412. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K T50; s pošto celoletno K 20*—, polletno
U    četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —
Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka	118.	:::
V Uiibliani, ponedeljek dne 17. februarja 1913.
Leto 11.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravntštvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrnnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana :n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju io-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
:::	Telefon številka '1P
Bulair v bolgarskih rokah. — Napetost med Avstrlfo In
Luč kulture ...
... Že jedenkrat je bil strt slovanski črv, ko so vladali Karolinžanl In Ot-tonl... Vse države so se ubranile Turkov, razun Jugoslovanov, ki so bili za vedno pohojeni. Kako smešno počenjanje, obnoviti danes dejanje, ki je bilo že pred 500 leti za vedno odpravljeno. Nikdar in nikoli ne bode vzcvetela na Balkanu slovanska kultura. Traklja in Makedonija so tisočletna roparska gnezda in bodo to tudi ostala. Turek ni mogel civilizirati, pač pa je tu Izgubil svoje moške lastnosti (mannhaf-ten Elgenschaften). Tem deželam je rešitev le takrat mogoča, če se prostovoljno podvržejo močS nemške kulture...«
»\Viener Caricaturen«, št.
50, z dne 8. XII. 1912.
Čudno je, kako kruto tepe Nem-ce, v prvi vrsti avstrijske, dan za dnevom usoda. Še pred tremi meseci so dunajske »Caricaturen« pisale goraišnie vrstice, kljub temu, da je stal ves civilizirani, ves kulturni svet pred laktom, da je moč otomanske državne ideje, bila le fantom, ki je skozi stoletja strašil ves zapad. vso kulturno Evropo. Ves svet je gledal odigravanje jedne največjih tragedij življenja narodov In držav, v najtemnejšem kotu Evrope pustil, da sc nadaljuje nečloveška borba, pustil, da se izteko potoki krvi balkanskih Jugoslovanov, kajti vedel je v naprej, da je s tem tudi dan začetek novemu življenju, živlieniu milijonov, ki so doslel tavali v temnem jerobstvu srednjeveških nazorov, srednjeveškega barbarstva, v luči svobode, nove kulture, novih državljanskih pravic. Vse razumništvo Evrope je bilo postavljeno pred ta novi pojav novega stoletja in podvrglo se je brezpogojno teinu imperativu, ki ga je stavilo — življenje v zvezi z usodo človeško. Le mali del onih, ki jih smatra livropa celo za učenjake, ker bivajo v Avstriji, sosede balkanskih Jugoslovanov, je dvignil roko. hoteč zaklicati temu mnenju F.vrooe, svoj: »Veto!« Sli so ti ljudje. ki tvorijo one peščico, tako daleč, da so z drznim čeiom pred vsem svetom začeli hladnokrvno pobijati in potvarjati celo — zgodovino, to največjo pričo sto- in tisočletij!
Da bi človek hotel, bi jih laliko pobijal z zgodovinskimi deli njih lastnih prednikov, ljudi, v katerih je živel že stari duh narodnih kroni-
stov, ljudi, v katerih ni nadvladovala' strast šovinizma, oziroma popolna negacija vsakega drugega, razun nemškega življa. Človek mora biti res popolen tepec, da se mu natvezi iz davne zgodovine kot vzgled za nezmožnost državnega življenja, oropad slovanskih narodov pod Ka-rolinžani in Ottoni, ob Vzhodnem morju in Labi. A še več. Ravno, ker so >Caricaturc« namenjene vsaj za meščansko inteligenco z boljšo šol. Izobrazbo — bodisi, da pripadajo potem kateremu koli poklicu, oziroma stanu v javnosti — je metanje takih trditev v svet, ali čisto navadna lumparija, ali pa, proizvod bolnih možganov. Vsakemu šolarč-ku so pa danes tudi znana imena Jan Sobleski in Nikolaj Zrlnski, ne-glede na druga, o katerih se ve, da je bil eden Poljak, a drugi Hrvat. Brez Sobieskega danes ne bi bilo Avstrije, a brez Zrinskega ravno-tako ne. In ravno ime Nikolaj Zrin-ski — Jugoslovan — je med ohrani-telji Avstrije jedno najblestejših, ne-razdružno, dokler bode stala Avstrija. a tudi zlata zvezda nas Jugo-| Slovanov, v kateri smo in še vidimo | to, kar smo dali Avstriji, kar smo dali zapadli in kar imamo ter moramo kot ljudje, v prvi vrsti pa ravno kot Jugoslovani, zahtevati od človeštva. v glavnem — od Avstrije. A ime ZrinSki je le ena onih reprezentančnih zunanjosti, v katere se steka vse, kar smo storili za to. kar se odreka danes nam, oziroma svobodnim balkanskim bratom, namreč da smo Jugoslovani rešili, pa tudi ohranili kulturo ne le sebi, marveč po večini skoro vsemu zapadu. V 500letnem jerobstvu smo si ohranili kulturo ne le avstrijski Jugoslovani, marveč tudi balkanski. Še več. Kot imamo mi svojo književnost, tako so si jo ohranili tudi skozi 500 let Srbi, Bolgari in Črnogorci. Če se je
rakiji in Makedoniji pa živita dva jugoslovanska naroda. Srbi in Bolgari, ki sta dela onih svobodnih jednot, katerih orožje iztreblja danes ljuliko. človeško raso, v kateri je moštvo ali že popolnoma izumrlo, ali pa se že tako zelo pomehkužilo, da ni več zmožno ustvarjati, niti se upirati izumiranju, še manj pa. da bi bilo upravičeno, gospodovati nad deli narodov, v katerih se pretaka še popolnoma zdrava, za ustvarjanje tudi ustvarjena kri In sila, tako moralno, kakor tudi fizično. Muzul-manska kultura — oziroma nekultura — balkanskih Jugoslovanov ni zainogla uničiti, uničila pa bi jih zapadna, ali kot to hočejo Nemci, nemška. Zgodovinar je napisal: »In kamor je stopilo kopito hunskega konja, tamkaj trava ni več ozelenela.« Isto velja za balkanske Jugoslovane v prenešenem pomenu: »Kamor bi se ugnezdila nemška kultura. tam bi bil kulturni napredek Jugoslovanov umorjen.« Dokler se smatra med prvimi avstrijsko — nemštvo poklicano, širiti luč svobode in kulture narodom — nenem-škim — po zgledu raznarodovanja v Prusiji napram Poljakom, v Avstriji. pa potom institucli a la »Siid-ttiark« in »Schulverein« Čehom, v prvi vrsti pa Slovencem, ni le izgubilo pravice, da ga smatrajo balkanski Slovani kot slovanstvu sovražen element, marveč celo kot naravnost protikulturen. Kot je zaigralo nemštvo s svojo žalostno ulogo gledalca stoletnega mučeništva pravico, prisvajati si sodbo o počenjanju Jugoslovanov v tej dobi na Balkanu, tako ie zaigralo vsako pravico danes, ko vstaja balkanski Slovan, zahtevati od njega, da išče danes pri njem moralnega ojačenja, duševnega preporoda. Kar so preprečili , Jugoslovani na. krvavih poljanah Balkana z orožjem v roki. to bodo
posebno slednia morala skrivati po | nadaljevali na duševnem polju Iz
raznih samostanih in nepristopnih gorskih skrivališčih, si je vendar ohranila vse, kar mora imeti. In ko-nečno! Čemu prevodi pesnitev In dr. del književnosti balkanskih Jugoslovanov, ki spadajo še v področja onih stoletij tlačanstva, v nemščino, če niso naravnost — biseri književnega napredka, književne kulture? Če pa trdi svet, da je ravno književnost glavno zrcalo kulture In nje napredka v vsakem narodu posebej, če si prisvajajo Nemci zase to kulturno izpričevalo celo pred Francozi, ali ni potem uvodna nem-
lastnih, nepokvarjenih duševnih sil Istotako sami, brez »kulturnega naroda Nemcev«.	Spectator.
Gospoda, kam pa? Naprej!
sim!
Dovolite mi, da se zopet ogla-
Najprej in zopet nazaj do cilja!
Gospod Nadimir se prav norčuje iz ška trditev čisto priprosto — lopov- niOjega iZVSjaftju ntui vzklikov
stvo?!
Narod pa. ki se sam smatra za kulturnega in odreka kljub jasnim, i najširšemu svetu znanim dokazom kulture, drugim narodom pravico, otresti se duhomorstva, je zadnji, ki sme zahtevati — da ga drugi narodi kulturno jemljejo za vzgled. V
ogorčenja nad krivico. Kajti to pomeni ono, kar razume on za jokanje. Ne. jokati res ne smemo, še posebno ne iz obupa. Nikar! Kdor obupa, je izgubljen. Naše srce mora biti kamenito. koža jeklena, možganje sveži in jasnejši kot modro nebo! Ali — konstatirati krivico, zgražati
se nad njo in se biti za pravico, to vendar smemo. Naj nasprotnik ve, da ne čutimo samo, ampak tudi razumemo njega satanske, tihotapske udarce.
Zapomniti in razkrinkati jih hočemo. da vsaj s tem pariramo in obrnemo ost odločno, odkrito in — naravnst proti njegovemu srcu, da zatrepeta in začuti, da se treba tudi njemu — branili.
»Proč s strastjo,« nam kliče gospod: Brezpodpisa: v Dnevu št. 3%.
Ali se Vam morda res zdi potrebno, da stojimo kot glinast mož v kamenitem oltarju in držimo v roki tablico: »Ljubimo se,« a — od vseli strani lete na nas ne prav ljubeznivi, ostri kameni in težke svinčenke, ki nam groze, da nas sterejo v prah. ako ne spremenimo svoje tablice z: »Bodimo sužnji« (Bogu in carju).
Prosim Vas. dovolj trpljenja. Ne bodimo tudi samo živi plakati, politični agitatorji, — ne, bodimo možje, junaki!! Sle stojimo na sredi širne ravani, aidimo bratje — naprej !
Gospod Nadimir prizna, da nam more organizacija v mojem smislu koristiti, a mogoče — škodovati malemu narodu (našemu). Jaz mislim nasprotno.
Narodu bi nič ne škodovalo, če bi nastala velika, splošna organizacija učiteljev — vzgojevalccv (m. in ž. spola), ki bi se ne borili samo za svoj stan, ampak tudi za napredek narodov, za razširjanje resnične kulture, za vzgajanje k svobodnemu mišljenju, ki išče Je rcsnice, prave, čiste, neomadeže-vane. jasne resnice.
Ali bi narodu škodovalo, ako bi ga smeli njega vzgojevald brez materialnih skrbi in z ljubeznijo v srcu — prosto, po svoji najboljši moči in svojem jasnem prepričanju o resnici — vzgajati.
Ne primerjajte nas s cerkvijo. Ona je v prvih časih koristila zatiranim sužnjem, dokler ni sama začela — zasužnjevati. Ona je ubijala in še ubija proste misli človeka in ga ne uči z jasnostjo in prepričanjem. ampak — z inkvizicijo in — prokletstvom. Učiteljstvo ne sme poznati nikake absolutne dogme. Ono mora preiskovati in učiti, vzgojevati svoje gojence, svoj narod. da zna res svobodno — poslušati, gledati in — misliti o vsem.
Potem ni treba bati propada malega naroda, ker on se bo zavedal s svojimi vzgojitelji vred, da je vreden življenja, da ie njega prva dolžnost, ohraniti in množiti samega sebe, se povzdigniti na kulturno stopinjo velikih narodov, da, še višje, da se more kosati z njimi s svojimi žilavim telesom in svojim žarnim, bistrim umom.
Dovolj, učiteljstvo nikakor in nikdar ne bi pozabilo, da mora biti svojemu narodu zvest, udan, ljubezni poln vodnik, varuh — vzgojitelj. — Utemelji. kdor misli drugače in kdor misli, da bi radi tega sploh kdo razun krivice in laži. — trpel škodo. Toda znam, sto in sto pomislekov se bo rodilo v Vaših glavah. Dokazovali mi boste z zgodovino in z vsem mogočim. Da, ravno zgodovina nas najbolje uči, kako so velike organizacije počasi začele vedno bolj šk( dovati — narodom, a koristiti le onim. ki se žive od njih.
Iz tega se pa tudi učimo, kako bi trebalo ravnati nam, da postanemo res v resnično dobroto vsem pravičnim in resnice željnim.
Gospod Rimidan je stopil za moj prapor in tudi on kliče: »Naprej — v boj!« —- Veseli me to. Upam, da moj glas ne postane Ie »glas vpijočega v puščavi«, ampak da zgane tudi naše organizacijske poveljnike, — predsednike, odbornike in vse vojščake in vojščakinie, da z menoj vred zakličejo — naprej! v boj! in da ne ostane samo pri besedah, ampak se začne z dejanji. — Ne bodimo orač, ki pravi:	»Jutri,
jutri!« pa — ledina čaka zaman — in plug — rjavi.
Bratje, zavedajmo se vsi, da ra življenje treba — boja. Bodimo v tem boju vsi solidarni, pogumni In — vztrajni! — Naprej!
Zmageboj!
Slovenska zemlja.
Karčovina pri Mariboru.
Pred šestimi leti so dosegli kar-čovinski in mariborski renegatje, da se jc tamošnja šola — ljudska — delila v slovensko in nemško. Potrebe ^a to ni bilo ne takrat in jc tudi še danes ni, če se vzame kot merilo razmerje med tamošnjimi Nemci in Slovenci. 5 Nemcev, ostalo sami Slovenci, ima samostojno šolo, v katero je nabasano 5% nemških, 20% rene-gatskih otrok in 75% takih, ki se naj še porenegatijo. Kljub temu, da so malone vsi učenci sinovi viničarjev — izjemoma renegatskih železničarjev — na katere pritiska »kultura« njih delodajalcev z namenom, popolnoma ponemčuriti občino, oziroma tako umetno vzdržati nepotrebno nemško šolo, je obisk v tej vse preje kot povoljen. dasi skušajo naši rene-gsti fsrbtiti Javnost celo potom interpelacij v drž. zboru. Danes jc v razredu dve tretjine'učencev, jutri polovica, potem zopet manj, na to več itd., nikakor pa ne, kot bi moralo biti. Okr. šolski svet ski>ša to onravičiti s tem, da se Število rodbin s šoloobveznimi otroci ravno v Karčovini zelo menjava vsled raznih selitev. Vse to je le deloma res. nikakor pa ne v
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Halje.)
Toda v njeno veliko začudenje se jc kralj pokazal izborne volje; blagovolil je pokusiti pojedino dvornih dam in prisedel k vojvodinji Etanpska, tako da je bilo očitno v očeh vsakogar, da še nikoli ni bila v toliki milosti kakor zdaj.
Baš v tem trenotku pa so javili, da se je vrnil Monklar.
»Prosite gospoda velikega pro-fosa, da pride semkaj,« je ukazal kralj.
In dodal je:
»Novico imam za dame: dvor se bo selil.«
Plosknile so z rokami.
»Kam pojdemo sir?« je vpraša-
lo	več tistih, ki so hrepenele po časti, nadomestiti vojvodinjo Etanpsko v njenem dostojanstvu.
»V Fontenblo. Jutri odidemo.«
Takrat pa je vstopil Monklar in prekinil vzklike, ki so sledili kraljevi novici.
»No, Monklar,« je zaklical kralj, >-ali ste zadovoljni? Ali ste vpepelili Dvor Čudežev?«
»Sir,« je rekel Monklar. »prosil bi čast, da se smem razgovarjati par minut z vašim Veličanstvom.«
Franc I. se je ozrl okrog sebe.
Dvorne dame so vstale z velikim šumenjem svile s svojih sedežev, poklonile se po strogem ceremonialu in odšle.
»Govorite!« jc rekel kralj, videč se samega z Monklarjem.
»Sir,« je rekel veliki profos, »tepeni smo.«
»Vi se šalite, gospod!« je vzkliknil Franc I. in prebledel.
»Jaz, sir, se ne šalim nikoli!«
»Res je, da še nisem videl smeha na vašem obrazu. A to, kar pravite, je tako neverjetno ...«
»Sir, nekdo nas je izdal.«
Nato je podal veliki profos popolno poročilo o napadu, o svojih odredbah in o tem, kaj jim je sledilo.
Kakor vselej, kadar ga je kaj nejevolji!o, je korakal kralj med tem semtertja, tako da je parket odmeval od rožljanja njegovih zlatih ostrog.
»Sir,« je dejal Monklar nazadnje, «upam,.da je stvar s tem preložena, zakaj potrebno je, da obdrži kraljevska avtoriteta zadnjo besedo ...«
»Ne, gospod,« ga jc zavrnil kralj, »stvar je s tem končana. Da se pokoravamo nasvetom fanatičnega meniha, ste me zapodili v aven-turo, ki me pokriva s smešnostjo. Poražen od rokovnjačev! Luč božja! Počemu imamo potem svoje polke? In vi bi radi ponovili to komedijo še enkrat? Jaz nočem tega! Ena lekcija nam zadošča popolnoma! Kaj hudiča nam je bilo treba pravzaprav, da smo hoteli vdreti v ta brlog! Vsi
kralji, moji predniki.^ so spoštovali privilegije beračev, čemu naj uvajam jaz to novotarijo?«
Nadaljeval je:
»Pustimo rokovnjače v miru, pa tudi oni ne bodo motili nas v našem vladanju. Eh, bogme, saj vem, da je trd oreh za velikega profosa, krotiti to podivjano prebivalstvo in ga držati v pravičnih mejah. Toda na vse zadnje nam je vendarle koristno! Rokovnjači strahujejo meščane. In
—	veste, kaj vam pravim, gospod veliki profos? Jaz za svoj del se bojim mnogo bolj meščanov in poštenega ljudstva kakor pa rokovnjačev.«
»Sir,« je dejal Monklar hladno, »vi ste gospodar. 1 oda rad bi prašal vaše Veličanstvo, kdo je tisti menih, ki ga je izvolilo pravkar omeniti?«
»Gospod Pe Lojola,« je dejal Franc 1. suho. »Saj ne boste tajili, da ste prigovorjali k naskoku na Dvor Čudežev pred vsem njemu na ljubo?«
»Pred vsem sem hotel ščititi kraljevsko avtoriteto,« je odgovoril Monklar, kakor da se hoče ogniti
naravnostnega odgovora.
»Je že mogoče, moj dobri Monklar. Vzemimo, da imate vi prav. Toda ponesrečilo se vam je; ne govoriva več o tej stvari.«
Veliki profos je ugibal na tihem, od kod prihaja kralju ta neobičajna dobrohotnost.
Nadejal se je prej izbruha divje
jeze.
A veliki izbruh se je bil izpre-
menil v majhno politično razpravico. -Kaj zlomka kani?« se je prašal
na tihem.
s Monklar,« je povzel kralj po premolku, »ali kaj skrbite ^za to, da mi najdete vojvodinjo Fontenblo-
ško?
Zdi se mi, da sem na
•»Da, sir. dobri siedi.«
»Hudirja!...«
»Zdi se mi, vsaj na sledi tistih, ki so spravili vojvodinjo iz Luvra.«
»No, kadar jih najdete, povejte mi.« je rekel kralj mirno. Zaradi vojvodinje pa se vam ni treba več vznemirjati: ona je že najdena. Sicer pa, Monklar, jaz odhajam jutri v Fontenblo. Ne pozabite mi poslati vsaj po enkrat na dan brzega sla. da me obvestite, kaj jc novega v Parizu. Idite zdaj, dragi Monklar... i(iitc
Veliki profos sc ie globoko naklon:! in odšel, misleč si:
»Rokovnjači zmagah, mlada vojvodinja najdena brez moje zasluge
 to je dvojen poraz. Kralj me ne
mata s seboj v Fontenblo. V nemilost sem padel!... Pojdimo se posvetovat z gospodom De Lojola!«
Drugo jutro zarana je vstal Aleš Lemahu ves vesel ter napravil skrb-no toaleto; hotel je iti h gospodu Monklarju po svojo nakaznico za tisoč tolarjev in jo odnesti še svežo h kraljevemu zakladničarju.
Lemahujeve misli so bile vse rožnate.
Med oblačenjem je delal natančen načrt, kako hoče uporabiti svojih tisoč tolarjev: kako si nabavi popolnoma novo garderobo, udobnejše pohištvo za svoje siromašno stanovanje in vse ostalo!
Na svoje neštete dolgove ni niti mislil.
Ko je bil gotov, je hotel oficir oditi in je ravno odprl vrata, kar trči ob žensko s črno kapuco na glavi, ki se mu je zdela čudrc znana.
»Ali odhajate?« nm }r rekla ženskn
»Vo}v«<1i^la Etanpska!« Je vz' kliknil Lemahu v sv..;™ srcu
N.o glas p.i ie dodal:
»Oprostite, milnsMjiva; namenjem z doma. in Ker |C moj opravek s’užben, mi ga m mo^oie prelomiti i«
Ohe! Niti takra* nc, če jaz želim?« je rekla ženska in spustila kapuco z glave.
To rekša, je stopila v stan^a-nje, porinila Aleša Lemahuja pred seboj in zaprla vrata.
»Ah, madam,« je vzkliknil oficir, » če bi bil vedel, da ste vi!... lo pač veste, da mi je vaša služba celo še svetejša od kraljeve!... 'loda izvolite sesti... čeprav ni vred«*n t» naslanjač, da počivale na njem!«
Naslanjač, ki ga je primaknil v ’ ■'dinji, je bil res ie jako raxtr-
“ " Toda Ana Pisle&a le »eifla «1 brez obotavljanj*.	^
meri, kot se jo skuša usiliti javnosti. Sicer pa spregovorimo o tem še svo-ječasno.
Iz Pirana — (Istra).
Preteklo nedeljo so imeli koper-ski socialisti neki izlet ki je bil namenjen v Poreč. Ko so prišli s paroli; ndom do obrežia jih je čakala laška kamor? .ledva so se hoteli izkrcati, se je nameravala podkupljena kamo-ra vreči v njih, in jih tako prisilila da so se vrnili v parnik, odkoder so jo videt pretečo nevarnost, hitro odku-ri!i. Polni jeze in srda so se nato podali v Piran, kjer se jim ni nič zgodi-.1 Nekateri so seveda demonstrirali in kričali z »abasso la camora di Pa-renzo«. Podali so se nato z dvema godbama na čelu, po nekaterih piranskih ulicah. Piranska marmaja je kakor besna tolpa drla za njimi, saj pametni ljudje so bili gotovo doma. Pri-šedši na neki trg. so se tam ustavili, in govoril je nato na zahtevo nekaterih ljudi neki »Zorzenov« in je s hripavim glasom nekaj razložil, da ga je bilo težko razumeti, kar je znamenje, da se je ta čučalitersocia-iist preveč alkohola napil. Sploh se je opažala velika klavrnost, odobravanja je bilo zelo malo. Nato so se podali na parnik, ki je te nesrečneže spravil na varno. Za socialiste bo to zopet žalostni zgodovinski dan, ki kaže, da slabo vozijo. Imeli so v programu mnogo dobrih točk (ne vseh seveda) a držali se jih niso. Delali so kar se je dalo, samo da bi zgolj iz strankarske strasti več ljudi privlekli nase, a tudi njim bo odklenkalo. To naj si zapomnijo tudi naše klerikalne pijavke. Z poštenjem in resnico se pride naprej, a z lažjo in goljufijo se propada. To bi morali socialisti ve-rdeti, a oni se za to ne zmenijo. Slovenci, spametujte se, čas je enkrat, 'da se zbudite iz spanja pravičnega. Novo usu.rov!jene narodno-socialne organizacije bodo vas edino rešile gotove pogube pretečih sovragov. Torej bratje složno vsi na delo, da bo počil prej ko mogoče dan svobode in pravice.
Dnevni pregled.
Vseučilišno vprašanje. Dne 14.
t. m. je proračunski odsek rešil zadevo italijanske fakultetne predloge. Za sedež je bil izbran Trst. V zbornici pa pride razprava težko pred poietjem na razpravo. »Edinost« pristavlja k temu poročilu: »Do tega Časa je seveda neobhodno potrebno, da se odločijo Jugoslovani napram načrtu za previdno in trezno taktiko in tako iz zta, kateremu se ni mogoče ogniti, pridobe za Jugoslovane vsaj nekaj koncesij.« Tako je! Po tolikem in tolikem času, pisanju, izcejanju brošur o vseučelišnem vrrašanju, po tolikih resolucijah političnih in nepolitičnih shodov — vsaj vaša delegacija premišlja, za kaj naj se odloči. In potem hočemo, da bi ostali Slovani nas podpirali — saj Vendar ne vedo, kako in v čem. Kaj hiičemo?
»Slovan« (mesečnik za književnost in umetnost). V februarski številki tega ilustrovanega slovenskega hsta nahajamo clvojebarvmli Ilustracij, in sicer barvni portret Ljerke Šramice ter Miramar; razen tega še reprodukcijo lepe slike Srečka Magdiča »Listopad«. Razen tega je dvoje pejsažer Tom. Križmana (S Save in drevored v Dalmaciji) in več slik z Balkana (Odrin, Solun, Trnovo itd). — Izmed pesmi posebej imenujemo liriko Hojakovo, ki se odli-
MIHAJLO SADOVEANU:
Krik.
(Konec.)
»Dober večer,« je dejal kovač; oni je odgovoril.
Orjak je prislonil svoje kladivo na nakovalo in skril roke v žepe svojih hlač; tako stoji pred bradačem.
»Kaj je? Kaj hočeš?« zavpije s hripavim glasom nad njim.
Ta molči in upre svoje oči na učenca. Kovač se ravnotako ozre tja, išče nato po žepih, privleče novec na dan in mu ga vrže.
»Pojdi in prinesi tobaka!«
Učenec je odšel.
»Kaj hočeš?« prične kovač znova.
Bradač molči, si zapne suknjo tesneje čez prsi. stopi na vrata in se ozre previdno na vse strani. Na to gre k orjaku, se mu nagne na uho in mu nekaj pošepeta.
Kovač obstoji kakor okamenel, žareče oči uprte v bradača, ki priki-muje brzo z glavo.
»Kako? Si-li videl?«
»Da - da - da ...«
»Sedaj, ta večer?«
»Da - da - da ...«
Kovač se skloni, vzdigne z desnico kladivo in zgrabi z levico klešče. nato pobeza po žrjavici, privleče iz nje žareče železo, ga položi na
kuje po poseorii lahkoti in gibčnosti. Premkovi Aforizmi« utegnejo izzvati odpor. Iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem« je posnetih več aforističnih izrekov, zlasti o Slovanih in pevcih-godcih. Listek je zelo bogat; zlasti je obsežna kritika omenjenega Finžgarjevega romana
Družbi sy. Cirila in Metoda je
poslal g. Alojzij Hofbauer, učitelj v Dolu 10 K. katere je nabral v Hof-bauerjevi gostilni v Hrastniku. V gostilni g ivana Rcclja v Št. Jerneju je na nekem sestanku nabral g. Fr. Schmit 53 K 79 v. V veseli družbi v gostilni g. Ig. Kovačiča na Idriji ob Bači je nabral pri domači zabavi g. slikar Tratnik od Sv. Lucije ob Soči 5 K 37 v. Zavedni fantje v Škofljici povodom ovrženih volitev so darovali 2 K 30 v. P vala! Podružnica C. M. v Mcienji vasi ima tudi zunaj svojega okoliša mnogo zvestih prijateljev. Ker se niso mogli udeležiti predpustne veselice, katere podružnica ni priredila, poslali so po njenem vabilu »vojno odškodnino« družbi C. M. gg.: Ft„ Dekleva v Slavni 5 K. Leopold Kraigher v Matenji vasi 5 K, J os. Do\gan v Postojni I K, Jos. Lavrenčič v Pcstojn. 5 K, F.. Gornik, postajenačclnik v Prestranku 5 K, Rusjan, Postojna 2 K, A, Cič, Prest:anek 1 K, Andrej Šmidu, Postojna 1 K, Iv. Zwolf 1 K, g. dr Fr. Trampuš, Postana je poslal 5 K ne 1 K, »ukor je c:!o pomotoma objavljeno.
Slovenci v Ameriki za družbo sv. Cirila in Metoda. Neumorno delavni pospeševalec C. M. družbe g. Louis Pirc v Clevelandu je poslal za C. M. podružnico št. 24. zopet 100 K. Pismo njegovo žari rodoljub-ja. »Človeka kliče vedno narodna dolžnost na delo,« piše. »Zadnji mesec nismo poslali ničesar. Bila je huda^ Treba je bilo nabirati za trpeče naše balkanske brate, katerim smo poslali 1700 K iz Clevelanda. Pri nas treba veliko narodne požrtvovalnosti, skrbeti nam je za ohranitev rodne zemlje in slovenskih otrok zoper turške navale sovražnih sosedov.« — C. M. podružnica štev I. v Novem Jorku deluje vrlo vspešno; njen tajnik g. Louis Andolšek je poslal 400 K čistega prebitka od predpustne veselice. »Bodite pozdravljeni,« piše, »da čutimo z Vami in Vašim delom ter Vas bodemo skušali tudi nadalje podpirati po svojih skromnih močeh.« »Razumem tudi Vas o razmerah sedanjosti, ko se bije brat slovenski zoper kruteža Turka na Balkanu«, piše trgovec Pogorelc v Chicagu, odpošljajoč družbi 100 K. »Vojna je gorje posebno revnemu ljudstvu in vsled draginje je pač prizadeta C. M. družba. Ko sem pokazal Vaše pismo v neki družbi, nabral sem takoj 2 dol. 15 centov.« Iskreno zahvalo in srčne pozdrave dobrim rojakom v Ameriki!
Podružnica C. M. za Matenjo vas in okolico ni priredila pretekli predpust veselice, ki bi bila vrgla C. M. družbi potrebni prispevek. Ker pa hoče biti podružnica materi družbi koristna, ker noče nositi na svoji slovenski zavesti očitka kake po-zabnosti ali nemarnosti, ker nikakor ne prenese, da bi vsi oni, ki bi se hoteli udeleflrt frake njen© prireditve Slovenstvu v spas, ne bili deležni prilike, da polože po njej dar domu na altar, razposlala je z ozirom na težko atmosfero in nabasane topove nevarnih sovražnikov prošnjo in »ukaz«, da se mobilizirajo naša kar-dela in oglase gromoviti topovi iz naših C. M. trdnjav v obrambo naše slovenske domovine. V vrste teh
naklo in ga započne z vso močjo obdelovati.
Veter se je nekoliko umiril, kakor z lahnimi vzdihi piše mimo mojega okna.
Kovač obstane.
»Vrag te vzemi!« reče z ognjenimi očmi, »včeraj si lagal...«
»Včeraj«, odvrne hitro in z ho-hujočim glasom mož z brado, »odkritosrčno! meniš, da govorim le tako, da mi daš? ...«
»Hm! Kje si stopil v hišo?«
»Kje? 'lu skozi vrata!«
»Odkritosrčno! Vidiš? To je, skozi zadnja vrata je všel...«
Kovač zgrbanči čelo in dvigne kladivo, bradač odskoči, kladivo pade na železo in ga začne tolči.
Hrust se zopet ustavi.
»Ti si videl? Na lastne oči?«
»Da - da - da...«
»Idi in prinesi mi steklenico tam le...«
Veter je bil deževne kapljice in šumljal v akacijah.
Mož z rdečim nosom je prinesel zeleno steklenico. Nobene besede ne slišim, vendar vidim orjaka dvigniti steklenico na ustnice in napraviti iz nje požirek.
Nato pomoli jo bradaču, ki nagne glavo nazaj in ostane dolgo, dolgo v tem položaju. Nato se zopet zravna, drži steklenico proti luči in jo zopet nastavi na ustnice. Ko odmakne, opazim, da je postal njegov
junaških slovenskih četašev so se priglasili gg.:	Miroslav	Ambrožič,
Postojna 1 K, Albin Ambrožič, Postojna 50 v, dr. Emil Vašek, Postojna 4 K, Matija Dolničar, rest. v Št. Petru 5 K, Gregor Demšar, notar v Ložu 10 K, K. Kanale v Prestranku 2 K, notar Jak. Kogej v Postojni 10 K. Drag. Kiauta v Landolu 3 K, Ferd. Kastner, Prestranek 5 K, Fr. Kovačič, orož. stražmojster v Postojni 1 K, Jos. Jurca, stražmojster v Postojni 2 K, Joško Bončina, orožnik v Postojni 1 K, Lud. Ditrich v Postojni 2 K, Alojzij Durjava v Rakit-niku 2 K, Iv. Arhar, postajenačclnik v Št. Petru na Krasu 2 K, inž. Kriva-nec v Postojni 1 K. Hvala marljivi podružnici, hvala dobrim rodoljubom !
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslala njena podružnica v Kranjski gori 31 K v spomin na umrlega svojega blagajnika pok. g. Iv. Hribarja. Darovali so gg.: notar Klander 10 K, dr. Tičar 10 K, svetnik Peterlin 5 K, Leop. Zore 3 K, upravitelj Levstek 1 K, ga. Pečar 1 K, g. Vidmajer 1 K. Na svatbig . Sauniga v Biljah je nabrala gdč. Zofija Saunigova K 20. Na gostiji g. Joška Slaviča z gdč. Ant. Puconja na Cvenu se je nabralo 8 K 8 v. G. Iv. Štoka v Tomaju pri Dutovljah je poslal 28 K 40 v, nabranih ob njegovem ženitovanju z g. Karlo Zlobec. — C. M. podružnica za Pivko je priredila 1. t. m. veselico v gostilni g. G. Geržina v Št. Petru na KraMi. Veselica je bila gotovo vesela, ker je trajala do sedmih zjutraj, bila je pa tudi jako dobro obiskana, ker je poslal g. blagajnik K. Mehora prebitka 360 K. Zahvalo izrekamo marljivi podružnici in rodoljubnim udeležencem, zahvalo in priznanje g. Geržini za izborno postrežbo in brezplačno prepustitev res krasne in prostorne plesne dvorane, posebno priznanje zasluži slavna mestna godba v Postojni, ki je pod spretnim vodstvom g. kapelnika Jos. Mazeja neutrudljivo igrala do ranega jutra
Mariborski slov. koledar. Zanimati širšo slovensko javnost za narodno mejo, v prvi vrsti pa za križe in težave Slovencev v Mariboru, je bil dokaj časa namen mariborskih Slovencev. Da se vsaj nekoliko seznani javnost s temi težkočami. smo izdali naš koledar, v prepričanju, da bo našel kmalu pot v širno našo domovino. A čudno! V Pragi, Sofiji. Belgradu, Budimpešti, Konstanci. Monakovem, v Strassburgu, Kolinu, Frankcbrodu. Gradcu, Zagrebu itd. je našel svoje ljudi, samo pri nas mu je usojeno, da ga ostane še par izvodov, najbrže za pasje dni. In potem naj nadaljujejo z veseljem, naj mu razširimo, kot to želimo, krog in ostalo vsebino. Ni ga sicer več mnogo, a sramota bi bila, če bi ostal le jeden zvezek. Kdor ga še nima, naj si ga naroči pri trgovcu s papirjem V. Weixlu. Maribor, Gor. Gosposka ulica. Poslati je za posamezni iztis 60 v; tudi v znamkah.
Drobiž iz Štajerske. Maribor. Cesar je podelil profesorju Luki Lavtarju tukajšnjega moškega učiteljišča, naslov in značaj šolskega svetnika. Minister za uk in bogo-iiiictKival ^ glavnim učLte-«ljem na istem učiteljišču, g. Jos. Schmorauzerja. — P r i S v. A n i župnija Makole, je ustrelil posestnik g. Matija Hajšek divjega mrjasca, težkega 180 kg. Strašil je že dalje časa po tamošnjem občinskem lovu, ter se lansko jesen tudi pridružil domačim svinjam, od katerih je dve oplodil. Zverjad je bila 1 m visoka g-TBcm.umL-ui .t~:rrinn |nr~r
nos moder in je dobil njegov obraz bakrenordečo barvo.
Potem postavi steklenico v kot, se približa kovaču, mu pošepeta nekaj na uho in stopi opotekaje se iz kovačnice.
Nemarno brede po •razmočenem blatu ceste in gre proti kraju, odkoder ie prišel. Sedaj omahne na desno, nato se zaziblje na levo stran, kakor bi ga nesel veter.
Kovač je ostal potopljen v misli. S kladivom v viseči roki stoji, izžgane ustnice napol odprte, in gleda z žarečimi očmi v ogenj. Hipoma začne jezno razbijati po naklu. Nato zopet preneha. pa znova premišljuje.
Naredi par korakov proti ozad-nji steni kolibe in pogleda skozi razpoke na hišo. V "i' še vedno žari rumeni lučnči s*iaj.
Vrne se nazaj, porine železo v žerjavico in vleče za mehov ročaj. Ogenj svetlo zaplapola, in kovačeva brada ter lasje se zalesketajo kakor baker.
Temno zre pred se. — Učenec se je vrnil. Njegov gospodar vzame tobak in ga vtakne v žep, nato prime za kladivo, zgrabi s kleščami žareče železo in jame znova razbijati po njem. Tudi učenec začne kovati in koliba se stresa v svojih spahih.
Hrum je ponehal. Orjak je. ostal zamišljen, s kladivom v povešeni roki. Obrne se k učencu, nekaj mu
in dolga l.SO m brez repa. — V Gornjem gradu je prišlo med dvema fantoma do pretepa, v katerega poteku je udaril jeden, Reter. tovariša z žeblji okovano prckljo po glavi in obrazu, ter ga hudo ranil. Reterja so zaprli. — V c e 1 j s k i okoliški občini je baje odložil svoj odborniški mandat dr. Iv. Benkovič. Njegov namestnik je učitelj Mihael Levstik. — Blizu Šmar-j e t e pri Celju se je ponesrečil delavec Miha Strančan pri nalaganju lesa. Natri si je lobanjo. — I z G o-m i 1 s k e g a v Lav. dolini poročajo, da je kupil tamošnjo dobro znano gostilno Metelanovo, g. Jože Frin-da, za 32.000 K. — V Š o š t a n j je prestavljen iz Konjic davč. asistent Gust. pl. Grutschreiber. — V Šoštanj se je naselil kot odvetnik »Nemec« dr. Karol Petritschek. — Iz Kozjega poročajo, da so dobil v Podlogu pri vlomu dva — šolarja, llletnega M. Koprivca in 91etnega J. Gračnerja. Prvič se jim je posrečilo. drugič pa so jih zasačili. — Šmarskega, kozjanskega in rogaškega okraja napredno politično in gospodarsko društvo, priredi dne 23. t. m. shode v Šmarju in Mesti-njah dne 2. marca pa v Št. Petru pod Sv. Gorami v Podsredi. — I z Maribora. Tukajšnjemu zdravniku dr. Franku sta umrla drug za drugim dva brata. Bila sta istotako zdravnika. — Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali razni dobrotniki 216 K 80 v. Srčen: Bog plati. — I z T r b o v e 1 j. Tri leta staremu otroku rudarja Fele, Frideriku. se je vžgala obleka, ker je prišel preblizu peči. Otrok je umrl, 33 let stara rudarjeva žena H. Mirt je skočila iz mostu v Savo ter utonila. Vzroke je iskati v vednih zakonskih prepirih. — V Št. liju nad Mariborom nameravajo zidati — protestantovsko cerkev. Načelnik kmetijske podružnice istotam je odložil svoje mesto. Splošno se pritožujejo ljudje, da primanjkuje slovenskih predavanj v tej podružnici. —
V	Gor. Radgoni so minuli teden prepeljavali huzarji steljo. Vrh kupa je sedel nek huzar-prostak, ki se je zvrnil raz voza. pri tem pa tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik in na mestu obležal mrtev.
Umor z maščevanja. Od 1.3. oktobra pr. leta so pogrešali lovca J. Pervveina iz Gollinga na Solnogra-škem. Kako da je lovec izginil, se ni dalo na noben način pojasniti, ker je bil Pervvein drugače spoštovan in čislan mož, ki ie živel v dobrih gmotnih razmerah. Predvčerajšnjem pa je drvarjeva žena M. Wic-ser orožništvu ovadila svojega moža, ki je skupno s svojim hlapcem Steinbergerjem lovca iz maščevanja umoril. Drvarja in njegovega hlapca je orožništvo aretiralo in oba izročilo sodišču.
Prijet tat poštnih nakaznic. Poštne oblasti v Parizu so predvčerajšnjem prijele pismonošo Peri-chono, njegovo ženo in nje ljubimca, ključavničarskega mojstra Cour-tryja. Cela štiri leta je Perichon kradel ooštne nakaznice in vrednostna pisma. Prijeli so ga ravno pri delu. Ravno je hotel z nekim kemičnim sredstvom zbrisati številke iz nakaznice ia jiii zamenjati z drugimi manjšimi. Kakor se je dognalo, je Perichon pokradel in ponaredil več tisoč poštnih nakaznic. Pri tem mu je pomagala njegova žena in njen ljubimec. Vse tri jo sedaj sodišče zaprlo.
Stavka kurjačev. Kakor se sliši, bodo kurjači na amerikanskih železnicah začeli stavkati v nedeljo zve-
reče in odide skozi zadnja vrata. Skozi temo in dež ga zasledujejo moje oči. Kakor senca bega po dvorišču. Približuje se k vratom. Kaj dela? Mislim, da se je zaklenil. Izgine v temi — pa se zopet prikaže, dvoje velikih, zasenčenih bitij skače okoli njega. Dvoje psov... Kaj namerava človek? Zopet stopa v razsvetljeno kovačnico — sam — s težkim kladivom v roki, nekaj reče učencu, odide nato na cesto in se plazi ob ograji. Učenec ostane v kovačnici, kovaje kos železa na nakovalu. Hrust brede po temnih ntlaku-žah in cestnem blatu, zavije v temno ulico — zapazim ga za hip na zadnji strani njegove hiše — nato izgine.
Glasni jesenski veter je bučal močneje in močneje in vrtinčil mrzle deževne kaplje iz širnih, nizko visečih oblakov na zemljo. Skozi njegov neprijetni trušč je donelo otožno, kakor bolestni vzkrik, zavijajoče tuljenje.
Nenadoma se je začela luč v kovačevi hiši premikati — zatemnila se je par hipov in se zopet prikazala sedaj na tem. sedaj na onem oknu. se obrnila, pa zopet osvetlila prvo okno, kakor v blaznem begu. Zdelo se je. kakor bi hrumeči jesenski veter prodrl v sobo in pihal luč na vse strani.
In glej nenadoma se odpre okno begoča luč je obsijala prestrašeno
čer. Predsednik društva kurjnčev jo baje naznanil, da je situacija brezupna.
Lakota na Ruskem. Po poročil« iz Petrograda vlada v samarski guberniji velika lakota. Vlada je dobil* prošnjo za hitro pomoč, ker ie 150 tisoč ljudi brez kruha.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Nesrečna gejšina ljubezen. Gej-, (japonske gospodične) v Tokiu plakajo in tarnajo; z vonjem rož napojem okraj mesta, kjer stanujejo, se ne oglaša več z veselim smehom in čebljanjem, kakor drugikrat, ampak je tih m žalosten. Masajo, katero je ljudstvo imenovalo najkrasnejšo gejšo in kateri so priznale tudi njene tovarišice prednost, se je zastrupila in umrla. Ker jo je zapustil i-gralec Matagiro. kateremu je bila z vso svojo dušo udana, ni iskala pozabljenja v blaznem razkošju, kakor njene tovarišice, ampak sklenila je kratko, zapustiti to dolino solz. In končala je svoje življenje prav* moderno. Zastrupila se je s cijanka-lijem. Svojemu ljubimcu je poslala pismo s sledečo vsebino:	»Predno
umrjem, bi ti še enkrat rada povedala. kako te ljubim in da ti — odpuščam. Matagiro je pohitel, kakor hitro je dobil pismo, k svoji ljubici, da bi jo še pravočasno rešil, toda dobil je ubogo Masajo že mrtvo na postelji, okrašeno s cvetlicami. Krasna Japonka je sicer vedela, da je cijankali strup, vendar pa ni slutila, da učinkuje trenotno in da ne nudi časa za dolgo ločitev. Vest o smrti uboge Masaje je eno izmed njenih tovarišic tako razburila, da se je tudi ona zastrupila. Prišla je velika množica žalujočih pogrebcev iu obe gejši so nesli v krstah, okrašenih s svilo in z zlatom, na poko-pališče. Njun grob so popolnoma zasuli s cvetlicami.
Ljubljana.
—	Občni zbor »Mladinska skupine narodne soc. Zveze« se je vršil v nedeljo 9. t. m. ob 3. uri pop. v društvenih prostorih v Nar. domu. Za ta občni zbor je vladalo veliko zanimanje, kar je dokaz velika udeležba na občnem zboru. Nad vst-značiino pa je, da so se tega občnega zbora hoteli s silo udeležiti tudi naši soc. demokratje. Navada je, da se občnih zborov udeleže le redni člani ali pa tisti, ki hočejo na občnem zboru pristopiti kot člani.
Zato smo radovedni, kakšna ljubezen do mlad. skup. N. S. Z. je pripeljala te ljudi. No, pa namen je precej prozoren. Zakaj so imely*člani soc. demokraške »Vzajemnosti« v nedeljo dopoldne sestanek, tudi vemo. Sklenili so namreč s silo priti na občr.i zbor in istega po njih navadi onemogočiti. Seveda so se zopet enkrat temeljito opekli ter so morali takol ob otvoritvi zborovanja oditi, odkoder so prišli. Ne čudimo se par zapeljan, fantom, ki so se dali zapeljati in prišli, pač pa resno obžalujemo odbornike »Vzajemnosti«, da vodijo mladino na taka zborovanja z namenom, da bi se prete-paiL Res žalostno je to. da se slov. mladina pri SOC. demokratih tako* vzgaja. Sicer je pa bil to samo strah pred ustanovitvijo organizacije za narodno mladino in lahko rečemo, da je ta strah tudi opravičen, saj ima mlad. skup. N. S. Z. že nad 100 članov, med tem ko soc. dem. še do sedaj niti polovico tega niso dosegli. Da pa gospodje ne bodo mi-
rnoško obličje, in dvoje iz svojih jam izstopivših oči se je oziralo iskaje na temno dvorišče. Toda psa sta spodaj jezno renčala ..
Prepadeni obraz je izginil, okno se je zopet zaprlo, in luč je znova začela letati, kakor bi jo podil, mirno oken.
Hipoma je ugasnila. Hiša se je videla kakor izumrla. Dolg. neprestan krik. slaboten, kakor bi ga nesel vet.^r .. Ne vem, ali se mi je takole dozdevalo, ali sem ga čul v istini? O tem ne bi mogel dati nobenih podatkov.
Miša je ostala ten.ua pod naletavajočim, mrzlim, jesenskim dežjem, akacije so šuštele hihko ia otožno, kakor vrbe žaluike na pokopališču.
Predno je zasinilo julro, sem se odpeljal v svojem z usnjem pokritim vozom dalje. Konji so me vlekli brez cilja po neznanih, dolgih potih.
V	onem mestecu nisem bil odsihdob več, tudi na njegovo ime sem pozabil.
Ui vendar, čestokrat se spomnim hrusta z volčjimi očmi. bakre-nolaso brado in izžganimi ustnicami. V marsikateri mračni jesenskf noči slišim otožno vetrovo šumlja-nje. tožeče bučanje, kakor zategnjeni glasovi rogov, ta drama brez konca mi pride na misel.
slili. da se jih kdo boji, bo N. S. Z.
V	kratkem sklicala javen mladinski shod in takrat bodcio gospodje lahko prišli in povedali svoje strašne občutke pred naraščanjem N. S. Z. — Točno ob 3. liri je otvoril občni zbor tov. Kotnik ter na kratko omenil pomen mlad. skup. Tov. Matjašič je poročal o delovanju priprav, odbora ter bodril mladino k združitvi. Tov. Matelič je podal denarno stanje mlad. skup. 0 tretji točki »Pomen in stališče mlad. skup. je govoril predsednik N. S. Z. tov. Juvan ter je navzoča mladina z navdušenjem pritrjevala njegovim izvajanjem. Pri nato vršeči se volitvi sc* jc izvolil sledeči odbor:	Kotnik
Pran, Matelič Miroslav, Matjašič Rado, Trampuž Ferdo, Premk Alojzij, Jugovič Anton, Smirajc Jakob, Tavčar Albin, Kerne Rihard in Kemperle Ciril. V odboru sta tudi člana glavnega odbora tov. Repovš in tov Cerny. Sklenilo se je še več važnih stvari glede poslovanja, ter je marsikateri izrazil to ali ono željo, kar se bo gotovo vpoštevalo. Potreba bo veliko veliko dela in raznih sredstev in odbor N. S. Z. bode gotovo storil vse, kar mu bo le mogoče. Potreba pa je tudi vsestranske podpore slovenske napredne javnosti in smo prepričani, da bode vsakdo, ki ima resno voljo pomagati slov. mladini, pomagal na ta ali oni način. Našim fantom v N. S. Z. pa kličem:	Neustrašeno naprej,
vstopajte in agitirajte za edino vašo strokovno organizacijo N. S. Z.
— Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko v Ljubljani«. V sredo dne 19. t. m. se vrši ob 6. uri zvečer v predavalnici deželnega muzeja (dohod Bleivveisova cesta) občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko«.
— Umrl je v soboto zvečer gospod K o m a n Benedikt, uslužbenec ‘deželne bolnice. Pokojni je bil zaveden narodnjak in ker se ni hotel ukloniti klerikalnemu terorizmu, so ga klerikalci preganjali na vse mogoče načine.
— Predsedstvo Narodne socialne zveze vabi člane, da se udeleže pogreba pokojnega tovariša B. Komana, ki se vrši danes, v pondeljek. ob pol 5. uri iz deželne bolnice.
— V mestni klavnici se je zaklalo od 2. februarja do 9. februarja t. L: 63 volov, 4 biki, 8 krav, 202 prašiča, 123 telet, 2 koštruna, 5 koz-ličev. Vpeljanega mesa je bilo 300 kilogramov. Zaklane živine se je vpeljalo: 1 govedo, 22 telet, 6 kozličev.
— Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek, za nepar z gostovanjem ga. Ili-čiča iz Trsta priljubljena opereta »Grof Luksemburški«. Kapelnik gospod Niko Štritof. V sredo ob pol 8. »Red iz nravnosti« kot kronska predstava. V četrtek se ponovi »Grof Luksemburški« za par.
— Rodbinski koncert Slovenske Filharmonije, ki se je vršil včeraj v veliki dvorani hotela »Union«, je bil razmeroma dobro obiskan. Skoraj V! e mize so bile zasedene. Slovenska Filharmonija je podala pod vodstvom gospoda kapelnika Hrazdire lep program. ki j,e nudil obilo umetniškega užitka. Koncerti bodo poslej vsakih 14 dni in zaslužijo, da jih naše občinstvo v obilnem številu poseča.
»Kinematograf idosk. Danes je zadnji dan tragedije »Oče« z nedosegljivim italijanskim igralcem Er-mete Zacconi. Vsebina, režija in igra vzbuja pravo senzacijo. Gaumontov tednik z najnovejšo modo, ki je ve-le zanimiv. Veseloigre v tem sporedu so izborne. Jutri: Dolarska princesa.
— »Red iz nravnosti.« V slovenskem gledališču smo videli snoči »Red iz nravnosti«. Kot debutant je nastopil gospod Šest. Imeli smo priliko videti gosp. Šesta spomladi na odru v »Areni«, ko je nastopil v »Ljubimkanju« kot gojenec Skrbinškove dram. šole. Od tedaj je bil gospod -est na Dunaju in se je v marsičem J?r,nn- Kazal je že takrat med raiSnn naive£ talenta in njegov vče-dohiln „l?ast°P Je pokazal — da bo dališče v°n^nsko a,i kako dru£° 8le-
je svojemu poklicu z vseTmladim navdušenjem. To je iepo “
do uspehov. Igra »Red iz nravnosti« je znana. Junaku te igre se prilika, da se izkaže. Gospod Sest ie svojo vlogo izborno obvladal — v najbolj napetih trenotkih se je brez dvoma pokazal velik talent. Občinstvo, posebno dijaštvo, je navdušeno
' k>. delom igri, deloma gospodu Sestu. Po drugem dejanju je prejel debutant dvoje vencev. Splošno je včerajšnja predstava imenitno uspela. Vloge so bile prav srečno razdeljene in vsi igralci so bili pri dobri volji
uspeh ni mogel izostati. Hvaliti bi toorali vse po vrsti. Revna beseda na odru se pri nas že nerada sliši — a srmči se je poslušalo z nekako posebno pozornostjo, dasi je »Red iz Kovnosti« že nekoliko star — zato
vendar še danes veljaven. Poliva-
li	moramo gospo Danilovo in gospo tt,’kšekovo — pa tudi Vero Šetri-
lovo in Kreisovo. Izborne nastope sta imela gosp. Skrbinšek in Buk-šek — konferenca je zelo dobro uspela, za kar gre pohvala vsem profesorjem. Tudi sluga. Molek, je bil zopet v elementu. Gledališče sred-njcpolno — lože prazne.
Trst.
Velika nesreča na cesti. V soboto okoli 9. zjutraj se je pripetila v ulici l.azaretto pretresljiva nesreča. Tramvaj je vozil z navadno hitrostjo po omenjeni ulici. V tem času pa je stopila iz neke mesnice stara ženica z mesom, ki ga je kupila. Šla je nekaj časa po trotoarju, nato pa je nanagloma krenila na tramvajski tir v hipu, ko je bil tramvaj par metrov za njo. Tramvajski vodja je pozvonil in hitro ustavil električni tok. Toda bilo je prepozno. čeprav je bila pozornost tramvajskega vodje tako velika. Tramvaj ni mogel obstati tako naglo, podrl je starko na tla ter jo potegnil s seboj. Ko se je tramvaj ustavil, se je nabralo na prostoru nesreče vse polno občinstva. Nesrečnica je bila popolnoma stlačena pod vozom, tako, da se je videlo izpod njega samo malo smrtnobledega obraza. Da so jo spravil izpod voza, morali so potisniti tramvaj nazaj. Grozen prizor se je nudil očividcem. Ženica je bila vsa zmečkana in je malo več dihala. Odnesli so |o v bližnjo vežo in poklicali zdravnika. Najbrže je že izdihnila. V tem hipu nismo izvedeli imena ponesrečenke.
Kako Je s postiljonl. Poroča se nam: Ker g. Dolenc ni mogel spraviti vseh postiljonov naenkrat stran odpušča sedaj počasi po enega, po dva. Se že dobi kak izgovor. Ker so postiljoni organizirani, jih hoče na ta način odpraviti. Ravnatelj Dolenc ima tri zagrizence, ki mu pomagajo. Poznamo jih dobro. Nadzornik pa je Italijan, ki ne zna slovensko. Mi pa hočemo slovenskega nadzornika. Ako nc bo kmalu bolje, bomo odločno nastopili.
Veliki ljudski koncert priredi pevsko društvo »Trst« dne 2. marca ob 11. uri dopoldne pod spretnim vodstvom gosp. skladatelja prof. V. Mirka v veliki dvorani »Narodnega doma.« Da bode omogočen vstop vsem. Je sklenil odbor brezplačno vstopnino. Vspored objavimo pravočasno.
Ne razdirati, ampak združevati je naš namen. Če opozorimo na kak škodljiv izrodek v našem narodu, že zagledamo v »Edinosti« masipo tiskane črke: »razdirajo, cepiti rfas hočejo, nas, ki smo živeli zmerom v sbgi in edinosti.« »Edinost« ima narod za nezaveden in si. misli, da bo na ta način nasprotniku najlahkeje ostrigla peruti, in potem delala zopet, kar bo hotela. Toda to bojno siedstvo. ta hinavska pretveza je bila dobra morda pred nekaterimi leti. Narod pa se ne nahaja na isti stopnji kakor nekdaj — to bi bilo dovolj žalostno — ampak napreduje dasiravno počasi. Zato tržaški Slovenci ne verjamejo več vsega, kar prinaša »Edinost«. Celo najnezaved-nejši v naših vrstah so izprevideli, da ni vse zlato, kar prinaša »Edinost« v svojih predalih. To opazimo najbolj sedaj, ko se vrši potefg&a med »Dnevom« in »Edinostjo«. »Edinost« bi po vsej sili hotela, da bi smatrali tržaški Slovenci »Dan« za razdiralca. Tržaški Slovenci pa tega nočejo verjeti. Kajti »Dan« še nikdar ni hujskal h kakšnemu razdoru, ampak je poživljal Slovence, da nastopijo ostro in združeno proti nasprotnikom, da naj se neprestano delajo v prospeh našega naroda. Toda »Edinosti« je to preveč; jezi se proti radikalizmu »Dneva«. Ona bi pač želela, da bi bil vsak časopis takšen kakršna je ona. Poudarjamo, da bomo nastopali, kakor do danes tudi zanaprej odločno, radikalno in brezobzirno za pravice slovenskega naroda. Bojevali se bomo pri tem tudi proti nazadnjaštvu in gnilobi v narodu samem, kajti le na ta način bomo prišli do svojih pravic. Z združenimi močmi moramo korakati v boj proti zatiralcem.
grem malo ven poslušat zvonenje zvonov. Veliki zvon mojega in Tvoje fare patrona razlegal se je tako ža-lastno, da mi je takoj šinila misel »Ubogi Miklavž, kaj pa, ako boš danes z županom Cibaškom pri sodniji pogorel?« Kmalu popoldan raznesel se je glas: Črnuški župnik in župan sta bila danes obsojena s sodnimi stroški vred milostno vsak 20 kron.« Hotel sem Te že prej opozoriti, kako se ravnaj — pa vidiš, da imam vedno premalo časa, posebno pa sedaj, ko moram vedno ljube denarce šteti, koliko dohodkov so mi prinesle razne veselice mojih mladih čukov v predpustnem času. Kot sosed imel sem za Tebe pred sodnijo dve reči pripravljene in sicer: »Naredil bi se čisto nedolžnega — mili, žalostni pogled, kakor znam jaz, ali bi pa poprosil, da naj preiščejo Tvojo živčno bolezen ali pa bolezen v glavi.« Gotovo bi bil prost! Sicer si pa imel dve priči kot zagovornika, namreč Mihelnovega Mukita in Pavliho Pečarja iz Nadgorice, katera dobro znata kimati, akoravno ne speta. Ljubi Nikolaj! Bodi potolažen! Imaš povsod samo dohodke kakor jaz. Plačala bodeta z županom lahko, saj sta povišala občinsko naklado na 50 procentov. Imel bi Ti še mnogo nasvetov in izgle-dov poslati na Černuče, pa naj zadostuje za danes. Drugič več. O moji fari Ti nimam nič kaj posebnega sporočati. Mladi Čuki veselo prepevajo po noči. Tudi so tako že po-gumiu, da prihajajo kukati pod razna okna. Sovraštvo med marinaricami in med njimi je minilo. Saj veš, zakaj? Kmalu pridejo tudi Tebe po noči razveselit. Noč se jim je tako priljubila, da so si ustanovili ponočno stražo.
Ker si zadnjič o moji sedanji prijateljici in o ponesrečenem dogodku pred notarjem na Črnučah omenil, Ti povem, da je sedaj postala ona moja telesna, farovška, kuhinjska straža, ter da namerava predstavljali v postnem času »Johanco i/ Vodic«. Kaj ne da. nekaj bode že neslo. Vsak dan romaš skozi Ježico v Ljubljano. Vprašaj po nji. Mogoče pride tudi na Černuče.
Alešov atek se tudi nekaj kujejo. Pravijo, da bodo odložili čast purgermajstra pred Veliko nočjo. Hudomušneži pa pravijo, da se bi« žajo občinske volitve in teh se Alešov ata zboji. Tudi mrmrajo, kedar pridem kaj použit, da sem hinavce zbral za katoliške oziroma občinske može. E, saj veš, korita vsem diše. Konečno Te vprašam, kedaj boš torej tvoj dogodek pred sodnijo v »Domoljub« in »Slovenca« poslal? Gospa Kordinova je začela tudi »Dan« prebirati. Gotovo se je prepričala, da omenjeni list resnico piše, ne pa kakor katoliški »Slovenec« in »Domoljub; toraj bode treba slednjič mojo oštarijo prestaviti.. Ne vem. kje se bode zopet kaj dobivalo?
Končam moje pisemce ter Te pozdiavljam
Tvoj
Šmonca.
ki ga je našel na savskem mostu Lipe Figi.
Predagi mi g, sosed Miklavž. Jako me je v torek opoldan vznemiril klic moje kuharice, da naj
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 16. februarja. Reuterjev biro je dobil poročilo iz diplomatičnih krogov, da se konferenca poslanikov peča z naznovejšlml prošnjami Turčije za intervencijo velesil v prilog miru. Dalje se peča tudi o medsebojnem razmerju Rumunlje in Bolgarije.
VTIS »FREMDENBLATTA« V BEL-GRADU.
Belgrad, 16. februarja. »Samouprava« javlja zadovoljnost glede izvajanj »Fremdenblatta«. ki govori o geslu Balkan balkanskim narodom ter priznava, da so balkanski zavezniki popolnoma sposobni, da svoje zadeve sami uravnavajo. »Samouprava« pristavlja, da so tudi sposobni edinost vzdržati in na tej podlagi se razvijati in braniti se proti sovražniku.
SPLOŠEN NAPAD NA DRINO-POLJE.
Belgrad, 16. februarja. Iz Slivena prihajajo vesti, da v Drinopolju vedno izbruhajo požari. V sredo ob 4. popoldne se je začela velika bitka med bolgarsko-srbskimi četami in Turki pri reki Tundža. Bolgari in Srbi so se približali Tundži na 1500 metrov. Srbi so zajeli telegram šukri-paše, v katerem sporoča, da ima Drinopolje samo še za pet dni hrane. Prične se spjp&u naoad na Drinopolie.
SPLOŠNA SITUACIJA.
London, 16. februarja. Tu se položaj silno pesimistično presoja. Delo poslanikov gre zelo počasi naprej. Vse vesti, da bi se bile velesile domenile zaradi Skadra, so neresnične.
POLOŽAJ V SRBIJI.
Belgrad, 16. februarja. Pašič je imel sejo s člani radikalne stranke, ki so opozorili na mišljenje najširših ljudskih plasti. Narod hoče, da dobi Srbija vse one kraje, ki so jih srbski junaki osvojili z orožjem in katerih osvojitev so plačali s svojo krvjo. Ako vlada v tej točki odneha, bo imela opraviti z nezadovoljnostjo naroda, kar bi utegnilo Imeti za vlado najneprijetnejše posledice.
VELIKA NOVA ZMAGA BOLGAROV.
London, 16. februarja. Listi potrjujejo vest, da se je vnela pri Bula-jlru bitka, v kateri so Bolgari dobili veliko zmago. V boj je poseglo tudi turško in grško brodovje.
Podrobnosti o bitki so sledeče: Tekom boja so Bolgari se začeli umikati — kar pa je bila le zvijača, da bi Turke dobili v past. Turki zvijače niso zapazili in so prišli tako v zasedo. Pomotoma pa je streljalo turško brodovje na svoje lastne čete, ki so tudi od te strani trpeli velikih škod. Bolgari so zavzeli mesto Bulalr z bajonetnim naskokom.
Pomen te zmage je silno velik, ker Bolgari zadobe s tem možnost napasti utrdbe, ki zapirajo pohod na mesto Galipolje in na dardanelske utrdbe.
Pariz, 16. februarja. Listi poročajo iz Petrograda, da zunanje ministrstvo celi položaj zelo pesimistično presoja. Glede Albanije in njenih meja vladajo med Avstrijo in Rusijo nepremostljiva nasprotja, in se v tej smeri še ni prišlo niti korak naprej.
V	ALBANIJI GROZI VSTAJA PROTI SRBOM.
Belgrad, 16. februarja. V Albaniji se pripravlja nova vstaja, ki grozi izbruhniti na spomlad. Okolo Djako-vic in Bitolja je polno band organiziranih, ki so s svojim delom že pričele. Tolpe so silno dobro oborožene in z vsem preskrbljene. (Bog ve, kateri dobrotnik jim je vse to dal?!) Srbska poveljstva zahtevajo ojače-nja in so odločna, da vsak upor v kali zadušijo.
SCHUHMFIERJEV POGREB.
Dunaj, 16. februarja. Ob lepem viemenu se je vršil pogreb državnega poslanca Schuhmeierja. Pogreba se je udeležila velikanska množica ljudstva. Po ulicah in po cesti šest kilometrov daleč je stala množica m delala špalir sprevodu. Udeležencev je bilo nad 500.000. Red po ulicah in pri sprevodu je bil vzoren in nikjer se ni zgodil niti najmanjši nered.
TUJCI V DRINOPOLJU.
Sofija, 16. februarja. Glede zaščite tujcev v Drinopolju se javlja, da se bo dovolilo vsem onim, ki bodo imeli dokumente od svojih konzulov, da zapustijo Drinopolje in da pojdejo na katero mesto jim bo ljubo.
UNIČENA TURŠKA KR&ASiCA*
Sofija, 16. februarja. Turška križarica »Asser II Tevflk«, ki je podpirala polzkušeno izkrcavanje pri Podimi, je zadela ob mino ter zado-bila nevarnih poškodb, kar jo je oviralo v teku. Oddelek bolgarskih ladij, ki so polagale mine, jo je z močnim obstreljavanjem popolnoma razdejal.
Sofija, 16. februarja. Del za prevažanje moštva določenih turških ladij le bil po ponesrečenem poizkusu Izkrcavanja pri šarkeju vsled silnega ognja s strani bolgarske artilerije uničen z moštvom vred.
NOVA BITKA.
Carigrad, 16. februarja^ Tu se širi vest, da se bije pred Čataldžko linijo nova velika bitka med Turki in Bolgari.
CENZURA V CARIGRADU.
Carigrad, 16. februarja. Turški list »Ikdam«, ki je prinesel članek, v katerem slika položaj na bojišču za brezupen in očita vladi, da vara ljudsko upanje, je bil suspendiran in proti izdajatelju se je uvedlo sodno preganjanje.
POLOŽAJ NA BOJIŠČU.
Carigrad, 16. februarja. Uradno poročilo javlja, da so se Bolgari utrdili v liniji Midia-Rodosto.
NOVE INŠTRUKCIJE ZA HAKI-PAŠO.
Carigrad, 16. februarja. Porta je danes dala poslaniku Haki-paši novih inštrukcij glede pridobivanja velesil za intervencijo v prilog miru.
TURŠKO POROČILO O ZMAGAH.
Carigrad, 16. februarja. Uradno poročilo pravi, da je 14. t. m. napadlo 16.000 Črnogorcev z močno artilerijo utrdbe Taraboša in Brdice. Turki so se hrabro branili, tako, da so bili Črnogorci prisiljeni, se tako hitro umakniti, da so izgubili šest topov. Okolo 3000 Črnogorcev je baje mrtvih in ranjenih.
RADI MEJA ALBANIJE SITUACIJA
ZELO ZELO KRITIČNA.
Pariz, 16. februarja. Posebni telegram iz Londona prinaša poročilo o konferenci poslanikov, ki je razpravljala o mejah Albanije:
Situacija je skrajno kritična. Konferenca ni prišla do nobenih rezultatov in je v tem oziru doživela popolen fiasko.
Stališča Avstro-Ogrske in Rusije sta si diametralno nasprotna. Avstro-Ogrska zahteva za bodočo »neodvisno« Albanijo Peč. Prizren, Ohrid, Skader in Janino.
S tem pa Črna gora, Srbija in Grška absolutno ne soglašajo.
Ruski poslanik pa je izjavil, da se glede meja ne spušča v nobeno diskusijo več. Peč, Prizren ima dobiti Srbija, Črna gora pa Skader.
Zato, da bi dobili poslaniki od svojih držav novih inštrukcij je bila konferenca preložena. Vendar pa siti aclja ne pripušča nobenega upanja in je kar najbolj kritična.
IZGON IZ CARIGRADA.
Carigrad, 16. februarja. Večje število Bolgarov je bilo od tu poslanih v Malo Azijo. Mnogo Grkov je bilo izgnanih. Število izgnanih Grkov ir. Bolgarov znaša več sto oseb. Vlada je tudi sklenila, vse Grke na Galipoliju in Dardanelah izgnati.
»hamidie« Čaka morska
BITKA.
London, 16. februarja. Angleška vlada je izdala ukaz, da mora turška križarica »Hamidie«, ki je priplula na otok Malto, takoj odpluti iz pristanišča. Ladja je popravljala poškodbe, ki so ji jih povzročili grški torpedočolni. »Hamidie« zapusti okolo 10. ure pristanišče. Na morju križajo in čakajo na »Hamidie« grške torpe-dovke in ena vojna ladja, tako, da pride na odprtem morju do boja med turško križarico in grškimi ladjami.
TURŠKE FINANCE.
Carigrad. 16. februarja. Vladi se je posrečilo dobiti toliko denarja, da plača najnujnejše potrebe ter da izplača zaostale plače uradnikom.
KAJ SE VRSl NA DUNAJU.
Dunaj, 16. februarja. Danes je bila pri ministru zunanjih zadev ministrska seja.
»ALBANIJA, SRBIJA IN AVSTRIJA.«
Belgrad, 15. februarja. Včera) je izšla brošura »Albanija, Srbija in Avstrija«. Zatrjuje se. da je pisec minister Stojan Protič. Pisec pravi, med drugim: Skozi 14 stoletij ni Albanija pokazala sposobnosti, da bi postala i^eodvisna država. Albanci se niso nikdar povspeli nad plemenske udružitve; vselei so bili tuji pla-efcnljd te	ni	raed	njimi po-
javila resna avtoinistična borba. Nadalje dokazuje pisatelj na temelju dokumentov, da je idejo avtonomije Albanije najpreje izprožila Italija. dočim se ji je Avstrija protivila, ker jc Italija z avtonomijo hotela izpodkopati vpliv Avstro - Ogrske. Sedai se je stvar preokrenila. Sedaj skušajo nepriiatelji zanesti razdor med Srbe in Bolgare. Toda ti poizkusi se bodo izjalovili, ker istovetni interesi vseh Balkancev so pogoj in temelj za čvrstoče balkanske zveze. Ako je Avstrija intervenirala za Srbijo v srbsko - bolgarski vojni, je bila to v zmislu tajne konvencije iz leta 1881. njena dolžnost, ako že ne kesanje, da je Srbijo nepripravljeno potisnila v vojno. Očitanje, da je Srbija vazal Rusije, bi se prenehalo ponavljati samo v slučaju, ako bi Srbija postala vazal neke druge države. Položaj Srbije je najtežji na Balkanu. To ima za posledico notranje neprilike. veliko nervoznost in razdražljivost. Vendar pa je Srbija modro z vojno razbila izolacijo, odstranila naklo in bo sedai v čvrsti slogi z zavezniki in s simpatijami Rusije vztrajala na potu napredka, dočim bo Albaniji, ako pride do njene ustanovitve, usojeno nemara prav kratko življenje.
Proces proti pariškim avtoapačem.
(Dalje.)
»Prav nič niste galantni, pravi
predsednik sodnega zbota in konča: zaslišanje Reinerta.
Nato je zaslišan Jourdan, katerega so izobčili iz Genove kot nevarnega anarhista. Jourdan je nato odšel v Pariz, kjer je bival pod raznimi imeni v različnih ulicah. Ko so ga aretirali, so našli pri njem dva samokresa :n vse orodje, kakršnega potrebujejo roparji za svojo »obrt«. Calleunir se je skril po atentatu v Chantillyju pri Jourdanu, ki mu je pozneje pomagal pobegniti.
Jourdan vse to prizna, trdi pa, da ni vedel, da je Callemin morilec in ropar, kar pa Callemin potrdi!
S tem so zaslišanja obtožencev končana.
Za glavnimi osebami pridejo na vrsto komparsi — priče. Prva priča je M. Normand. lastnik ukradenega avtomobila. S pomočjo tega avtomobila so bili izvršeni umori in ropi. Mistcrijozni avtomobil je neko noč izginil iz garaže in čez nekaj dni na to so ga neznanci - tatovi vrnili blatnega in okrvavljenega. Zaslišijo sc šoferji, gospa Destvillerjeva in ljubica Carrougova Mme Belardi-jeva.
Nato se zaslišita priči tragedije v rue Ordener: M. Utruy, podrav-natelj banke Societe Generale, doktor Paul, ki je zdravil Cabega v bolnišnici. Cabega sta zadela dva projektila: prvi v prsa, drugi v vrat; šofer Mathile je bil ustreljen z dvema projektiloma, pomočnik Ceriso-!es je bil težko ranjen od treh strelov; Jonin je bil ubit s tremi streli.
Sledi zaslišanje glavne priče, Cabega. Stopi v dvorano, oblečen v črno obleko. Bled je. toda stopa energično skoro do obtožencev. S par besedami pove podrobnosti atentata. Na oglu rue Ordener sem zapazil avtomobil, nisem se brigal zanj. Napravil sem neka* korakov, kar stopi pred me neki mož in me ' dvakrat ustreli v prsa. Padel sem.«
»Obrnite se.« pravi predsednik sodnega dvora, »ali poznate med obtoženci napadalca?«
Caby se prav nič ne razmišlja in z energično kretnjo roke pokaže Dieudonneja.
»Ta je oni... Prisegam... Ta |e streljal name.«
Dieudonne je vstal in vzkliknil: »Dobro me poglejte?« »Pomislite in presodite dobro,« pravi predsednik sodnega dvora, ->vaše pričevanje je važno, obsodi lahko človeka na smrt.«
»Ta je oni, ta je oni pravi in nihče drugi, prisegam!«
»Ali ste slišali Dieudonne?«
Dieudonne takorekoč zabode svoje črne oči v Cabega. Drži se ograje in kliče s temnim glasom:
»Gospod Caby, drugič sva kon-frantirana. Ne dvomim o odkritosti vašega pričevanja. Prisegam, da vas ne sovražim... Da, ne bom vas sovražil. četudi bi morala moja glava pasti pod nožem giiljotine. Pravim vam pa čisto kategorično in formalno, da vas nisem napadel. Prisegam tO V.2. g!2V0 muič žene in jnOTlh otrok. Najsibo rezultat vašega pričevanja kakršenkoli, meni tega vest ne očita in umrl bom za zločin drugega človeka.«
Cabv odgovori še vedno z ledenim glasom:
»In vendar ste moj morilec. Prisegam to na glavo moje vnukinje«.
Zagovornik Moro Giaferri:
■-------------------------------v,-----
»Gospod Cabv se je dvakrat zmotil, dvakrat je spoznal Gartnerja kot svojega morilca. Gospod Caby, strašno zmoto imate na vesti«.
In oba moža. morilec in žrtev se gledata iz obličja v obličje med grobno tišino prenapolnjene porotne dvorane.	(Dalje.)
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inseren« v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovlrje, planine, avtomate, granofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljnb-Ijana-Glince 92.
Išče se prijazno stanovanje s
sobo in štedilnikom za takoj. Kdo, pove »Prva anončna pisarna«.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 7. febr. do 14. febr.
	Cene v kronah	
	od	do
1 kg govej. mesa I. vrste	1-80	2-—
1 . . . H. .	1 60	1 80
1 . . . HI. .	1-50	1-70
1 „ telečjega mesa . . .	1-80	2-—
1 , prašičj. mesa (svež.)	2-	2-20
1 . . (prek.)	2-20	2-40
1 . koštrunovega mesa .	1 40	1-50
1 » masla		2-60	2-80
1 . masla surovega . .	2-40	2-80
1 , masti prašičje . . .	210	2-16
1 . slanine (Spelia) sveže	1-92	u,- —
1 , slanine prekajene	2--	2-20
1 . sala		1-92	2-
1 , čajnega masla . . .	3-20	3.80
1 . margarinskega masla	2-20	—•—
1 jajce 		—•08	-09
1 liter mleka		—■20	—•22
1 . posnetega .	— 08	— 10
1 . smetane sladke . .'		•		_ .
1 . „ kisle . .	•90	1 —
1 kg medu 		1-40	1-60
I piščanec		1-20	1*60
1 golob		-•40	-•50
1 raca		1-80	2*20
1 gos		5'5(	6 —
1 puran				—•—
100 kg pšenične moke št. 0	3540	—•—
100 . , . , 1	35--	—•—
100 . . , , 2	34-40	— •—
100 . . . , 3	33 70	—•	
100 . „ . , 4	32 70	—•—
100 . . . . 5	31 80	—■	
100 . . . . 6	31-30	
100 . . . , 7	2850	—•	
100 . . „ . 8	18-	—•	
100 . koruzne moke . .	26'—	—-•
100 , ajd. moke 1. vrste	48-—	—•
100 . . , 1L .	46 —		•	
100 , ržene mokt\ . .	—•—	—•	
1 1 iižola		-•28	-•40
1 „ graha .....	-•36	— 40
1 „ leče 		—•40	—■48
1 „ kaše 		-•28	-•30
1 „ ričeta		-•26	- '28
100 kg pšenice ....	23-	23 50
100 „ rži		22 —	22-50
100 „ ječmena ....	20 —	21-_
100 „ OVsa		23--	2450
100 „ ajde		22-	23 —
100 „ prosa belega . .	—•—	—■—
ICO „ „ navadnega .	19 —	20-—
100 „ koruze ....	21-		•	
100 „ krompirja . . ,	6 50	7 —
100 „ činkvantina . . .	S6-—		-,	
100 „ sena 		7 50	8-—
100 „ slame		5-	6 —
100 „ stelje		3 —	4 —
100 „ detelje ....	8--	850
Cena trdemu lesu za m8 .	9-50	12---
Cena mehkemu lesu za m3	8-	9 —
Prašiči na klavnici . . .	1-06	1-30
odprta celo noč.
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Gostilna
,Triglav4 v Kranju,
Savsko predmestje št. 10.
Interesenti dobe natančnejša pojasnila pri Valjič-nem mlinu v Kranju.
mmnn		m
		
OL&fedftJLl		n
Sprejme se takoj izvežbana
blagajničarka
v kavarni „Central“
v Ljubljani.
1 MU I H I I U I O l i l
Odda se takoj v najem
=lokal =
z izložbenim oknom
pripraven za špecerijsko ali tudi kako drugo obrt.
Ponudbe na Alojzija Sokliča v Kranju.
Cfci
• mamam*
SL.
<D
■ mmmm
«3
OD
rtz!
Is
'o
S
>co
cd
OD
co
	
	“D
fKff	O
IH	m
bUb	CD
Bil™	CX
il|fl	=3
jMMIjhfr,	&
	o>
m- ijijMi	
IM'!; n I iiati	CD
	O
KOitatno nvmnn	
I 1	Mn *
P^^Likor Madicina)_|	CD rHh
1 ::: ht zc/revilnihr*5i!Š^'l	
| lovroSabemk,Šiška 1 J pri Ljubljani	wmmm # 55-
	CD
(§gj!j ipipiPl	JT?
	03*
Kupujte „l>an“.
Don* ec'in‘	slovenski
n+SG-l*	neodvisni	politiški
dnevnik.
je najbolje informiran slov.	dnevnik.
je edini	slovenski
dnevnik,	ki izhaja
tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
i V -v *
„Dan“
-'"-t—-
v
„Dan“
„Dan“
„Dan“
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
opozarjamo, da se prodala v Trst« dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah:
ŽELEZNIK. Sv. Ivan.
1 KOGAR, ulica (iiulia.
BOINORA, ulica Stadion. TRfcVISAN, ulica Fontana STANIČ, ulica Molinpicolo. SFKOVAR, ulica Kaserma.
BAJC. ulica čepa.
LAVRENČIČ, trg Kaserma MOŽE, ulica Miramar.
HREŠČAK, ulica Belvedere.
A RT OŠ, ulica Belvedere.
KICHEL, Roian.
(iERŽINA, Roian.
VIVODA. Rojan.
BENUSI, Greta.
HRAST, ulica Poste.
BIELAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio, RAUTINGER. ulica Riva Gruniula, PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK. trg Goldoni.
SCHERM1N. ulica Bariera. PEEISAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonina.
BELLO. ulica V. Bernini. GRAMATICOPULO, trg Bariera, PAPIČ, ulica Sete Fontane. MIIRARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo.
RONČELJ. ulica S. Marco. SEGDLIN, ulica Industrla.
ZIDAR. Rocol.
SCHIMPF. državni kolodvor
r
P-------------------
Za obleko po meri
dobite edino nadomestilo
v
„v Angleškem skladišču oblek"
kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze in krila za dame in deklice kakor tudi obleke, raglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih.
Vsakdo si lahko ogleda blago.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano nizke.
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
PA šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-sehinen) za rodbino in • • • • obrt* • • • •
Esalni stron Adler.-Yozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
m
fffl
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija. •••• Cene najnijže! •••• Notni stavek.