(t Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List Slovenskih delavcev v otmeriki. The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. 4 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congrees of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 161. — &TEV. 161. NEW YORK, THURSDAY, JULY 11, 1907. — V ČETRTEK, 11. MAL. SRPANA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Martin Konda in J. Kaker obsojena. CHICAŠKO ZVEZINO SODIŠČE JE OBSODILO KONDATA NA JEDNO LETO* TEŽKE JEČE. Kaker mora sedeti tri mesece. Raz sodba sodnika Landisa. KONEC TE AFERE. Ti Chicaga. III., se nam poroča o znanej Kondovej aferi: '4 Martin Konda je obsojen na jed no leto težke ječe. Pač ta mož ni pri čakoval, da ga bode v tej prosti deželi zadela tako občutna kazen. Načrti njegovi so bili v resnici dalekosežnl. Vedno je namreč upal. da se bo po-vspel med našim narodom do odličnega mesta vkljub svoji malenkostni izobrazbi. Bil je glavni tajnik "Narodne Jednote" od začetka in do zad njega leta tudi lastnik glasila S. N P. J. Med svojimi ljudmi je imel res veliko besedo, toda strie Sam se na to ni oziral. Lastnik glasila S. N. P. J-in njen glavni tajnik je moral v ječo, ker je bil tako predrzen, da je kršil ameriške postave, ali pa je bil — morila tako zelen, da jih niti poznal ni. — Na vprašanje, ali sta Martin Konda in John Kaker zaslužila obsodbo, odgovarjamo na kratko, da nista bila obsojena od slov. duhovnikov. Obsodil ju je stric Sam, ki že ve, kaj dela in kterega mora vsak zvesti državljan pripoznati za svojega gospodarja in zakonodajalca. Nam se le čudno zdi, kako je mogla Narodna Jednota imeti za svoje glasilo list", ki so se ga sramovali lastni naročniki in ga skrivali pred belim dnevom. Ni dvoma, da je S. N. P. J. ravno vsled tega glasila prav mnogo trpela na svojem dobrem imenu. Kako naj si S. N. P. J. zopet popravi svoje dobro ime, o tem naj pa sklepajo delegatje na prihodnji konvenciji. Omenimo naj še, da jo obsodbo iz reAcel M. K. Landis. ktereara imenuje Chicago Daily Socialist dne G. julija 1907 "najslavnejšega in najbolj spoštovanega sodnika v Ameriki'*. To je tudi istina. Sodniku pojejo hvalo vs časopisi v Ameriki. Pravičen je nam reč tako, da mu je popolnoma vse-jedno, če vidi pred seboj semiškega pastirja Martina Kondo ali pa Rockefeller)'a. ŽENA GA JE PRIVEZALA NA PO STELJ. Vrela voda kot sredstvo v prid miru Gospa L«>ui-a ijanova je zelo bojevita, kajti vse ženske, ktere stanujejo v bližini newyorske Guljaš Ave., kjer prebiva tudi Bastjanova. so izredno bojevite. Včeraj je prišla v policijsko sodišče Vorkville, da si izposluje zaporno povelje za svojega moža, imenom Mihelna, kteri se je po daljšem pijančevanju zeio neuljudno vedel proti svojej najdražjej milenici. Detektiv O'Neill je našel zakonske-ga moža, ležečega z irl a vo navzdol j, privezanega k zak«»nskej postelji tako trdno, da se ni mogel niti gibati. Ba btijauova je s svojimi tremi otroci hudobno se amejoč gledala, kako je de tektiv njenefra moža oprostil, na kar sra je od vedel k sodii<- u. kamor mu je -Jedila tudi njegova žena. Tam je Mi-helj pokazal sodniku opekline na rokah, ktere mu je njegova žena omislila pred dvema tedni s tem, da ga je polila z vrelo vodo. Bastijanova trdi. da je to storila v silobranu, ker jo je Mihelj n&padel z veliko palico. V ostalem je pa "ona" šest čevljev visoka in zelo močna, dočim je "on" le majhen možiček. Sodnik je zadevo preložil za kasnejšo dobo, na kar so Miheljna zaprli, frer se je sodniku dozdevalo prenevarno pustiti ga v varstva njegove boljše polovice. (Ko si namenjat ZM« ali p* * Ameriko vtetL na: FRANK St. Hew \mk, N. Y, e in najbolje Kronprinz Wilhelm zavozil v ledenik. VELIKI PARNIK SEVERONEM-ŠKEGA LLOYDA JE PONOČI BIL V VELIKEJ NEVARNOSTI K sreči se pa parniku ni zgodilo mnogo zalega. POTNIKI LE MALO PRESTRAŠENI. Veliki parnik seven>n«mškega LJoy-da„ Kronpripz Wilhelm. je na svojem potu v Nc^w York, katoor je dospel včeraj, sredi Atlantika zavozil v visok ledenik. l^e redkokedaj je bil kak parnik v takej nevarnosti, kakor imenovani, kajti le malo je manjkalo, da se ni potopil. Na krove je jxullo več ton ledu, do-čim je ledenik udri par železnih plošč i« napravil tudi drugo škodo, dočim je bilo 204)0 potnikov v nepopisnem st nihil. Nezgoda se je pripetila kmalo po p»du noči minoli -ponedeljek zjutraj. K sreči pa parnik ni zadel v glavni del plavajoče ledene gore, vendar je pa bil udarec tako jak, da se je prvi del parnika dvignil visoko v zrak, nakar je jKidel na pt>d vodo plavajoči led. •Potniki so naravno" hipoma ostavili svoje postelje ter v nočnih oblekah hiteli na krov, misleč, da je Kronprinz Wilhelm zavozil v kak drug velik parnik. Na poveljniškem mostu je bil, ko se je firipetila nezgoda, kapitan Rich-ter. Noč je bila temna in parnik je vozil c> hitrostjo po 22 milj na uro. Na krat zakriči mornar, ki je bil na straži na SfVretinem jamboru, da se je pojavil velik ledenik bas pred par-■nikom. Kapitan je ugledal pred seboj velikanski ledenik, ob kterem so se lomili veliki valovi. Kapitan, je takoj telefoniral v prostore za stroje, naj vozijo z vso silo nazaj, nakar se je parnik takoj okrenil na levo stran. Mornarji, kteri prenočujejo v sprednjem delu parnika. so medtem svoje prostore že ustavili in hiteli na sredo krova, p redno je parnik zavozil v led. NAJNOVEJŠE O NIKOLI TESLU. Poročilo o novem stroju, kteri ima svojo — inteligenco. Nikola Tesla, znani .srbski Liean in izumitelj raznih strojev, objavlja, v list 11 "English Mechanic" čl.mek. v kterem popisuje nek termodinamičen stroj, kteri^se giblje in deluje, kakor da bi imel lastno inteligenco. Ta avtomat obstoji iz raznih delov in zamore sprejemati, spreminjati in oddajati energijo. Poleg tega ima aparat, s kterega pomočjo se zamore premikati dalje v poljubnej smeri, kakor tudi aparat, kte*-1 snaznači vplive in učinke od zunaj. Tesla je preskusil najpreje svojo idejo z motornim čolnom, kterega je opremil z aparatom za sprejemanje električnih valov, nakar ga je sku.šal s potnočjo brezžičnega jwenosa elektrike krmariti. Ta poskus se mu je po]K)lno posrečil, tako da je mehanizem na čolnu vsako kretauje tako izvršil, kakor se mu je z električnimi valovi ukazalo. Pri drugem poskusu je liotel stroj iimlividualizovati in je izdelal aparat, kteri je za razna gibanja ol>čutljiv, baš tako, kakor človeško uho za razne glasove. Na ta način je mogoče voljo prenesti v precejšnjo daljavo, kjer se nahaja avtomat, kteri potem deluje, kakor se mu brezžičnim potom ukaže. Tesla potem obširno opisuje, kaj bode njegov avtomat pomenjal kot vojno orodje na kopnem, na vodi, pod vodo in v zrahu. Nadalje govori tudi o stroju, kterega je on izumil in s kterega pomočjo je mogoče doseči 800 milijonov konjskih sil. S tem mu bo mogoče napraviti na morju take valove, kteri bodo v jednem trenotku prevrnili celo sovražno brodovje, ta^ ko, da. bode vsaka vojna odveč. Kam bode odšel oni, kteri bode prirejal lak« raz-strelbe, pa Tesla ne pove... Admiral Yamamoto v New Yorku. JAPONSKI JUNAK IZ ' RUSKO-JAPONSKE VOJNE GOVORI O SAMEM MIRU. Časnikom, ki pišejo preveč resnično, zelo zameri * * FIGHTING BOB." Včeraj je s pamikom Carmania iz Liverpoola dospel v našo luko japonski admiral, baron Gombey Yamamoto s svojim spremstvom in z njim je prišel tudi "mir", kteri se bode seveda le za kratek čas nastanil v New Yorku. Celo naš admiral Evans, ki je radi svoje bojevitosti znan pod imenom "Fighting Bob" in ki bode vodil naše oklopniee na Pacifik, trdi sedaj, da do konflikta z Japonci ne pride. Yamamoto je včeraj na Carma-niji v kadilnici vzel časniške poročevalce "na raport*' in tako je pričakovati, da se bode nekaj časa manj pisalo o bližajočej se vojni. Da bode admiral Yamamoto ves čas svojega bivanja v Ameriki ogledoval le tovarne, kjer se izdelujejo oklopi za vojne ladije, potem ladjedelnice in druge zavode, ki ne služijo baš v prid miru, je seveda le —slučaj. — Yamamoto je dejal časniškim poročevalcem, da ne morejo biti dovolj previdni v onem, kar pišejo o obeh deželah. V Ameriki, kakor tudi v Nipo-nu je mnogo senzacijonelnih časnikov. Škoda je, da tem časnikom razmere dežel niso poznane, da pa kljub temu pišejo. Admiral je časnikarje svaril pred pretiravanjem in napačnimi poročili. Potem je dal vsakemu pojedi-nemu desnico in se izpostavil neste-vilnim fotografom. O odposlanju našega vojnega brodov ja na Pacifik ni hotel govoriti, "ker to je stvar, ki se tiče le Amerike". Yamamoto in njegovi spremljevalci so se nastanili v Holland House. RAZSTRELBA DINAMITA. Na zemljišču srbskega profesorja M. J. Pupina. Winsted. Conn., 11. julija. Ko je včeraj vozil lokalni vlak Central New England železniee v Piue Plains, N*Y. so na zemljišču profesorja vseučilišča Columbia, Srba M. J. Pupina, z dina-mitom razstrelili veliko skalo. Raz-strelba je bila tako jaka, da je le malo manjkalo, da ni vlak vrglo raz tir. Dve osobi sta bili lahko ranjeni. Pijatelju Pupinu čestitamo, da v tenotku razstrelbe ni bil na svojem posetvu, temveč v vseslavjanskem klubu, kjer sicer tudi čestokrat "poka", toda le v korist tvrdke—Mumm & Co. Stoletni ženin. St. Louis, Mo., 0. julija. Nečaki 101 leto starega John H. Bundrena so ravnokar razposlali vsem znaneem vabila, da pridejo k poroki imenovanega starčka, kteri se te dni oženi s sto let staro devieo Rozo McGuire. Poroka se bode vršila dne 26. avgusta v Tate Springs, Tenn. Roza McGuire je bila prva ljubica sedanjega ženina, ko sta bila še oba mlada in, ko so njuni sta-riši bivali na svojih farmah v Tennessee. Pred več desetletji se je rodbina neveste vrnila nazaj v Anglijo in tedanje dekle je svojemu izvoljencu obljubilo večno zvestobo. Bun dren je odpotoval vCalifornijo, kje r si je tekom let pridobil izdatno premoženje, na kar še je vrnil v Tennessee, kjjer je kupil farmo svojih sta-riSev svoje nekdanje neveste. Potem je pričel iskati svojo nekdanjo tova-rišico* s ktero se je v mladih letih igral kot vesel deček, in za ktero mu njegovo srce še vedno bije, dasinavno je star že nad sto let. Sedaj mn je pisala iz Anglije, da je tudi ona sto 1st Stara in da svoje dane mu besede ni prelomila, temveč ostala* i ona tako samska, kakor on. Sedaj je starček nastopil daljno pot v Anglijo, da poroči s svojo stavo m dni- —— Poslopje v Philadelphia se je podrlo. RAZVALINE SO POKOPALE 75 OSOB, MED ILrKBTMT JE MNOGO RANJENIH. V kolikor je dosedaj znano, je-bilo štirinajst osob na mestu ubitih. REŠILNA DELA. Philadelphia, Pa., 11. julija. Poslopje, ktero je last Bridgemati Iron Pipe aciorv na Washington in 15. ul., se je včeraj popoludne podalo in pri tem je bilo mnogo ljudi ubitih in še več ranjenih. Prvo policijsko poročilo je javilo, da je bilo 30 osob ubitih in dvakrat toliko ali pa še več ranjenih. Ko se je pripetila nesreča, je bilo v poslopju »najmanj 75 ljudi na delu, ktere vse so pokopale razvaline. Osem ljudi med prvimi petnajstimi, ktere so prinesli iz razvalin, je bilo mrtvih, dočim so bili ostali ta* \ ranjeni, da po zatrdilu zdravnikov ni j%dem ne bode okreval. Ostali, ktere še niso rešili, so tudi bread varano mrtvi, kajti, ako ji h-niso razvaline ubile, so se brezdvom.no v nepopisnem prahu zadušili. Ambulaince in vse polno druzih vozov je takoj prihitelo na lice mesta in vse so razvažali ranjence v rt.zne bolnice. Do 2:45 popoludne so primesi i na površje 14 trupelj. Poslopje je bilo novo in tudi streha, je bila dekana že dovršena. Zidovje se je podrlo, ne da bi bilo preje opaziti kak znak, tako da se ni nihče mogel rešiti. — Na lice mesta so prihitele vse policijske rezerve, kakor tudi gasilci, kteri so morali razvaline dobro ob-liti, predno 90 zaanogli pričeti z rešilnimi deli. KORISTNO POLJUBOV AN JE. Jedva poročena nevesta je dobila 385 poljubov in ravno toliko dolarjev. Trevorton, Pa.. 11. julija. Ko se je včeraj ravnokar poročeni par L.u-knski vVnil iz cerkve v svoje novo s anm anje, je nek svat predlagal, tla mora vsak inožki gost nevesto poljubiti in za to plačati po jeden dolar. Nevesta iai ženin sta bila s tem naravno zadovoljna in poljubovanje in dajanje dolarjev se je takoj pričelo. 1K0 je bila ta izredna ceremonija končana, se je pokazalo, •da je na krožniku $3S5 kot nevestina dota. "Sweet Sixteen" ušla a Kitajcem. "Easton, Pa., 10. julija. Katie Sauer-wein, stara šestnajst let, hčerka udo-ve Eme Sauerweinove, je ušla včeraj zjutraj s Kitajcem, TJng-Wingom v New York. S Kitajcem se je seznanila v nekem kitajskem resfcavrantu na južnej 3. ulici, kjer je delal pri svojem bratu, ki je lastnik restavranta. Mati mlade dekliee se ne more potolažiti. Nesreča z avtomobilom. Blizo Galvestona, Tex., je vlak povozil avtomobil, v kterem se je peljala gospa Louis Herbertova in njen mali sin. Oba sta obležala na mestu mrtva- Denarje v staro domovino pojfljamo: sa 9 10.30 ............ 50 kron, sa f 20.60 ............ 100 kron, sa f 40.00 ............ «00 kron, n I 204.00 ............ 1000 kron, sa $1017.00 ............ 6000 kron. pofttarin Js viteta *ri tak vsotah. Doma as as ▼ oft popolnoma izplačajo toss vinarja otfaitka. Hafts inaiM fottjatr« Izplačuje Dsnarje nam loditt j* aajpriHS-ns)« šm $26.00 ▼ gotovini * priporofe- Afera Haywood. Moyer kot jriča. MOYEE ODIiOONO IZJAVLJA, DA ON NI NAJEL ORCHARD A KOT MORILCA Z njim sploh, ni nikdar govoril o kakem zločinu. TUDI DENARJA MU NI DAL. Boise, Idaho, 11. julija. Pri včerajšnjem obravnavanju proti Hay-woodu je zagovorništvo zaslišalo kot pričo v prid Haywooda, predsednika Western Federation of Miners, Clias. H- Moyerja, kteri je tudi obdolžen sokrivde umora govemerja Steunen-berg^. Moyerja je v dvorano dovedel nek deputy-serif. Na njem se poznajo učinki dolgotraj-nega zapora. Pričo je izpraševal zagovornik Darrow. — Moyer je izpovedal, da proti Steunen-bergu ni imel nikdar osobnega sovraštva in je natančno popisal, kako so lastniki rudnikov sklenili uničiti organizacijo delavcev. Z Orcliardom se je sešel prvič v januarju letrr 1904, toda z njima ni nikdar govoril o kakem umoru, ali celo da bi ga najel za izvršitev umora. Tudi denarja mu ni nikdar dal. « NAPREDEK TRGOVINSKE MORNARICE. Novi parnik Southern Pacific (Morgan) Line "Creole". Med vsemi domačimi parobrodnimi družbami brezdvomno najbolj napreduje po Pierpont Morgana ustanovljena Southern Pacific (Morgan) Line in sicer tako glede plovitbe na Atlantiku, kakor tudi na Pacifiku. Sedaj si je imenovana družba nabavila za atlantsko službo krasen novi pamik, imenom Creole, kteri je prvi turbinski parnik, zgrajen v domačej ladjedelnici Fore River Shipbuilding t'o. v Quiney, Mass., blizo Bostona. Parnik Creole dospel je ravnokar pod nadzorstvom imenovane ladjedel nire v New York, in dne 13. t. m. nastopi svojo prvo pot iz New Yorka v New Orleans, La.. Galveston, Tex., in Ha v a no, Cuba. Southern Pacific Steamship Co. je priredila na novem parniku včeraj popoludne newyorskim časnikarjem luncheon, na kar so Častniki drage volje izkazali in razložili vsak prostor na elegantnem parniku. Creole je, kakor rečeno, prvi turbinski parnik zgrajen v Ameriki. Izdelan je iz jekla in izredno jak, sposoben za plovitbo v vsakem vodovju sveta, tako da se more v vsakem oziru meriti z največjimi oeeanskimi parnik i. Za potnike je v vsakem oziru sfcrb-ljeno, ter imajo na razpolago krasna zasebna stanovanja^ obstoječa iz po dveh sob in kopališča; kajite so krasne, obedna dvorana je uprav velikan ska, knjižnica divna itd. Tudi imajo potniki na razpolago krasne kadilnice, kopališča in "last but not least' tudi prave domaČe bare v obliki 11 Rathskellerja" pri Murrayu na Broadwayu. > Na parniku je prostora za 152 potnikov prvega, 58 druzega in za 1000 tretjega razreda. Creole nosi 10,600 ten. ima 8000 konjskih stil, vozi po 16 milj na uro, meri po dolgosti 440, po sirokosti 53 in globoeini 37 čevljev. Fore River Shipbuilding Co. moramo čestitati, kajti o nje napredku nam dokazuje baš parnik Creole, kakor tudi dejstvo, da gradi vojne ladije za našo republiko, kakor tudi — za Japonsko, ktera je bila pri včerajšnjem luneheonu zastopana po kapitanu Kogoro Kahiru, dočim naša "Navy" ni poslala svojega zastopnika. Vesti iz Rusije. Novi kmetski nemiri. KMETJE SO RAZBURJENI, KER OSKRBUJEJO NA MARIJINEM KANALU VLAČN1 PARNTKI PROMET MESTO KMETOV. Vaški nčitelj vodil je kmete v boj proti vojaštva. BOJKOTOVANE VOLITVE. Petrograd, 11. julija. V istočnih krajih petrogradske gubernije, kakor tudi na severozapadu novgorodske gubernije, pripetili so se veliki kmetski nemiri. Posebno nemirno je v onih okrajih, po kterih vodi kanal, ki veže Istočno s Kaspiškim morjem. Pri Bjalem Ozeru prišlo je do boja med kmeti in vojaštvom. Kmete je vodil v boj vaški učitelj. Dvajset kmetov in tudi učitelj, so bili ranjeni. Oblasti so mnenja, da se bode gibanje razširilo po vsem severu Rusije, kar bode transportu blaga izdatno škodovalo. Transportne družbe so si sedaj nabavile vlačne parnike in tako so kmetje, kteri so ladije dosedaj vozili, zgubili izdatne dohodke. Kmetje so sedaj prepregli kanal z vrvmi in napadli vlačne parnike s kamenjem. Sedaj čuva kanal vojaštvo. Kmetje so dobro organizovani in zahtevajo, da se vlačni parniki odstranijo. Ves promet na kanalu počiva. Petrograd, 11. julija. Vse ruski Kongres učiteljev, kteri zastopa 9000 učiteljev, je sprejel resolucijo, s ktero izjavlja, da je vlada izvršila državno zločinstvo, ko je razpustila dumo in preinačila volilno pravico. Nova duma ne bode mogla zastopati ljudske koristi. Radi tega je sklenil kongres, da se nove volitve bojkotujejo, in da se v prid tega bojkota stori vse, kar je mogoče, "da se ljudstvu odpro oči o izdajalskem in zločinskem poštenju vlade proti ljudstvu". Petrograd, 11. julija. V Kijevu, Se-bastopolju in v Carskojem selu sodijo sedaj vojna sodišča uporne vojake in mornarje. V Kijevu je obtoženih 101 in v S^bo stopo! j u 41 mož; o dogodkih v Carskojem selu ni nie znanega. Varane tvrdke po poŠti. Birmingham. Ala., 11. julija. C. E. Co le j a, kteri je obdolžen, da je zlorabil poŠto v »vrbo goljufije, so tukaj včeraj zaprli. On je namreč oglaševal rasne potrebščine sa kleparje, ktere je obljubil, da bode odjemalcem odposlal, ako mn pošljejo v naprej po $1. 'Kakor hitro je pa dobil denar, gm je jedbaatavuo spravil, ne da bi pošiljatelja odgovoril. Pošta je ddbila v*e polno , Texas, zaplenili za pet tisoč dolarjev vtihotapijenega blaga. Par skrivarjev so zaprli. Aretovanci so naZnanili imena raznih trgovcev v .Jit-arezu, kteri so pošiljali blago preko meje. KRETAUJE PARNIKGV Dospeli ao: Kronprinz Wilhelm 10. julija iz Bremena s 1172 potniki Grosser Kurfuerst 10. julija iz Bremena s 1150 potniki. Neckar 10. julija iz Genove s 1203 potniki. Carmania 10. jul. iz Liverpoola s 1026 potniki. Dospeti imajo: Badenia iz Hamburga. Adriatic iz Liverpoola. Slavonia iz Reke. Cedric iz Liverpoola. Philadehpbia iz Southamptona. Etruria iz Liverpoola. Amerika iz Hamburga. Saratov iz Libave. La Bretagne iz Havre. Ryndam iz Rotterdama. Zeeland iz Antwerpena. Laura iz Trsta. Priedrich der Grosse iz Bremena. Ultonia iz Reke. Astoria iz Glasgowa. Cevic iz Livca*poola~ OdplnH ao: Kaiserin Angus*o Victoria^ 11. julija v Hamburg'. La Provence 11. julija v Havre. Barbaroesa 11. julija v Bremen. OdpinH bodo: Kroonland 13. v Antwerpen. Campania 13. julija v Liverpool. St Lorii 13. julija v Southampton. 13. jnHja v 13. julija r T*et. . SuBEmafc t "•>. Uši -------- "GLAS NARODA" ( Stovcnic Dally.) Owned and published by the SLOVEN 1C PUBLISHING COMPANY (ft corporation). FRANK SAKSEIi, president. VICTOR VAUAVKC, Secretary. LOU 18 BEN EDI K, Treasurer. Place of braineeB of the corporation ami aildrewes of above olticen*: IOS) Greenwich Street, Boroarh of Manhattan, New York City, N. Y. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 „ pol leta.........1 -50 t, leto zft mesto New York . . . 4.00 ,, pol lota za mesto New York . 2.00 ,, Evropo za \>e ltLto.....4.50 ,, ,, ,, pol leia.....2.50 ,, ,, ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo jK^iljauMi skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja v.-ak dan iz-vzemsi nclt-lj in praznikov. "GLAS NARODA" ( "Voice of the l'eople") Issued ever\\ dav. exivpt :Sun«lavs and Holidays. SubrH'ription yearly |3jOO. Advertisement on agreement. Za opla.~c* e plača 30 centov. Dopisi brvi podpisa in osohnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money (>r< ler. Pri spremembi kraja nanvnikov prosi mo, da >e nam tndi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov: "Gla« Naroda" 101» Greenwich Street, New York City. Telefon: 1 "J7U Rector. Sodbe o našej vojni mornarici. Najznačilnejša lastnost Jaj»ncov je ta, da znajo izvrstno molčati. Vendar pa njihova molčečnost o svojih namerah in načrtih ni mnogo prij>o-ftio^la do njihovih uspehov, tako tla morenk* "to molčečnost nazvati le pre-sidnost iu tudi .skromnost. Toda v kolikor je znano, mali Jaj»onci niso nikdar bili skromni, odkar je njihova dežela uvrstena med velevlasti. Oni ko zelo ponosni na svoje zadnje uspe-fae, toda kljub teami niso pozabili. da je trel»a pamet povsodi rabiti. Sodba -pa, ktero je izustil japonski admiral Sakamoto o častnikih ameriške vojne mornarice, kakor tudi o naših mornarjih, dokazuje, da so poeasu pričeli ositavljati previdnost in tudi pamet. Admiral je dejal, kakor smo poročali, da so naši častniki salonski junaki, dočim so mornarji strahopetci. kteri bodo v vojnem slučaju kar t rumom* dezertirali. Ta izjava je v največjem protislovju z dosedanjo japonsko tradicijo iti neprevidni admiral taide to ne prenušl jeuo-t plačal s >vojo karijero. Jajpoinsko poslaništvo sieer trdi, da admiral ni nikdar kaj tacega dejal, tinla «kd/;rioist poslaništva je vse take hlMiri /..-mikati, tudi ako so še tako resnične. !>a j»a vidimo, kako sodijo v Angliji o nnšej vojnej mornarici, je umestno, ako navedemo na tem mestu sodbo amrležkiii zvedencev, kteri se po-liv .ilno izražajo o našej mornarici. Nedavno je londonsko časopisje pisalo sle d »Ve: "Ameriški mornarieni ča_stniki so bili vedno na višini zahtev in kljub o.-— »bnim potežkočam se jim je posrečilo vzdržati se v svojej poziciji. Tudi slede službe pri strojih, ako se oziramo na piovitJbo s sitarimi ladija-tni, ni opaziti kacega nazadovanja. Nivo možtva je pa, primerjaje ga s prejšnjim, zelo napredoval. O taktičnem izvež,banju mornarice pa vsled pomanjkljivih poročil ni mogoče mno-po navosti. tinla znano je, da postajajo *>d leta do leta vedno boljše, da-»iravno natančnih poročil ni mogoče dobili. 1j** pri torpedih je treba še fnnogo napredovati. da se dosežejo drugv mornarice.f 1 To je lepa in nepristranska kritika in radi teira upamo, ila se Japoncem «e l>ode treba meriti s salonskimi junaki in dezerterji, ker potem bi se lahko zgodilo, da »e jim baš nasprotno dokaže in da bode moral admiral Sakamoto svojo kritiko preklicati. Morilno orožje. An^ležki vojni minister Haldane je v državne j zbornici pripoznal, da nova puškina krogi j a, ktero nameravajo sedaj uvest i pri angle ž ki armadi, še hujše učinkuje, kot d'«m-dum krogi je. Toda Anglija si ue more pomagati, t' . . ker druge velev la^ti tudi uvajajo to streljivo ('" Spitzgesohoss). Bilo bi potrebno — je izvajal Haldane — da se velevlasti vnovič snidejo v Genfu (Ženeva v Švici) in s posebno kon rešijo prepovedo tako morilno orožje. To krogljo nameravajo uvesti tudi pri avstivj-ogmki armadi., Not bolgarski list. Brvši pcoxesor dr. S. Kirov je za-če lizdnjati v Sofiji nov dnevnik pod naslovom "Onodsnm". List je opo-zieijonalne smeri ter obljnblj*, da bo domovinsko Razdržavljenje. Zvezina ustava ne pozna razlike med domačimi in natairalizovanimi državljani rn določa z ozirom na to: -"Vsi ljudje, kteri so rojeni v Zjedi-*j njenih državah ali ki so naburalizo-vani in so se podvrgli jurisdikciji republike, so državljani Zjedinjenih držav in one države, v ko je j prebivajo." Istodobno se v ustavi povdarja, da ima kongres pravico uvesti jedin-stveno natnralizovanje. Ravno tako, kakor z naselniškimi zakoni, so bile Zj ediai j ene države velikodušne tudi z zakoni o naturalizaciji. Postati državljan ni nikdar bilo težavno in tudi danes zamore vsakdo postati državljan. — Dokler ostane naturalizovani državljan v našej deželi, se ga ne razlikuje od tu rojenega državljana, vsa dru-tračna je pa stvar, ako se tak državljan . me v svojo staro domovino. Za take slučaje so bile vedno veljavne določbe pogodb, ktere je naša republika sklenila z inozemskimi državami. Ako je bilo v takej pogodbi določeno, da postane naturalizovan državljan Zjedinjenih držav zopet državljan one dežele, od kjer prihaja, ako se zopet tam nastani, se je s tem razdržavljenje samo po sebi izvršilo. Sedaj velja to za večino držav v inozemstvu in vrhu tega se razdržavljenje izvrši i udi uradoma, kakor hitro naturalizovani državljan naznani, da se namerava za stalno nastaniti v inozemstvu. To velja za vse dežele in je tudi pravilno, kajti nikomur ni potreba, da bi v inozemstvu zlorabljal državljanske pravice, ktere mu je podelila naša republika. Pestno pravo na 0gr= skem. V znamenju pestnega prava so se vršile jubilejne slavnosti v Budimpešti. Postopanje proti riunimskemu ,x>slaneu Vajdi nam to najjasnejše dokazuje. Kakor znano, je poslanec Vajda nedavno prečital v ogrskem parlamentu rumunsko pesem, ki je ostra zabavljiea na madjarski narod in madjarsko kulturo. Ta ruimunska zabavljiea je bila vložena v odgovor na neštevilne žalitve, s kterimi madjarski šovinisti dannadan obsipljejo Rumune. Vajda se je pa kljub tem, da je zabavljiea z oziram na madjarsko oholost opravičljiva, vendar opravičil radi tega, da jo je prečital v parlamentu. To pa ni bilo dovolj, noral je zapustiti zbornico, da se iz-oirne dejanskim napadom. Tedni so že pretekli po tem dogodku. Vajda se je vrnil v Budimpešto, govoril je z ministerskim predsednikom Wekerlejem ter mu dejal, da se namerava zopet udeleževati sej- To je izjavil tudi predsedniku zlw>miee. Bilo je posvetovanje kabineta. Ministri so v svoji madjarski modrosti in pravičnosti sklenili, da .-.e Vajda ne sme do jeseni ipokazati v parlamentu. Upali so, da se tako prav dober kup znebe dobrega parlamentarca in hudega nasprotnika ko-ruptne vlade — pa motili so se. "V ajda je prišel kljub temu v parlament. Nato je nastala nečuvena gonja proti njemu.S Vsi Košutovei so planili kvi-l •tu proti njemu, odlikoval se je posebno Kossuthov intimus Somogvi Aladar (prej Herrman Kraus) in katoliški duhovnik JuJius Markos, kteri je kar čez klopi drvil proti Vajdi. Vajda je videl, da besnost madjar-kih poslancev ni pristopna Človeškim č itom, zato se je na prigovarjanje svojih prijateljev umaknil ter pod njih obrambo zapustil parlament. ' Vse to se je zgodilo dne 7. junija 1907. leta v državni zbornici ogrski. Predsednik zbornice je pretrgal za 10 minut sejo. da bi dal madjarskim patrijotom Čas in priliko nastopiti proti Vajdi. Ko je po izvršenem slavnem činu zopet odprl sejo, m tega dogodka ni z besedico omenil, da, v privatnem pogovoru je celo izrazil nad vsem tem svoje popolno zadoščenje. Do te višine se je dvignil ogrski ■parlamentarizem po "tisočletni tradiciji**, o kteri nam Arpadovi potomci vedno in vedno pripovedujejo. Zadostuje le, da to višino konšta- tem, da morajo z obzirom na to, da 'bi ne nastale v slučaju mobilizacije kake težave, zahtevali povsod madžarščino kot uradni jezik. Tako se drznejo govoriti isti Mad j ari, kteri se niso ee nikdar brigali za starategične ozire pri svojih narodnih zahtevah v skupni armadi. Več drznosti in nesramnosti si človek res no more predstavljati. Hrvatska stvar stoji v tem tre-notku precej slalbo, kajti edini informator dvora je Khuon - Medervarv. T>a .bode ta storil vse, kar bode v njegovi moči, da kralja in dvor pregovori za tMadjare in proti Hrvatom, je jasno. — Vendar se "Wekerlejev kabinet trese ter se bode le težko vzdržal. Glavno moč ima v rokah dvor, od, njega je odvisno, na. ktero stran krene. Naglo in nepričakovano odpotovamje kralja iz Budimpešte je bil neljub kcnec jubilejskih slavnosti, ktere niso Madjarom vsaj do danes prinesle onega sadu, kterega so pričakovali — to je sprave med ogrskim kraljem in vlado ogrske gospodujoče klike na stroške krone, ne-madjarskih narodnosti in Hrvatske. "D—a." S a h. Spisala Mara Ivanovna Tavčar. Vera in Vida sta si bili od otroških let dobri znanki. Obiskavali sta šolo, pozneje razne gospodinjske šole itd. Med njima ni bilo nobene skrivnosti. Vezala ju je iskrena prijateljska vez. Menili sta, da bode ostalo prijateljstvo večno, a posegla je vmes animoziteta. Obe sta se zaljubili v uradnika Grudna, veselega, temperamentnega fanta. Vidi se je posrečilo dobiti Grudna za moža, kar je Vero neskončno jezilo. Prijateljska vez se je pretrgala, Vera je zaprisegla Vidi maščevanje. Vera pa se je poročila s trgovcem Kopitarjem, kteri ni bil najlepši in najboljši, poročila se je, da bi Vida zaznala, da Veri ni težko dobiti moža. Mladi ženi se nista obiskavali in da sta se slučajno srečali, je padel žarek jeze na Verin obraz. Ona ni mosrla pozabiti Grudna. Zavidala je Vido. Vera je stremela, da bi -se maščevala na najbolj rafiniran način. Iskala je priložnosti, da bi se sestala z uradnikom Grudnom. "Kako bi se maščevala na efekten način T Kako bi znanje ©životarila in fruktieiralat'* si je pogosto dela Vera. Vera je začela koketirati z Grudnom. On je razumel poglede, bodisi v gledališču, na koncertih, promenadah itd. Umljivc, da je prišlo do razgovora in domene, da se sestaneta. Sestanek sta si dala na prvi bližnji postaji. Vida niti slutila ni, da bi njena •boljšia polovica zahrbtno delovala. Ljubila je moža, zvesta mu je bila in mislila o soprogu iste lastnosti. Prišel je dan sestanka. Gruden in Vera sta se odpeljala- Gruden je šel na-prej po aleji, za njim je prišla ^'era. '' Vendar!" je vzkliknila polna sreče. 44Zdravo, milostiva!** se je odzval uradnik in poljubil Verin© roko. Ker je ibilo v aleji malo ljudi, je bilo za rendez-vous parček kakor na-vlaše. "Predvsem", začne Vera, 1'vam moram napraviti malo pridigo. Ali se še spominjate, kaj ste mi obljubili, ko sem bila stara 16 let, ko ste me polj ubili f No. pustimo to poezijo! Vaše poznejše ravnanje, vaša nezvestoba me je globoko žalila. In vaš ©kus, da ste stopili z Vido pred oltar, s tem slabokrvnim bitjem, živim skeletom. .. Jaz si ne morem druzega misliti, da niste bili normalni, ali pa da vas je omamil Mamon. Ste-li imeli dolgove?*' "Nekaj podobnega**, je odgovoril Gruden s čudno mirnim, nevoljnim glasom. "Vendar ne govorite tako, sladka Vera**, je nadaljeval, "moje srce vam je še vedno ud an o in da vas iskreno ljubim, vam dokažem.*' " T^e ne tako hitro", zavrne Vera in si odgrne pajčolan. *' Vi me mučite, Vera! *' vzklikne Šla sta roko v roki Koncem aleje sta se ruši a. Vlak je odpeljal Vetro v I. m Gradita v IL razredu. Naslednji dan sta se srečali Vera in "Vida. *Prva je poslednjo ogovorila, kar se je Vidi j ako Čudno zdelo. Pogovor je bil prav živahen, a končno je deževalo očitanj in predbacivanj. Končno pravi Vera z nesramno nepremišljenostjo : *' Če misliš, da t g tvoj mož ljubi, da ti je zvest, se silovito m©tiš!" "Kako moreš to itirditi?'* odvrne Vida z ostrim glasom. ' Ne trdim saimo, dokazati ti hočem ltf " Nesramnica!" krikne Vida, stisne krčevito pest- in z zaničljivim pogledom in a Vero odide. Tisto popoldne je rekel Gruden svoji ženi, da ima mnogo uradnega posla, delal 'bo Čez uro, a potem ima klubovo sej© in da ne ve, kdaj pride domov. Ona naj gre, kakor je namenjena, v gledališče... Gruden pa je šel na rendez-vous z gospo Vero. Pozno zvečer je prinesel postrešček gospe Grudnovi rožnat list z vsebino : " Vaš mož Vas vara. Ko se vrne, mu poglejte j zakonski načrt o madjarščini kot uradnem jeziku železničarjev. Kossuth je trdil namreč, da so državne železnice privatno, trgovsko podjetje ogrske države, zato so tudi baje železniški vslužbenci privatni in ne državni in posebno ne skupni državni uradi ogrsko-lirvateki. Vrbanič je tej drzni in nesramni trditvi nasproti navedel črno na belem ogrsko ministerijalno naredbo, ktera pnp-glaša železniSko uradni«*© za no uradništvo ter-jmi na t«n«1jn toga podeljuje volilno pravico na Hr-vatskem. To madjanke poB^ttjake nič ne moti. j«0 BVVjo ■ .-V;:," «• i S '1 Vi ste grozna! Tako niti pred justico ni!*' "Jaz se nisem prišla z vami prerekati. iSvetmjem vam, da ste mirni!" "No, in kakšen pomen pa ima potem najin sestanek f" ''{Kakšen pomen f Hi! Hi! — Ta sestanek je vendakr začetek, drugi dede T ** "At!" "Pridite jutri z veter, ko bo vaia žena v gladaliiio, in sicer pridite v restavracijo "pri Jetnsaalamen'% sicer na vri. Jaz vw sigurno pričakujem. mojo sokol" "Trn. sedeg, noofa « "iHo, vlak bo kmalo ta m om i modi a* iipajajal" Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilja-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50e gaJono; belo vino (Catawba) i o 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTN0 JE 50 GAIaON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNTK $2.75 ga-Iona. — Na jm an je posode za žganje 9o 4V^gvlone. XwoSOon je priloiM denar. lo v iv -> katoii&ko Iščem mojega moža J. JORDANA, doana iz Vrhpolje pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Preteklo je že več let, odkar je odšel v Ameriko. Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani njegovi ženi. Marija Jordan, županstvo Št. Jernej, Kram, Austria. Kje je moj nečak (sestrin sin) TVAN MARTINŠEKT Pisal sem mu že dva pisma na zadnji naslov v mesto Cleveland, Ohio, pa ne dobim odgovora. Kdor izmed rojakov v Clevelandu ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Ignatius Supanc, 324A, 14t.h Ave., Newark, N. J. Kje sta: moj brat MUKO MUC iz vasi Primolske gore, fara Mirna, Dolenjsko. Pred 5 meseei je bil na Falls Creeku in sedaj ne -vem, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratu: Ferdinand Ferlin, 107 Ruby St., Joliet, HI. (9-11—7) NAZNANILO. Rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik g. Jakob Zabnkovec moral oditi radi potrebne operacije v bolnišnico, kjer 'bode ostal kacih 14 dnij. Kakor hitro okreva, bodemo v lista *4 Glas Naroda prijavili. S pozdravom Frank Sakser Co.. 109 Greenwich St., New York, N. Y. NAZNANILO. Rojakom ▼ Chicago, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ. 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vaem toplo priporočamo. Upravništvo* "Glaaa Naroda". Za obilne božične naročbe se zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še neka časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič. Spoštovanjem se priporočam 1114 Heyworth Building Chicago, III OPOMBA, Hdaah« iwbiat nrm je dobiti po •sondi Mi mmljk n pne **6th iiie' fn »rfje velikosti 18th sisc it Eoepod^ »A idt I -it . . i Naslov trn knipe. M. Pogorele Bo* 226 Wakefield, Mich. "» "»»" V | ^ v ^ • Rojaki, naročajte ae na "Glaa Naroda1', največji in najcenejši dnevnik. I ^JTP CS ^ug^^Ly AVSTBO-AffiEBICAN LINE Regularni potni parnik I "Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. ; ^^F^^&ncesca^^ odpluje 24. septembra. "v* vodijo med Vorkom, Trotom In K^ko. __5 Najpnpravneiša m najcenejša parubrotlnii črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja iio Ljub-ljane le CO centov. Potniki do«po isti dan Da parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. CBk Co., General Agents, 2 Washington St^ New York. Gompagnie Generale Transatlantipe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANE. Postni parniki so:] mujojE venci in Hivatje poslali t staro domovino po Fr. Saksirju, 109 Greenwich St., New York, a nijedien ne more toati o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na niega obrne. ti&Bmt&S'J: "La. Provence" na dva vijaka......... "LaS^voie" „ „ „ ......... ^'La Lorraine*' „ „ „ ......... "La Touraine" , „ „ ......... 4,La Bretagne"....................... "La Gasgogne"....................... .........14,200 ton, 30,(XX) konjskih moči. .........12,000 „ 25,000 ,, „ .........12,000 „ 25,000 „ . , „ .........10,000 „ 12,000 „ „ .........8,000 „ 9,000 ......... 8,000 „ 9,000 dolarjev so le Slo- Mavra Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki •dpligejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišč« št. 42 North River, ob Morton St., N. Y. 22. avg. 1907. 29. avg. 1907. 5. sept. 1907. 12. sept. 1807. 14. 1907. Lt BreUfM •LA SAVOIE •LA TOTXBAXHX •LA IX>RBLAXNS Lt Bretagne Parnika s M. W 1«. julija 1997 ^ItA PROVENCE 25. julija 19 j zija št. IS v Rook Sprimrs, Wyo. Umrl je dne 5. maja 1907. Vzrok smrti: ubit v napadu. Zavarovan je bil za $1000.00. Za umrlega brata Miko 'Mihtel, cert. št. 6008, člana društva Marija Zvezda, št. 32 v Black Diamondu, Wash. Umrl «Ine 26. aprila 1907. Vzrok ssmrti: ubit v pretnoarokopu. Zavarovan je bil za. $1000.00. Za umrlega brata Antona Nemanič. cert. štev. 2050, člana društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa. Umrl dne maja 1907. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000.00. Za umrlega brata Josipa Veračnik, cert. št. 3351, člana društva Marija Danica št. 38 v Cumberlandu, Wyo. Umrl dne 16. maja 1907. Vzrok »mrti: pobit v rudokopu. Zavarovan je bil za $1000.00. Za poškodovanega braYa Fran j a Arko, cert. št. 1939, člana društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmn, Minn. Vzrok poškodbe: pobit v rudokopu in izgubil desno nogo pod kolenom. Opravičen do podpore $400.00. Ta asesment je razposlan na 4462 članov prvega in 504 članov dra-zeg-a razreda ter 1857 članic. Vsaki član prvega razreda plača 80c za wnrtnino, 10c za poškodbe in 25c za rezervni sklad, skupaj $1.15; člani druzega razreda plačajo 40c za smrtnino, 10c za poškodbe in 25c za rezervni sklad, vkupno 75c; članice nimajo ta me-soc nič za plačati. Ker izdatki tega asesmenta znaiaj« več. kakor asesa>na društva pri-spo\ajo v mesecu juliju, bode deficit plačan iz ^mrtninskega sklada. NAZNANILO. A* mesecu juliju imajo vsa krajevna društva, ktera nameravajo posla : i svoje delegate na prihodnje generalno zborovanje Jednote, ktero se •bode vršilo v La Salle, 111., iste voliti pri svoji redni ali izv an redni seji; tajniki vseh društev so prošeni naznaniti vse delegate glavnemu tajniku ne kasneje kakor do dne 9. avgusta; •naznanijo 'naj tudi njih natančne naslove, da se jim bodo itn »trli poslati vsi eirkularji in navodila. Vsa nadaljna navodila in pojasnila razpošljom d ru št vam in njih de-le-2ra.t<»m v mesecu avgustu. V tem asesjnentu sem zaznamoval nek te rim društvom dolg ali druva ognja. Dne 22. julija okoli 5. popoldne je naznanil čuvaj z Grada v Ljubljani, da gori na Selu št. 27 kozolec mizarja M. Lattriča Ogenj je podnetila neka štiriletna ieklioa in je kozolec pogorel do tal. Ob pol lO. zve-l>et biio s trelom alarmi-in reševalno društvo, da moč v Moste, k jer so go-oziroma gt»sjmdarska po-i Kušarja v Mostah št. 5. rja št. 4} Matevža Blažiča a Cundra št. 58. Vsa štiri poslopja so poogrela, kljub požrtvovalnemu delu pasilcev, Ponesrečen bftf k ječe t Dne 19. junija ob 6. ari zvečer je neki kaznjenec iz gradiških zaporov skočil v Soeo in jo preplaval. Vojak je streljal za njim, a ga ni zadel. Koeno so kaznjenca vojaki našli skritega v grmovju. Umor. Lani o binkoštih je v Podle se ah na Goriškem bil cerkveni shod, na. ktere m so bili fantje z Ranjšie in Lokovca. Nastal je med njimi prepir in pretep, v kterem je Matija Šuligoj iz Lokovca sunil z nožem Ivana Bre-ščaka ter Josipa Markiča. Zadnjemu je pritekel na pomoč brat Ivan Mar-kič, kterega je Šuligoj zabodel v srce, da se je zgrudil in v par trenutkih umrl. Pred goriškimi porotniki j© bil Šuligoj obsojen na štiri leta težke ječe, živima poškodovancema pa mora plačati 400 K odškodnine. Samomor. Zaradi slabih gmotnih razmer se je v Pulju ustrelil 551etni Jožef Babcseh. Nesrečen slučaj. Dne 19. junija sta brata Matej in Martin Chersan spala blizu vasi S. Vincenca v okrožju Pu-\ja na nekem skednju. Matej se je ponoči vzdignil z ležišča, ker mu je bilo prevroče ter je šel spat na prosto. Pod skednjem je zaklical bratu, naj mu vrže doli jopič da se ž njim pokrije. Toda v jopiču je bil samokres, ki se je, kakor hitro je jopič padel na tla, izprožil. Kroglja je zadela Mateja. ki je sedel na tleh. v trebuh. Ponoči je v bolnišnici v Pulju izdihnil. ŠTAJERSKE NOVTCE. Kosa skozi slavo. V radgonski okolici se je peljal posestnik Hirzy z vozom na polje. Med potjo »o se pa spla-šili konji in Hirzy je padel tako nesrečno z glavo na koso, ki se je nahajala na vozu, da se mu je ta zadrla za desno uho in pogledala vun pri desnem seneu. Upajo, da Hirzy okreva. Grad Weixelstaetten pri Celju kupil je grof Neuhaus St. Mauro. HRVATSKE NOVTCE. Divjak. Sletni V. na Reki je prišel pijan domov. Najprej je pretepel ženo, nato je pa zvezal šestletnega sina za noge in ga obesil z glevo navzdol na žebelj na zidu ter med silnimi grožnjami odšel iz hiše. 191etni brat dečkov se je vkljub prepovedi očetovi, da zvezanea he sme oprostiti, tega vendar usmilil in ga snel s stene. Ko se je oče vrnil, je zgrabil samokres in divjal ž njim po ulicah za sinom. Z veliko silo so ga stražniki aretirali. Obsojen je bil le na 14 dni. Strossmayerjeva oporoka. Sorodniki velikega škofa so vlo. ili proti njegovi oporoki ugovor, a sodišče je njihovo pritožbo odbilo. Priziv je vložil edini Mato Simič iz Belgrada, dočim so drugi zadovoljni z razsodbo sodišča. Pritožbo proti oporeki je dvignil tudi finančni erar, a je bil v prvi instanci zavrnjen. Pritožil se je na ban-ski stol, ki pa je potrdil prvo razsodijo. Sedaj pride cela stvar pred stol sedmorice. Simičeva pritožba pa pride pred banski stol. RAZNOTEROSTI. Pridnost čebeL Neki nemški naravoslovec se je pečal trajno z delom čebel in prišel do zaključka, da morajo male živaliee nič manj kakor sedem in pol milijona deteljnih cvetov obiskati, da znosijo skupaj 1 kg sladkorja. Da nanosi jo 1 kg medu, ki ima okoli 75 odstotkov sladkorja, morajo torej izsrkati 1,005,000 cvetlic. Žrtev maščevanja. V Gosti di Fol-garia na južnem Tirolskem je več kmetov kuhalo jezo na gozdnega paznika radi izvažanja lesa iz gozda. Da se maščujejo nad njim, so se, ko so mislili, da je paznik v gozdu, poskrili v grmovje in čakali, da jim pride na strel. Dolgo so že zdeli zaman in zato hoteli oditi, kar začujejo težke korake. V daljavi se pokaže izmed debel postava, streli so počili in čul se je samo še zamolkel krik. Potniki so kmalu našli mesto domnevanega paznika, u-streljenega kmeta Batista Tollerja. Morilcem še niso prišli na sled. Serum proti otrpnenju tilnika. Štabni zdravnik nemškega gardnega kora, dr. Stecbol, poroča, da je v petih slučajih proti otrpnenju tilnika rabil meningokokov serum in sieer s prav dobrim uspehom. Takoj po prvem vbrizganju se je stanje bolnikov zelo zboljšalo, čeprav se je mrzlica še nekoliko povečala. č?e treba, more se brez škode vbrizgati več dni zaporedoma, da ne morejo klice te nove bolezni še naprej razvijati strupa. Mesto pod zemljo. V solini Wie-liczka na Gališkem je nastalo par sto metrov pod zemljo celo mesto. Galerije tega rudnika se raztezajo 80 kilometrov v daljavo. Da ni treba .rudarjem izgubljati časa, napravili so si kar pod zemljo hiše, z občinsko hišo, gledališčem ia cerkvijo. Mesto ima električno razsvetljavo. Cerkev je skoraj iz same soli, tudi vsi kipi in altarji so umetniško izklesani iz soli. Lahko si mislimo, kako čarobno je v tem solnem mestu, kadar zaŽare električne luči. Med prebivalci ec ljudje, ki že desetletja niso bHi vrl zemlje, a vendar dolgo šive. Madjanka moteli Znani kanaKr v Budimpešti in elan sagnaMk* clwr usee ie v prumkk »i, ker je zlorabil več ljudskoftolakili učenk. 1£ ■ Dv» t«Tirii> je fiMil v Gasteinu hrvatski delavec VokoKč, štiri p« je ranil. 'Med zaklanima je tudi neki Slovenec iz Kranjske, za kterega ime se še ne ve. Tatjana Laootjemu se sedaj nahaja v kaznilnici St. Johannsea in se vztrajno brani delati. Perilo, ktero so jej dali v popravilo, je vse raztrgala. Ker je na svoje sokaznjenke j ako slabo uplivala, motali so jo premestiti v posebno celico, 'koder samo je, pije in Čita. Napram ikaznikniškemu o sob ju je zelo odurna, o stariših pa noče ničesar slišati. 100,000. kron je poneveril Član leo-poldstadtskega kazina v Budimpešti, Bdvaru Spitz. Spitz je imel v svojem varstvu blagajno, kjer so se spravljali dobički kazine pri igrah članov. Ker je Spitz od ugledne rodbine, ga niso ovadili, pač pa je moral obljubiti, da takoj odpotuje iz Ogrske. Njegova rodbina bo škodo povrnila. Neki duhovnik v Tridentu se baje ni hotel odkriti, ko so peljali v sprevodu mimo truplo nadporočnikia Ertla — ki je padel v dvoboju, kterega je iz popolnoma ničevnega razloga pro-vociral. Trdujavski poveljnik se je proti duhovniku pritožil pri škoffu. Vsled komarjevih pikov umrl. Bivši budimpeštanski trafikant Karol Very je napravil nedavno temu izlet, s kterega je prišel od komarjev ves opikan. Ker je male rane vsled srbenja raz-praskal, se mu je zastrupila kri, radi česar je umrl. Tistoletnica znamenitega naravoslovca. V Bolonji so obhajali 12. junija spominsko slavnost po Ulissu Aldrovandiju. slavnem naravoslovcu (1522—1605), kterega so sodobniki imenovali "pontifex" znanosti. Nje-srova dela so izšla v 14 debelih zvezkih in doživela več izdaj. Najznamenitejša je njegova '1 Ornithologia,\ Po njem se imenuje tudi neka rastlinska vrsta Aldrovanda. Pri slovesnosti so bili navzoči državni podtajnik iz {»oljedelskega ministerstva, oblastva in veliko domačih in tujih učenjakov. Železniška nesreča. Xa elektriški železnici Dunaj-Baden se je primerila nezgoda. V bližini postaje Neudorf sta namreč trčila skupaj voz elektri-ške železnice in neki kmečki voz. Kmečki voz se je prevrnil, hlapec se je pa pri tem tako ranil, da je kmalu nato umrl. Vsled neprestanega deževja se je udrla v Lvovu skoro polovica "umskega spominskega griča.'*, ki so ga nasuli na inicijativo in s podporo bivšega predsednika poslanske zbornic« avstrijske, dr. Smolke. Plaz kamenja in prsti je valeč se navzdol v parku polomil okoli 100 po 80 let starih dreves ter daleč naokrog zasul glavne drevorede. Ponesrečil se ni nihče. Tatinski sluga. Prejšnji sluga pri grofu Golnehowskem. 221etni Tutter, je ukradel grofici nakitje in potem zbežal. Dne 1. maja je spravila grofica ves svoj nakit in večjo vsoto denarja v železno blagajno. Nekaj dni pozneje je ni mogla s posebnim ključem več odpreti. Ko je prišel grof Gk>-luehowski s poti domov, je poklical iz tovarne monterje, ki so blagajno s silo odprli. Ko so pregledali vsebino, so opazili, da manjka broša, vredna 6000 K. Ker je bil dva dni preje iz službe odpuščen Tutter, so ga začeli sumiti in ne brez vzroka. Tutter je brošo ukradel, zastavil za 600 K in potem zastavni listek prodal nekemu dragotinarju. Iščem rojaka BARTOLA GLAVINA. Doma je iz Kraljevaca, Podravina, Hrvatsko. Pred 2. leti je bil še uposlen v Zagtretra pri kamnoseku na kolodvoru, odkoder je odšel v Ameriko. Nahaja se baje nekje v Ohicag-u, HL Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. Amalia Nemec, 324A. 14th Ave., Newark, N. J. Pozor Rojaki! MPotne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praikona, kdor ieli poskušnjo naj poSlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce ii plešaste imam najboljše mazilo po kate rem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500 Jakob Wahcic, »Q SOUTH PRONT STREBT, | steelton, pa. Ozdravljena težke bolezni Ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija Rezič 2095thSt. Union Hill, N.J. ROJAKI Zapdmnite Si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri z a, more dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matia Fort uri 110 E. Park St. Butte,Mont. THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. ZatoraJ rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali p.šete po Novo obširno kujigo ..ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. * ^/v John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeei naslov; The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34th St. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slaboumnosti, kaplja, tf>.ke noiezni v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North Bergen,N. J . i t t 4 # s t [VABILO NA NAR00B0! Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo "GLAS NARODA". List velja do konca leta $1.50 za četrt leta pa 75c. Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je naročnina potekla a prvo polovico leta, prosimo, da isto čim prej blagovolijo ponoviti. "GLAS NARODA" je prvi In največji slovenski dnevnik, čegar naloga je, baviti se z resnimi dnevnimi vprašanji, prinašati najhitreje razne novice to- in onstran oceana, ter tako služiti slovenskemu narodu v poduk in zabavo. Večina naših cenjenih naročnikov bode priznala, ako ceni nepristransko, da je "GLAS NAHODA" na pravem stališču napram času in razmeram. "GLAS NARODA" je dosegel približno 4500 naročnikov, in upamo, da se bode s pomočjo zavednih rojakov še bolj razširil. K temu naj lož je pripomorejo že sedanji naročniki z redno vplačnino naročnine, poleg tega pa naj vsak posameznik skuša pridobiti še kakega novega člana, čim dosežemo gotovo število naročnikov, bode naša dolžnost, da se list primerno poveča, s čimur bode gotovo vsem nstrežemo. Da se to doseže, pa je treba, da stori vsak svojo dolžnost. Tor a j rojaki-na-ročnlki na delo. Upravništvo "GLAS NARODA". Kje je FRAN" RiEBERNIK? Doma je iz Kamnika. Izueen je kolarske obrti rter se naihaja nekje v *Perun-sylvaniji. Za njegov naslov bi rad zvedel: Joseph Mantoni, 12S Stone »St., Newark, N. J. WINNET0U, Rdeči Gentleman je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred. Upravnistvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St., New York. NAZNANILO. John vervzuL, ltl7 E. 62ad Street. N. E., Clrvelud, 0M«| 'izdelovalec krahjskih in nemSkih H A R MJOTN jI K. Delo napra vim na zahtevanie naroCni-ene so j in dobro kov. Cene so primerno nizke, a delo abro. Trivrstm od $32 do trpežno in dobro. Tnvrstm od $22 do $46. PloSte so is naj bolite ga cinka. Izdelujem tudi ploSCe iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trrrrstnlm ie od ali do $80. SLUŽBO DOBI Slavjauska naoelniSka dražba por moža, kteri bi bil apoadben nastopali diuAo pri oSMtuikej ob-seti na BHis x>polno snange ne. Jedino ijo pri: 35 Broadway. York City. Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Ko prišli takoj s j svetimi obrazi pravit k vojvodu, kaj pravzaprav je ta gospodična Gautier. Hudo je zadela ubogega starčka ta ve^t, ker tu je nehala podobnost z njegovo hčerjo, toda bilo je že prepozno. Margerita je postala njegovemu srcu že neobhodno potrebna in edino, kar ga je izgovarjalo in opravičevalo, da je še živel. Očital ji ni ničesar, v to ni imel pravice, toda vprašal jo je, ali se čuti zmožno, spremeniti svoje življenje, in ji ponudil za to žrtev vsako mogočo nadomestitev, vse, kar si le more in hoče želeti. In ona mu je obljubila. Treba pa je opozoriti na to, da je bila tedaj Margerita, že sama po sebi fantastična narava, še bolna. Njeno prejši.je življenje se ji je zdelo eden izmed glavnih uzrokov njene bolezni, in neka vrsta praznoverja ji je vzbujalo upanje, da ji Bog pusti lepoto in. zdravje, ako se skesa in spokori. In res: kopelji, dolgi sprehodi, po njih naravno provzrocena trudnost in na to mimo spanje, vse to jo je že skoro docela okrepilo, ko je nastopila jesen. Vojvoda je spremil Margerito v Pariz, kjer je nadaljeval svoje posete, kaker v Bagneresu. Ta zveza, ki jej nihče ni poznal pravega začetka in pravega vzroka, je vzbudila tu velikansko senzacijo, kajti vsi so vedeli, da je vojvoda silno bogat, in njegova radodsrnost je morala opozoriti nanj ves svet. • VeČina ljudi je videla v vojvodu gnusnega starega p^hotneža, saj pri bogatili starcih kaj takega nikakor ni nenavadno; sumilo in ugibalo se je sploh vse mogoče, le pravega ne. Toda res očetovska čuvstva tega moža do Marge rite so bila tako čista, da bi se mu bilo zdelo vsako drugo razmerje, kakor to srčno razmerje, naravnost krvoskrunstvo, in nikdar bi jej ne bil mofpel reči besede, ki bi je ne bila smela slišati njegova hči. Bog ne daj, da bi hotel jaž narediti iz svoje junakinje kaj drugega, kakor to, kar je bila Zato naj povem, da 'Margeriti nikakor ni bilo teško držati vojvodu svoje obljube, dokler je bila še v Bagn&resu; toda, kakor hitro se je vrnila v Pariz, se je zazdelo temu dekleta, vajenemu razsipnega iivlje-»v. zabav, da, celo razbrzda- nosti, da mora umreti v tej svoji sa- j moti saj bo bili edina izprememba vojvodo vi enakotmerni poseti. In zato ji ' je vroče dihanje prejšnjega Življenja tako hitro spet omamilo srce in glavo* i Poleg tega je treba pa tudi pomi- ; sliti, da je bila Margerita zdaj še oa-robnejša, kakor kdaj pre^", da je imela šele dvajset let, in da jo je zdaj jedva nekoliko omamljena, a ne zadušena bolezen dražila stoterimi še bolj mrz-ličnopoželjivimi strastmi, ki so skoro ■ vedno znak in posledica bolezni v pr- ■ sih. — Bilo je torej za starega vojvodo i teška ura, ko so prišli njegovi prijatelji, prežeči noč in dan na Margerito, kje in kako bi iztaknili kako njeno ' krivdo, da bi ga odvrnili od ženske, j ki je po njih mislih škodovala njego- j vemu imenu. In prišli so ter mu povedali, da sprejema Margerita ob urah, ko se čuti varno pred njim, jako čudne posete, in da ti poseti trajajo često do ranega jutra. In ona ni niti tajila. Prostodušno je vse priznala in mu svetovala docela odkritosrčno, naj se ne briga več zanjo. ker ona nima dovolj moči, da bi izpolnjevala svojo obljubo, in da noče več sprejemati dobrot od človeka, ki ga zahrbtno vara. Vojvoda ni bilo osem dni več na dan, toliko edino se mu je še posrečilo, — osmi dan pa je prišel zopet in prosil Margerito, naj ho vse, kakof je bilo. Obljubil ji je, da jo hoče ljubiti tako. kakršna je, samo da jo sme videti in nikdar da ji ne bo ričesar očital. Brez nje da bi moral itak umreti. Tako je bilo torej tii mesece po Margeritinej vrnitvi v Pariz, to je v novembru ali decembru leta 1842. ur. V slučajih nesreče f zvijenja udov, ako skoti kost iz svojega ležišč* itd. rabite takoj Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi ndohnost. Imejte ga. vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko si dr* »m na etiketi. V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. P.AD. RICHTER&CO. 215 Pearl Street, New York. vite pr * 3 Dne 16., ob eni uri popoldne sem šel v ulico d'Antin. Iz spalnice se je slišalo klicanje razproda jalce v. Sobe so bile polne radovednežev. Zbrale so se bile vse najslavnejše svečeniee elegantnega greha, in zopet so jih skrbno od strani opazovale tiste odlične poštene dame, ki so še enkrat porabile izgovor, da mislijo kaj kupiti, samo da so mogle od blizu gledati te ženske, s kterimi ne bodo smele morda nikdar več stati v isti sobi in ktere so morda na tihem zavidale za vse njihove skrivne slasti.... Gospa vojvodinja F.... se je skoraj dotikala gospodične A...., ene izmed najbolj drznih tipov naših modernih kurtizank; gospa markiza T. .. se je nekam pripravljala, da bi kupila^ neko mizico, za ktero se je potegovala tudi gospa D----, najbolj elegantna in najbolj znana in najbolj razuzdana poldama naše dobe; vojvoda Y----, ki pravijo o njem v Parizu, da je zapravil vse svoje premoženje v Madridu, v Madridu pa, da ga je zapravil v Parizu, ki pa vendar, kakor vsi taki velikaši, še letnih dohodkov ne more zapraviti, je kramljal z gospo M. . . . (z eno naših najduhovitejših pisate^ Ijie. ki tu in tam zapiše, kar govori, in podpiše, kar spiše), pri tem pa se je intimno spog ledoval s tisto lepo gospo N...., ki se jo vidi vedno v Champs-EIvsees. oblečeno roza ali modro, in k-i se vozi z dvema močnima vraneema, s tistima, ki jih je bil prodal Tony za deset tisoč frankov in ki pravi ona, da jih ji je V---- daroval, a mu jih je morala pošteno plačati. In •slednjič gospodična R...., ki si je prislužila s svojimi zmožnostmi dva^ krat toliko, kolikor imajo dame prve vrste dote, in trikrat toliko, kolikor si prislužijo druge s svojo ljubeznijo; prišla je kljub mrazu, in gledali so jo, kakor malo ktero drugo. In naštel bi lahko z začetnicami še veliko njih. ki so se zbrali v salonu in ki so bili zelo presenečeni, da se vidijo tu, toda bojim se, da bi pri takem naštevanju izgubil Čitatelje Naj bo dovolj, če povem, da je bila ta množica nebrzdano d «hrc volje, in da so mnogi izmed teh ljudi poznali pokojnico. a je bilo vendar \ *deti, kakor da se je nihče več ne spominja. Vse polno smeha. Komisarji so vpili iz polnega grla. Trgovci, ki so zasedli prostore pred dolgo o 79« g"! .'Ion u cr:iO „ 'jtJc ,, Drožnik 4 pr»Jl«>Tie za.......$11.00 RHnjpvw, 12 stekle«'«? 7a ?12.0O ali * gall. (sodiVk) za........ Za oblino naročilo se priporoča Mafija Grille 1548 St. Clair St- CLEVELAND O. AUSTRO-AMERICANA PROGE, ktere pamiki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Torkom. Parniki odplujejo: LAURA odpluje dne 3. septembra. FRANCESCA odpluje dne 24. septembra. odpluje odipluje odpluje odpluje Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V ANTWBRPEN: ICROONLAND 13. julija ob 7:30 zjutraj. ZEELAND 20. julija ob 10:30 dopol. FINLAND 27. julija ob 7:30 zjutraj. VADERLAM) 3. avgusta ob 11:30 dopol. EROONLAND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj. ZEELAND odpluje 17. avgusta ob 10:30 dopol. FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj. VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol. EROONLAND odpluje 7. septembra ob 5 :30 zjutraj. ZEELAND odpluje 14. septembra ob S:30 zjutraj. FINI, AND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr. VADERLAND odpiujj 28. ?epiembra ob 8:30 dopol. KROONLAND odpluje o. oktobra ob 3.uri popoludne. ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj. FINLAND 19. oktobra ob 3. uri popol. VADERLAND 26. oktobra ob 3:30 zjutraj. odpluje odpluje V HAVRE: LA BRETAGNE odpluje 18. julija ob 10. uri dopol. LA RRETAGNE odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol. LA GASOOGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop. LA HRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop. LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 10. uri dop. LA BRETAGNE Odpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol. V BREMEN: GROSSER KURFUERST odpluje 18. julija ob 10. u/ri dopol. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 23. julija ob 10. uri dopol. PRINCESS ALICE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol. BREMEN odpluje 8. avgust a ob 10. uri dopol. BARBAROSSA odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol. GROSSER KURFUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol. BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. BARBAROSSA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. MAIN odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol. BARRAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. turi dopoL GROCaSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. V EAMBUBft: AMERIKA odpluje 18. julija ob 10:30 dopol. popol. uri zjutraj, uri zjutraj. RADENIA odpluje 20. julija ob 12:30 PATRICLV odpluje 27. julija ob 6:30 zjutraj. PRESIDENT LINCOLN odipluje 3. avgusta, ob 1. uri popol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 8. avgusta ob 5. uri zjutraj. GRAF WALDERSEE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj. BLUECHER odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj. PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta, ob 11. uri dop. AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. SILVLV odipluje 24. avgusta ob 6. PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popoL PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr. BLUECHER odpluje 12. septembra ob S. uri""dop. PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol. AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop. GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop. PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol. PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol. V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) PHILADELPH1A odpluje dne 20. jxilija. ST. PAUL odpluje dne 3. avgusta. NEW YORK odpluje dne 10. avgusta. ST. LOUIS odpluje dne 17. avgusta. PHILADELPHIA odpluje due 34. ajvgusta. ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta. NEW YORK odpluje daie 7. septembra. ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra. PHILADELPHIA odpluje due 21. septembra. ST. PAUL odpluje due 28. septembra. NEW YORK odpluje dine 5. oktobra. ST. LOUIS odpluje d-ne 12. oktobra. Ako kedo želi pojasnila še o