Leto LXXm., št. 244 LJnUIam, četrtek 24. oktobra 1940 Cena' Din L— Izhaja vsak dan popoldne terzemftl nedelje In praznika, — Tn-nll do 80 petit rrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3» večji i—B petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica št. 5 l: 31-22, 51-23, 31-24, 31-29 In 31-26 Podružnic«: MARIBOR, Grajski trg- »L 7 — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon St, 26 — CELJU, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Koce nov a uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10-3SL, Sumner We'!«>s: 99 Cas uelike neuarnosti Podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva o mednarodnem položaju in o nalogah Zedinjenih držav — Predsednik Roosevelt o potrebi močne obrambe — Pred se ožjim defenzivnim sodelovanjem med Ameriko in Veliko Britanijo v o »leteče trdnjave« za Anglijo — Mornariški minister Knox o nomenu mornarice v voini \Va£hinztou, 24. akt. s. (Ass Press). V Ra]timoru je imel podtainik za zunanje zadeve Summer Weiles sinoči govor, v katerem ie izjavil med drugim: Sedanji čas ie čas velike nevarnosti, v katerem moramo biti Američani pripravljeni na take skupne žrtve, kakršne zahtevajo naši skupni interesi. Obramba Ze-dinjenih držav mora računati z možnostjo napad na državo samo. Pa tudi z možnost io in vazi i e vsakeea dela novega sveta. Zadnia leta ie postalo vedno boli ias-no. da niti Panamski prekoD ne more biti varen, niti naše ozemlie zavarovano pred letalsko invazijo, če niso zavarovana tudi ozemlja naših južnih sosedov. Skupna obramba pa ni možna brez sodelovanja vseh ameriških držav. Nikdar še ni bila tako potrebna enotna fronta ameriških držav kakor sedaj, proti tako zvanemu novemu redu. ki nastaja v drugih kontinentih na svetu. Rooseveltov govor \Vashingr*On, 24. okt. s. (CBS)- Predsednik Roosevelt je včeraj s posebnim vlakom odpotoval v PiladeLfijo. Tam je imel snoči velik govor, g katerim je pričel svojo volilno kampanjo za predsedniške volitve. Roosevelt se je v govoru predvsem branil proti republikanskim očitkom^ da hoče Zediniene države zaplesti v vojno. Vsaka moja misel, je dejal Roosevelt je šla od nekdaj za ohranitev miru. Ko je grozila vojna v Evropi, sem skušal vojno preprečiti, nato pa sem si prizadeval, da preprečim razširjenje na druge narode. Dalje je poudaril Roosevelt, da si sedaj prizadeva, da ohrani mir za Zedinjene države in zapadno poloblo. Razvoj vojne v Evropi je povzročil da mora Amerika sedaj ojačevati svoje oborožene sile za svojo obrambo- Te sile niso namenjene napadu, temveč izključno obrambi. Roosevelt je odtočno odklonil tudi očitke, da bi bile Zedinjene države prevzele proti katerikoli državi in v kakršnikoli obliki tajne obveznosti in sklenile tajni dogovor. Močne obrambne naprave in močna vojska, je dejal Roosevelt, pa so za Ameriko največja garancija za mir in varnost. Za mir bom delal, je Izjavil Roosevelt, vse dni do konca svojega življenja. Ameriška zunanja politika ostane nespremenjena Boston, 24. okt. s. »Christian Science Monitor« se bavi z zunanjo politiko Zedinjenih držav pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra. Hat opozarja, da se vrši ogorčena volilna kampanja v Zedinjenih državah sredi najtežjega svetovnega položaja. Čeravno je vlada izdala mnogo važnih obrambnih ukrepov, pa so v predsedniški kampanji vendarle njene sile deloma usmerjene tudi na vprašanja predlsedniških volitev. Ko bodo 5. novembra volitve opravljene, pa se bodo Zedinjene države brez dvoma zopet z vso silo posvetile vprašanju svoje obrambe in varovanju svojih zunanjepolitičnih interesov. Če bo izvoljen Roosevelt, pravi list, je pričakovati, da bo sedanja zunanjepolitična linija Zedinjenih držav še ojačena. Pa tudi republikanski kandidat VVillkie je prav včeraj v nekem govoru izjavil, da bo v primeru svoje izvolitve izločil strankarstvo iz zunanje politike. Willkie je ob tej priliki podal tudi senzacionalno izjavo rekoč, da bo v primeru svoje izvolitve postavil najsposobnejšega moža v Zedinjenih državah za zunanjega ministra ter da pri tem ne 1 bo gledal na njegovo strankarsko pripadnost. »Christian Science Monitor« pravi da tolmačijo v republikanskih krogih to izjavo tako, da bi tudi v primeru Willkie-jeve zmage ostal sedanji zunanji minister Hull, ki že osem let opravlja svojo funkcijo, najbrž še nadalje na svojem mestu. Zdi se torej, da bo ostala zunanja politika Zedinjenih držav v vsakem primeru nespremenjena. List napoveduje, da bi Rooseveltova izvolitev pomenila povečanje ameriške pomoči Angliji. Istočasno bi Zedinjene države zavzele v primeru Rooseveltove izvolitve še odločnejše stališče do Japonske, že sedaj je bila podvzeta v Ameriki vrsta vojaških in mornariških ukrepov, ki tvorijo brez dvoma pripravo za možnost ameriško japonske vojne. »Christian Science Monitor« pravi dalje, da je neka zelo visoka ameriška osebnost izjavila, da tako v Londonu kakor tudi v Washingtonu že Študirajo možnost še ožjega defenzivnega vojaškega sodelovanja med Zedinjeniml državami in Anglijo, nego obstoji že sedaj. Pa tudi če bi bil izvoljen Willkie, bi zunanja politika, kar se tiče povečane pomoči Angliji in odločnejšega stališča do Japonske ostala nespremenjena, česar pa se nekateri krogi boje, je, da bf Willkie-jeva izvolitev pomenila obenem povečan ▼pliv iaolacionističnih krogov v republikan- ski stranki. Na j ostrejša, pristaša ameriške izolacije kalifornijski senator Johnston in newyorški senator Hamilton Fisch sta namreč člana glavnega sveta republikanske stranke. Med najnovejšimi obrambnimi in zunanjepolitičnimi ukrepi Zedinjenih držav omenja >Christian Science Monitor« zlasti nedavno izjavo mornariškega ministra Kno-xa, ki napoveduje, da bodo Zedinjene države po potrebi dobile še nova oporišča za svojo vojno mornarico v območju Tihega oceana. List pravi, da je ta izjava očitno svarilo Japonski. <5e bi bilo to potrebno za varnost Amerike, v Washingtonu ne dvomijo, da bi Zedinjene države dobile oporišče tudi v Singaporu. Prav to je najbrže hotel povedati Knox. Važen dogodek je tudi rekvizicija 110 bombnikov in lovskih letal, ki jih je prvotno kupila Švedska v Ameriki, pa jih je sedaj ameriška vojska pridržala za svoje potrebe. V dobro poučenih krogih napovedujejo, da bodo prav ta najmodernejša letala poslana v Manilo na Filipinih. Končno napoveduje »Christian Science Monitor«, da bo vprašanje odstop it ve tako zvanih ameriških »letečih trdnjah« Angliji v kratkem urejeno. * Prav včeraj je bilo namreč objavljeno, da je prejela ameriška vojska iz tvornic v Ohiu prve »leteče trdnjave« novega še popolnejšega tipa, nego so bile dosedanje. P ost oporna, ko bo prejemala iz tvornice ta nova orjaška letala, bo Amerika odstopila Angliji enako število starih letal. Mislijo, da bo tako Angliji v kratkem na razpolago 60 ameriških »letečih trdnjav«. Za obrambo zapadne poloble New Tort. 24. okt. o. (United Press) Mornariški minister Knox je očrtal v ne- kem govoru pomen pomorske sile v sodobni vojni. Poudaril ie. da imaio narodi, ki vladajo nad morjem, tudi nadzorstvo nad usodo sveta Sedanja voina se vodi v elavnem za življenske potrebščine in Detrolei. Države, ki imaio kontrolo nad petrolejem in dobavami življenjskih potrebščin, bodo v tei vojni zmagale. Evropski kontinent nima v okviru svojih mei niti dovoli živil, niti dovoli petroleia. zaradi česar imaio države, ki nadzirajo pomorske poti v Evropo, veliko prednost Ena izmed pomorskih sil ie Anffliia. Samo Dosest močne Domorske sile. ki more onemogočiti prehod čez Rčakavski preliv ie omogočila angleškim letalskim silam sijajno obrambo v zraku. W'aJ*htngrt*>n, 24. okt. s. (Ass. Press). Na konferenci tiska je izjavil snoči mornariški minister Knox, da sta se angleška in kanadska vlada že sporazumeli, kje bo novo ameriško mornariško oporišče ob južni obali Novega Fimdlanda. Ameriški strokovnjaki se že m u de v Novem Fund- landu in pripravljalna dela za zgradnjo oporiča so v teku. Knox je dalje dejal na vprašanje novinar rjev, da bodo Zedinjene države branile vse svoje ozemlje kjerkoli se vije ameriška zastava, kakorkoli daleč naj to tudi bo. Zedinjene države bodo poskrbele tudi za obrambo Filipinov in drueui <*vojih kolonij v Pacifiku. Kncoc je tudi poudaril, da imajo Zedinjene države moralno obveznost, da branijo vso zapadno poloblo ter da pomagajo drugim ameriškim d-ržavarn pri obrambi zapadnoga sveti. Zedinjene države že pošiljajo topove in drug vojni material južnoame? i. '•'m državam. WaShingtOn, 24. okt. s. (Ass. Press). Snoči je bilo uradno objavljeno, da bosta na Filipine poslani dve eskadrili ameriških letal^ da ojnčita tamkajSnjo obrambo. Kakor se je izvedelo bosta obe eska-drilji odšli iz San Francisca že prihodnji mesec, že sedaj štele smeri*1* * vojaška posadka na Filipinih 24.000 mož. Pripravljalo se pomembn Pariškemu sestanku ]e sledil včeraj na francosko španski meji Hitlerjev razgovor z generalom Francom — Ugibanja v zvezi s temi sestanki dobivajo stvarnejšo obliko Berlin, 24. okt. s. (Štefani). Snoči je bilo objavljeno tu naslednje uradno poročilo: Kancelar Hitler se je danes sestal na francosko španski meji z generalom Francom- Pri sestanku sta bila navzoča nemški zunanji minister Ribbentrop in španski zunanji minister Suner. Razgovor med kancelar je m Hitlerjem in generalom Francom je bil v duhu prisrčnosti, ki karakterizira tovariške odnošaje med Nemčijo m Španijo. Madrid, 24. okt. s. (Ass. Press). V Madridu je bilo objavljeno o sestanku med kancelar jem Hitlerjem in generalom Francom samo kratko uradno poročilo. O vsebini njunega razgovora ni mogoče dobiti nobenih mformacij. Domnevajo pa da se je nanašal razgovor tudi na nemško francoska pogajanja ki so pravkar v teku. Berlin, 24. okt. s. (Ass. Press). Razgovor med kancelarjem Hitlerjem in generalom Francom je trajal približno dve uri. O vsebini razgovora ni bilo mogoče izvedeti nobenih podrobnosti. Kancelarja Hitlerja so na sestanek z generalom Francom spremljali šefi nemške vojske in letalstva, Beiim, 24. okt- s. (Štefani). O sestanku med kancelarjem Hitlerjem in generalom Prarvcom poročajo naslednje podrobnosti: Kancelar Hitler je prispel včeraj s posebnim vlakom v neko majhno vas na francoskem ozemlju ob španski meji. Postaja je bila okrašena z nemškimi in španskimi za^varni. Mak) pozneje je prispel na isto posrtajo drugI posebni vlak, s katerim se je pripeljal general Franco. Kancelar Hitler je prisrčno pozdravil generala Franca, zunanjega ministra Sunerja in druge člane Francovega spremstva. Za Lavalom tudi maršal Petain Vichy. 24. okt. s. (Ass. Press). Podpredsednik francoske vlade Laval ie imel včeraj takoj po svoji vrnitvi iz Pariza dogo konferenco z maršalom Petainom. Od Časa do časa so bili klicani na konferenco v svrho konzTiltacije še drugi člani francoske vlade. Pozorno*-* ie vzbudilo, da 1e bil klican k maršalu Petainu tudi španski veleposlanik. Vichv, 24. okt. s. (Ass. Press). Podpredsednik francoske vlade Laval ie imel snoči krajšo konferenco s španskim veleposlanikom Le Querioo. Laval bi se bil moral že snoči z letalom vrniti v Pariz, zaradi megle na ie odložil svoj odhod na danes. Vichv, 24. okt. s. United Press poroča, da ie bil sestanek, ki sa ie imel podpredsednik francoske vlade Laval s kancelarjem Hitlerjem, samo pripravi jalneea _zna-cafa za nemšlco-fi-anooska pogaiania. l>D»pistnik agencije izve. da ie Laval prinesel s seboi od kancelari a Hitlerja nred-loge. ki na i bi menda pomenili vzpostavitev nekakšnega vmesnega stania med Premirjem in mirom med Nemčijo in Francijo. To stanje nai bi omogočilo, da W se Pranciia lotila obnovitvenih del. United Press poroča dalie da ie rjod-predsedrtfk Laval izročil v imenu kance-larja Hitlerja včeraj maršalu Petainu vabilo, nai verjetno še v teku teera tedna poseti kancelarja Hitlerta v Parizu. Sestanku, ki bi se vrM v Parizu naj bi pri- sostvovala z nemške strani kancelar Hitler in zunanji minister Ribbentrop. s francoske strani pa maršal Petain in podpredsednik vlade Laval. Vsebina nemških predlogov Franciji Boston, 24. okt. s. Tukaišnii radio poroča na podlagi informacij švicarskih listov, da obsegaio nove nemške zahteve v Franciji baje naslednjih sedem točk: L Francija nai razdeli s Spaniio oblast v Maroku. 2. Indokino odstopi Francija Japonski. 3. Tunis se razdeli med Franci io in Italijo. 4. Kamerun nai dobi Nemčija, ostale francoske kolonije v Afriki pa nai pridejo pod skupno francosko-nernško-ita-lijansko kontrolo. Edino Alžir nai bi ostal popolnoma francoski. 5. Francija dovoli, da se Nemčija posluži francoske vojne mornarice in letalstva za ofenzivo proti Angliji. 6. Francija odstopi Italiji Nico. Nemčiji pa Al zaci io in Loreno. 7. Ce pristane Francija na te pogole. izprazni nemška vojska tudi zasedeni del Francije. Nemška vojska bi ostala edino ob francoski obali Kanala in v utrdbenem pasu. Bern, 24. okt s. (Reuter). Po poročilih švicarskih listov zahtevajo Nemci o J Francije oolee že javljenih domnevnih sedem točk še tudi naslednje: Francoske čete v Afriki in Siriji nai bi sodelovaTe pri napadu na angleške kolonije. Nemčija in Italija nai bi v Sred ozemlju prevzeli kontrolo nad vsemi frarroškimi mornariškimi in letalskimi oporišči. Usoda francoskega vojnega brodovja Vichv, 24. okt. s. (Ass. Press). Francoska vlada se ie včeraj obširno posvetovala o nemških predlogih, ki jih je prinesel s seboj iz Pariza podpredsednik vlade Laval. Uporno se vzdržujejo govorice, da je eden izmed predlogov ta, naj bi Francija izročila Nemčiji in Italiji svoje vojno bro-dovje. Kakor poročajo, so za pristanek na tak predlog poveljnik francoskega vojnega brodovja Darlan kakor tudi druge vodilne osebnosti francoske vojne mornarice, to pa zato, ker v francoskih mornariških krogih zamerijo Angliji ponovne angleške napade na francosko vojno mornarico. Za Darla-novo stališče se zavzemata tudi podpredsednik vlade Laval in zunanji minister Baudoln. Proti odstopitvi vojne mornarice in sploh proti vsaki vojaški akciji proti Angliji so baje maršal Petain. general Weygand in vojni minister general Huntzinger. ki imajo baje na svoji strani večino vlade. Bratom In sestram na meji — p o m o C" ! DESETI NOVEMBER dan narodne zbirke CMD Vichv, 24. okt. s. (Ass. Press). Kljub vsem nasprotnim govoricam so še snoči v merodajnih francoskih krogih odločno izjavljali, da v nemško francoskih pogajanjih ni niti govora o tem, da bi Francija napovedala vojno Angliji, ali pa da naj bi izročila Nemčiji svojo vojno mornarico ali letalstvo za ofenzivo proti Angliji. Koncentracija francoske vojne mornarice New York, 24. okt. e. Dopisnik agencije United Press izve, da je francoska vlada odredila takojšnjo vrnitev francoskega sredozemskega brodovja v Toulon. O vzrokih koncentracije francoskega vojnega brodovja niso bila izdana nobena obvestila, mislijo pa, da je to v zvezi s sodelovanjem Francije z državama osi. Rimske informacije Rim, 24. okt. s. (Columbia B. S.) V zvezi s sestankom med kancelarjem Hitlerjem in generalom Francom napovedujejo v tukajšnjih diplomatskih krogih v bližnji prihodnosti velike doeodke. ne oovedo pa. kakšni naj bi bili ti dogodki. Domnevajo, da se ie na sestanku govorilo tudi o usodi Maroka. Razgovori pa so imeli najbrže še mnogo širši obse s. Nekateri kroei oraviio. da so se tikali nove popolne razdelitve Evrope od Španije pa do vzhodne Evrope. Grof Ciano pojde v Berlin New York, 24. okt. s. >Newyork Times« poročajo, da prispe italijanski zunanji minister grof Ciano v kratkem v Berlin. Namen njegovega prihoda naj bi bil, da z zunanjim ministrom Ribbentropom določi pogoje končnoveljavnega miru s Francijo. Ameriški komentar Boston, 24. okt. s. »Christian Science Mo ni ter« komentira nemško francoska pogajanja ter včerajšnji sestanek med kancelarjem Hitlerjem in generalom Francom. Izraza mnenje, da izvajajo osne velesile na Francijo pritisk naj bi napovedala Angliji vojno. Obenem pa misli, da žele Nemčija in Italija dobiti francosko vojno b rodov je za veliko pomorsko ofenzivo proti Angliji- To je točka, pravi urednik lista ki Lon don trenutno najbolj skrbi, če Francija pristane na odstopi te v svojega vojnega brodovja, bi postal položaj za Anglijo posebno težaven v Sredozemlju. Tu bi mogla nastopiti še komplikacija če bi Anglija svoje vojno brodevje morala iz Sredozemlja pritegniti še za obrambo angleških obal. Zaradi tega se je z znanimi ukrepi proti francoskemu vojnemu brodovju Anglija že v naprej zasigurala vsaj deloma proti taki možnosti. Trenutno je položaj tak, da razpolaga francoska vojna mornarica kvečjemu še z eno oklopnico. ki je sposobna za borbo. Druge so bodisi pod angleško kontrolo oziroma so potopljene ali onesposobljene za borbo. Ce sedaj dobita Nemčija in Italija še francosko vojno mornarico, bi vse tri vojne mornarice skupno razpolagale z 11 oklopnicami nasproti najmanj 14 angleškim oklopnicam. V nekaterih drugih .vrstah ladij pa je bilo razmerje za Anglijo manj ugodno. List opozarja na značilno dejstvo, da pri vseh številnih demantijih, ki jih je izdala francoska vlada zlasti pa v izjavi, ki jo je podal zunanji minister Baudoin, ni bilo nikjer izrecno rečeno da Francija svoje vojne mornarice ne bo Izbočila Nemčiji in Italiji. Glede sestanka Hitler-Franco pravi list, da hočeta Nemčija in Italija očividno pričeti z veliko vojaško kampanjo proti angleški posesti v Afriki. V to svrho pa je potrebno najprej sodelovanje Španije. Washington — Vichy VVaShington. 24 okt s (Štefani). Ameriška vlada ie naprosila francosko vl^do, nai ii poda točno pojasnilo o svojem s a-lišču do sedanie evropske voine Smrtne obsodbe francoskih vojaških emigrantov Toulon, 24. okt. AA. (Havas). Vojaško sodišče v Toulonu je včeraj obsodilo na smrt in contumaciam bivšega admirala Muselierja in kapitane Caneta, Bottina in Vuillemina. Rezervnega pomorskega poročnika Parantona je pa sodišče obsodilo na 20 let prisilnega dela. Obtožnica jim očita, da so se pregrešili zoper varnost države zaradi dezertacije in neposlušnosti. vojaštva v Besarabiji in na Poljskem Bukarešta, 24. okt. s (CBS). Po tukajšnjih informacijah so Rusi Bukovino in Besarabijo spremenili v pravo vojaško taborišče. V obeh novih provincah so zbrane ogromne množine vojnega materiala in vojaštva. Ankara, 24. okt. s. Reuter poroča, da zbirajo po turških informacijah Nemci v Vzhodni Prusiji in Poljski velike množine vojaštva. Baje so bile poslane tja tudi velike množine letal, ki so opremljena s smučmi za pristanek na snegu. Zatemnitev Leningrada Stoc^boim, 24. ckt. s. Zlatorog« sredi senčnatega vrta in lepe okolice. Ker so se dediči Fischer odločili prodati tudi ta gradič s preostalim posestvom vred, so se pričeli zglašati kupci, ki žele svoje prihranke plodonosno naložiti v nakup tega posestva. Gradič Zlatorog s posestvom leži na Plitvičkem vrhu pri Gornji Radgoni, blizu banovinske ceste Gornja Radgona — Sv. Benedikt v Slovenskih goricah na vzvišenem gričku ter ima lepo solnčno lego. Baš zaradi te svoje lege bi bil gradič prav primeren za kak zdravstveni dom, zavetišče ali letovišče zlasti za mestne otroke ali kake druge vrste internat. Grad je eno-nadstropen ter ima v pritličju in prvem nadstropju poleg ostalih stranskih prostorov 6 večjih in manjših sob, skupno 12 stanovanjskih sob, za ekonomijo pa obsežna in prostorna gospodarska poslopja. Odkar je stalna avtobusna proga med Gornjo Radgono in Mariborom, je dostop zelo prikladen. Mnenja smo, da bi morala pred končno prodajo razna obmejna in druga zainteresirana društva poskrbeti za to, da pride ta posest v prave roke K izobrazbi strojnikov Kranj, 22. oktobra. Spoštovani gospod urednik! V Vašem .cenjenem listu z dne 14. t. m. je izšel na drugi strani članek: »Strojniki se izobražujejo-t, katere podatke je napisal nestrokovnjak in laik v teh zadevah v Laškem, ki meče slabo luč na nase strokovno znanje. Misleč, da se bo k tem nepravilnostim kdo oglasil, sem do danes odlašal. Zato Vas prosim, spoštovani gospod urednik, da v interesu strojnikov popravite te nepravilnosti, in sicer: Kot udeleženec ekskurzije v Laško ln kot strojnik popravljam nepravilnosti članka -Strojniki se izobražujejo« z dne 14. t., ki daje spričevalo o njih strokovnem znanju, tako pred upravo pivovarne v Laškem kakor pred javnostjo sploh. Kotel v Laškem ima 17 atmosfer dopustnega pritiska. 90 kv. m ogrevne površine in po rešetki sodeč, proizvaja približno 3.5 tone pare na uro. D up lek s-črpalki napajati parni kotel z uspeh. Angleški oklopni oddelek s sudansko posadko je naletel na cel italijanski bataljon. Sudanske čete so takoj prešle v napad in povzročile sovražniku velike izgube. Na italijanski strani je bilo ubitih in ranjenih okoli 400 mož. Kitajska ofenziva enngking, 24. okt. s. (Ass. Press). Kitaj-ske Čete so pričele z veliko ofenzivo v provinci Cekiang. Tokio, 24. okt. s. (Ass. Press). Po uradnih japonskih poročilih so japonska letala porušila most preko reke Mekong na cesti iz Birme. Transport 200 tovornih avtomobilov je zaradi tega zadržan. Ostavka guvernerja v Adenn London, 24. okt. s. (Reuter). Angleški guverner in vojaški poveljnik v Adenu Righlev je podal ostavko na svoj položaj. Vstopil bo sedaj v službo oddelka za Bližnji vzhod v kolonijskem ministrstvu. Odstopivšega guvernerja bo zamenjal v Adenu dosedanji angleški predstavnik v Sansibaru Hali. Popis Japoncev v Ameriki Xew ¥ork, 24. okt. ^VA. (Reuter)- »New York Times« pišejo, da je japonska vlada sklenila popisati vse Japonce^ ki žive v Ameriki, na Havajskib otokih v Kanadi, Argentini, Braziliji in v Chileju. Vladni uradi v Tokiu morajo te popise dobiti pred 20. novembrom. vodo, ne pa da črpata paro v kotle, kar je sploh nemogoče, ker para zaradi svoje eks-panzivnosti sama struji skozi par o vod. Generator je za 100 KVA, kar da, če^po-množimo to s faktorjem učinka, ki je pri tem stroju 0.75, le 75 KW, ne pa 1000 KW. Tako bi tudi lahko strojnik ugotovil že po zunanjosti stroja, da stroj ni zmožen efekta 1000 KW odnosno 1360 Ks. Tudi pivo se kuha iz vode, hmelja in slada, ne pa s sladkorjem. V našem dobrem interesu se v bodoče priporoča, da se pri sestavljanju takih člankov posveti več pozornosti, saj iz tega se zrcali naše znanje. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri četrtek. 24. oktobra: Revizor. Red A Petek. 25. oktobra: ob 15. uri: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 26. oktobra: Skrivalnice. Izven OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek 24. oktobra: Grof Luksemburški. Red četrtek Petek, 25. oktobra: Pigarova svatba. Red premierski Sobota, 26. oktobra: Traviata. Izven. Gostovanje Vanje Leventove + Vanja Leventova bo gostovala v soboto zvečer v Verdijevi »Traviati« v partiji Vio-lete. Tekom lanske sezone si je pridobila tako pri kritiki kakor pri občinstvu sloves. Poleg Leventove k. g. bo nastopil prvič v partiji Alfreda Jean Franci, partijo očeta pa bo pel Janko. Dirigent: N. Štritof. Predstava bo izven abonmaja, na kar posebej opozarjamo. Občinstvu priporočamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice v pred-prodaji pri dnevni blagajni v operi. Cene od 50.— din navzdoL Smrt uglednega hotelirja Laško, 23. oktobra Danes popoldne je umrl v bolnici v Ormožu g. Franc Henke, lastnik znanega hotela v Laškem. Težka bolezen ga je mučila že več let, moral se je podvreči ponovnim operacijam, končno pa mu je opešalo srce in je podlegel kapi, potem ko smo že pričakovali, da se vrne iz bolnice. G. Henke, ki je dočakal starost 52 let, je bil znana osebnost in priznan strokovnjak v hotelirstvu. Po rodu je bil Nemec. Njegovi starši so v začetku tega stoletja kupili že dolga desetletja obstoječi hotel Horiak ter se preselili sem iz Dravograda. Po smrti njegovega očeta je vodila hotel mati, za njo pa ga je prevzel med vojno g. Henke. ki je poročil g. Lino iz znane Vafctovc rodbine v Laškem. Hotel se je pod njegovim vodstvom zelo povzdignil ter KINO MATICA, teL 21*41 Predstave ob 16., 19. in 21. uri. B e t t e Daviš M i r 1 a m H«pkins Dane« jugoslovanska premiera prekrasnega Warner Boos filma Dve ženi v borbi za ljubezen enega moža. — Visoka pesem materinstva. ZEKU H SI OTROKI so ga obiskovali ne samo domačini, temveč tudi tujci, ki prihajajo v Laško. Dočim je bil g. Henke v predprevratnih časih hud nemški nacionalist, se je kasneje sprijaznil z novim položajem ter postali strpen, miren in dober državljan. Bil je vedno odločno naprednega duha. pošten in značajen. kakor jih je v teh težkih časih malo. Zato so ga spoštovali njegovi prijatelji in ga imeli radi. Pokojnik j« bifl zvest član lovske družbe, v katero je rad zahajal in v veselju preživljal s lovskimi tovariši lepe ure. Pred dvema letoma je zasadil v bližnji Strmci, ki je nekoč slovela po svojem vinogradništvu, nov vinograd ter se veselil prve brakade, ko bo lovsko društvo povabil na lastni pridelek. Usoda pa je hotela drugače. G. Henke zapušča vdovo g. Lino. kater izrekamo globoko in odkritosrčno sožalje. Ohranili bomo vrlemu možu trajen spomini — Pogreb pokojnika bo na pokopališče v Laškem v soboto ob 16.30. S fiCmA^aga piatna Kino Union: Njih sedem in ona. Len in zanimiv francoski film, ki kaže. da so se Francozi prav dobro zavedali, da ie njih vodilna Dlast korumDirana. V literaturi in v filmih so bičali izrodke svobode v moralnem in socialnem življenju. V tem filmu so Dokazali, kako se ie odkril nohleo no denarju sedmih oboževalcev lene ženske, ki naposled spozna, kdo io v resnici ljubi, kajti resnične ljubezni se ji hoče do smrti moža. ki ji ni bdi zvest, dasi le bil vzoren zakonski drug. Film ie boli dru-} žabna satira kot burka Fina. dognana, j lepa in gledalca prevzemajoča je igra bralke Vere Korene in njenega partnerja Duchesna. Tudi mojstrsko roko režiserjevo lahko občudujemo, le škoda, da ie film nekoliko zmrcvari en. Morda so ga oklestili cenzorji, morda operaterji v kabini. Iz Novega mesta — Gredoč v šolo ie dobil poleno v fflavo. Ko je šla v Griblje v šolo večja skupina šoloobveznih otrok, je iz objestnosti pograbil Staresinič Jože kratko bukovo poleno in ea vreel z vso močio v elavo svojega lOletnega tovariša Križana Jožeta. Deček, ki le dobil udarec na desno stran glave, ie bil težko notranje poškodovan la prepeljan v bolnico. Iz Kranja — I*oja«nilo. Dne 3. X. t. 1. je bil v tem listu objavljen dopis, ki je dolžil »učitelj« in profesorje« v Kranju, da Izkoriščajo šolsko mladino in da imajo od tega gmotne koristi. Prepričali srno se, da je bil tisti dopis neresničen, kar objavljamo, da oamo prizadetim zadoščenje. Sedem žrtev letalske nesreče pri Borovu Točno dva mesca po letalski katastrofi na Velebitu se je pripetila v torek že četrta usodna nesreča v našem civilnem letalstvu Ljubljana, 24. oktobra Naše civilno letalstvo ie zooet zadel težak udarec. Pri Borovu se ie v torek popoldne ponesrečilo potniško letalo in nesreča ie zahtevala sedem človeških žrtev, šest potnikov je pa ranjenih. Triie čiani posadke so obležali na mestu mrtvi in sicer pilot Oto Krepel, drugi pilot Evgen Bačić in radiotelegrafist Ludovik An ton o -vić. Razen njih so se ubili potniki Elizabeta Gerwig, Thernistokle Dona, o katerem še ni bilo mogoče ugotoviti, ali ie Rumun ali Grk, dalje Nemec Moser iz Miinchena in inženjerka kemije Mirjana Winkier. Ona je umrla v torek zvečer v bolnici v Osijeku, kjer so si zaman prizadevali rešiti i i življenje. Ranjeni so pa bili Zagrebčan Edmund Blhnweis. prokurist tvrdke Glanzmann & drug v Tržiču, dr. Fridat iz Beri na. zdravnik osiješke bolnice dr. Mihajlo Pražič, Hednrich Gerwi« iz Berlina ter Jo-hann Begrich in njegova soproea Erna. Katastrofa se ie pripetila takoi po startu letala, ki je prispelo nekai minut po štirih popoldne na poti Beograd—Zag-eb na letališče v Borovu. Ko se ie letalo spustilo na tla, sta izstopila samo glavni ravnatelj Batihih tvotrnic Tomo Maksimo- vič in znani borovski nogometaš Kika Jo-vanovič. Njuni mesti ste zajedla dr. Pra-žič in Mirjana Winkler, njegova zaročenka. Letalo ie bilo polno zasedeno. L j udi e. ki so videli letalo v usodnih trenutkih, so opazili, kako le naenkrat začelo v zraku :z.?uHlj3ti stabilnost. Dvignilo se je bilo komaj 150 m visoko, ko se ie nagnilo in strmoglavilo na tla. Ljudje so samo videli, kako je treščilo na polie v koruzo, potem se ie pa začula silna eksplozija in dvignil se je oblak dima. Komisija Aeroputa in voiaške oblasti še ni objavila uradnega poročila o pravih vzrokih katastrofe. Očividci pripovedujejo, da se ie pripetila nesreča zato. ker ie motor nenadoma odpovedal, letalo pa še ni bilo dovoli visoko, da bi se moglo spustiti brez nesreče na tla. Pilot ie naenkrat iz- premenil smer. da bi letalo izravnal in dosegel potrebno brzino, toda bilo ie že prepozno. Zaradi izgube brzine je letalo treščilo na tla. V bližini sta delala na polju dva kmeta in eden pripoveduje, da je takoj zaslutil da se bo zgodila nesreča. Zaklical je sosedu: Vzemi konja, letalo bo padlo! Takoj se je pognal za. letalom, ki je res padlo dobrih 100 m dalje na sosedovo njivo. Sosed je pribite 1 za njim in videla ta, kako so švignili iz razbitega letala plameni Takoj sta začela metati na goreče ostanke letala prst, da bi ogenj pogasila. Obenem sta pa poklicala sose.:e na pomoč. Padec letala so opazili tudi v Borovu in iz Batinih tvornic so takoj poslali na polje ves avtomobilski park. Se preden so pa prispeli iz tvornic avtomobili z delavci, je pridrvel z avtomobilom bližnji veleposestnik Pero Vučevič, takoj za njim pa glavni ravnatelj Tomo MakMmovič. Od vseh strani so prihiteli tudi kmetje in pomagali gasiti ogenj. Očividci, ki so prvi prihiteli na kraj katastrofe pripovedujejo, da so potegnili najprej lz letala strahovito opečenega prvega pilota. Komaj se je držal na nogah. Prestopil se je še enkrat, potem se je pa zgrudil. Letalu Se Je Hrio levo krilo, % no-som je treščilo ob tla, se prevrnilo ln razklalo točno po polovici Kabine. Prednji del Kabine s posadko je °d-letel nekaj korakov naprej, zadnji pa vstran. V*t k! *o bili v prednjem delu, so Se ubili. Potniki v zadnjem delu kabino so odnesli samo težje in lažje poškodbe. Plamen je objel ves sprednji del letala in ga uničil. Razen prvega pil°ta se je Izvlekel iz letala tudi drugI, toda "Brno do dragega »edeža, kjer fle Je zgrudil ln izdihnil. V razvalinah zgorelega letala je našlo smrt pet ljudi. Ranjence so prepeljali v bolnico v Vukovaru, razen Winklerjeve, ki je umrla v osi ješki bolnic L Zagrebčan Bluhvveis je med lažje ranjenimi in je Že včeraj bolnico zapustil. Novinarjem je pripovedoval, da je sedela Mirjana. Winkler kraj njega, kjer je sedel do Borova Tomo Maksimovič. Razen njega se nihče ne spominja, kako se je nesreča pripetila. Bitihwets pripoveduje, da je samo enkrat po startu v letalu začutil močno guganje in da se je letalo naenkrat nagnilo na stran. V kabini je nastala tedaj grobna tišina. Potniki seveda niso slutili, da letalo že pada. Pilot je še enkrat poskusil ■praviti letalo v ravnotežje, naenkrat je pa zadel a krilom ob zemljo. V naslednjem trenutku se je motor 73 ril v njivo In ie Je bilo letajo rackphso aa dvoje. BllihAveis se samo spominja, da je zlezel iz letala in videl kraj sebe Gervviga, Id je klical svojo ženo. Poleg Winklerjeve, ki jI je njen ženin dr. Pražič zaman skušal rešiti življenje, je najbolj tragična usoda Henrika Gervviga, čigar žena je našla smrt pod ruševinami letala, šele včeraj zjutraj so ga informirali o ženini smrti, toda mož je tako pretresen, da se še sedaj dobro ne zaveda, kaj se je zgodilo. Najbolj je pretresla javnost vest o tragediji Mirjane Winklerjeve in njenega zaročenca zdravnika dr. Pražiča. On je skočil iz letala tik preden je treščilo na tla in tako si je rešil življenje. Odpeljali so ga sicer v osiješko bolnico, od koder je takoj odšel v domačo oskrbo. Samo živčno je povsem izčrpan. Cez nekaj dni se je hotel poročiti z Winklerjevo, s katero se je seznanil v Osijeku, kjer je bil nekaj Časa sekundarij. Dr. Pražič je pripovedoval po telefonu svojemu bratu policijskemu ravnatelju v Zagrebu Dragoljubu Pražiču: »čutil sem, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Ko smo že padali mi je ostalo samo nekaj sekund, da se rešim. V letalu je nastal živ človeški klopčič. Vsi so bili iz sebe od groze, toda brez moči v pričakovanju katastrofe, ki se je bližala s strahovito naglico. Instinktivno sem se približal vratom in napel vse sile, da sem jih odprl. Vse to sc je zgodilo bliskovito. Skočil sem skozi vrata, ne da bi točno vedel kako visoko smo. Instinktivno sem Čutil, da moram iz letala, pa naj se zgodi karkoli. Ne spominjam se, kako sem padel na tla, ker sem bil ves iz sebe. Kraj mene je ležal ves trup letala. Pogled nanj je bil strašen in ne vem dali bom mogel kdaj preboleti to, kar sem doživel.« Pokojni šef pilot Oto Krepel je bil eden naših najsposobnejših letalcev. Več let je služil v naši pomorski avijaciji v Divuljah. Gjenoviču in Boki Kotorski. Tudi radiotelegrafist Antunovič, ki je kot podčastnik dovTšil pomorsko letalsko šolo v Divuljah in radiotelegrafski tečaj v Šibeniku, je bil izredno sposoben in nadarjen. Krepel zapušča ženo in otroka, radiotelegrafist pa tudi družino. Tudi drugi pilot Bačić je bil spreten letalec. Vzrok Se ni točno znan Zanimivo je, da se je pripetila ta letalska katastrofa točno dva meseca po strahoviti katastrofi na Velebitu. Uprava Aeroputa je izdela snoči poročilo, v katerem pravi med drugim: O vzroku katastrofe letala Aeroputa. ki se je v torek popoldne pripetila pn Borovu, ni mogoče reči še nič pozitivnega Komisiji štaba vojnega zrakoplovstva in Aeroputa sta na terenu, da proučita vse podrobnosti in vzroke katastrofe. Pregledano je bilo letalo in instrumenti, razen tega pa zaslišujeta komisiji očividce in preživele potnike, da se dobe čim točnejši podatki. Iz tega, kar je ugotovila strokovna komisija, bi se moglo sklepati, da je odletelo letalo iz Beograda v redu obremenjeno z okrog 200 kg izpod največje obtežitve. V Borovu se je v redu spustilo na letališče in ostallo tam dobre štiri minute. Ta čas so se izmenjali potniki. Vreme je bilo normalno. Letalo je krenilo iz Borova proti severozapadu, kakih 30 m viseko je pa krenilo na levo, se nagnilo na levo in jelo padati. Preiskava je dognala, da so delovati motorji kakih 1200 do 1500 m od letališča povsem normalno. Vse kaže, da je nastala katastrofa, ker je zadelo letalo z levim krilom ob zemljo. Pilot je storil v zadnjem trenutku vse, kar je mogel, da bi rešil potnike. Razbito 'letalo je bilo najnovejše, ki ga jo kupil Aeroput v Ameriki in sicer lani v maju. To (letalo je bilo še izmed vseh najmanj v prometu. Tako letalo ima v Evropi 80% potniških zračn'b družb ta zračni promet. Trupla smrtno ponesrečenih potnikov so ležala začasno v prostorih športnega stadiona v Borovu položena » krste Davi zgodaj zjutraj so jih prepeljali v Beograd v mrtvašnico na novem pokopališču oo koder jih odpeljejo svojci. Sejem v Novem mestu Novo mesto, 22. oktobra Danes je bil dobro obiskan jesenski Lu-kežev sejem v Novem mestu. Ker je poljsko delo večinoma že opravljeno in kmetje pozimi ne rabijo delavne živine, so prignali na sejem veliko goveje živine. Ker je bilo precej kupcev in je cena nekoliko popustila, je bila zelo živahna kupčija. Zlasti je bilo povpraševanje po lepo rejenih volih. Tudi prašičev so pripeljali mnogo ter se je razvila dobra kupčija, tako za pitane, kakor tudi za mlade prašiče. Konj pa ni bilo mnogo, ker se bo po Dolenjskem vršilo v kratkem pregledovanje vprežne živine za vojaško uporabo. Lastniki konj niso prejeli potnih listov, da ne bi nastale neprilike pri pregledovanju konj. Tudi po trgovinah in stojnicah je bila dobra kupčija. Zima gre v deželo in vsakdo, kdor količkaj more, si hoče za zimo oskrbeti toplo obleko in dobro obutev, da ne bo zmrzoval. Pa tudi skrb pred naraščajočo draginjo in bojazen pred pomanjkanjem potrebščin silijo marsikoga, da se pravočasno založi z vsem potrebnim. Bili so na sejmu rudi taki, ki bi si radi nakupili, kar potrebujejo, pa ni denarja, Lukežev sejem, ki spada že od nekdaj med boljše in dobro obiskane, je tudi letos ohranil svoj sloves. Iz škofje Loke — Lep koncert vojafike godbe smo imeli v nedeljo dopoldne na Mestnem trgu. Razen drugih komadov ao Izvajali godbeniki pod vodstvom višjega kapelnika g. Alojzija Smrekarja veliko Smetanovo simfonično skladbo »VlŠegrad«. _Osebne izpremembe pri učnem osebju škofjeloškega sreza. Na 28 šolah škofjeloškega sreza je prišlo z nastopom novega šolskega leta do večjih osebnih sprememb. Iz Primskovega pri Litiji je prišel na dvo-razrednico pri Sv, Lenartu v Selški dolini škof jeločan g. Anton Pevc. Za šolsko upra-viteljico v Podlonku je bila imenovana gdč. Marija Merčunova, sedanja upraviteljica na tej šoli gdč. Amalija šlibarjeva je premeščena na Trato v Poljanski dolini. Dolgoletni škofjeloški učiteli g. France Kosca, dodeljen meščanski šoli, se je vrnil na matično deško ljudsko šolo v Škof ji Loki. Po 161etnem službovanju na Trati me je poslo- vil od Poljanske doline šolski upravitelj g. France Rebolj. Na novo je prevzel mesto šolskega upravitelja v Zalogu pri Ljubljani. Iz Dražgoš je prišla na Trato gdč. Gabrijela VVebrova, na njeno mesto pa je bila imenovana gdč. Veronika Novakova, ki je prišla z Dolenjskega. V Trebnje sta se odselila učiteljski par Rudolf in Julijana Pipa, na njuni mesti v 2abnico pa sta prispela iz radovljiškega sreza Stanislav in Marija Lampič. Za Šolskega upravitelja v Železnikih je imenovan pripravnik učitelj g. Anton Kopčavar. Razen sreskega šolskega nadzornika in Šolske tajnice je sedaj v srezu 30 moških učnih oseb in 63 ženskih. Temu učnemu kadru je poverjenih v vzgojo 4210 otrok, in sicer 2140 dečkov in 2070 deklic. V 4—\ -* -*V _ i KOLEDAR Danes: Četrtek, 24. oktobra: Rafael DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Želela sem si otroka Kino Sloga: As Drum on d TJ. del Kino TJ ni on: Njih 7 ln ona Kino Moste: Pariške noči (Vera Korene) Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljona DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kura! t, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded.. Rimska cesta 31. NEDELJSKI LOVEC ' Star gospod: Ne razumem, kako morete streljati uboge nedolžne živali Jaz nisem Se svoj živ dan nobene ustrelil Nedeljski lovec: Jaz tudi nef gospod. Stcv. 244 »SLOTSN8SI NAROD«, četrtek, 24. oktobra 1940. 8trvi 8 Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Danes premiera duhovite francoske salonske komedije 7 snubcev se poteguje za roko bogate grofice. Ta jih stavlja po vrati na preizkušnjo, ki se vedno komično konča. V glavnih vlogah: Vera Korene, Fernand Gravey, R. Duchesne in drugi. KINO UNION, teL OT-21 vonei premiera «ww«k j Nlih 7 in ona SAMO 6E DANES EN JUTRI napeti film letalskih senzacij AS DRUMOND, n. del KINO SLOGA — tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri. DNEVNE VESTI — Vodnikove knjige 1940. bodo presenečenje za razvajene in preproste čitatelje! Ker je njih naklada omejena, jih bodo mogli dobiti samo tisti, ki ne bodo do izida odlašali z včlanjen jem v Vodnikovo družbo. Zato se nemudoma prijavite krajevnim poverjenikom ali pa sporočite svoj naslov družbini pisarni, Ljubljana, Knafljeva 5. — Pno g°stovanje zagrebške Filharmonije v LJubljani. Pogajanja med vodstvom zagrebške in ljubljanske Filharmonije so bila ugodno zaključena in prvo gostovanje zagrebške Filharmonije v Ljubljani bo 7. januarja 1941. Na sporedu bodo dela najboljših hrvatskih skladateljev, da se bodo lahko slovenski ljubitelji glasbe seznanili z moderno hrvatsko glasbo. Za gostovanje ljubljanske Filharmonije v Zagrebu pa še ni določen niti dan, niti spored. Najbrž bo ljubljanska Filharmonija nastopila v Zagrebu z Verdijevim Requiemomi, obenem pa bi sodeloval tudi mešani pevski zbor. S tem delom bo gostovala ljubljanska Fil- narmonija tudi v Beogradu, — Zaključek pogajanj o izvozu našega lesa v Nemčijo. Od 17. do 19. t. m je zasedal na Dunaju nemško-jugoslovenski lesni odbor, ki je svoje delo končal. Med drugim je bila sklenjena tudi nova pogodba o cenah našega jelovega gradbenega lesa, ki ga izvažamo v Nemčijo z veljavnostjo do 31. marca 1941. Odstranjeni so bili pogoji za izvoz naših furnirjev, lesa za zaboje, drv in železniških pragov v Nemčijo, dane so bile smernice za izvoz našega lesa v Belgijo in severno Francijo. Končno je bil dosežen tudi sporazum o sodelovanju na strokovnem gozdarskem polju naših in nemških gozdarskih krogov. — Tekstilni industrijalci pri trgovinskem ministru. Pri trgovinskem ministru se je zglasilo včeraj odposlanstvo Zveze tekstilnih industrijalcev pod vodstvom predsednika beograjske industrijske zbornice Vlada Iliča. Poset je bil v zvezi z raznimi vprašanji tekstilne industrije zlasti z vprašanjem tipiziranja tekstilnih izdelkov v naši državi. O tem so se zastopniki tekstilne industrije v torek posvetovali na posebnem sestanku. jetskih umetniških fotografij na mednarodni fotografski razstavi v Zagrebu. V poročilu je rečeno, da vzbuja veliko pozornost posetnikov 68 razstavljenih del sovjetskih fotoamater je v. — Spomnite s« te dni Podpornega društva za gluhonemo mladino. Ljubljana-gluhonemnica. — Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Ana česen roj. Laznik. Pogreb bo jutri ob 14.30 z 2al — kapele sv. Marije — k Sv. Križu. Pokojnici bag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — »Proteus«t ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo objavlja v svoji 6. številki, ki je pravkar izšla, razpravo M. Zalokarja »Morski živelj ob obali Jadrana«, dr. B. fekerlja »Rase v pacifičnem prostoru«, dr. M. Karlina »Dve poglavji iz zgodovine trepanacije lobanje«, dr. Mirka Cerniča »Naše leposlovne tn strokovne oznake« in mnogo drugega zanimivega drobiža. ♦ V°dstvo Družbe »v. Cirila ln Metoda v Ljubljani naproša vse podružnice, narodna društva in posameznike, ki ao prejeli oklic in navodila v zadevi narodne zbirke dne 10. novembra 1940, da mu čimprej potrdijo prejem in naročijo potrebne tiskovine in bloke. Če kateri kraj ni prejel.navodil pa bi hotel sodelovati, naj javi svoj naslov vodstveni pisarni v Ljubljano, Beethovnova 2. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in deževno vreme. Včerai ie znašala naivišia temioeratura v Splitu in Dubrovniku 22. v Kumboru 21. na Rabu 18. v Sarajevu 17. na Visu 16. v Ljubljani in Zagrebu 15. v Beogradu 14, v Mariboru 10.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.3, temperatura je znašala 8.2. — žrtev neprevidnosti. Snoči je hotel trgovec Hinko Podjavoršek, star 30 let in doma iz Kranja, preplezati' ograjo pri tovarni Jugočeške. Nočni čuvaj je bil prepričan, da so se priplazili k tovarni vlomilci in je streljal. Podjavoršek je bil precej težko ranjen v glavo in prsi in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico, odko- Restavracija hotela „Slon" Slovi po dobri pijaci in po prvovrstni kuhinji. (Vsak dan divjačina.) Odlikuje jo odlična postrežba. EKSPRES RESTAVRACIJA postreže vsak čas s toplimi jedili, okusno pripravljenimi malimi prigrizki, svežimi tortami in drugim pecivom. V soboto Zb. t. m« otvoritev plesne sezone v kleti! — I ndus t rijstto. po ujetja, ki bodo prenesla svoj sedež v Jugoslavijo prosta taks. Izdelan je osnutek uredbe, po kateri bodo industrijska podjetja ob priliki prenosa svojega sedeža v našo državo oproščena taks. Po dovoljenju finančnega ministra in na predlog trgovinskega ministra bodo podjetja lahko oproščena državnih in sa-iTK>upravnih taks in davščin za vse predmete, ki spadajo pod obdavčitev, pa tudi za prenos delnic. Pogoj pa bo moral biti da ima podjetje svoje industrijske obrate vsaj po večini v naši državi in da je večina delnic v rokah jugoslovenskih. državljanov. — 60 nred gramo^aniem cest iste očistil od blata, kot ie to bilo svoj čas običajno. To velja za glavno cesto od kolodvora pa do Gaberskega. kot za vse dovodne ceste. Zlasti zanemarjena ie letos cesta od mostu pri vodenski pošti za staro bolnico, pa vse do klavnice Nikdo ne pomni, da bi zadnja leta ta cesta, ki ie gotovo ena naj prometne j ših na Vodah, bila posuta z gramozom. Letos ie tod hudo gospodarila povoden j. cesto ponekod vso iz-jedla. na drugi strani pa se ie tu nabralo toliko blata, da mesarji ki tod prevažajo meso iz klavnice, iedva note s ne i o svoje vozove skozi debelo brozgo. Vsi. ki vozijo po tej cesti, še bolj pa oni. ki tu hodijo, se pritožujejo kako zanemarjen ie edini dovoz do klavnice in tržnega prostora. Mesto gramoza navažajo sedaj ob cesto kupe zemlje iz katere se ob deževju kar cedi od blata. Ob vhodu na tržni prostor pred mostom pa so cesto z na voženo zemljo kar zabarikadirali. Istotako je tržni prostor ob deževju ves v blatu in mlakah, ob lepem vremenu pa obiluie prahu, ki ni niti najmanj higieničen za tržnico! Promet ob tržni cesti je radi trsa in klavnice zelo živahen ter se poleg drugega tu prevaža zlasti meso! Sedaj se je tovorni promet tu še ojačil radi gradbenih del nasproti tržnice! Prizadeti zahtevaio. da se tržna cesta čimprei očisti blata, odstranijo kupi zemlje ter da se posu je z gramozom Isto velja tudi za tržni prostor. Sedanja zanemarjenost teh prostorov ie skoro zmk malomarnosti pristojnih čmteijev. ki to prometno hibo z malimi stroški lahke hitro dovedejo v red! — Slinavka, in praMiev^a ie zooet izbruhnila v občini Čatež, srez Brežice. D i bi trboveljski okoliš očuvali te nevarne bolezni, ki je v pretečenih letih povzročila že toliko gospodarske škode našim občinam in kmetovalcem, se opozaria vse tukajšnje mesarje in trgovce z živino, da ie prepovedano nakupovanje živine v zaku-ženih in ogroženih občinah sreza Brežice. Proti vsem onim kmetovalcem, mesarjem in živinskim trgovcem, ki bi k nam vnesli slinavko ali parkljevko radi malomarnosti ali prekrška zadevnih prepovedi, se bo postopalo najstrožje s kaznijo! — Letošnji jesenski sejem za plemenske bikce se bo vršil v St. Juriiu ob i. ž-dne 4. novembra. Na plemenski seiem smejo pri gnati samo člani živinorejskih selekcijskih organizacij svoie. nad 1 leto stare bikce, ki so dobro razviti Slabih bikcev naj se ne goni na te sejme. — Zakol g-oveJe živine ie pri nas nazadoval vsled brezmesnih dnevov Med tem ko so naši mesarji zaklali 1939 leta v juliju 109, avgustu 111 in septembru 106 goved, je letos v juliju bilo zaklanih le 85 komadov, v avgustu 94. v septembru pa le 83 glav goveje živine Od teh iih je v septembru t. 1. 49 glav prve kat-gori ie. 29 II. 1 tretje kategorije štiri pa so klo-basarice. Od 16 mesarjev jih je 14 klalo prvovrstno blago. 13 tudi drugovrstno ži- vino, eden govedo tretje vrste, štirie pa klobasarice. Cene so ostale neizpreme-njene. — S pravilnikom o na daljnem postopanju z odkupljeno živino in txrevoznih sredstev za potrebe aktiviranih edinic vojske in mornarice ie predvideno, da se po prestani potrebi za odkup živine in vozil vsa odkupljena živina, ki po prestanku potrebe ne bo zadi*žana ni uporabi lena za potreb« kadrovskih edinic. odstopi na brezplačno uporabo prebivalstvu! Na prednje se opozaria vse trboveljsko prebivalstvo, ki bi bilo zainteresirano na prevzemu take živine. Podrobnejša pojasnila o tem bo dajala trboveljska občina. Kraj in dan brezplačnega odstepanja take živine se bosta odredila naknadno. Mednarodni hotelski jezik Razumejo ga v večjih hotelih po vsem svetu in praktičen je zlasti za brzojavljanje Le malo ljudi ve. da kihko človek v velikih hotelih naroči sobo v posebnem umetnem in razmeroma lahkem jeziku, ki ga razumejo upravitelji hotelov, pa naj bo to v kateremkoli evropskem mestu ali v Ameriki Aziji in drugod. Recimo, da hoče človek naročiti na Haveni sobo z eno posteljo, kopalnico tn lepim razgledom do četrtka zjutraj. Morda bi se dalo to storiti v nemščini angleščini ali francoščini. Zadostuje pa če sporoči človek hotelu recimtr tudi brzojavno: Alba bat belvu pohix To bodo razumeli, pa naj bo hote! v katenkol: državi. Kakšen jezik je to? To je tako zvani mednarodni hotelski jezik, ki ga je uvedla Mednarodna zveza hotelirjev. To ni jezik v pravem pomenu besede temveč samo sestava približno 8n besed, ki zadostujejo za običajna namočila v hotelih in ki so zlasti prikladne m brzojavna naročila. Mednarodni hotelski jezik ne dela človeku nobenih težav, saj se dobi tiskana knjižica, v kateri so vse besede. Kratek seznam najpotrebnejših besed hotelskega jezika najde človek tudi na koncu poedinih Langenscheidtovih vodičev, zvamb Metoula Sprachfuhrer V hotelskem jeziku lahko čl< vek brzojavi tudi na Japonsko ali na Aljasko v hotel: »Bonadcone.v bad kind serv mervu« in lahko je prepričan, da mu pripravijo dve sobi z dvema posteljama, s kop šole v Mariboru. Pa tudi gozdarji sami so bili med nami in tudi naš bivši učitelj gozdarski inženjer g. Stanko S o t o š e k. V soboto zvečer je gorel kres. švigale so rakete In razlegala se je slovensko-koroska narodna pesem. "Drugi dan je govoril okrajni gozdar v Dravogradu g. Martin Potočnik o gozdarstvu dravograjskega sreza 2 vzemi posebnostmi koroških razmer. Nekdaj je bilo tukaj veliko pase In za visoke gore značilnih pastirjev ni manjkalo. Toda pa^li niso samo zaradi ovac. temveč predvsem zaradi preje, ki so jo od ovac dobili. Pastirje so pa pred nekaj desetletji pregnali, češ da ovca popnse, kar bi morala dobiti srna. Teh pa je dandanes vedno manj, lovi niso več taki kakor nekdaj in tudi takega pomena nimajo kalcor nekdaj. Gozdar naših dni je predvsem zaradi go7dov. ki so na Pleši in po sosednji okolici res izborno negovani. Koristna ovca je torej za današnje čase veliko boljša kakor zaradi lovske zabave negovana srna. Gozdni posestniki so pri nas pravd ve-ščaki. Ker pa čas napreduje, morajo napredovati tudi oni in govorili smo o gozdnih tečajih, gozdarskem pouku in lesnih trgovcih. Sestanek je bil zelo zanimiv in poučen; čas je hitro potekel. Taki sestanki so koristni. Preko Jazbine smo se vrnili v dolino in si obljubili, da bomo take shode vsako leto obnavljali. Nazaj grede smo zvedeli od domačinov za pravo ime naše gore. Imenuje se sicer TJrslja gora, toda to ime velja samo cerkvi pod vrhom; gora sama se imenuje Pleša. nekateri jo imenujejo Pleši ve c, saj je ondi ime PiesiVčmk doma. To trne, ki -je veljalo že za časa škofa Hrena, so pozneje nemške uprave odpravile, ker je bilo slovensko. Zaradi cerkve je nastal Uršula-berg, da bi okolica dobila nemški značaj. To pa dandanes ne velja: Jugoslovani se moramo ravnati po slovanskih, prvotnih imenih. Ime Plešivec je v naših krajih splošno znano po gofafi tega Imena in po kmetih Pleslvenikih. Tudi Urglja gora je znana pri Dramljah in drugod. Da ne bo torlfej zamene, velja za goro nad Slovenj Gradcem ime Pleša. Domačini so trdili, da je ime med planinci že davno vpeliano. Tako naj ostane! Pte5. Mariborsko m okoliške novice — Obsojeni nočni slikarji. Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne vršila kazenska razprava proti 271etnemu tesarju Josipu Rantu iz Krčevine, 251etnemu mehaniku Petru Lebanu iz Studencev in slikarskemu pomočniku Alojziju Zorku s Pobrežja, ki Jih je državni tožilec obtožil, da so v noči na 1. september letos s katranom naslikali na razne hiše v Mariboru, Studene ih in na Pobrežju znamenja, ki so pri nas prepovedana. Z omenjenim dejanjem so prišli v konflikt z zakonom za zaščito države. Rant in Leban sta pri nočnem slikanju bila zasačena in aretirana. Pri zaslišanju sta izpovedala, da jima je priskrbel čopič in katran Alojzij Zorko. Razprava, ki je bila tajna, se je končala z obsodbo vseh treh obtožencev, in sicer je bil obsojen Josip Rant na leto dni strogega zapora, Peter I*eban na 10 mescev strogega zapora, Alojzij Zorko pa na šest mescev strogega zapora. Državni tožilec je zaradi prenizke kazni prijavil revizijo in priziv. — Stroga kontrola gostilniških obratov. V zadnjem času se točijo po nekaterih gostilnah, zlasti na našem podeželju, slaba in ponarejena vina. Zaradi tega vršijo sedaj oblastva strogo kontrolo in so bili včeraj ovadeni državnemu tožilstvu trije gostilničarji, in sicer iz Sladkega vrha. Spodnje Voličine in iz Selcev v Slovenskih goricah. Ovadeni gostilničarji so točili vino, Iti je bilo delno pokvarjeno, razen tega pa mešano s šmamico. Oblastva so zaplenila štiri sode, ki so jih izlili. Gostilničarji, ki so pokvarjeno in ponarejeno vino prodajali po 14 do 16 din liter, se bodo morali zagovarjati pred sodniki. — Podvigi lažnega zastopnika. Hranilna posojilnica »Moj dom« v Ljubljani je ovadila, mariborskemu državnemu tožilstvu nekega Franca P., ki je bil svoj čas uslua-ben pri omenjenem zavodu, pa je bil zaradi nekih nerednosti odpuščen. Toda F. kljub odpustu še nadalje »dela« za zavod in še izdaja za zastopnika »Mdj dom«. Baje je Franc P. kasiral tudi pri raznih strankah gotovino, ki jo je obdržal zase. Zadnjo" besedo bd spregovorilo sodišče. — Mladina V svet. Od svojih staršev na Vbjasmškem tfgu 2 je pobegnila lolefna Jožica Zagoršek. Mladenka je za svoio starost dobro razvita. Starši so beg svoje hčere prijavili policiji, ki poizveduje za* pobeglo deklico. — Čigavi sta kolegi? Na Pristanu" šo našli moško kolo z evid. štev. 2-lŠ?427. v Sodni ulici pa moško kolo ž evid. številko 2-20600. Lastnika dobita Kolesi na policiji **- lile Sf Je prerezala rta levici po nesrečnem naključju 551etna fcoaestnrca Ivah* ka Rajšp iz Sv. Petra nize Maribora. Odpeljali so jo v mariborsko bolnico, kjer se zdravi tudi 121etni viničarjev sin Slavko Gomilšek s Tezna, ki si je pri padcu z drevesa zlomil levico. — Huda, prometna nesreča se je pripetila na Ptujski cesti. Trčila sta dva kolesarja in je pri padcu dobil 591etni zidar Avgust Karp tako hude poškodbe na glavi in po rokah, da je obležal nezavesten na cesti. Karpa so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima pretres možganov in zlomljeno desnico. — Ljudska univerza v Mariboru. V petek 25. t. m. bo predaval prof. Franjo Baš o srednjeveškem Mariboru. Predavanje odličnega poznavalca naše krajevne zgodovine bodo pojasnjevale skice in načrti srednjeveškega Maribora. —■• Predavanje dr. Antona Ocvirka o temi »Pisatelj in družba« je preloženo na začetek novembra. — Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru. Prihodnji teden se bo pričel tečaj mojstrskih izpitnih predavanj, ki ga priredi mariborska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI. Interesenti naj se prijavijo v pisarni poslovalnice v Vetrinjski ulici 11/I med dopoldanskimi uradnimi urami. — Za Podporno društvo za revne učence v Mariboru bo pobiral v prihodnjih dneh nabiralec članarino. Prosimo prijatelje mladine, da nam v sedanjih težkih časih ne odrečelo svoje podpore. — Odbor. —- Mariborske športne novice. Razpis zaključnega medklubskega lahkoatletske-ga tekmovanja, ki ga priredi SK železničar v nedeljo 27. oktobra t. 1. ob 10. na svojem štadionu ob Tržaški cesti. Točke tekmovanja: tek 100 m 200 m. 110 m zapreke, skok v daljavo, skok v višino met krogle, met kopja, štafeta 400 X 300 X 200x100 m. Prijave je poslati na naslov SK železničar. Maribor, najpozneje do sobote 26*. t. m. do 12. Prijavnine in nagrad ni. Tekmovalo se bo na tekališču, ki je dolgo 433 m. Ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani atleti kluba, ki so člani Slovenske lahkoatletske zveze. Tekmovalo se bo po pravilih in pravilnikih JASa. Ob slabem vremenu tekmovanja ne bo. Zborovanje pekov v Dravogradu. Agiino- - mariborsko združenje pekovskih mojstrov je priredilo v torek sestanek svojega članstva iz dravograjskega sreza, ki je bil v restavraciji Pšeničnik. Razen enega, ki S£ je opravičil, so prišli vsi od Črne do Ribnice? na Pohorju. Predsednik Jakob Koren iz Maribora je v izčrpnem poročilu podal vsa potrebna pojasnila glede izvajanja uredbe o enotnem kruhu in pozval VsW elane, da se toend ravnajo po predpisih. k§r sicer aapadeio strogi kazni. Po predsednikoVern' poročilu so se oglašali k besedi Oekovski mojstri iz dravoerrajskega sreza, ki so iznašali vse svoje želie. Predvsem, da se določi cena kruha- kakor je ta dolocensT Ssa irtaribotsk* srezay ker so mladina s podeželja, ki hoče v srednje šole mnogo težje stališče aH pa celo neuspeh, meščanska deca pa ne. Vsakomur se nehote vsiljuje vprašanje: ali je kriv temu morda podežeian, ki mu ni dano bivati v bližini ali pa V centru mesta, da bi lahko pošiljal svoje otroke v mestne šole, odnosno jih šolal tudi v srednjih in vifijih šolah? Kakšen naj bo uspeh podeželskih otrok, če ni dana prilika in motnost, da bi po> secali v -dandanašnjih- časih meščansko šolo, ko je tako rekoč mešcanakoftoiaka izobrazba predpogoj-za vsako nadaljnje šolanje in lik raznih obrti itd. Dočim so dandanes vendar v vseh krajih naše domovine stremi za čim boljšo splošno izobrazbo in šolanjem otrok, ali bi res,samo ta dal Pr» Skije moral tvoriti izjemo po načelu onih, ki menijo, da bi ne. bilo treba dati kmetu vsega, kar zahteva sioer postane ošaben. zakaj bi torej ne bilo ustreženo itak skromnim težnjam in upravičenim zahtevam kmečkega ljudstva? v času, ko stremi vsakdo za vsestranskim napredkom splošne izobrazbe in boljše bodočnosti sebi in svojim potomcem, peč ne bi bilo umestno štediti tam, kjer gre za šolski napredek bodisi otrok podeželahov ali meščanov, v tem primeru torej z ukinitvijo šolskega vlaka, ker je jasno, da j£ s tem moralna moč mnogo bolj prizadeta kot po materialna. Oe se že hoče štediti, naj se štedi tam, kjer ne gre za možnost in olajšavo šolske izobrazbe podeželskih otrok in bi v našem primeru vse prebivalstvo Murskega polja gotovo laže pogrešalo v letni dobi en par vlakov, kot pa v zimski dobi ta ugoden jutranji šolski vlak. Ti dovolj tehtni razlogi nujno zahtevajo izpremembo zimskega voznega reda v toliko, da se že najavljena ukinitev šolskega vlaka št. 8822 in 8813 na lokalni progi Ljutomer—Gornja Radgona prekliče. razmere v dravograjskem srezu za pekovske mojstre še mnogo nepovoljnejše. Obširna razprava se je vodila glede znižanja popusta preprodajalcem, ki se mora v teh časih sploh ukiniti. Tudi za pečenje kruha strankam naj se nekaj več računa, ko je kurivo postalo tako drago. Tudi glede davčnega predpisa je bilo mnogo pritožb. V posameznostih se je temeljito obravnavala kalkulacija za pekovski obrat v dravograjskem srezu in nato soglasno odobrila. Ta kalkulacija se predloži sreskemu načelstvu zaradi novega maksimiranja ceh kruhu. To zborovanje je pokazalo, kako so obrtništvu potrebna dobra in delavna strokovna združenja. Četrtek, 24. oktobra ob 20.: >Cyrano de Bergerac«. Red C. Petek. 25. oktobra: zaprto. Sobota, 26. oktobra ob 20.: »Nenavaden človek«. Red A. Iz Celja —c Za«imiva nogometna tekma, v nedeljo 27. t. m. popnidiie bo na Olimpavem igrišču v Gaber j u ligina tekma med Olimpom in Bratstvom z Jesenic. Ker je Bratstvo v dobri formi in bo gotovo tudi Olimpovo moštvo napelo vse sile da doseže časten rezultat, se obeta zanimiva in živahna borba- —c GOspcJtoijsKa In kmečka nadaljevalna š°la v Celju. Tudi letos bo pouk na gospodinjski in kmečko nadaljevalni šoli v Celju. Zato naj se javijo učenci v pi-saj~ni šolskega upravitelja, učenke pa pri učiteljici ge. Antoniji Kovačevi na II. deški narodni šoli v Komenskega ulici. —c V 15. kolu spominskega turnirja dr. Antona Schvvaba ki ga prireja šahovski klub Gaberje, so bili v torek zvečer doseženi naslednji rezultati: F.-Csorgo * Haj-singer 1:0, Verckovnik : Golja 1:0, E. Csorgo : Medved 1:0, Slimšek : Rajšek 1:0 Esih : Pukmajster 1:0, Mimik : Ha-benš-us remis, Regner : Fajs 0:1 J Schneider : F. Schneider 1:0. Partija' Doma jnko : Ahtik je bila prekinjena. Rezultata prekinjenih partij: F. Csoigo : F. Schneider 1:0, Esih : Domajhko 1:0. Stanje po 15. polu: F. Csorgo 14, J. Schneider 13 in pol, Fajs 12 (1), Golja 11, Mir-nik in Verčkcvnik 10 in pol Habenšus 9 (1)^ E. Csorgo 9, Slimšek 8 Esih 7 Regner 6 (1), F. Schneider 5 ih pol, Do- I majnko 5 (1), Hajsmger 4, Medved 3 (2) J Rajšek 2, Atottk 1 (1) Pukmajster o točk. £j —O T«*njOv*nj& V "•ttmpijSkem l*3fce*o-I b*Jw mm, vns*tm*> Celja m za pokal g. A* Misleja prirSfli Celje v nedeljo 3. novembra s pricetkom ob 930 na celjski Gla-ziji. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov, ki so včlanjeni v KT-Z Naslov prvaka in pokal prejme prvopTasffaai Celjaa, dru&i pfejme diplomo. Pokal brani Adolf Urbančič. Za pete robo j so določene naslednje discipline: skok v daljino, met kopja tek na 200 m. met diska m tek :na 1.500 ni. Poleg tega so na sporedu še tek na 800 in, tek na 110 m z zaprekami, mej kladiva, met kro-gle% troskoik ter juniorski tek na lOtJ tn 1.000 m.. Prijavnma za peter oboj znaša 10 din- Prijave". Je. treba poslati do 2. novem- bra na naslov: SK Celje, Gosposka ulica 20. —c Nesreč*. Pri Sv. Miklavžu v braa-lovftki občini je padel hlod na 181etn^a pastirja JJojza Slemenska in mu zmečkal prste na nogi. Slemenska eo oddali v celjsko bolnico. —c Vlom v Friftchuufov aom na 0*re§- lju. Te dni je nekdo vlom ti pri kuhinjskih vratih v Friachaufov doza na Okresiju ter odnesel iz shramb* in oroac jedil, žganja in perila v vrednosti dkro?' t.000 din. —c Rezervne oficirje vabimo, da se rx>l-noštevilno udeležijo družabnega večera, ki bo skuono z aktivnimi oficirji v četrtek 24. t. m. ob 20. v Oficirskem d< ;nu v Celiu. Brez družinskih članov Pododbor UROIR v Celju. -a*n :* in - Edinicam Zveze kulturnih društev Vsa narodna društva na] sodelujejo pri zbirki CMD Velika nabiralna akcija Dtužhe Šv. Cirila in Metoda za zimsko pomoč n&h meji je vzbudila v naši~Mrsi Javnost: mnogp zanimanja in upravičeno fahkc'hfiamo/da bo l6. november v polni meri uspel in dokazal veliko ljubezen do našega malega človeka in našega skupnetfir^d&fna. j* ro. a Pri narodni zbirki pod geslom *Ma\ položi dar domu na altar* morajo sodelovati vsa podeželska društva. Zveza kulturnih cfru-štev v Ljubljani se je radevolje odzvala vabilu vodstva Družbe s*v. Cirila in Metoda, da po svojih močeh in s svojimi edinicami pomaga pri izvedbi tega plemenitega pokreta. Je pa to tudi njena dolžnost, saj je ona v prvi vrsti poklicana služiti idealom naše narodne obrambe in § prosvetnim delom vzgajati in krepiti narodni ponos in državljanska zavest. Bolj ko k J'.ijkoti poprej je danes naša aWMk>nMmki mi ŠmtprJoiljivi-mi sredstvi podpreti idealne stremljenja naše vodilne narodno obrambne organizacije Zato pozivamo vse v Zvezi včlanjene organizacije, da takoj po prejemu vabila pristopijo k delu vsmistu navodil, ki jo jih prejela od vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda. Za Zvezo kulturnih društev v Ljubljani Predsednik, prof Fran Jeran. /. r. Tajnik: Verbič Dušan, L r Kdaj je naš -atreSc zrel za prvi razred? Alf naj vstopi otrok v Solo s šestim ali sedmim letom? Ljubljana, 24. oktobra »Popotnike, časopis za sodobno pedagogiko, je načel zanimivo anketo o vprašanju, kdaj je naš otrok zrel za vstop v prvi razred. Poleg drugih je učitelj Jurče Vreie objavil svoja dognanja o tem vprašanju. Zakon o narodnih šolah določa, piše Vreze, da se morajo v šolo vpisati tisti sposobni otroci, ki dovrše do kon^n koledarskega leta 7. leto. če pa je' v £oli dovolj prostora, smejo v šolo vstopiti tudi otroci t dovršenim šestim letom, ako so telesno in duševno posebno razviti. Kor pa določa zakon obvezno osemletno šolnnje, skušajo starši vpisati otroka Čimprej, ne glede na to. ali je otrok za šolo telesno in duševno dovolj razvit. Zlasti silijo z vpisom premladih otrok kmetje in socialno šibkejši sloji, če bi namreč otrok vstopil v Šolo s sedmimi leti. bi jo moral posečati tudi 5e s petnajstimi leti, ko bi njegova pomoč občutno zalegla doma, ali pa bi že lahko šel kam služit, šestletni otrok pa jim doma še ne more izdatno pomagati in ga mnogo laže pogrešajo, ko gre v šolo. Upravitelji šol se navadno vdajo željam staršev, zdravniški pregled pa je navadno takšen, da so sprejeti vai ne glede na to. ali so telesno in duševno sposobni za šolo. Tako pride v prvi razred mnogo nezrelih otrok. Na šoli v Šoštanju je bilo na primer vpisanih v prvi razred v letih 1936. do 1938. 347 novincev, in sicer v starosti do 6 let In 6 mesecev 109 otrok ali 31%, od 6 let in 6 mesecev do 6 let in 9 mesecev 61 otrok ali 18%, od 6 let in 9 mesecev do 7 let 111 otrok ah 32%, nad 7 let pa 66 otrok ali 19%. Desetmesečnega dojenčka s še toliko vajo ne moremo prisiliti, da bi shodil, ker za to še ni zrol. Preko zoritve. ki jo mora doseči narava sama, ne moremo mi nič doseči. Dojenček, ki je po naravni zakonitosti zrel, bo shodil sam brez naše pomoči in brez škode za svoj rast in razvoj. Prav tako ne moremo zahtevati od nezrelega otroka, da bi v šoli uspeval, sodeloval in si pridobival znanja, ki ga elementarni razred zahteva. Matični listi lanskih prvih oddelkov v Šoštanju kažejo, da je bilo vpisanih 125 otrok, izdelalo jih je 88 ali 70%, ponavljati pa mora 37 otrok ali 30%. Vstopih so ti ponavljalci v prv: razred: stari do 6 let in 6 mesecev 1L. od teh 2 defektna za pomožni oddelek, od 6 let in 6 mesecev do 6 let in 9 mesecev 8 od teh 2 defektna, od 6 let in 9 mesecev do 7 let 2 ih oba defektna, od 7 let naprej 14, od teh 6 defektnih. Tisti, ki so vstopih v šolo po 7. letu so telesno in duševno manj razviti. Je pa tudi mnogo defektnih (6), ki so z ostalimi 6 prešli v prvi razred iz oddelka za defektno deco. ker ni na Soli za ta oddelek učitelja. Vzrok poznega vpisa ostalih je izrazita duševna in telesna zaostalost. Možno pa je tudi da so nekateri prišli prepozno v šolo. Veliko je število ponav-Ijalcev, ki so vstopili v šolo v starosti 6 let m 6 mesecev Morah so ponavljati zaradi nezrelosti, oziroma prezgodnjega vstopa. Matični listi učencev, ki so vstopili v prvi razreu od 1. 1936. do L 1938. kažejo, da je moralo izmed 109 otroK ki so bili vpisani do 6. leta In 6 mesecev ponavljati prvi, drugi in tretji oddelek kar 64%, dočim se pfi onih. ki so bili vpisani od 6. leta in 6 mesecev do 6. leta in 9 mesecev, procent zmanjša na 41 tn je še nižji pri onih ki so bih vpisani v šolo s 6 leti in 9 mesecev do 7. leta. Pri onih ki so vstopili v šole pc 7 letu, se pa procent po-navljalcev zopet dvigne na 59 ln doseže skoraj one, ki so bili prezgodaj vpisani. Ti otroci morajo že mnogo pomagati doma in ne utegnejo več redno posečati šolo in se doma redno učiti. Statistika o razred1 h, ki so jih ponavljali, kaže. da je v vseh razredih najvišji odstotek ponavljalcev pri onih, ki so vstopili po 7. letu. Previsok je tudi odstotek ponavljalcev med onimi, ki so prišli v šolo pred 6. letom in 6 meseci starosti. Takih otrok ni sprejemati v Šolo, če niso res posebno telesno in duševno razviti. O sprejemu teh otrok v prvi oddelek haj bi odločal učitelj elementarnega razreda, ki naj bi v začetku leta otroka opazoval nekaj dni in nato odločil. ali je otrok zrel za šolo. šele tedaj naj bi se dovolil otrcrtu vpis v prvi razied. Podatki so zbrani v Šoštanju, ki je pol-industrijski kraj. Treba bi bilo preiskati tudi šole v kmetskem in mestnem okolju. Vendar bi že lahko po teh ugotovitvah posneli trditev, da je vpis otroka v šolo že s 6 leti ali s 6 leti in 3 meseci prezgoden. Kot najprimernejšo za vpis v elementarni razred pa lahko smatramo staro«t od 6 let in 6 meeecev do 7. leta. TE2KO VPRAŠANJE — Janezek kdo je ustanovil R;m? — Reamur in Celsius — Neumnofct, pomisd« vendar... Ro Rom . .. — Romeo in Julija ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase oe priznamo. Beseda 50 pai Davek posebej Najmanjši znesek z din TAPETNIŠTVO Habjan, Igriška uL 10, vam napravi ali popravi staro najceneje. 2434 Poslužite se malih c glasov id so os j c e d e 'št I CENJENIM ODJEMALCEM sporočam, da tuđi po moževi smrti sprejemam za praznike vseh svetnikov naročila za vence in za oskrbovanje grobov. Se priporoča tudi za nadalje Štefka Brložnik, vrtnarstvo — Brežice. 2441 PRVOVRSTNO CEPLJENO TRSJE divjake Korenjake, na raznih podlagah, oud3 2iher Franjo, <2amušani. Sv Marjeta, Mo-škanjcl. Zahtevajte cenik! 2333 i Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek 5. - din BRTVSKO-FRIZERSK£6A POMOČNIKA dobro izurjenega, iščem. Nastop .takoj. Hrana in stanovanje v nisi. Plača po dogovoru. Ivanka, Zeležnik, Celje, Kralja Patra cesta 14. 2442 Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek >*.— din KLPUJfcil LN PRODAJAM *abljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. K L A V Ž E R Voenjakova 4. 2437 OPREMLJENO SOBO oddam solidni gospe ali gospodični, event. z oskrbo. Ižanska 36 — bližina tramvaja. 2426 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.-— din Za zltno se preskrbite S okusnim dolenjskim belim krompirjem in trpežnimi jabolki po .zmernih cenah pri Trg. posl. Kmetijslo dražbe Novi trg 2 narodna Tiskarna I L3U6L3ANA I «Ni tZVftSVJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE 1# NAJFINEJŠE Inserirajte v »Slov. Narodu« J >8I*OVI!WSKI NAROD«, četrtek, oktobra IMOl Stev. 244 V narodni pesmi ohranjena pravna zavest lindstva 0 univ. prof. dr. Metoda Zanimivo univ« Ljubljana, 24. oktobra Tretje preda vari je pod okriljem Ljudske Btriverze in ljubljanskega Prirodoslovnega društva je imel snoči univ. prof dr. Metod Dolenc. Filharmonično malo dvorano so napolnili izbrani poslušalci iz pravniških in profesorskih krogov ter akademska mladina, zlasti pravniki. Predavatelja je predstavu" prof. dr. Mole, omenjajoč, da se zdi naslov predavanja o narodni pesmi in pravna zgodovini temu aH onemu morda nekoli- ko čuden, a predavanje bo kljub temu bolj zanimivo kot si većina predstavlja. Z aplavzom je publika pozdravila predavatelja, odličnega slovenskega pravnega zgodovinarja, čigar zadnje obsežno in pomembno delo o »Gorskih bukvah« je nedavno izdala Akademija znanooti m umetnosti v Ljubljani. Predavatelj je pojasnil, kako »o nastajale narodne pesmi v davnih in pradavnih časih, ko je ljudstvo živelo v vaseh in naseljih, ki so bila drugo od drugega oddaljena m je bilo prebivalcem radi tepa onemogočeno tesnejše vzajemno življenje. Našel se je med prebivalci bister član, ki je umel svoja doživetja in svoje fantazijske tvorbe aH pa doživetja drugih in fantazijske tvorbe drugih povedati v vezani besedi. Povedal je drugim, kar je iztuhtal. Nastala je narodna pesem, ki se je sčasoma raznesla v bližnje vasi in končno po vsej dežeđi. Danes narodne pesmi na tak način ne nastajajo več. v ohranjenih pesmih, ki so bile narodu potrebne, pa se je ohranil tudi odsev pravne zavesti liudstva. dasi so junaški mož'e peli najraje o junaških činih, zaljubljeni pa o nežnih doživetjih, čustveni o lepoti domač'h krajev itd. Vsak važnejši dogodek, vsako večie doživetje je dobilo svoj izraz v narodni pesmi, tako je prišla do izraza v narodnih pesmih tudi pravna zavest. Za p.-avnega zgodovinarja so zaradi tega tudi narodne pesmi poleg pregovorov m rekov ter pisanih spomenikov važen vir. iz katerega lahko črpa podatke pri proučevanju bistva 'ljudske pravne zavesti. Predavatelj je proučil naše narodne pesmi, kakor so zbrane in objavljene v Štrek-Ijevi izdaji. Citiral je posamezne odlomke iz narodnih pesmi, ki kažejo pravnemu zgodovinarju, kakšna je bila pravna zavest ljudstva glede rodbine in odnosov med rodbinskimi člani. Naše prastare narodne pesmi pravijo, da je sme.a mati svoje otroke prodati. V teh in v drugih se kaže v tistih časih veljavno materinsk- pravo. Mati je izbrala hčeri ženina in sinu nevesto. V nekaterih pesmih je ohranjen spomin na pravo prve noči. V mnogih sc kaže ohlapna morala visoke gospode. Ljudstvo k> je po svoje obsojalo. Strašne nadnaravne kazni so zadele zapel ji vce. Pesmi o A'enčici, mladi Bredi in Marjetici pričajo, da verski za« držek za zakonsko zvezo 7 drugoverci (Turki), ni bil tako pomemben kot zakonski zadržki, če je Turek :me! dorr^a že svojo ženo. V pesmih se kaže tudi zavest o pre-grešnosti razmerja med sorodn'k: V eni izmed pesmi opominja pevec nekoga, da mu delde ne bo nič »nucalo«. ker ie prava njegova sestra. Mnoge pesm' kažeio. kako je bilo z doto in dediščino zlasr* številne pa pripovedujejo o usodi rekrutov <> usodi desetnic in desetih bratov. Stanovsko pravo se ne kaže izrazito, tudi narodno čustvo še rri bilo razvito Pač pa naletimo češce na motiv sužen i«*va in tla-čanstva. Glede nezakonskih otrok ie narod smatral, da imajo pravico d<-» dediščine. Velika skrb zaradi deljene zapuščine se kaže v mnogih narodnih pesm-h. kakor tudi staro naravno pravo, ki prav:, da je treba dati glavo za glavo in zob za zob. Strašne kazni so doletele detcrcvrilke. zlasti nezakonske matere, kakor tud: čarovnice, ki so se družile s hudičem. Predavatelj je poslušalce prepričal, da so naše narodne pesmi v resnici zrcalo pravne zavesti ljudstva iz davnih časov. Ljudje na zatožni klopi Malomarne priče, ki se nočejo odzvati vabilo, pa jih morajo orožniki privesti na sodnijo Ljubljana, 24. oktobra Nace Grum. ki je presedel že več let v mariborski kaznilnici, je bil spet obsojen pred malim kazenskim senatom zaradi vloma. Na Brezovici je ponoči vlomil pri Plešku in mu odnesel cigarete, aktovko, uro in nekaj drugih predmetov, a vse skupaj ni bilo vredno tisoč dinarjev. Nace je zanikal krivdo, češ da je nedolžen. Državni tožilec se je oglasil na te Nacetove besede, čudno je, je rekel, da je Nace vedno nedolžen. Presedel je že težke kazni zaradi vlomov in tatvin in nikoh ni krivde priznal, brž ko pride Nace iz kaznilnice, pa kaj izgine temu ali onemu. Glavna priča je prisegla. Neki trgovec je to bil, ki je bil tedaj na orožnih vajah in se je zgodaj zjutraj s kolesom peljal proti Brezovi, c L Med potjo je srečal nekega človeka, ki se je sumljivo umaknil s ceste, ko je privozil mimo njega. V njem je trgovec spoznal Načeta G ruma. Pričo so oiožniki privedli na sodišče. Štirikrat je bila vabljena in je vabilo sprejela, a se ni odzvala. Štirikrat so morali zaradi tega razpravo proti Nace tu preložiti. Priča se je izgovarjala, da ni mogla priti v Ljubljano. Petič je pa šlo, a v spremstvu orožnikov. Nepotrebne sitnosti deiajo take priče sodni ji. Načeta je paznik pripeljal iz kaznilnice. V moderni športni obleki se je obtoženec pojavil pred sodniki. Čedne kariraste športne hlače je imel in čeden karirast suknjič. Oboje v sivi barvi. Videti je bil kot kakšen član nogometne ekipe. Priča je morala priseči, da je bil neznanec, ki ga Je srečala ponoči pri Brezovici. Nace Gnirn, Priča je Načeta ogledovala od nog do glave. PredBodnik senata je opazil, da se Nace zdi priči po zunanjosti nekam tuj in je pojasnil, da si je Nace v kaznilnici izposodil od nekega drugega kaznenca športno obleko. Toda trik Nacetu ni uspeL Nace je namreč upa!, da ga priča ne bo spoznala v novi športni obleki. Priča pa si je zapomnila obraz in je bila pripravljena priseči, da je bdi sumljivi neznanec Nace m nihče drugi. Priča je prisegla. Svečano nastrojen je nastane ob prisegah v sodni dvorani, kajti priče prisegajo redko. Preveč krivor/risežnikoT bi bilo, če bi sodišče prav vse priče v kazenskih zadevah zapriseglo. V Nace to vem primeru je Slo za robijo, ker je bil že tolikokrat kaznovan. Nace je bil obsojen, čeprav je do konca tajil krivdo. Predsednik ga je spomnil, da je orožnikom na Brezovici že priznal takoj po aretaciji, da je vlomil pri Plešku, Nace je našel tudi na to svoj odgovor. Priznal —i--—r^Wi^—BBHW je samo zaradi tega, je rekel, ker so ga orožniki pretapali. Neverjeten je bil izgovor, ker ga je izrekel Nace Grum, stari robijaš, ki predobro ve. da je to že obrabljen izgovor, s katerim obtoženci nimajo sreče pred sodniki. Sodba se je glasila na leto rini robije in na izgubo častnih pravic za leto dni. IZPLJUNE GA NIHČE Delavec Anton Zupančič iz S tražioca pri Kranju je bil ob oko ko je podivjal kovač Roglič in napadel najprvo starega Betona, nato pa še Župančiča, Kovač Roglič se je zagovarjal, da je Zupančiču izbil oko stari Beton. Sodišče je zaslišalo priče in zadeva je postajala čedalje bolj zamotana. Zaslišana je bila tudi gospodinja, pri kateri je Župančič stanoval. Nič lepega ni vedela povedati o kovaču Rogiiču. Rekla je, da pije do nezavesti. Toliko pije, da kar nori. Važno je bilo, ali so bili vsi trije, to je Roglič. Beton in Župančič, pijani, ko je Župančič izgubil desno oko. Ali Župančič tuidi pije? je vprašal predsednik:. Izpljune ga nihče! je menila priča, toda s takim odgovorom se sodišče ni moglo zadovoljiti. Nato je piiča povedala, da tudi Župančič pije, a zmerno in ne dela neumnosti, če je vinjen. Stari Beton je povedal, da ga je Roglič nenadoma napadel, ga vrgel v gnojnico in ga udaril po glavi. S težavo se je stari Beton pobral in krenil proti domu. Zupančič mu je prihitel na pomoč. Roglič pa je lopnil po Župančiču. Kri je oblila Župančičev obraz. Planil je nad napadalca, a naletel je na starega Betona namesto na Rogliča in je Betona pretepel skoraj do mrtvega, mislec, da tepe Rogliča. Sodišče je spoznalo Rogliča za krivega in mu je prisodilo za divjaško dejanje primerno kazen. Iz Trbovelj — Več skrbi za trboveljske ceste. Trboveljsko cestno omreži e ie prišlo letos zlasti no rx>vocmii v zelo zanemari eno stani e. Trboveljska občina ie sicer kmalu do vremenski katastrofi izvršila na raznih mestih najwtrebneiša Donravila. ki so stala baie preko 160.000 din. vendar so cestišča ostala v glavnem izjedena od vode. ponekod do cestnega ogrodja. Ob deževnem času se ie Dotem po naših cestah ielo nabirati blato, ki se v suhem vremenu izprerndnja v oblake prahu. 2e dolga leta sem pa se ni še nihče pobrigal, da bi ored gramozaniem cest iste očistil od blata, kot ie to bilo svoi čas običajno. To velja za glavno cesto od kolodvora pa do Gaberskega. kot za vse dovodne ceste. Zlasti zanemarjena ie letos cesta od mostu pri vod en siti pošti za staro bolnico, pa vse do klavnice Nikdo ne pomni, da bi zadnja leta ta cesta, ki ie gotovo ena najprometnejših na Vodah, bila posuta z gramozom. Letos je tod hudo gospodarila povod en j. cesto ponekod vso iz-jedla. na drugi strani pa se ie tu nabralo toliko blata, da mesarji, ki tod prevažajo meso iz klavnice, iedva potegnejo svoje vozove skozi debelo brozgo. Vsi. ki vozijo po tej cesti, še boli pa oni. ki tu hodijo, se pritožujejo kako zanemari en je edini dovoz do klavnice in tržnega prostora. Mesto gramoza navažajo sedaj ob cesto kupe zemlje iz katere se ob deževju kar cedi od blata. Ob vhodu na tržni prostor pred mostom pa so cesto z navoženo zemljo kar zabarikadirali. Istolako je tržni prostor ob deževju ves v blatu in mlakah, ob lepem vremenu pa obiluie prahu, ki ni niti naj mani higdeničen za tržnico! Promet ob tržni cesti ie radi trsa in klavnice zelo živahen ter se poleg dru sesa tu prevaža zlasti meso! Sedaj se ie tovorni promet tu še ojačil radi gradbenih del nasproti tržnice! Prizadeti zahtevajo, da se tržna cesta čimprei očisti blata, odstranijo kupi zemlje ter da se posti le z gramozom. Isto velja tudi za tržni prostor. Sedanja zanemarjenost teh prostorov ie skoro znak malomarnosti pristojnih činite'jev, ki to prometno hibo z malimi stroški lahko hitro dovedejo v red! — Slinavka in prakljev^a ie zopet izbruhnila v občini Čatež, srez Brežice. Di bi trboveljski okoliš očuvali te nevarne bolezni, ki je v pretečenih letih povzročila že toliko gospodarske škode, našim občinam in kmetovalcem, se opozaria vse tukajšnje mesarje in trgovce z živino, da ie prepovedano nakupovanje živine v zaku-ženih in ogroženih občinah sreza Brežice. Proti vsem onim kmetovalcem, mesarjem in živinskim trgovcem, ki bi k nam vnesli slinavko ali parkljevko radi malomarnosti ali prekrška zadevnih prepovedi, se bo postopalo naistrožje s kaznijo! — Letošnji jesenski sejem za plemenske bikce se bo vršil v St. Juriju ob j. ž. dne 4. novembra. Na plemenski sejem smejo pri gnat i samo člani živinorejskih selekcijskih organizacij svoie. nad 1 leto stare bikce, ki so dobro razviti. Slabih bikcev na i se ne goni na te sejme. — Zakol goveje živine ie pri nas nazadoval vsled brezmesnih dnevov. Med tem ko so naši mesarji zaklali 1939. leta v juliju 109. avgustu 111 in septembru 106 goved, je letos v juliju bilo zaklanih le 85 komadov, v avgustu 94. v septembru pa le 83 glav goveje živine. Od teh iih je v septembru t. 1. 49 glav prve kat-goriie. 29 II. 1 tretje kategorije štiri na so klo-basarice. Od 16 mesarjev jih je 14 klrJo prvovrstno blago. 13 tudi drueovrstno ži- vino, eden govedo tretie vrste, štirje pa klobasarice. Cene so ostale neizpreme-njene. — S pravilnikom o na dal j nem postopanju z odkupljeno živino in prevoznih sredstev za potrebe aktiviranih edini c vojske in mornarice ie predvideno, da se po prestani potrebi za odkup živine in vozil vsa odkupljena živina, ki po prestanku potrebe ne bo zadržana in uporabljena za potreb« kadrovskih edinic. odstopi na brezplačno uporabo prebivalstvu! Na prednje se opozarja vse trboveljsko prebivalstvo, ki bi bilo zainteresirano na prevzemu take živine. Podrobnejša pojasnila o tem bo dajala trboveljska občina. Kraj in dan brezplačnega odstooania take živine se bosta odredila naknadno. Mednarodni hotelski jezik Razumejo ga v večjih hotelih po vsem svetu in praktičen je zlasti za brzojavljanje Le malo ljudi ve. da lahko človek v velikih hotelih naroči sobo v posebnem umetnem in razmeroma lahkem jeziku, ki ga razumejo upravitelji hotelov, pa na\ bo to v kateremkoli evropskem mestu ali v Ameriki, Aziji in drugod. Recimo, da hoče človek naročiti na Ha ve ni sobo z eno posteljo, kopalnico in lepim razgledom do četrtka zjutraj. Morda bi se dalo to storiti v nemščini, angleščini ali francoščini. Zado*»tuje pa. če sporoči človek hotelu recimo tudi brzojavno: Alba bat belru pohix To bodo razumeli, pa naj bo hotel v katenkoh državi. Kakšen jezik je to? To ie tako zvani mednarodni hotefkki jezik, ki Ca ie uvedla iMednarodna zveza hotelirjev. To ni jezik v pravem pomenu besede temveč samo sestava približni) SO besed, ki zadostujejo za običajna namočila v hotelih in ki so zlasti prikladne ze brzojavna naročila. Mednarodni hotelski jezik ne dela človeku nobenih težav, saj se dobi tiskana knjižica, v kateri so vse besede. Kratek seznam najpotrebnejših besed hotelskega jezika na ide človek tudi na koncu poedinih Langenseheidtovih vodičev, zvanih Metoula Sprachfuhrer V hotelskem jeziku lahko človek brzojavi tudi na Japonsko ali na Aljasko v hotel: »Bonadconex bad kind serv mervu« in lahko je prepričan, da mu pripravijo dve sobi z dvema postehama, s kopalnico sobo za služkinjo in z razgledom na rrorie. Će pa brzojavi: Posev ferral tranq aeron, je lahko prepričan, da ga bo ▼ petek, ko prileti tja z letalom, že čakal na letaHšču zastopnik hotela s pripravljen,m avtom. Če pripišete v svoji brzojavki še besedico »pass«, bodo v hotelu vedeli da nameravate prenočili v hotelu samo eno noč. Kdor je podkovan v tujih jezik'h, bo žo iz teh besed lahko uganil, da je mednarodni hotelski jezik mešarrca kratic iz raznih glavnih evropskih iczkov. Tako je beseda »bat«, ki pomeni kopalnico, nemški Bad, angleški bath, beseda »scv« (soba za služkinjo) je iz franci>skega servante (služkinja), »belvu« je belle vue (lep razgled), do-čim odmeva iz »mervu« (razgled na morje) beseda mer Mcer (morje). Šoba z eno posteljo se označuje z besedo alba, soba z eno posteljo za dve osebi albadua, soba z dvema posteljama arab. s tremi abec. dve sobi z dvema posteljama sta belab, dve sobi 8 tremi posteljami birae dve sobi s štirimi posteljami bonad itd. Poleg tega obsega mednarodni hotelski jezik še časovne izraze. V nedeljo zjutraj je pobab v nedeljo popoldne polvb. v nedeljo zvečer rabail, v ponedeljek zjutraj podsun v ponedeljek popoldne pomcl, v ponedeljek zvečer ra-cex. v torek zjutraj podyl v torek popoldne ponovv v torek zvečer radok. v sredo zjutraj pogok itd Najveoja prednost mednarodnega hotelskega sporazumevaliia ie v tem. da jc za brzojavljanje zelo praktično. Izpremenljivo jezero V vzhodnem Turkestanu je čudovito jezero, za katero so se zanimali že mnogi učenjaki. Imenu ie se Lopnar in slovi do svoji pogosti izpremenljivosti Nobene jezero na svetu se namreč tolikokrat ne iz-premeni kakor to Vani s izliva reka Ta-rim in jezero je že večkrat menjalo svojo lego kakor se ie nač izDreminiala struga reke. Te izoremembe nastaiajo že od obstanka jezera, od ledene dobe Učenjaki domnevajo, da je bilo jezero Lronar že ^•ečkrat znatno večie kakor ie zdai. Na njegovih bregovih so nastale že v pradavnih časih naselbine, ki so Da oozneie izginile, ker je reka Tarim izpreminjala svojo smer in se ie jezero znatno umaknilo oroti jugozapadu. Na dnu iezera nakopičeno blato se je posušilo in izpremenilo v rjrah. ki ga ie ootem raznesel veter in pokril zapuščene naselbine. Taka usoda je zadela pred 1 600 leti cvetočo vojaško postojanko Lan važno središče poti. do kateri ie šla iz Kitajske dragocena svila v zapadne države zlasti v Rim. Razvaline tega mesta ie odkril leta 1900. Sven Hedin. ki je našel v nj m mnogo starinskih spomenikov, o'-sa tih na papir, les in svilo, kakor tudi osanke lesenih stavb, z izrezljanimi okraski ter skulpture in različne predmete iz brona, medi in železa. Našel je tudi kitajske nov- Čiče. svilene tkanine itd Vse to priča o živahnem vrvenju tega mesta v srednji Aziji, v dobi pred 2.000 leti. Obenem ie pa priča raznih prešel jeva Inih razdobi; reke Tarima in jezera Lopnar. 1 dolar alimentov Kalifornijsko mesto Visalia je videlo že dolgo vrsto ločitev, in vajeno je že, da dobivajo ločene žene visoke alimente. Oni dan se je pa zgodilo v Visaliji nekaj, kar bo ne samo nepremagljiv rekord, temveč bo tudi trajno zapisano v zgodovini tega mesta. Margareta Sevlorova je zahtevala sodno ločitev, in ljudje so vedeli, da ji bo dovoljena po moževi krivdi. Njen mož je bogat trgovec. Tetke so že ugibale, katero lepotico si bo izbral za ljubico, in kdo bo ljubček njegove ločene žene, pa tudi koliko ji bo moral mož plačevati. Javnost je pa kar zazijala, ko je zvedela, da zahteva Sevlorova v svoji tožbi samo en dolar mesečno. To so pač najnižji alimenti. kar jih je kdaj plačeval mož ločeni ženi. vsaj med premožnejšimi zakonci. V ŠOLI — Dobro, hruška nam dajt hruške No, Jurček, imenuj nam še kaj kar nov sadje. — Človek, gospod učitelj — Kako to? — V grlu ima jabolko. Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana Umrla nam je naša draga mama. stara mama tn taSca, gospa česen Ana roj. Laznik Pogreb drage pokojnice bo v petek 25. t. m. ob %3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Marije — k Sv. Križu. LJUBLJANA — CERKNICA — ZIDANI MOST, dne 24. oktobra 1940. Rodbini jesen, Pliberšek Edmnnd O* Hara: Tajna 13 profesorja Morbiduia %4 Roman Townsend je z užitkom pojedel tretji, zadnji košček mesa, ki ga je bil našel v leči. — Pri jedi vedno, — je odgovoril mimo in porinil od sebe prazen krožnik. — V grofovskih hišah je namreč navada molčati, kadar ima človek pri jedi polna usta. — Ah, tako... je dejala Marion zamišljeno. — Prav za prav čisto pametno. To bi bilo nekaj zate, oče, — se je obrnila k svojemu očetu. — Kadar te bo zopet napadla tvoja zgovornost, ti takoj prinesem kaj za pod zobe. Sam je smeje vstal in pogledal na stensko uro. — Marion, — je dejal prijazno, — čas je, da greš. _Saj res, — je odgovorila prestrašeno. Pospravila je z mize in odšla iz sobe. _ Moja hči ima namreč skromno službico, — je pojasnil Sam svojemu gostu. —- Služi pri nekem starem profesorju. Trikrat na dan mora k njemu, da mu skuha in pospravi po sobah. Dobro uro je kramljal Townsend s Samom. Detektiv je bil sicer precej slabe volje, zato je pa očka Sam mnogo govoril o tem in onem, samo o tistem ne, kar bi bilo Townsenda najbolj zanimalo, namreč o Russelovi tvornici. Townsend ni hotel zastaviti nobenega vprašanja, da bi ne postal v Samovih očeh sumljiv. Očka Sam je pravkar govoril o tem, kako je treba gojiti kakteje, ko so se vrata odprla in v sobo je prihitela Marion, vsa rdeča in upehana, — Pomisli, oče, profesor mi je danes podaril en dolar posebej, — je vzkliknila veselo in stresla prgišče drobiža na mizo. Vneto in malone z otroškim veseljem je preštevala s svojim očetom denar. Town-send ju je smeje opazoval. — Točno en dolar preveč, — je ugotovil Sam zadovoljno. — Kaj boš pa počela z njim, Marion ? — Kupila bom tistega čisto belega zajca s krasno rdečimi očmi, — se je veselila Marion, — tako dolgo si ga že želim. Townsend se je delal, kakor da ga zajci zanimajo. In res ga je zanimalo, kako zna Marion lepo in z velikim strokovnim znanjem govoriti o tem. — Počakajte malo, — moram samo še urediti vašo sobico, potem vam pa pokažem svoje živalice, — je dejala vsa srečna, da se tako zanima za njeno pripovedovanje. Cez dobre četrt ure ga je že vodila po hlevu in moral je povsem iskreno občudovati lepe zajce. — Ali bi ne mogla govoriti o čem drugem? — je zagodrnjal oče Sam, ko sta se hči in gost vrnila v sobo. — Tvoji zajci so sicer res ljubki, toda človek ne sme drugemu presedati. Marion je napravila kisel obraz, toda to ni trajalo dolgo. Townsendovo zanimanje za zajce je vzbudilo njeno zaupanje. Ura je bila deset, ko je oče Sam odločno izjavil, da je treba iti k počitku. Townsenda sta spremila do njegove sobice, kjer sta mu stisnila v roke svečo. — Toda nikar ne bedite dolgo, — ga je opozoril Sam, — kajti jutri bo treba vstati že ob pol petih. — Zdaj še hitro zadnjo cigareto, potem pa takoj zaspim, — je obljubil Townsend smeje in vstopil v svojo sobico. Sam in njegova hči sta mu bila resnično všeč. čudil se je samemu sebi, kako je v pogovoru z njima povsem pozabil na svojo nalogo. In to je bilo zelo slabo znamenje. Tipajoč po sobi je prišel do mize in prižgal vžigalico. Kaj je bilo to? Hitro je prižgal svečo. Na belem ovitku je bil napis: »Gospod K e n-n 11 b u r y«. Ne, oči ga niso varale. Na mizi je zares ležalo pismo, naslovljeno na njegovo dozdevno ime. Detektiv je hitro odpečatil in prečital na stroj pisane besede: »Varujte se plavolase žene. Danes vas je motrila petnajst minut, a to ni dobro znamenje. Vaš neznani prijatelj.« vn. Marion ima temno rjave lase, — je bila prva Townsendova misel. Pozneje se je moral tudi sam nasmehniti, ko se je spomnil, da mu je bila to prva skrb. Prejel je torej že drugo svarilo svojega »neznanega prijatelja«. Čeprav se doslej ni pokazala še nobena korist od tega, da je poslušal prvi nasvet, je bil detektiv vendar pripravljen verovati v poštene namene svojega neznanega prijatelja. Škode pa tudi ni utrpel nobene, ker je poslušal prvi nasvet. Toda v eni bistveni točki se je razlikoval drugi nasvet od prvega. Prvi je govoril o stvareh, ki so bile Townsendu jasne in razumljive, dočim se je nanašal drugi na svarilo pred žensko, ki je Town-send ni poznal in je tudi nikoli videl ni. Zagonetka glaseča se: Kdo je neznani prijatelj? — se je razkrila zdaj z novim vprašanjem: Kakšne plavolase žene naj se varuje? — Hm — je mrmral Townsend potem ko je bil odkril na oknu sledove nohtov. V bližini okna so stale lestve. To mu je pojasnilo, kako je prišlo pismo v njegovo sobo. Najbrž je kdo od zunaj videl, kako je Marion pripravljala sobico in kako je po končanem delu odšla iz nje. Sele potem je bilo pismo prineseno v sobico s čisto pravilno domnevo, da pred Townsendom nihče ne bo prestopil njenega praga. Detektiv je spal tiste noči zelo nemirno. Med njegove sanje so se zapletali dogodki zadnjih dni. Ko je stopal zjutraj kraj Sama preko rosnih livad in polja proti tovarni, se je Čutil bolj utrujenega kakor je bil zvečer. Ure, ki jih je preživel ob svojem stroju, so se mu zdele danes neskončne, vročina pa še strašne j ša kakor prejšnjega dne. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo In tnseratni del lista Oton Christof // Vri v Ljubljani