja;
bil je velLčasten, kakoršneira še do ta-
krat RuLsija ni vidcla. Pokazal je rusk;
narod, da zna v polni meri ceniti zaslu-
ge svojega velikega in delavnega moža.
Spoštovali in ljubili so ga vsi, nele vi-
soki dostojanstveniki, temveč oredvsem
preprosto lj"udstvo, tuski kmet, katerc-
niu je posvetil Dostojevski veeiix) svo-
jih spisov. Za krsto so korakalc deputa-
cije 42 tin društev z venei. On poeiva
na pokopališču Aleksand.ro - Nevskega
samostana.
Celo Dostojevskega življenje je bi-
la kupa pelina; bilo je podobno viharju.
rfezbnrkanim in srdithn valovom, ki ob-
jemljejo ladjo, io pogrczajo in dvigajo
na površje, hoteu jo uničiti. V njegovi
dusi je vstajal viiiar in sree njegovo je
neštetokrat ktvavelo. in vse. kar je ob-
čutilo njegovo sree in kar ie doživljala
njegova duša. vse odseva iz njegovUi
stevilnih spisov. Vse pa Dteveva topla
iii goreea ljuhezen do naroda, do ruske-
ga mužika in ttdna vera v niegovo lep-
s-o bodocnost.
Najdražji med tomani so mn bili
»Bratje Karamazovi«; ta toman je iz-
poved njegove trnjeve poti. V njem ob-
ravnava vprašanje o večnosti. ono
vprasanje. ki ga je vznemirialo vse živ-
Ijenje.
Dostojevski je bil realist; resiiica
mu je bila nad vse sveta. Njo je postavil
kot Juč, ki naj sveti ruskcmn narodu.
že totiktat težko preizkušenemn. na
potu v novo, steenejše življenje in v
lepšo in boljšo bodočnost...
Hajnouejga brzojaona porofila.
lz raznih mest in kraiev cele Slo-
veniie prihajajo dan za dnem »örocila o
izvanrednem zanimaniu za veliko Ijudf-
sko slavnost -»Kluba napr. slöv. akade-
mikov v Celju«. Istotako je došlo že nc-
šteto dopisov in brzojavk. iz katerih ie
razvidno, da nam je pričakovati kolo-
salne udeiežbe. Radi porrunika.nj';i vtrit-
stora objavijamo samo eno. üiiaciiiio
brzojavko:
Bombay (Indija). 30. avgusta. Vče-
raj opoldne se je vkrcal na patnik
Olympic slavni tukaišnji fakir Omar ben
Akiba Cysa bey. Povabila so ga na go-
stovanje znamenita evropska gledališča
in drušiva. (Opomba stavea: Omenjeni
fakir se udeleži tudi velike slavnosti K.
N. S. A. v Celju.)
Trst, 6. sept. Semkaj je ptispel slav-
ni indijski fakir Omar-bey, ki potuje k
slavnosti K. N. S. A. v Celju. Vsled bur-
nih ovaeij, ki so mu jih priredili zavedni
tržaški Jugoslovani, je prišlo do ostrega
incidenta's fašisti, vsled česar ima O-
tuar-beyev v!ak 34 minut zamude. (O-
pomba ured.: Cenj. obeinstvo se prosi,
da se iidelezi svečanega sprejema na
celiskem kolodvoru.)
Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju.
Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slmnlc.
Brusnice
sveže, vsako množino, Špecerijsko in
kolonijalno   blago   po   zmernih cenah.
Ludovik Pelek,  Celje,
1034      Cankarjev» c. 4.      5-1
Proda   se   radi   bolezni   novoopremljena
konfekeijska trgoYina,
10 minut od postaje Celje. Naslov pove
1036         upravništvo Nove Dobe.         2—1
Učenec (piholo)
se sprejrne v Narodni kavarni, PreŠernova
2-1                  ulica, Celje.__________1035
7111p Orešnik ¦
sodarski mojster in gostilničar,
Celje, DečKovtrg älev. 6.
Ima nove sode na prodaj. Veiikosti
od  50  do  800  litrov, večjo množino.
K«pi se lahek, polkrJt
koleselj
Ponudbe na upravo lista.                   1
Sprčjme se gimnozijec
na stanevanje in hrano k boljši rod-
bini brez otrok. Naslov v upravništvu.      1
Frodaja posestna
Dne 12. sept. 1922 se bo na javni dražbi
prodalo posestvo v Govejpotoku pri
Hrastniku. Izklicna cena znaSa 60.000
krön. Dražbeni pogoji so na vpogled
pri notarju Avgustu Drukarju v Laškem
se išče v r.ajem. Hi5a najmanj s štirimi
sobami od 5—30 oralov zemlje, ne daleč od
žel. postaje, s ceüm inventarjem a!i brez
istega. Plača se najemnina dobro in za eno
leto v naprej. Ponudbe je poslati na llija
Markov, Miklavški hrib št. 27, Ce'.je.         1
Lepa bela obleka
primerna za dekiico birmanko od 8—10 let,
se ceno proda.  Poizve  se pri  upravi lista.
No hm in stanovanje
se sprejrne 2 dijakir.ji  ali pa 2 gospodični-
Naslov v upravi Nove dobe.               1037 1
Kupim po visoki ceni vsako
množino
jawsHcga lesa
plačljivo proti duplikatom. Prosim ob-
vezne ponudbe franko vagon vseh po-
staj na naslov Korošcc Dragotin,
67-10 lesna trgovina, BraslovCc.    834
Ant. Lecnik
O    us*ai« in juvelir    O
Celje, Glavni trg St. If
(ps«e| Pacchiaffo).   24
več vaencev ii m
se sprejme pri tvrdki »ZLATARKA« v
Celju.                  857-11
Drazba.
2 breft svinji, 6 i-Set-
nih plemensKili svlnj
in 1O praščekov se bode
v nedeljo dne 10. septembra 1922 ob
3. uri popoldan, posamezno prodajalo.
Oskrbništvo graščine NEUKLOSTER
Sv. Peter v Sav. dol.
Češplje
sveže, kupl vsako množino
Robert Diehl,
parna veležganjarna Celje.
Naztianfilo.
Vsem trgoveem,   modistkam   in cenj
občinstvu nasnanjam, da sem otvoril zalogo
s KlobuKi in slamniki
v Ce!juT Oosposka ulica St. 4.           45—26
"Franc Corar,
tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah
Kupujem
trd in mehek, rezan in tesan les
Cenjene pismene ponuebe  z navedbo  di-
menzij, količine in cene franko oddajne po-
staje prosim poslati na firmo
Franc Vehovar, tovarna pohištva in lesna
976                trgovina v Celju.             10—6
Pohpajinsba
obrtna pazstava v Maribopu
8.-1/. sept. 19ZZ.
S.-17. sept. 19ZZ.
Legiiimacije in znaki« ki opravičujejo do
polovične vožnje v vseh razredih potniških
vlakov na vseh progah se dobijo po ceni Din 5'—
v naši pisarni (carinarna)
Hanna sklaaištE in presozna družbc d. d. u Geljn,
ob SavinJL
Srra.r. t.
* \ O V A   D O BjV ^

Poštni čekovni račnn  št. 10.5^8.
Ljubljanske hreditne banhe v Celju
Dsnffoli v Ljyb!jin!
Telefon ii. 75 in 7
tel- nEsvRtes in pkuniiiI zafeisdr ca ISCfSBD.BDO K
Seh gtaicä in rranwf ztätadi ce !SOttBB.BOO 8
PODHUŽMICEs
Brežice,           Kranj,             Metkovič,        Piiaš,                Split,
'Gortca,               Marlbor9            WFovt Sad,          Sarajevo,          Trst.
Sj>i>«ej€iina«i- vloge na kajižice iix t»e>l*ooi x>*&c*uyi x>r»ofei iijufoclKjenrtii obpestovanju.
Kvtpuje ii-t i»r>ocEsfcJct. vse   vx»ste vped. g>st/pix»jeY, valut in ciovoljizje vsEtfeovr'Sti**«» I<x»e-dit-e.
Pz»odaja sx»eč$lKe: dpžavne i»aE*»2ir»o«Ä)nie lo'tcsar^ije.
•¦ ¦ ¦    .'
McHlele device<    ,
v celib serijah \z lep^rtke, po tno-
dernih kopftnih obfikah aii ame-
rikanskih, pblika,h izrezano, do-
bavlja icalovarne obuvala \n iav-
Ijarji-, Apaiine, elegantne oblike.
VpJikanska izhira iiovy :••:¦ vs:i-
ko sezijo.
Zgorvije ^iele
fzdelujem \z od naročrtika mi do-
poslanega matcrijaia, prvovrstno,
hitro in po ceni- Posebnä oela-
zmoür.ost v rnontiranjü  «(rornjih
iovarne obuvala.
Nakup, 'repamtüra in piodaja
čevljnrskih »trojev
Zahtevajte  Prospekte od   Ralph
.         F, Richter, Suboticn VI.
PouGcwange
v vseh strokah, moderne, meha-
nične indelavfe obuvala. Zantevajte
jirospekt                     791 78-19
Suhe jt^e, lipo^o .drtje, id-
I tiJeVo oije in potlsHc pridti^
|                     piača HHJboue tvrdkci        '50—15
SIRC-RAMT, KRANJ
telefon  itit. st. 9,
| in midi po   najnižjih   cenah na debeJo
Prosim  zu  povzorjene   penudbe gob.
Irpii« -vHr
JVIarija Baumgartner
Gelje, Gosposiu ulica š(. 25
Zaloga  lesenega  in tapetniškega
pohiStva vsoh slogov.               6
in druge dežeine pride]ke  Kftpttje in prodaja j
Oset Andre], Maribor      j
ft.leb.s»nifir«va ceita »7                 81869-14                               Telefon ft«   /
Stavben<) in galanterijsko kleparstvQ
Franjo DoSžan
Kra!»a Petra ee»ta           CELJE           Kralja Petra cesta
revrftnje v»s «bet»  tečno  >n  «otidno.    S  S  S   Cene zmerne.
53                           Proraeuni na r^zpolago*                          52- 35
Trgovina z Qalantepijskim in  modntm blagom«
>   žen«kim in moftkSm perilom ter igir*aöamS   <
FRAMC KRAMAR
144 50-30         poprej Prica A Kramai*
Na drob^c t             C E ;]ti JT E             »ia  debelol
Zaloga cigarotnih pap»Ačkc»K iitb «t^očmc«
KAROL PAJK
CELJL,   KRALJA PETRA-.©EIÖTA,
Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak-
turnegä in modnega blaga, posebno moškega
pcrila. V zalogi vse nove soknJskr potrebšt^ine.
807 25-8
Kupujemo
lycopodij (omUšje),
kumno, ianež, Hpo-
vo cvetje po najvlS-
jJh cenah.
Dpoppija „SaniTaS" Gelje.
itazširjafte „Novo Dobo!"
U^N IF  VSEHVRST
¦J I  I wr   \mt              PRI?JS»O SOLIDM POSTBEŽBA
FRJ1N3Q F9B9NEL - CEL3E
Gosposka ulica 26.
Vloge nad K 1.000,000 000 —
Kapital in rezerve K 200.000,000*
SLflUENSKfl BflNKfl d)d PODRUZNICfl CEUE
Ljubliana - Zagreb - Beograd
Bjelouar, Brod D.S., Dubrovoik, Gornja Radgona, Kranj, Waribor, Monoštor, Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sorabor,
SušaJt, Šabac, Sibeoik, Škofja loka, Uelikovec, Uršac, Budapest (Balkan baDk), Split (Jugosl. md. banka), Wien (R R. HieJiaoder)
Obrestuje vloge na hranilne knjižcc in v tekočem računu po
brez odpoved»
5%
proti 30-dnevni odpovedi
5%%
proti 60-dnevni odpovedi
6%
proti 90-dnevni odpovedi
od dneva rloge do dneva dviga icr plačujc rcntni in invalidski davck sama. ~------------ Poštne položnice so na razpoia go.
¦¦•¦¦¦•    102
* -* °  v A. .P ° B A   s
Si ran 7.

U-fttanovSjena 8. 6846.
Aleksandtr'ova ušica.
Ustanou^erta 3. 1846.
DelniSica glavnica :  K 200,000-000"
Rezerv. zaklad: nad K 135,000.000'
Podru' vr.ce/.
Beograd
BjeJovar
;     Brod ji. S-
Crfkvenica
Cakovec
!>aruvar
Delnice
Djakoyo
Gjurgicvac
llofc
Karlovac
Kruljevlca
Kiiževd
Maribor
Mitrovica
Nova Gradiška
Novi sad
Oguün
Osijek g. grad
CENTfMLA V ZAGREBU»
Vloge: K 2.000,000.000*
Podružtiice:
Požega
Rijeka
Senj
Sisak
Skoplj e
Suboiica
Sušak
Sv Ivan Zelina
Varaždin
Wei. Gorica
Vinkovci
Virovitua
Vukovar
Zagreb,   iÜcnlV
Zemnn.
Ekspoziture:
Osijek d grad
Vinica.
Prejema    vjOge    m   hrani'.nc
knjižitv in na tekoči račuu. .....
r.skomntira   men ice   in  devize.
Izdaja 4i/2<;/one zastavnice in 4V2ü/one
obve^nice, ki so davka proste, pupi-
larno varne in imajo jamstveno spo-
sobnost.
i/.daja ^eke in kroditna pisma
in preskrbuj« izplačila na te-
meliLi akreditivov na vsa tu-
in inozemska mesta.
lzvrsuje    v?e    bOr2ne    naloge
točno in kuiantno.
Posreduje
pri nakazilih \/. Anu'riksi v tu-
zemstvo.
Prejema v jnkaso tu.. jn -mo_
zemskč menice in čeke.
Kupuje in prodaja va!ute in devize
*-*a3e 'kredite v  razni  obliki.

wLäSTNI DOM"
Sprejema hranilne vlcge tn «ita obresttage
po 5°;,, to je 5 Din od %toy yurof-.i odpovetfl
po 5' '/,) Din od »to, Tri večjth njiločliah
po dogovoru. ;
Pozor!
lavasujte proti požaru poljshe pridslJMt
mil, gozdoyg, hise in psp poslcpja
Zsva.r5};.e se lahko za par rnesreev. --
Pr-i"1 e zelo ni/.ke.      -   Pojasnila daje
•ustmeua :i!i  pisnn-no
-,^jiTii!is!-:a zovaroyalna družba", Giöiini
zastop u Celju, Lava ZZ    is-»
Mojer-iiiijericfl
t-:oja :-.-.:umu' dobro molsti tcr skrbeti za red-
ni r^voj 2ivali, se takoj sprcjnic. Mlev jc
rnbieren, laliko dr!o. Samski ima prcdntist,
c2ei:j'?ni pa niora iincti svoio kuhinjo. Lc
cobra, resna in mini a moč naj sc javi pis-
n*enor.a: Graščina Žovnek p. Braslovče. 3-2
v s.redini mesta,   2 lii^i,   vrt   za &oste
n   ::členjavo,   Inventar   in okoii  60 hi
vi.-.a,   Naslov   pove   KAHOL BR!:/!N!!<,
Ce!je. Dolgopolje  1.       2 — 2
'-Vl2  J1[J  LAURIN<SKLt:MeNT
na prodaj.    - VpraSa naj se v
2-2         droR-eriii' »S'ANITAS«   CEUE
Sprejme se dijak
'. t'.Tin. rax red a ali meščanske sole
•.}'. ^".anovanje in hrano. — Nasiov v
._ps:ü.VTii5tvti  lista.                             3—3
]adpanska banha > Beopd
Delniška glavnica: Din 60,000.000'—.
Rezerva: Din 30,000.000' — .
Bled:
Cavtat,
Oelfe,
Dubrovn lie,
3Hler» c etjgrrto v 1,
JeJsa,
PODRUŽNICE:
Jesenüce.
Kopčula^
Kotop,
XjJ la to 1 j cut* a.,
Metkovič.
Prevalje.
Sarajevo,
Split,
Šibenik,
Amerikanski oddelek.
Naslov M«t bpzojave: JÄDRÄNSKÄ.
ÄfHiir»ar*i zavodi:
JADRANSKA BANKA   Trst, Opatija, Wicn, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, CortJandt Street 82, New    York City.
BANCO   YUGOSLAVO   DE   CHILE,   Valparaiso,   Antofogasta,   Punta   Arenas,
Puerto NataJos, Porvercir.
CentraJa: Razla^ova ulica.
Lastni kamenolomi.
linseir jadnslraska druzba v Celiu
izvx>äuje nagpobne spomenike, cjr^oö-
nloe, oltapje, pohlštvene ploftöe, zidLne
ofoldaude ix pohepskega grr»«.nlta'n ^reseJK
Yx»at mapmopja, dalje stopnioe. pod-
st^kvKe in vsa v to stpoko si>a.cteiJoi&L)L dela.
Stran 8.
»NOVA   DOB A«
Stev.  102.
NoVa trööVins f
Obtetito.
JKofa irgcVitui!
$ Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da ü/a oivoriJa v Celju, ÄJek-
9 saridrova ulica Lt. 3 (preje Kclotivorska ulJca), popolnorna nö r.ovo opfem^
I Ijcno manufakluno trgovino z najbo!jšim moükLti in ženskini blagoni. Cene
j solidne! Blago prvovrstno! Postrečba točnal Tudi se bodo izdeiovaJe obleke
za gospode po konkurenč. cenafy. Priporočava sc za. obilen oblsk-z odl^spoSt.
}t in J. jNesHo
trgofiaa z tttftftttfatttrtifm blajora,      j 5
^Sandrasa ulica 3   (dje   (HelodVorgtja nlica)
99 104-49
Ogiejt® si
manufakturite trgovino
EabcFje St. 3 (gostilna Plevčak) nosproti Alsstnep mlino.
PripofoCa se vsem odjemaicem: na drobno in dobal©^
Dospeia je velika množina inozemskega
blaga pc zelo nizkih cenah; na primer
sukno za moške in ženske obleke, cefir,
šifon in raznovrstno manufakturno blago.
lermenarji, sedlarji» iapeinilil, Kolarji9
Pletarjl in torbarjfi» ne pozabite pogledati     ^
iLiiiirfctaeiiplplsLl
od tvrdke                               w 5-4
irgovlna jermenarsklh, sedlarsklh, 'apetniških, koiarskih, pletarskih
In torbar^kih okov, potrebščin in crodja.
Duga nllca 12            ZAGREB                 Telefon 14-S6
!              NflJPINEJšl             I
ROBERT DiEHL   i
Najfinejsi medicinalni konjak
in vse vrste žganja \z sadja izdeluje
S
OJEHL^FJES         SLOVEN! JA         C2JE2UOT1S
60—12
891
najjboljjšf uspeli iniojo oglasi ,floue Dobe,
losoü nica o Cdiu
^1 Illl\v/Ul 11   L/V/lll     HO   UySll   V  jii illlLJLi/
obrestuje hranilne uloge počenši s 1. julijem 1922 po
410
2 k>
brez odpoüedi,
51.

5i m
8 o

:: Dloqe denarnih zauodou in uečie stalne naložbe obrestuje po dogouoru. ::