The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME XX. — LETO XX. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) AUGUST 27, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 201 vatikan prizna danes FRANCA Vatikansko mesto. — Tukaj bodo danes priznali španske fašiste kot "de facto" vlado. Mon-signor Idlebrando Antoniutti, a-Postolski delegat v Albaniji, je bil imenovan za vatikanskega Poslanika pri španski vladi. 45 žrtev speče bolezni v tokiju Tokio. — izza prvega avgu-je umrlo v Tokiju za spečo boleznijo že 45 oseb. Ta bolezen Je na Japonskem zelo običajna. v0jaki ubili °sem roparjev Guadalajara, Mehika. — V alisco državi so mehiški vojaki ubili osem roparjev. Med njimi "e bil ubit tudi roparski pogla-Var Miguel Segura. roosevelt odšel na svoj dom Washington. — Sinoči se je ^Peljal od tu na svoj dom v Hyde Park predsednik Roosevelt. V Washington se bo povr-ml d«e 17. septembra. jjitlikavka rodila formalno dete Minneapolis. — Mrs. Delfino, v tehta 67 funtov, je porodila !CeraJ dete, ki je tehtalo pet tuatov in 12 unč. Dete, ki je bilo Jeno s pomočjo cesarejske o-Peracije, je zdravo dekletce, c-semnajst palcev veliko. članov rodbine gonilo Chilliwack, B. C. — Tukaj jo gonilo pet članov ene rodbine, se Je av^om°bil, v katerem so jezili, strmoglavil s ceste v Fašisti so formah® zasedli Santander Velika Britanija grozi fašistični vladi Najnovejša poročila naznanjajo, da preti lojalistom nevarnost, da odpade Katalonija. — Vladne čete so prodrle štiri milje do utrjene Zaragoze. (Kvišku Špa- globok Potok. Nesreča se je zgo- ila šest milj od tega mesta. Beže jv n&haj. — ]Nja krovu parnika ljalSldent McKinley se je odPe' tud' 12 ^"itajske med drugimi ri ',°Sem Clevelandčanov in Sti-drugi, ki so iz države Ohio >trkla ubila Vojak Watl a na straži "bil; :ertown, N. Y. — Tukaj je SANTANDER, 26. avgusta. Nacionalisti so danes formalno zasedli mesto Santander ob veliki navzočnosti ljudstva, ki se je udeležilo vojaških parad. Fašistične čete šo se pričele zlivati v mesto ob devetih zjutraj. Prvi v povorki so bili oddelki motociklistov s strojnicami, za temi 25 tankov, nato tovorni avtomobili, ki so bili natrpani z vojaštvom, končno pa skoraj 20,000 korakajočih vojakov. Slavolok, skozi katerega korakala fašistična armada, držalo 12 deklet. Mel ljudstvom je vladala prava histerija. Ženske so se obešale vojakom okoli vratu, dekleta so skakala na tovorne avtomobile ter iskala sedežev ob voznikih in vojakih itd. Preko vsega tega pa so se razlegali klici: no utrjeno. "Arriba Espana!" nija!) HENDAYE, Francija, 26. avgusta. — Španski vladi v Valen-ciji grozi nevarnost, da se bo Katalonija vdala fašistom. S padcem Santandra je vsa severna Španija v oblasti fašistov, razen malega dela zapadno od Biskajskega zaliva, kjer fašistična armada še vedno oblega mesto Oviedo, ki je v oblasti republikancev. LONDON, 26. avgusta. — Velika Britanija je poslala generalu Francu noto, v kateri je rečeno, da je njena potrpežljivost z ozirom na napade na njene ladje od strani fašističnih ladij, pri kraju. VALENCIJA, 26. avgusta. — Vladne čete so prodrle štiri milje do mesta Zaragoze, ki je sil- Konvencija avtomobilskih delavcev sprejela zahtevo po 6-urnem delavniku ŠTIRI ŽRTVE LETALSKE NESREČE ALBANY, 27. avgusta. — Štiri osebe, med katerimi je bila e-na ženska so bile danes ubite, ko je treščilo neko letalo na tukajšnjem letališču na zemljo. Ubita ženska je bila vržena ob nesreči več ko petnajst čevljev daleč iz letala. Voi , strela Donalda Nufferja, vol* ko Je stal na straži pred V0Jasnico. v NSSKi center new yorku mZZ?k>R Y--Tu se je stan elovati na tem, da se u-letsk°Vl naJvečji delavski at-VadJ °enter ali največja telo-unica za delavce. ®W ^ a obisku ^eilvv-ii adnik in sin Anton iz bisk p Mo-' sta Prišla na o-tudi nV veland- Obiskala sta pri B aso tiskarno! Stanujeta 1222 jiJatelju Antonu Zadniku, Wsta .0rwo°d Rd., s katerim se la 2e 20 let videla. Delegat iz New Yorka izjavlja, da imajo tudi komunisti svoje mesto v delavskem gibanju. Resolucija glede Mooneyja začasno odložena. MILWAUKEE, Wis., 26. av-f gusta. — David Dubinsky iz New Yorka, predsednik International Ladies Garment Workers unije, je izjavil na konvenciji United Automobile Workers of America, ki zboruje v Milwaukee, da imajo tudi komunisti svoje mesto v delavskih gibanjih, dokler ne postanejo destruktivni. "V naši uniji so komunisti," je rekel Dubinsky, "in bodo še nadalje, dokler bodo komunisti delali v naši industriji. Mi nimamo nobenih sitnosti ž njimi, dokler delajo v dobrobit delavstva. Samo kadar postanejo destruktivni, tedaj zavladajo med nami nesoglasja." Med delegati na konvenciji vlada veliko prizadevanje, da se prepreči razkol v unijskih vrstah. Neki konvenčni odbor je su-geriral, da določi konvencija $1,000 za obrambo Mooneyja, toda se je ta nasvet odložil za pozneje, ko je delegacija iz Kalifornije zahtevala, da se ta svo-ta'zviša na $10,000. Konvencija je soglasno odgla-sovala za šest-urni delovni dan in $8.00 minimalne plače na dan. Še pred tem pa je konvencija sprejela resolucijo, da se zahteva že pri sklepanjih kolektivnih pogodb dvotedenske plačane počitnice na leto. Policija razpršila pikete preji japonskim poslaništvom Državni tajnik Hull je dejal, da ni priporočljivo na tak način kazati svoj patriotizem. WASHINGTON, 26. avgusta. — Policija je "danes razpršila pikete pred japonskim poslaništvom v Washingtonu. Piketi so bili člani Ameriške lige proti vojni in fašizmu. Demonstrantje so protestirali proti japonskemu militaristične-mu nasilju proti Kitajcem. Pred poslaništvom je nastopilo 3 5 piketov, ki so nosili napise, na katerih se je ostro kritiziralo Japonsko. Državni tajnik Hull je izdal nasvet predsednika Roosevelta na pikete apel, naj prenehajo pi-ketirati in naj ne kažejo na ta način svojega patriotizma, ker je položaj na Daljnem vzhodu prenevaren. Vodstvo lige pravi, da se bo piketiralo pred vsemi japonskimi konzulati po vsej deželi. — Državni tajnik Hull je izjavil, da ga zelo skrbi razvoj stvari zaradi ranjenega angleškega poslanika v šanghaju ter je poslal angleški vladi sožaljno brzojavko v imenu ameriške vlade TRUPLA KITAJCEV PLOVEJO PO REKI ŠANGHAJ. — Očividci, med katerimi je bilo mnogo Ameri-kancev, pripovedujejo, da so videle cele ducate mrtvih Kitajcev ki jih je nesel tok Whangpoo reke dalje. Mrtveci so imeli roke zvezane na hrbtu, v čelu pa luknjo od krogle. To potrjuje resnico trditve Amerikanca A. R. McGinnisa, ki je rekel, da je videl, kako so Japonci pomorili nešteto Kitajcev nato, ko so jih u-jeli. Morijo jih na ta način, da jim zvežejo roke na hrbtu, nakar jih sunejo s pomola v vodo, nato pa jih japonski ostrostrelci v vodi postrele. Andrew Mellon, bivši zakladnicar sinoči umrl Opot.* Slavčki gotovo* * Se V3e Slavčke, da skim li ižico. — VaST v nedeljo k pev-jam- kJer se bodo slika- Bil je eden najbogatejših mož na svetu. Temelj njegovega bogastva sta tvorila aluminij in olje. Wilkin s ob o vil iskanje p 6rešanih ruskih letalcev Domačini v Alaski pravijo, da so slišali v zraku ropot motorjev ob času, ko bi morali sovjetski letalci doseči Alasko. Angleška vlada bo zahtevala popolno zadoščenje od Japoncev Doslej ni japonska vlada izrazila v Londonu še nobenega obžalovanja, radi ranjenja angleškega poslanika. JAPONSKI PREMIER PRAVI, DA MNENJE ANGLIJE IN AMERIKE NI VAŽNO. Ali naj mesto prevzame postrežbo \ prevoza Mestni zbornici je bila predložena resolucija, ki priporoča mestu nakup avtobusov. CLEVELAND, O. — Da se žo končno reši spor, ki vlada med mestom in družbo cestne železnice, sta councilmana Krews in Lewandowski predložila v mestni zbornici resolucijo, ki priporoča, da bi mesto kupilo 300 do 350, busov, ki bi stali približno poldrugi milijon dolarjev, nakar naj bi mesto prevzelo prevoz s temi busi. Toda če hoče mesto nakupiti predlagane avtobuse, more dobiti za to potreben denar samo z razpisom bondov, kar pa morajo volilci dovoliti pri volitvah. Če bi volilci odobrili izdajo teh bondov, pa bi morala to odobriti še državna posiavodaja v Columbusu. se h^ma i2 Krn bolni isnice Zahval • " Jlc' 6618 Bonna Avc' Hišni VSem za Obiske v Valjuj, ""»isnici « j "a uulOKC v P°a 2dravSaj 80 nahaJa doma '^vniško oskrbo. ProSi Ji0r ŠkrJančki ot^ke v?e starše, ki imajo ?u zbor,! ?adinskemu pevske boto 28rU:vdoa iih Pijejo v so-Mraj av£usta točno ob 8:45 VaJe' kjer se bodo 1 ed vajami. Izlet Mladinski pevski zbor iz Holmes Ave. bo imel izlet v Metropolitan Park v soboto 28. augu-sta. Katerega veseli naj se pridruži ob 9. uri zjutraj pred Slovenskim domom na Holmes Ave. Prigrizek naj prinese vsak seboj. Prosi se tudi starše, da se tega izleta vdeleže za varstvo otrok. — Podpredsednica. Peta obletnica V nedeljo 29. avgusta ob 10. zjutraj se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzetje v spomin pete obletnice smrti Jim Skubica. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže. SOUTHAMPTON, N. Y„ 26. avgusta. — Andrew Mellon, bivši zakladniški tajnik Zedinjenih držav in bivši ameriški poslanik v Londonu ter eden najbogatejših mož Sveta, je danes umrl na domu svoje hčere, Mrs. David Bruce. Umrl je za pljučnico. — Star je bil 83 let. Temelj njegovega bogastva sta tvorila olje in aluminij. V svojem življenju je mnogo izdal za razne dobrodelne ustanove. Po političnem prepričanju je bil republikanec in je imel velike zasluge, da je spravil državo Pennsylvanijo leta 1928 na Hooverjevo stran. Pogreb pokojnega finančnika in državnika se bo vršil v soboto v East Liberty pri Pittsburghu, Pa. Na krovu letala, severozapa-den teritorij, 26. avgusta. — Zaradi megle smo se morali izkrcati na Patric otoku — kakor poroča znani letalec in raziskovalec Wilkins, ki pravi, da bodo nemudoma obnovili iskanje. FAIRBANKS, Alaska, 26. avgusta. — Zaradi bližajoče se arktične noči se morajo iskalci podvizati v svojem iskanju ruskih letalcev. V Barrowu se pripravlja kanadski pilot Bob Randall na od-let proti vzhodu. Domačini na Barter otoku so mu namreč povedali, da so slišali v zraku ro-potanje motorjev ob času, ko bi morali sovjetski letalci doseči Alasko. ARHANGEL, USSR, 26. avgusta. — V tukajšnjem belo-morskem pristanišču so včeraj pristala tri sovjetska letala, ki bodo pričela iskati pogrešane sovjetske letalce. Na Poljskem je bilo ubitih že 56 oseb VARŠAVA, Poljska 26. avgusta. — V stavkah farmerjev, ki so se razširile že po vsej deželi, je bilo doslej ubitih že 56 oseb. Stavko je proglasila kmečka stranka, ki je naročila kmetom, naj nikar ne oddajajo nobenih pridelkov mestom, dokler vlada ne pokliče nazaj Vincenta Witosa, ki ga je izgnala iz Poljske. Žrtvi avtomobilov Včeraj sta bila spet dva Cleve-landčana ubita od avtomobilov. To sta bila 15-letni James Ma-jecak, 2918 Woodhill Ave., ki je umrl v bolnišnici kmalu potem, ko so ga prepeljali tja, ker ga je povozil neki avtomobil. Mrs. Mary Hampton, staro 32 let, pa je povozil avtomobil na 8607 Cedar Ave., ter je umrla že na potu v bolnišnico. Vehovec pri šerifu Včeraj popoldne je bil Anton Vehovec v uradu šerifa Martina O'Donnella, in, čim je prišel ven, so ga obsuli časnikarji s svojimi vprašanji. Vprašan, če je zahteval od šerifa, da mu zadnji pomaga izčistiti Collinwood in Euclid igralnih strojev, Vehovec na to. vprašanje ni odgovoril. — Povedal pa je, da mu je šerif zagotovil sodelovanje. Nato so šli časnikarji k šerifu, katerega so vprašali, če je Vehovec zahteval njegovo pomoč. Šerif jim je odgovoril, da ga je Vehovec prosil za pomoč pri njegovi zopetni izvolitvi in da mu je šerif to pomoč tudi obljubil. O igralnih strojih da nista govorila, je rekel šerif. Ponoven apel Vsem našim dopisnikom in poročevalcem ponovno priporočamo, da rabijo pri tipkanju svojih dopisov ali poročil dvojno vrsto (double space) iz razloga, ker je treba vsak dopis ali pa poročilo kolikor toliko slovnično popraviti in je to skoro nemogoče, ako je stipkano na ozke vrste (single line). Ponovno torej prosimo, da vpoštevate ta nasvet, da ne bo kak dopis predolgo zadržan. Odlikovanje mestnih delavcev Sinoči je bilo v Public Hallu odlikovanih z zlatimi in srebrnimi kolajnami 27 starih mestnih uslužbencev, katerih skupni čas dela znaša 1,100 let. Odlikoval jih je mestni župan Harold Burton. Pet izmed teh mož, ki so služili po 45 let ali več, je dobilo zlate kolajne. Izlet v Metropolitan Slovenski mladinski zbor na Holmes Ave. ima jutri, v soboto, izlet v Metropolitan Park. Kdor misli iti, naj pride pred Slovenski dom, ob 9. zjutraj. — Prigrizek naj vsak prinese s seboj. LONDON, 27. avgusta. —* Britska vlada namerava prekiniti diplomatske odnose z Japonci, razen če dobi od slednje popolno zadoščenje v zadevi ranjenja angleškega poslanika v Šanghaju, ki je bil ranjen od krogel japonskih letalcev. Angleški poslanik leži v skrajno nevarnem stanju v neki bolnišnici v Šanghaju. Do danes zjutraj se ni oglasil še japonski poslanik v Londonu v zunanjem uradu, da bi izrazil angleški vladi svoje in svoje vlade obžalovanje. Britanska vlada bo baje zahtevala od Japonske sledeče: 1. Drastično kaznovanje letalcev, ki so to zakrivili. 2. Jamstva od japonske vlade, da se ne bo nikoli več primeril tak incident. 3. Popolno odškodnino žrtvi. V slučaju, da angdeška vlada ne dobi popolnega zadoščenja od japonske vlade, bo odpokii-cala iz Tokia svojega poslanika ter prekinila z Japonci diplomatske odnošaje. ŠANGHAJ, 27. avgusta — Ne glede na to, da je bil angleški poslanik nevarne ranjen, Japonci nadaljujejo z obstreljevanjem onega dela mesta, kjer se je primeril ta incident. Japonske čete napadajo Šanghaj na štirih frontah. Japonska mornarica blokira 8000 milj kitajske obali ter je pogreznila danes neko kitajsko ladjo, pri čemer je 100 ljudi izgubilo življenje. Japonska bombna letala obstreljujejo skoraj 1000 milj dolgo črto ter mečejo težke bom-na neoboroženo kitajsko civilno prebivalstvo ter ogrožajo varnost tisočerih inozemcev, med katerimi je tudi mnogo Ameri-kancev. V severni Kitajski se vršijo o-gromne bitke, v katerih je 110,-000 japonskih vojakov in 400,-000 Kitajcev. TOKIO, 27. avgusta. — Japonski ministrski predsednik princ Fumimaro Konoye je danes izjavil, da japonska vlada ne polaga nobene važnosti na zahtevo angleške in ameriške vlade, da konča svojo nenapovedano vojno s Kitajci. ROTHSCHILD UMRL LONDON, 27. avgusta. — Na svojem posestvu v bližini Londona je danes umrl baron Rot-schild, član znane rodbine bankirjev in finančnikov v Evropi. Pokojni baron je bil samski in bo šlo vse njegovo bogastvo njegovemu nečaku. Španski bojevnik bo govoril Danes zvečer se bo vršil javni shod v Moniuzszko dvorani, 1073 E. 79th St., na katerem bo govoril 44-letni Walter Kclo-waski, iz New Yorka, ki se je boril osem mesecev na španski fronti na strani lojalistov. Služil je v mednarodni brigadi, kjer je bil kot strelec pri strojnih puškah dodeljen Tom Moo-neyjevi diviziji. Kolowaski, ki je bil prej zaposlen kot "toolmaker", je bil ranjen na madridski fronti, nakar se je vrnil 31. julija nazaj v Ameriko. Čisti prebitek njegovega predavanja bo šel v pomoč ameriškim prostovoljcem na španski fronti. Novi osumljenec CLEVELAND. — Policija je včeraj zaprla nekega človeka, ki je bil 13 let uslužben kot raz-teleševalec trupel v neki tukajšnji bolnišnici. Policija ga je a-retirala pod osumljenjem, da i-ma morda on kaj opraviti z onimi groznimi umori, ki so se pripetili zadnja leta v Clevelandu. Ta mož je bil odpuščen od dela v bolnišnici pred dvema letoma. Pravi, da je bil odpuščen zato, ker so bili zdravniki ljubosumni nanj, češ, da je znal bolj spretno sukati nož kakor pa oni. Vodstvo bolnišnice pa trdi, da je bil odslovljen zato, ker je kradel iz bolnišnice medikamente in razne instrumente. Na oddih Danes gresta v Geneva Ohio k rojaku Košuti Mr. in Mrs. Fr. Somrak na tedenski oddih. Vrneta se v torek. Mr. Košuta ima dobre prostore, da lahko postreže ljudem. Važna seja Jutri večer ob osmih se bo vršila v Slov. Domu na Holmes Ave. važna seja. Razpravljalo se bo glede prezidave doma in o drugih važnih zadevah. Tekma na Jutrovem V nedeljo 29. avgusta se bodo žene Gospodinjskega kluba udarile za prvenstvo v balinanju na vrtu Slovenske Delavske Dvorane, Prince Ave. Pričetek bo ob 1:30 pop. Žene tudi vabijo može, da pridejo gledat kako spretno znajo naše žene balinati. Oddalo se bo več nagrad. Balincarska tekma Na prostorih za balincanje pri SND na St. Clair Ave se vrši jutri cd 1. naprej in se nadaljuje v nedeljo balincarska tekma nr;d Ribničani in Kraševci. Zanimivo bo, kdo bo odnesel lovorjev venec. Udarili se bodo resno in zanimivo bo gledati, kako se bodo borili za prvenstvo naši Ribni-eanje in naši Krašovci. Pridite jutri, da vidite, kdo je močnejši. Verovškov izlet V nedeljo 29. avgusta priredi dramsko društvo "Anton Ve-rovšek" za svoje člane in prijatelje izlet na Furlanove farme. Odpeljalo se bo zjutraj med 7. in 8. uro izpred Slovenskega D • Iavskega doma na Waterloo rJ. Kdor se želi pridružiti temu i: letu, je vabljen, da se danes, petek zvečer oglasi pri Louis i Černiču, 452 East 157 St., da l*. bomo bolje pripravili za ta družaben izlet. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 27. avgusta, 1937. =55»= ■ lunmi^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays ,fo raznašalcu v Clevelandu, za celo leto................................. ra 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 za 6 mesecev................'____$3.25; za 3 mesece......................$200 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4-50 ca 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in drug« inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.0«; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POŠTA 101 ODSLAVLJANJE INOZEMCEV OD W P A DEL Inozemske delavce brez državljanskih papirjev so pričeli odslavljati od WPA del. Prav tako so jih začeli odslavljati od relifa in če je bil kdo v zadnjem čas potreben pomoči, je ni dobil. Po zakonu, ki so ga potisnili v kongresu skozi največji reakcionarji, se imajo najprej odsloviti vsi ino-zemci brez državljanskih papirjev, potem oni, ki imajo prve papirje, zatem pa celo taki inozemci, ki imajo tudi druge papirje. Nato se bo pričelo odslavljanje delavcev, ki so sicer v Ameriki rojeni, toda od inozemskih staršev. In končno, če se ne nastopi proti tej reakciji, se bo ukinila še sama WPA. Kampanja v reakcionarnem kapitalističnem časopisju in kampanja potom radija hoče prikazati, da je nekaj strašnega, ako se kak inozemec brez državljanskih papirjev ali samo s prvim papirjem nahaja pri WPA delu ali na relifu. Take ljudi se hoče prikazati kot sovražnike te dežele, ki kradejo Amerikancem hrano izpred ust, kot j da so breme tej deželi in da ogrožajo njeno prosperitete.1 Na čelu te gonje stoje velike korporacije, ki že leta in leta izkoriščajo inozemce, kateri so jim na račun svojih potnih srag, svoje krvi in zdravja nagrmadili i silno bogastvo, zdaj pa dolžijo njih za vsako zlo, ki bije ameriški narod. Ta besna gonja proti inozemcem ima dobro preračunan cilj. S pomočjo te gonje hočejo kapitalisti razcepiti vrste delavskega razreda ter zavesti v Ameriki rojene delavce v borbo proti inozemcem, da tako onemogočijo skupno borbo za delavske interese enih kot drugih. S tem hočejo onemogočiti, da bi domači in ino-; zemski delavci solidarno delali v gradnji velikih unij in organiziranju neorganiziranih delavcev, kakor na primer pri CIO, ki vodi baš zdaj uspešno organizirano' kampanjo. Vsak ameriški delavec bi si moral zastaviti vprašanje: ali naj se še nadalje dovoli reakciji, da vodi to fašistično borbo proti inozemcem? Odgovor mora biti samo glasni: ne! To reakcijo je treba ustaviti v njeni gonji proti inozemcem, inozemce je treba zaščititi, kakor tudi njihove civilne in ljudske svoboščine. Kako naj se to doseže? Kakor izkazuje statistika, i je v Zedinjenih državah okoli petnajst milijonov inozem-cev, ki so po veliki večini pošteni, dobri in marljivi delavci. Z njihovo deco vred jih je dvakrat toliko. I Nahajajo se največ v velikih mestah, kjer so zaposleni v najvažnejših ameriških industrijah. Ti inozemci so v svojih mnogoštevilnih organizacijah silna in močna sila. Če bi te organizacije—podporne, kulturne, ekonomske, verske in druge smatrale to vprašanje kot najvažnejše vprašanje inozemcev v Zedinjenih državah, če bi te organizacije pričele akcijo za obrambo inozemcev, potem bi morala reakcija kmalu utihniti in prenehati s svojo gonjo, če bi te organizacije pričele odločno akcijo, bi morali razni politiki, pa bili že mestni, državni ali pa federalni, ž njimi računati. Protesti bi se morali pošiljati na vlado Zedinjenih držav, na WPA, na lokalne administracije itd. Delegacije bi morale posečati razne oblasti, senatorje, kongresnike, državne zastopnike itd., ter jim povedati, da njihove organizacije nikakor ne bodo več trpele takih diskriminacij inozemcev ter odslavljanje teh ljudi od WPA del samo iz razloga, ker so inozemci. Toda to bi se dalo doseči samo z odločno in organizirano a, 1200 kg se-'00 dinarjev, irjev škodi slabega je posest-u pogorelo gospodarsko pohištvom, o-aiskim orodjem. 0 dinarjev. Turi zakoncema Jamnik, ki sta stanovala v isti hiši je zgorelo vse pohištvo in obleka. Avto je povozil 67 letno Julijo Šmigovc, posestnico v Št. Janžu na Drav. polju. Dobila je tako težke poškodbe, da so so morali prepeljati v bolnišnico. Difterija. Posestniku Janezu Kekonji iz Ploderšnice v Slov. goricah je kar pet otrok obolelo za difte-rijo. Drugih slučajev bolezni do-sedaj še ni bilo. Požar. Posestniku Mihaelu Gunglu z r/.g. Porčiču je zgorelo stanovanjsko poslopje s hlevi. Škoda znaša 15.000 din. Požar je nastal zaradi slabega dimnika. Dinamitna patrona raztrgala otroku roko. Orožniki pri Sv. Lovrencu na Poh. so prijavili oblastem Franca Mežnarja, ki je bil zaposlen v kamnolomu v Čimžatu, ker je iz malomarnosti pustil v bližini kamnoloma dinamitno patro-' no, katero je potem našel 10-J letni fantek Franc Lampreht^ ter se z njo igral. Patrona mu je v roki eksplodirala ter mu' ^dtrgala dva prsta na levi roki.' Rdeči petelin. Posestniku Josipu Popiču v Ila dušah je pogorelo stanovanj- Otrok padel v gnojnico Jesenice, 5. avgusta. Ko je bil dveletni Rupnikov fantek sam doma je šel iz hiše zleiel skozi odbito plotnico na Krofov vrt, kjer je globoka greznica, imenovana tudi "or-kestralnica žab", večinoma zalita z gnojnico. Tam je najbrže hotel opazovati žabe, pa se je preveč nagnil in padel v greznico. Našli so ga mrtvega šele čez dobro uro. Fantka so imeli vsi radi. Še zjutraj, ko so odhajala dekleta, ena k šiviliji, e-na pa po jagode v hrib, so na-ročevale materi, naj zelo pazi na fantka, četudi so vedele, da ga ima mama najraje in je zanj vedno v skrbeh. Slučaj pa je hotel, da je oče prav isti dan hodil malo dalje od nočnega šihta. Žena je bila v skrbeh in je šla moža iskat k bližnji gostilni. Tam ga je tudi našla in nato takoj šla zopet domov. Prav ta čas pa je fantku zadostoval, da se je ponesrečil. Mati ga je takoj začela iskati in tekala okrog sosedov. Kako žalosten je bil prizor, , ko so fantka našli mrtvega v greznici in ga dvignili! Mati je vsa obupana objemala mrtvo trupelce. Ako bi takoj opazili nesrečo, bi lahko morda fantka še rešili, tako pa ga je pri greznici videla le mala deklica, ki se za to pač ni zanimala in je to šele pozneje povedala. Dva požara Sv. Vid nad Valdekom, Dne 4. avgusta, je začelo goreti ob 4. popoldne gospodarsko poslopje pri Valentinu O-beršku. V par minutah je bila tudi hiša vsa v ognju. Požar je uničil vse do tal. Zgorelo je vse gospodarsko orodje, 26 ovac in 2 svinji. Konje in drugo živino so rešili. Žena z dvojčki se je komaj rešila iz postelje, mož pa je v bolnišnici v Slovenj-gradcu, ker si je pred kratkim zlomil nogo. Vzrok požara je neznan. Velika Nedelja, Na 4. avgusta popoldne je divjala pri nas prav huda nevihta. Toče sicer ni bilo, pač pa je strašno treskalo, kakor že dolgo ne. Strela je udarila v hlev Jožefa Kolariča, Šardinje 15, in ga zažgala. Kolarič je hitel v hlev reševat živino, pa ga je dim omanil, da je padel pod žleb. Zgorel bi bil, da ga niso v zadnjem hipu rešili in z umetnim dihanjem zopet spravili k življenju. Poginila je ena krava in več prašičev. ameriškim dekletom. Rekli so mi, da vsled njene prošnje bi mogel ostati tukaj na tak način, da bi šel v Canado in se takoj povrnil s priseljeniško vizo. Kake dokumente mi je treba v to svrho? Odgovor: Veljaven inozemski pasport, poročni list, rojstni list in policijski izkaz dobrega obnašanja so poglavitni dokumenti, da se predložijo ameriškemu konzulu v Canadi v svrho priseljeniške vize. Vprašanje: Prišel sem v Združene države 1. 1888, ko ni Gospa: «Ves dan tičiš pri knjižilo vseh teh omejitev. L. 1895 gahj zame se pa ne zmeniš. Ob, ali 1906 dobil sem "prvi papir", če bi biIa jaz knjiga) potem bi ki sem ga zgubil. Sedaj, ko sem se pečal vsaj- tudi z menoj!" zopet zaprosil za nov "prvi pa-j Gospod: "No, če bi bila ti pir", mi pravijo, da ne morejo knjiga> potem bi morala biti ko-najti zapisa o mojem legalnem ledarj da bi te Iahko vsako le-prihodu in zato ne morem jaz,'^0 zamenjal" ki sem 69 let star, dobiti sta-' rostne pokojnine. Kaj naj sto- rim? Odgovor: Zavoljo "prvega papirja" zadostuje, da morete dokazati, da ste živeli v Združenih državah neprenehoma vsaj od Mož: "Nikar se ne jezi, stara, če sem se ga preveč navlekel. Vzemi si za zgled luno, ki se zmerom tako prijazno smehlja-Žena: "Vzemi si jo raje ti za zgled. Luna je samo vsake štin- 29. junija 1906. Da to dokažete, tedne ol ti gi vsak ve-bi vam pomagalo, ako imatejgeri>> kake stare davčne pobotnice, _ bančne knjižice, stara pisma ali| «Ah> Amalija, nastavi radio vsako drugo listino, ki bi do- na kako drug0 pcstaj0j saj veš, kazala, da stanujete v Združe-da ne maram poslušati tega cvi-nih državah od vsaj 29. junija ijenja v operah!" 1906 naprej. Ako takih dokazil! _ ni na razpolago, se dostikrat čeplak je prišel v Ljubljana sprejema kot dokazilo tudi za- da si kupi dv0Sedežni avto. Tr-prisežena izjava prijateljev, de- govec se je trudil na vse prete-lodajalcev itd., ki so vas po- ge> da bi prišlo do kupčije. "Poznali v tej deželi pred 1. 1906. misiite, vi stopite v avto in P^ Vprašanje: Prišel sem v k0 v dveh urah ste v Novem me- Združene države kot mornar 1. gj.u >> 1918, ali sem bil tudi nadalje j »Ne, ne, tega avta ne kupi«1-" zaposlen kot mornar na brodu pravi nato Ceplak ameriških ladij, katere so tu-patam tudi pristajale v inozem "Zakaj pa ne?" "Zato, ker nimam kaj iskati v skih lukah. Od 1. 1922 naprej Nov^m mestUj jaz hočem Ie na pa sem bil zaposlen le na ladi-1 jesenice ■■ jah, ki plovejo ob ameriški o- bali. Od začetka 1. 1924 pa sem zaposlen na kopnem. Vprašanje je sedaj: ali smem iskati lega- "Oče, zakaj pa stoji štorklj3 na eni nogi?" 'Kaj to vprašaš! Ce bi še dr"; lizacijo svojega bivanja na pod- g0 vzdignilaj bi pa padia, ali lagi svojega prvega prihoda v 1. 1918 ali pa moram pokazati svoj zadnji povratek iz inozem- ne: Problemi priseljenca Vprašanje: V svoji stroki potrebujem licenco, katera pa se izdaja le ameriškim državljanom. Prišel sem nezakonito v Ameriko meseca februarja 1924. Ali ni bil sprejet zakon, ki bo dovolil naturalizacijo inozemcev, ki so prišli brez vize pred koncem junija 1924? Odgovor: Taka določba je vključena v zakonski predlog, zvan Dies bill, ki je bil sprejet od House ctf Representatives in je sedaj na dnevnem redu v senatu. Mi upamo, da bo sprejet še v tem zasedanju kongresa. Čim postane zakon, boste v stanu legalizirati svoje bivanje in zaprositi za svoj "prvi papir". Vprašanje: Nameravam obiskati neke sorodnike v Canadi. Imam identifikacijsko spričevalo, ki sem ga dobil od priseljeniške oblasti ob svojem prihodu v to deželo, svoj starokrajski potni list in svoj "prvi papir", kar sem dobil pred letom dni. Ali mi je treba priskrbeti si tudi takozvani permit? Odgovor: Z vsemi onimi dokumenti, ki jih imate s seboj, ni vam treba permita—pod pogojem, da ne nameravate ostati v Canadi več kot šest mese-cev. Vprašanje: Vstopil sem v Združene države z dijaško vizo, ki poteče to poletje- Pred par meseci sem se poročil z ske luke v 1. 1922, dasi sem dobrimi sto leti in leta 1848 so s^ vedno bil na ameriških ladijah?,na njihove posevke spustile Odgovor: Velika razlika je gromne jate kobilic, ki so P1'0^ ( , seveda, kaki datum naj se sma-1 uničiti vso letino. Takoj za nji tra kot vaš poslednji prihod, Pa so priletele velike jate kajti po zakonu, ki je še v velja- novk, ki so v kratkem času P vi, morejo legalizirati svoje bi-'spravile kobilice in rešile le"1 vanje le oni, ki so prišli neza- naselnikov. Hvaležni morm01^ konito pred dnem 3. junija so jim za to postavili spom^J 1921. V svoji prošnji za reei- ~ stracijo (Form 659) navedite \y svoj prvi prihod 1. 1918, obenem Pristopajte k Cankarjevi pa povejte, da ste kasneje po- stanovi in naročajte se na ^ ^ tovali do inozemskih pristanišč, karjev glasnik". Pokažite« Je prav mogoče, da vam bodo naprednjaki ne znamo v vašem slučaju dovolili legali- voriti, temveč tudi ustvarjaj zacijo bivanja. kadar se za nekaj zavzemal® Vprašanje: Ali je res, da bo Pokažimo, da smo še krep»j ^ WPA odpustila vse ne-držav- čili in se ne mislimo še p° ljane? Odgovor: V smislu zakona (Federal Relief Appropriation Act), kot ga je kongres sprejel, inozemci, ki so tukaj nezakonito, kakor tudi inozemci, ki nimajo "prvega papirja", ne morejo biti zaposleni od WPA in, ako so bili do sedaj, morajo biti odpuščeni. Kar se tiče inozemcev, ki so dobili "prvi papir" pred dnem 29. junija 1937, so isti kvalificirani za work relief, ali prednost je treba da- ZASTONJ! 4 SKODELICE GARFIELD ČAJA, da se vain pokaže kako h 0 K J SE ČISTITE ODZNOTJ^j, Vradoščenl boste, ko boste kako vas ta čaj poživi čez « po- ko vas očisti zaprtja, ki vas j nj vzroča glavobol, ltd. GarfieW ^pT* dela čudežev, toda ako ste 2gC » vam bo gotovo pomagal. 1 inti vninim votprannm in nmp- lekarnah ali PIŠITE ZA »k q»T' jati vojnim veteranom in ame tEN POSKUS Garfloid čaj« riškim državljanom, ki so v, field potrebi.—FLIS. 1FIE reakciji! sn poskus Garneia ■Id praška proti glavobolu 1 „ro0klvI ELI) TEA CO., Dept. C, v SPOMENIK PTICAM V mestu Salt Lake City, Utah, stoji na prominentnem mestu, blizp slovečega mormonskega tempi j ji, lep spomenik, na katerem so upodobljene ptice to-novke ali galebi (sea gulls). Te Ptice, ki jih običajno vidimo le na morju ali na morskih obrežjih, se držijo v velikem številu tudi velikega Slanega jezera ob mestu Suit Lake City. Mormon-ci so se v tiste kraje naselili pred N. \. ZA KASEL) Samo par požirkov » tuJ bi odrezal—je oIaj»a^W» Vsi kaSlJl so enaki P«"? en kaSlJl so c—«; ■ , _ wlravlJu (trikratno moC,^"vvila žlrek tega izvrstne«* doW°v»t i .istavl navaden kaftelj — l! ,jani ® K,. ! korenlnjenl kaAljl so pa oi». treb» " hožlrkl - ln nič več vam m tl. ^ ! let! po noči, ko ne morete »£TgVilo ^ 1 Hueklevs Je drugačno j deluje hitro "kot da bi jf. vzemite nadomestkov -- J j,. ' " K* eentov v vseh lekar>< ^ Buckley. Inc., Rochester, 27. avgusta, 1937. ENAKOPRAVNOST Proč z malodušno-stjo! Goethe, eden največjih Mislecev modernega časa Je zapisal: "Drži svoje dvome m bojazni ter svoj pesimizem zase. Toda, če imaš kaka upa-nja, ako imaš kaj, kar bo dajalo poguma ljudem na svetu, Potem jim to daj in postal boš dobrotnik človeštva." Vsakdo doživi momente, ko £a vsega prevzame pesimizem 7" črnogledje in malodušnost, da začne obupovati nad seboj ^ vsem svetom. To je pač človeško. Ampak kdor bi se popolnoma vdal pesimizmu, bi sploh ne vzdržal življenja. In ZH'ljenje je na vse zadnje zelo P°. kadar ni lepo, pa je vsaj zanimivo. Zlasti dandanes, ko ®e svet nahaja v takem vrvežu, a človek komaj sledi neštetim °godkom, ki se mu kažejo kot Jravi kalejdoskop. Kar se je ravi zgodilo, je morda do veče-* staro in pozabljeno. Ne, tr ^asa danes gotovo ni svetu nikomur ProdaJati na Navzlic temu se dbbijo pridi-J^ Pesimizma in tudi med p®1 je nekaj. Oglasi se tu z am kdo in zatarna, da je ami Slovenci v Ameriki vse ?.ri kraju i 1 samo Ali in da bodo skoro naše grobovi. ne p pa Je to res? Niti daleč ven °V0' sodnemu dnevu S1°" li m V Ameriki ne bomo trobi-0". 0 vemo. Ampak, kdor ima iti p'" UŠesa> da 2 njimi gleda <}a . Usa in pa razum in srce, in čuti, bo odkril tu- govori°g°' ninogo znamenj, ki J°> da smo še precej živi. rt, Vejati1"1 na primer izide v Cle' jeve Prva številka "Cankar-dek? časnika". To je dogo-Hi Clsto svoje vrste v zgodovi-6tti0^eriŠkih Slovencev- Imeli tj,; .Ze Mesečno revijo — pre-dei0 6 Je že tega — ki je bila je <.rPosameznika, medtem ko 'ektW nkarjeV Slasnik" sad k°- v0( d tle§a Prizadevanja. Dejst-bin^.novo revijo urejuje Et-fti0 ^ !stan> je garancija, da bo-ga, (_0° ^ nekaj resnično dobre-k g ' a 3a zainteresirana več-pa> Posameznikov in dru- štev, pa nam daje upanje tudi za gmotni uspeh novega kulturnega podvzetja. * * * To se tiče našega javnega dela in življenja. Ampak vse dobre in upe vzbujajoče reči se ne gode na javnem odru. Človek včasih naleti na presenečenja, ko jih najmanj pričakuje — presenečenja, ki so več vredna ko vreča rumenih cekinov. In kako to človeka poživi! Tak slučaj se nam je primeril pred nekaj dnevi. V uredništvo je stopila sku-' pina posetnikov iz zunanje naselbine, kakršnih se zlasti tekom poletja ne manjka v Clevelandu. Med došleci se je bila mlada žena, stara okrog trideset let, krepka in bujna, smejo-čih oči in svetlih las. Pravi tip življenja polne Slovenke. Vprašamo to in ono, ona odgovarja, vprašuje in pripoveduje. Slo venska govorica ji vre iz ust kot veselo žuborenje potoka. Vprašamo jo, odkod je doma. Pa odgovori z veselo prosto-dušnostjo: "O, jaz sem rojena tukaj. Moj dom in rojstni kraj je v Pennsylvania!" Odgovor nam je skoro sapo zaprl. Ne rečemo, da je to tipičen slučaj, ampak nedvomno jih je več kot si navadno predstavljamo. Na take primere ste gotovo že vi sami naleteli ali jih poznate v vaši okolici. Pa naj bi obupavali! Kakor je lepo in zaželjivo, da se naša tukaj rojena mladina uči slovenske govorice, pa je še bolj važno, kakšen je duh, ki jo preveva. In v tem oziru, hvalabogu, se prav gotovo ne smemo pritoževati. Ako se želite prepričati, pomešajte se med to našo mladi- no, kadar obdržava seje ali kadar se zabava. Ali še boljše — pridite v prihodnjih dneh .v Cleveland na Olimpijado SSPZ, pa se boste sami pomladili in vaša vera v našo bodočnost bo večja kot kdaj poprej. "Napredek BOMBARDIRANJE ANGLEŠKE LADJE Atene. — Včeraj je priplul v Pirej angleški tanker Innford, čigar kapetan je poročal, da je 20 milj od Barcelone neko neznano letalo vrglo okoli parnika pet bomb. Parnik k sreči ni bil i zadet. JOŽE KRIŽAJ, AVIJATIK V ŠPANIJI, JE ŽIV Glasilo primorskih Slovencev in Hrvatov, "Istra", ki izhaja v Zagrebu, poroča, da je glasom vesti, katero je objavil list "II Nuovo Avanti", ki izhaja v Parizu, slovenski primorski avija-tik Jože Križaj živ. Križaj, kot znano, je zbežal iz Italije, kjer je služil v armadi pri avijatiki ter dospel v Ljubljano, ko pa je izbruhnila civilna vojna v Španiji, je odhitel na pomoč lo-, jalistom. Bil je z letalom vred zbit iz zraka in takrat je bilo! poročano, da so ga fašisti u-strelili. Po najnovejših vesteh pa je Križaj ostal živ ter je bil nedavno pri izmenjavi vojnih jetnikov vrnjen valencijski vladi. Kot razvidno iz "Isre" se Križaj vrne v Jugoslavijo. ARABSKI VODITELJ UBIT Jeruzalem. — Boutros, Arabski, krščanski voditelj Arabcev, je bil včeraj tukaj ustreljen. LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARVAR, PAPIRAR IN DE-KORATER Unijsko delo OSEMDESETKRAT PRED SODNIKOM Hoolywood. — H. Van Loan, avtor krajših del za filmske slike, je bil včeraj spet pred sodnikom, in sicer je bilo to že osem-desetkrat, kar je tudi za Hollywood rekord. Osemkrat je bil zaradi ločitev zakonov. .WA'/.V.VAW.mW.V.W Oglašajte v — "Enakopravnost?" V.V.V.W.'.V.V/.WAW.V.V, V soboto ste vabljeni na CLAM BAKE in KOKOŠJO VEČERJO (Servira se od 6. zvečer naprej) Igral bo orkester Tony Krištof Vabimo prijatelje in znance na obilen poset. Mr. in Mrs. Mike Podboy SYLVIA TAVERN 546 East 152 Street Prilika Odda se V najem se odda ali proda posamezno ali skupaj 1 do 3 akre! zemlje s trtami in sadnim drevjem ; poleti se lahko tudi sta-nuje tam. Proda se tudi 2 garaža in kopalnica, stranišče in korito za prati. Vse je v dobrem stanju. Poizve se pri Frank Si bert, 14713 Sylvia Ave., Cleve land Ohio. Dve sobe za dva fanta, prost vhod, kopalnica. — Poizve se na 1378 East 52nd St. POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavic In pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 Frank Klemenčič 1051 ADDISON ROAD HEnderson 7757 Barvar in dekorator DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Ave. KEnmore 3934 R NA HARTMANS GROVE V NEDELJO SE PRIPELJITE NA Hartmans Grove v North Royalton, Ohio basket(fa Road. Vzemite sabo Vašo družino in tudi Vaše Parkani Z Tam dobite svojo mizo in dovolj prostora za Plja{0 "o PIes ln balincanje. Postrežemo tudi z dobro jedačo in ' Priporočamo za obilen obisk. DORY IN IVANKA HARTMAN vrst. — Se priporočamo. Žavarovalnina vseh HAFFNER'S INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVE. ,n rojakom širom Clevelanda naznanjava da sva prevzela znani HYLAND CLUB na 1615 West 117 Street (West 117 in Madison Ave.) (Y(l»H,* ,ln p,oor Show vsaki večer, razen 'Poročava (> tisti kazalec je velik, enostavno urejen, da se ga čisto in lahko bere. Postaje so zaznamvanc s črkami poleg posebnih črk za lokalne postaje. Prav lahko namerite vašo priljubljeno postajo. To je odličnost samo v 1938 Zenith radijih, ki imajo posebnost, da iahko z naglico najdete vašo postajo. ZENITH 7S258—7 Tubo«, Tunes ( American and Foreign Broadcasts, Police, Amateur, Aviation, Ships, 10" Speaker, Complete "Robot" Dial with Spinner Tuning and Tell-Tale Controls, Kilocycle Coverage (540-1752 K. Q., 1740-5930 K. C.. 5490-18,400 K. C.), i 41" high. $94.95 DRUGI MODELI OD $19.95 Popravljamo vse radije. Delo jamčeno. Cevi pregledamo brezplačno. DAMO POSEBNO VELIK POPUST ZA VAŠ STARI RADIO Za boljše blago in boljše cene se obrnite na Norwood Appliance & Furniture Co. Jerry Bohinc in John Susnik, lastnika DVE TRGOVINI: 6104 St. Clair Avenue---6119 St. Clair Avenue ENdicott 3634 Vzamemo vse hranilne knjižice in dolar za dolar za North American bank delnice. I ZENITH SHORT WAVE RECEIVERS OF 3 BANDS OR MORE ARE SOLD WITH ZENITH DOUBLET ANTENNA I AMERICA S MOST COPIED RADIO .. again a year ahead Domači mali oglasnik AVTOMOBILSKA POSTREŽBA E. 61st St. Garage Popravljalnica motorjev, ogrodja in fenderjev Bai^amo avtomobile HEnd. 9231 1109 E. 61 St. Frank Rich in Frank Petrovič lastnika :t»::»nmn»tttntmrmnfflfflv»»t»»»» BEER GARDENS FR. MIHČIČ CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUE Night Club > 3% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj FRANK ŠKUFCA 4017 St. Clair Ave. GOSTILNA Vsak petek ribja pečenka in godba, ob sobotah pa druge posebnosti. Postrežemo z dobrimi jedili, pivom in vinom. Imamo tudi prostor za balin-:anje. Se priporočamo za obilen obisk. KROJAČI JOHN SUSTER 1148 EAST CGth STREET Krojačnica in čistilnica moških ln ženskih oblek. Se priporočam. tnrntti»»;m»»;mn»»mmma MLEKARNE »»»siKitttnummwmmtiHiitimnmm LYON DAIRY 1166 E. 60th ST.—HEnderson 5832 Joseph G'favan, lastnik Pri nas dobite vedno čisto in zdrava mleko PAPIRAR John Peterka Paperhanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 MILLER CAFE 5205 St. Clair Ave. Vedno dobra postrežba — pivo, vino in žganje. Vsaki, petek ribja večerja, ob sobotah kokošja večerja.— Dobra godba. J. BONCHA Wall Paper Store and Vapcrhanging Zmerne cene. 6105 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 4149 SLIKARJI ■Ramsanmt 8«M« Peter Kekic 6622 St. Clair Avenue GOSTILNA Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje, ter dober prigrizek. Ob sobotah imamo dobro godbo. BUKOVNIK STUDIO 762 EAST 185th STREET V lastnem modernem fotografske«, ateleju. Pokličite: KEnmore 1166 JOHN MOČNIK CAVALIER CAFE 6507 St. Clair Ave. Pri nas imamo VSAKI PETEK FISH FRY Prve vrste pivo, vino in žganje. Se priporočamo za obilen obisk. Math Prelc 3858 St. Clair Ave., vogal East 39 Street GOSTILNA Se priporočamo prijateljem in znancem, da nas obiščete. Postregli bomo z dobrim pivom, vinom in prigrizkom. RAZNO tutut FRANK KURE 1118 EAST 77th ST. ENdicott 0439 Vsa kleparska dela, dela na strehah in na furnezih. Se priporočamo hišnim gospodarjem — delo je jamčeno in cene so zmerne. CVETLIČARNE Imamo cvetlice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu. Frank Jelerčič 15302 Waterloo Road KEnmore 0195 Ignac Slapnik, si CVETLICAH 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 MRS. MARY MAHNIČ 1130 East 68th Street Confectionery Pri nas dobite dober sladoled, cigare, cigarete, tobak, slaščice in grocerijo. S'e priporočamo za obisk. Norwood Bowling Alley 6125 St. Clair Avenue Za letošnjo sezono smo preuredili prostor in sedaj imamo ke-glanje v. teku. Priporočamo se za poset. Oglašajte v — "Enakopravnosti" SVETE'S FLOWER SHOPPE MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 4814 Cvetlice za vse prilike. Cene zmerne — točna postrežba. GASOLIN MIKE POKLAR E. 1,3 St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi pr/ovrstna po-i pravila na avtomobilih. OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant v Either because of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of falsa teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plato surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and ^um surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your inouth. How it sweetens your breath. Lambert rharmacal Co., St. Louis, Mo. ^ Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE STRAN i. • ENAKOPRAVNOST 27. avgusta, 1937. M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN Bussi-Leclerc je vstopil in poslal ječarja na hodnik. Maure-vert je drhtel. Nasmeh, s katerim je gledal jetnika, je bil ne-* popisen. Tudi jetnik se je smehljal, a drugače od njega. Ko sta nekaj trenutkov gledala drug drugega, je Maurevert obesil leščerbo na žrebelj. "Evo te. Pardaillan", je izpre-govoril. "Šestnajst let bo, kar se loviva; zdaj sva se našla . . . "Glej, glej," je mirno rekel Pardaillan, "gospod de Bussi-Leclerc je gospodar v tem okrevališču? Zdravi, gospod Le-clerc! ..." Maurevert je zaškripal z zobmi. "Čeprav me nočeš videti, Pardaillan, jaz te vendarle vidim in govorim s teboj. Poslušal me boš, naj ti bo prav ali ne." "Gospod Leclerc," je dejal Pardaillan, "rapir, ki vas kleplje po mečih, je sicer dolg, a vendar krajši od tistega, ki sem vam ga izbil v nekem mlinu ..." Bussi-Leclerc je prebledel in zaklel. "Podvizaj se," je zarenčal, — "podvizaj se, Maurevert, da ga ne zakol jem pri tej priči! . . ." "Bežite, bežite," je rekel Pardaillan, "saj se ne bi upali, gospod Leclerc. Strah vas je mojih rok, čeprav imam noge v o-kovih . . . Fej, kako grdo vas je pogledati! Prav takole kisel je bil vaš obraz, ko sem vas vezal na vetrnico ..." Pardaillan je udaril v tak gro-hot, da je zamrazilo še arkebu-zirje na hodniku. "Smrti vam božje!" je zarjovel Bussi-Leclerc in izdrl bodalo. "Pusti ga, pusti!" Maurever-tov glas se je cedil kakor žolč. "Mučitelj, ki pride jutri ponj, bi bil preveč razočaran, če bi naše! mrliča ..." Pardaillan se ni prestal gro-hotati. "Gospod Leclerc," je nadaljeval, preziraje Maureverta, "ali veste, gospod Leclerc, da sem tudi jaz veroval vaši borilski slavi? Ko sem vas uzrl pred seboj z rapir jem v roki, si nisem mogel kaj, da ne bi priporočil duše Bogu. Joj meni, sem si dejal, to je mojster, ki se ne more nihče pohvaliti, da bi ga bil kdaj premagal! Mrtev sem, če ne še hujšega! ... A nisem si še povedal tega, gospod Leclerc, ko je zletel vaš rapir več ko petnajst črevljev daleč. Sram me je postalo, da sem vas imel za mojstra, ko ste samo učenec!" Bussi-Leclerc se je penil. Vsaka Pardaillanova beseda je bila Sunek z bodalom. "Počakaj!" je zatulil. "Jutri te seznanim z mojstrom, ki te ljauči drugačnih besed!" "Z mojstrom žarečih klešč in natezalnice! " je milo pripomnil Maurevert. "S tistim, ki izdira nohte in reže jermene z živega hrbta ..." "Učenec?" je povzel Pardaillan. "Nu, recimo, da ste dober učenec. Vidi se vam, da ste se veliko pretepali po beznicah, go- spod Leclerc. Deset ali dvanajst let šc«ie, pa utegne še kaj biti iz vas ..." "Lopov!" je kriknil Bussi-Leclerc. "Saj me nisi ujel pošteno! Za vratno si me ujel!" Pozabljal je položaj. Pardaillan je bil zanj samo še mojster meča, ki se je bahal, da ga je ugnal v kozji rok. Izdrl je rapir kakor v borilnici in je razkazoval, kako je bilo. "Vidiš," je rjovel, "držal sem meč v terci . . . Takole, glej, Maurevert ... in tedaj . . ." "Joj, gospod Leclerc," ga je prekinil Pardaillan s svojim strašnim smehom, "kakšen je ta nastop? . . . Nikar tako trdo v zapestju! Ne iztezajte lakti tako daleč naprej ..." "Satan!" je kriknil Leclerc. "Še uči me! . . . " - "Roka se mu trese kakor pasji rep, je dejal Pardailan. Veste kaj! Še pijanec bi se sramoval takega borjenja . . . Ali vam res ne gre v glavo?" Leclerc je spravil rapir v nožnico. Od togote je bil bled kakor mrlič. In zdajci je požugal Par-daillanu s pestjo, zaklel v brk, udaril dvakrat z nogo ob tla, kakor bi odgovarjal na izziv, in odšel iz celice, preganjan po o-krutnem smehu svojega jetnika, ki je klical za njim: "Pojdite k mojstru Ambrožu | in recite, da sem vas jaz poslal; j on vas nauči držati meč, kakor |se spodobi!" Mojster Ambrož je bil prav tako na glasu zaradi svojih porazov, kakor je bil Bussi-Le-cierc zaradi svojih zmag. Guverner Bastilje je jokal. Mignil je arkebuzirjem, naj počakajo Maureverta; nato je kakor brez uma oddirjal na vrh. "Nu, Pardaillan," je izprego-voril Maurevert, "poslušaj me, dokler še živiš in dokler zapriseženi mučitelj šele pripravlja zate svoje škripce in klešče! . . . Jaz nisem Bussi-Leclerc. in priznam, da se te bojim ... to je, VABILO NA Izvanredno balincarsko tekmo katero priredi Balip-carski Klub SND na SND balincarskih prostorih v soboto 28. avgusta in nedeljo 29. avgusta. Tekma se prične v soboto ob 1. pop. in se nadaljuje v nedeljo ob 1. pop. Sprejeli se bodo Ribni-čarji in Krašovci, tako da se bo kar kadilo. Pričakuje se, da bo boj za življenje in smrt. Vabi se vse cenjeno občinstvo, da si pride pogledat naše fante iz Ribnice in iz lepega Krasa. Boste presodili katera stranka bo odnesla lovorjev venec. Toraj na svidenje v soboto in nedeljo Balincarski odbor. zdaj ne več, ker te vidim ukle-njenega . . . Poglej me dobro: Maurevert stoji pred teboj! Razumeš ? . . . Maurevert, ki je zadal klatežu tvojemu očetu eno poslednjih ran, od katerih je u-mrl! Maurevert, ki je poslal Loi-zo Montmorencyjsko, tvojo ljubico, na oni svet! ..." Lopov je napeto opazoval u-činek svojih besed. Toda vitezov obraz je bil čudno miren; nobena mišica ni trepetala na njem. Še pogledal ga ni. Vse, kar je storil, je bilo to, da je vtaknil desnico za telovnik. Nohti te desnice so jeli krčevito grebsti po prsih. A Maurevert ni videl tega. Zaman je čakal vzkrika bolesti iz vitezovih ust . . . Pardaillan je trpel kakor duša v peklu . . . Toda njegovi brki so se ježili in trepetali kakor vedno in jegove ustnice je krivil običajni porogljivi nasmeh. "Prekleto!" je škrtnil Maurevert sam pri sebi. "Ali mu niti prošlost ne gre več do živega ? . Marljivo si me iskal", je povzel na glas. "Leta in leta si se podil za menoj, leta in leta sem begal iz kraja v kraj, da se ne bi sestala ... In tako sem postal naposled radoveden, kaj mi želiš povedati . . . Evo, poslušam te. Kaj imaš do mene- ..." Pardaillan je molčal. Niti z očmi ni trenil. Bil je kakor slep in gluh! Maurevert se je stresel od togote. "Prav!" je dejal. "Čemu bi govoril, jeli, ko veš, da pojdeš odtod krvav mrlič! Še nekaj ur in tvoje telo bo predano za mr-hovišče . . . Povem ti, Pardaillan, sladko bom spal tisto noč, ko si zvečer porečem: 'Pardaillan leži v grobu, opravljeno je!' ... In če bi me po tvoji smrti vendarle še nadlegoval strah, bom imel ženo, da me bo mirila in tolažila ..." Maurevert je premolknil. Nadejal se je, da vsaj to pot zada Pardaillanu strašen udarec. j "Ženo bom imel!" je ponovil. "Zakaj ne vprašaš, katero? Poznaš jo . . . " Pardaillan je nehote trenil z levico. Ko je Maurevert videl ta gib, je z grozo odskočil, čeprav je vedel, da ga jetnik ne more doseči. "Spodobi se, da zveš, kdo je moja žena in kaj se je zgodilo s tvojimi prijatelji," je povzel. "Ženo poznaš. Ime ji je Violetta; ura še ni minila, kar sem se poročil z njo. Nu, kaj porečeš? . . Ali ga Paraillan ni slišal? Ali ga ni razumel ? Niti njegove trepalnice se niso ganile. Toda desnica, ki se je skrivala za telovnikom, je bila vsa krvava . . . "Ko boš mrtev," je nadaljeval Maurevert, "odpotujem z Vi-oletto v druge kraje. Naj me ljubi ali ne ljubi, malo mi je mar . . . Narobe, še sladka mi bo zavest, da je deklina moja, čeprav ljubi drugega . . . Ta, ki ga ljubi, je tvoj najdražji prijatelj. Obsodil sem ga na smrt! . . . . Poslušaj . . . čuješ li, kako vpije? . . . Številka štirinajsta, baš nad tvojo glavo, je celica Karla Angoulemskega! ..." Pardaillanove prsi so se napele. Maurevert je začul jedva slišen vzdih. Kako majhna uteha je bil ta vzdih za njegovo brezmejno sovraštvo! . . . "Oh, satan!" je zaškrtal z zobmi. "Da ti res ne bi mogel izvabiti vsaj enega stoka? Enega samega, da se morem gostiti z njim do konca svojih- dni!" "Dremlje se mi," je zamrmral Pardaillan. "Zaspan sem, da nikoli tega ... Nu, pa zaspimo"' Legel je na tla, položil glavo na komolec in zaprl oči. Da je Maurevert videl strašno muko, ki mu je trgala dušo, bi bil zblaznel od veselja. Toda ko je snel s -~+Ujko z žreblja in je posvetil v ' "-i: v cb^az, se mu je zdelo, V ..-ono spi. Njegove pri. sa se ru.rno dvigale, na u- rtnicah mu je plaval smehljaj . Maurevert je zaklel kakor besen in zarjovel: "To je tvoje poslednje spanje! Le spi! Jaz pojdem tačas k vojvodi Guiškemu, in ko se vrneva, naju bo spremljal mučitelj . . . Dobro spi, Pardaillan! Četudi spiš, boš vendar slišal, kar ti še hočem povedati . . . Razen Vio-lette in Karla Angoulemskega si imel še dva prijatelja. Da veš, kaj sem storil z njima: Claude in Farnese sta v oblasti vsemogočne Favste, ki jo poznaš! Zaprta sta v njenem dvorcu in obsojena da umreta od gladu! Razumeš? . . . Kakšna se ti vidi ta novica ?. Oh, Pardaillan, zakaj nimaš več prijateljev ? Zakaj nimaš vsaj še enega, da bi ti ga mogel ubiti! ... Do svidenja, Pardaillan, do skorajšnjega svidenja!" Pardaillan se ni ganil. Spal je. "Do svidenja jutri ali pojutrišnjem . . . zakaj ne mislim te končati, dokler nisi do dna izkusil, kaj je obup! . . . Lahko noč, tudi meni se mudi. . . Spalnica je pripravljena, postelja postlana . . . zlatolasa Violetta izteza roke in čaka soproga . . . Do svidenja, Pardaillan! ..." Odšel je zadenski, z očmi u-prtimi v viteza, kakor bi se nadejal, da vendarle še upreži kak drhtljaj, kak jek ali kako solzo .. . A Pardaillan je mirno spal. Maurevert je bruhnil psovko, stresel pest in zaloputnil vrata za seboj. Ko je prislonil uho h ključavnici, ni čul ničesar . . . Nekaj minut nato je pridirjal v Bussi-Leclercovo stanovanje. "Oho!" je zavpil guverner. "Odkod prihajaš tako bled, rogov ti peklenščkovih ? ..." "Iz pekla!" S tem odgovorom se je Maurevert zrušil na stol. "Že vem," se je porogal Bussi-Leclerc, "prekleti Pardaillan te je ozmerjal kakor mene, jeli? . . Nabrenkal ti jih je . . . Da, da, VARNO... GOTOVO. . Doma Kupite sedaj! Prihranite denar! 20440 Fuller, od K. 200th, za eno ■Irul.iio. fi »ob, kopalnica, gorkota, Lut 110x115, bančna fi- $3200 19150 Pasnow Ave., od K. 185; Euclid; Dobro zgrajen semi-bungalow, 7 nob; garaža za dva avta, velik lot, bančna CC7Crt 4 14618 Pepper Ave; hiia za 2 dru- Hnl; fi nob; lot 71x140; pogoji: bančna flnanra --------$3950 1 396 E. 160 8t. Ena trgovina tn 8- »obno stanovanje; parna gorkota. $3000 Pokličite lias, da t« dogovorimo kdaj pridete ali pa prodamo »kozi vaiega prodajalca. THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. (Hh in HURON PRospect 7666 tasaiJ T u je vesela in zadovoljna stara zenica. Njeni prihranki ji bodo nudili udobno življenje do zadnjega dne. In nekaj bo tudi ostalo za njene otroke, morda zadosti, da lahko kupijo hišo, ali začnejo malo trgovino. Vi lahko prihranite denar ravno tako kot je ona prihranila — vsaki teden denite prihranke v to staro zanesljivo hranilno banko — največjo v Ohiji. Dolar prične vlogo. BANČNE URE: 9:30 do 2:30 pop. ob sobotah od 9:30 dop. do 12 pop. 127 PUBLIC SQUARE fat b mestu Clebelanbu INKORPORIRANO LETA 1849 Članica Federal Deposit Insurance Corporation vražji jezik ima; tak jezik, da mu ni enakega! Kaj ti je pa rekel?" "Ničesar ni rekel!" je dejal Maurevert, nalivaje si kozarec iz steklenice, ki je stala pred guvernerjem. "Ničesar ne? Čudno!" Bussi-Leclerc je zmajal z glavo. "Nu, nič ne de. Glavno je, da si ustregel svoji radovednosti ..." "Za kdaj je pozvan krvnik?" je vprašal Maurevert, tolažeč se z mislijo na rablja. "Za kdaj? Za pojutrišnjem zvečer. Naš veliki Henrik hoče gledati, ko ga bodo mučili. Ti tudi, jeli?" "Kakopak. Saj veš, da spremljam vojvodo povsod. Obkorej bo veselica?" "Okoli devetih. Nato pojde, vojvoda spat, zakaj drugi dan je namenjen v Chartres, na čelu velike procesije. Ves Pariz bo jutri govoril o tem . . . Ali se tudi ti odpravljaš na romanje?" Maurevert ni odgovoril. Zamrmral je nekaj v slovo in odšel. Ko je stopil iz Bastilje, jo je ne-utegoma ubral proti Montmar-tru. "Strašno ga je moral opsova-ti," je pomislil Bussi-Leclerc, ko je ostal sam. "Tako kakor mene . . . ali pa še huje! . . . Toda jaz se ne dam psovati kar tako ... Z zvijačo, samo z zvijačo me je premagal v mlinu . . . Takrat še nisem poznal njegove u- kane ... a zdaj jo poznam. •• Bussi-Leclerc je legel. Nje?0" vo spanje tisto noč ni moglo biti prida, zakaj trikrat ali štirikrat je klical sobarja, naj prinese vina. Vsak pot posebej ga je vprašal: "Povej, ali si že kdaj s» da bi bil kdo razorožil Bussif Leclerca?" "Še nikoli ne, gospod!" "Vrlo! Da si zinil kaj drugega, bi ti odrezal uhlje." Sobar je ves prestašen odnese pete. Gospodarjevo preklinjaj in godrnjanje se je še dolgo raz legalo za njim. Drugo jutro je srditez zL vstal. Ves dan je prebil v boni' niči, katero si je bil uredil Bastilji. Drugega za drugj«11 pozval najglasovitejše uC 1! borjenja, kar jih je živelo v ** rizu tiste dni. r 'p fC* "Pokažem vam ukano," Je bel vsakemu. "Preštudiral^, jo in zdaj jo znam. Evo, ta* ' In res: kdorkoli je bil sprotnik, po dveh, treh 1°, nastopih mu je Bussi izbil roke. Tisti dan je dosegla nj^ va borilska slava vrhunec Veliko plemičev se je z| da so gledali ta turnir. Zveo proglasili Bussija-Leclerca mojstra vseh mojstrov. "Da," je rekel Mainevilfe "nekdo te je pa vendarle ra rožil." (Dalje prihodnjič) :er s» > MAY CO. RAZPRODAJE Hoteli — Gostilne — Hiše z najemniki — Restavracije — D°* movi — Apartmenti — Tukaj )e dobra novica — PONOVIMO VAŽNO RAZPODAJ0 na posrebrnjenih namiznih potrebščinah Vsak Izbero imate treh lepih izdelkov ki Ni treba da bi vas cena premotila... to niso izdelki so jih prenehali delati. Vsak je prvovrstne kvalitete-vsak je nov... in vsak izdelek je vedno v zahtevi, so iz jekla, ki ne zrjavi... in vsak kos je jamcen, vas zadovolji. Tukaj je prilika, ki jo ne morete P zreti. za & Izberite kompleten sel... navaden set 50 kosov ^ ^ ljudi je samo................................................................ Izberite lahko sledeče kose: ^ Dinner Forks % Dinner Knives 0 Teaspoons 0 Dessert Spoons % Butter Spreaders % Oyster Forks Ice Tea Spoons Orange Spoons Bouillon Spoons Butter Knives Sugar Shells Salad Forks • | i NaroČila po pošti in po telefonu izpolnimo taK kličite CHerry 3000 Silverware ... Street Floor The MAY O 4823482353235323482348235323232353234853535348234823532323230101